'“m n	'
• .
• / \
*>•
M
TEDENSKA DH
POVPREČNI
SLOVENEC
DELA
20 MESECEV ZA AVTO,
EN MESEC
tl Ul
Ljubljana, 28. maj 1970 Leto XVIII. # Cena 1 din
KI JO NAPRAVI S TEM
AVTOMOBILOM
STRANI 8 IN 9
PRVI TURISTIČNI KUPONI RAZDELJENI
STRANI 14 IN 38
NOVA NAGRADNA IGRA
» »a
Za nami je nepozaben teden Športa in tehnike: čeprav je visoki Andrejev v zadnji tekmi svetovnega prvenstva v košarki pokopal našo reprezentanco (posnetek T. Stojka s tekme SZ—Italija), si je Jugoslavija priborila zlato medaljo pred eksplozivnimi Brazilci, iz. piljenimi Sovjeti, presenetljivimi Italijani in velikimi Američani; mno&ice o. biskovalcev so se zgrinjale na betonske steze in travnate poljane letališča na Brniku, kjer so jim naši letalci poka. zali vse' kar pri nas frči Po zraku (fo. tografija S. Busič)
PUNČKA
/godila se je nesreča, iz nepoučenosti, spremljana z resničnim obžalovanjem in sočutjem do majlme in zdaj še bolj nebogljene Punčke. (Recimo ji kar Punčka, ker je tako ime dokaj pogosto razširjeno med temi nežnimi in ljubeznivimi bitji in ker tudi zdravniško ravnanje z njo ni bilo osamljeno, temveč je, za čudo, pri nas kar na splošno v navadi.)
Punčka je doživela poškodbo velikega dela površine. Trepetala je na svoji posteljici in brezmočno pogledovala po domačih, zbranih okrog nje. Odločitev je bila hitra: v avto in na kliniko, v ambulanto.
Tudi tam je bilo takoj vse nared, da ji pomagajo. Nobenega izpolnjevanja kartoteke in drugih formularjev, nobenega vnaprejšnjega plačevanja in tudi nič gneče v čakalnici. Že res, da ni. zavarovana, toda stroški ne bodo veliki.
In tako, v tem razumevajočem tonu, je stvar potekala naprej. Punčka se je brž znašla na operacijski mizi. Dolgo je trajalo. Uro, dve, najbrž ne bi vedela povedati, koliko časa. Bila je narkotizirana, razen tega pa... no, sosedova Punčka, ena izmed tolikih, da bi kakemu stvarnemu, racionalnemu človeku še na misel ne prišlo, da bo deležna tolike skrbi in ljubezni.
Transfuzija, transplantacija, kdo ve, kaj še vse. Nato so jo odpeljali domov in si natančno zapom-
nili, kdaj mora spet priti na pregled. V hiši je bil potem bolnik in bilo je okrog njega vse bolj pazljivo in pridušeno kot sicer. Med domačimi se je pletla moreča misel, ali se je posrečilo ali ne.
In kako šele je bila presenečena hišna gospodinja, ko je naslednji dan pozvonilo in je pred vrati stal Punčkin operater. Ni si mogel kaj, da ne bi, po naporni dežurni službi, tako, sebi v zadoščenje, skočil pogledat, kako je s pacientko. Brezplačno, seveda, saj kako pa bi ob takile sirotni Punčki. Razveselil se je in z njim vsi domači: na bolje gre, ohranili jo bomo pri življenju. Veliko plačilo za vse zbrane spričo bolničinega nemega trpljenja.
Zdaj, pravijo, je Punčka spet krepko na svojih štirih nožicah. Punčka je namreč mucka, ena izmed tolikih, najrazličnejših živali, ki delajo druščino ljudem in si včasih prislužijo tako veliko gospodarjevo pozornost v stiski, zagotovo pa zmeraj tudi tolikšno pomoč veterinarja, če so mu le izročene v zdravljenje. To vedo povedati vsi, ki so kdaj imeli kakšen tak opravek v ljubljanski živalski bolnišnici.
Da bi se tako vedno godilo tudi navadnim človeškim bolnikom v navadnih bolnišnicah!
JOŽE SNOJ
Izdaja In tiska CP »DELO« v Ljubljani — glavni In odgovorni urednik Zoran Jerin — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva 3/11. p. p. 150-III. tel.: 23-522 do 23-526. Kolportaža za Ljubljano: Ljubljana, Šubičeva ulica 1 — telefon: 22 575, kol-portaža za zunanje prodajalce:	Ljublja-
na, Titova c. 57, telefon 316-997. Naročnin-ski oddelek: Ljubljana, Titova cesta 57, telefon 311-897. Naročnina: celoletna 48 Ndin, polletna 24, četrtletna 12, mesečna 4 Ndin. Oglasni oddelek: Ljubljana, Šubičeva ulica 1, telefon 21-896, številka žiro računa SDK 501-1-167/2. Rokopisov ne vračamo.
KAZALO
MARATONSKO POTEPANJE PO NAŠI OBALI______________________________
Jadransko morje — okus po betonu	10
ZA KAJ VSE SE PRELJUBI SLOVEN-Cl TOŽARIJO__________________________
Če vsi mislijo le na »tisto-	11
OD VOJNEGA REPORTERJA DO SODELAVCA ŠPORTNE REVIJE
Zgodovinska stotinka sekunde	12
LOV NA PIKRE MISLI PO PARAGRAFIH_______________________________
Humorist na sodišču	13
AKCIJA TT_____________________________
Vsa Ljubljana je živela le za svetovno prvenstvo	15
NOVA MATEMATIKA STRATEŠKEGA DVOBOJA VVASHINGTON — MOSKVA___________________________
Dva meseca na oceanskem dnu	16
POLITIČNA KARIKATURA PO SVETU
Koga smeš zmerjati	17
FILM, TELEVIZIJA, ODER, ZABAVNA GLASBA, ZVEZDE IN ZVEZD-NIKI, MLADI SVET______________________
Miss decembra bo sedela do septembra
Mora ameriškega filma — policaji	18,19
POSLUŠAMO, GLEDAMO, OCENJU-JEMO, SVETUJEMO______________________
Program RTV za naslednjih sedem dni	20
TA TEDEN LETA 1870____________________
Sežanski taboriti in paragraf 19 22, 23
ŠPORT____________________________ '
Mitič, kapetan žalostne postave Prihodnost se Imenuje Krešimir Čosič .	24,25
IRSKA JE: MINI KRILO IN BISTRA PAMET ___________________________
Dolga Je pot	v	Glendalough	26
NEKATERE VELIKE SKRIVNOSTI NAŠEGA ČASA SO ZDAJ RAZVOZLANE__________________________________
Kdo je moril londonske prostitutke
28,29
SAP IN TT PONUJATA DRUGO SERIJO TURISTIČNIH KUPONOV
Nova nagradna	slikovna	uganka 38
PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PA
i'-,;* V**-**
PANORAMA	SVET
ONESNAŽENJE NARAVE
TURČIJA
ATATURK proti MOHAMEDU
»Turčija je zbolela za počasnim hiranjem, ki pa se utegne spremeniti v hitro jetiko,« pravi glavni urednik najpomembnejšega turškega dnevnika »Gum-huriyet«. Meni, da bo tako zaradi nepravilne uporabe demokracije:	danes	je v Turčiji
10 političnih strank, prihodnje leto jih bo 12 ali 14. »Mar je mogoče uvesti zahodno demokracijo v deželi, ki ima še polovico nepismenega prebivalstva? S tem bi le dali prosto pot korupciji in demagogiji.«
Nasledniki Kemala Ataturka menijo, da ni tako hudo: leta 1923 je imela Turčija 12 milijonov, danes pa 35 milijonov prebivalcev, se pravi, da sta dva
Turka izmed treh zrasla v novem režimu. Nepismenih je bilo 90 odstotkov ljudi, zdaj komaj polovica. Pretežno kmetijska družba se je urbanizirala. »Zato rovari, kdor govori o vrnitvi v islansko preteklost, če pač De-mirel (predsednik vlade) hod!i v mošejo. In da ljudje v trumah romajo v Meko. Drugod pa hodijo na morje. Turizem, kaj pa drugega!«
Vendar je gospodarski položaj Turčije vse prej kot rožnat. Z bruto nacionalnim produktom v višini 125 milijard lir (10 lir je približno 1 ameriški dolar) je mogoče zagotoviti prebivalcu letni dohodek kakšnih 350 dolarjev, se pravi manj kot na Cipru ali Libanonu. Plače so nizke, potrošniško blago pa ima enako ceno kot na Zahodu. Zato je treba delati nadure, iskati postranske zaposlitve, jemati kredite, da je spodobno življenje kolikor toliko zagotovljeno.
Ekonomist prof. Ustunel trdi, da dežela ne bo prišla nikamor, ker je vodstvo podjetij slabo, ker je organizacija neučinkovita, ker ni mehanizma, ki bi aktiviral nacionalni kapital za proizvodnjo. Zgled za to je zgovoren: lani je privatni kapital dal 4 milijarde lir za gradnjo stanovanj,
DEMIREL: »Meka? To je za turizem!«
milijardo pa za gradnjo industrije. Zato ni čudno, če je v Ankari vse polno stolpnic s praznimi stanovanji, ker so najemnine previsoke, okoli mesta pa se širijo bedna naselja iz lesa in pločevine.
Poslanci se pred volitvami vozijo v vasi s stroji za gradnjo cest in vrtanje vodnjakov. Vaščanom rečejo: »če boste glasovali za nas, bodo tile stroji ostali tukaj, sicer pa jih odpeljemo.«
Proračunski primanjkljaj, ki Je lani znašal 2 milijardi lir, se letos utegne podvojiti, banke navijajo obresti do 40 odstotkov, revščina pa je v množicah prebudila »stare zle nagone«, proti katerim se je nekoč bojeval Ata-ttirk: klerikalizem.
lani je romalo v Meko skoraj
60.000	Turkov, vsako leto od-pro v Turčiji petindvajset srednjih verskih šol, ki hodijo v zelje državnim šolam, istanbulska dnevnika »Bugiin« in »Sa-bah« zahtevata vrnitev kalifata, napadata latinico, mini krila, žgane pijače in Izrael, s katerim ima Ankara »realistične« odnose. študentje mahajo s prerokovimi zelenimi prapori ter kričijo v isti sapi odlomke iz korana in iz del Mao Ce Tunga.
Sekretar republiške stranke — Ataturkove stranke, ki je danes v opoaioiji — pravi: »Ne gre za
boj laikov z mošejami, marveč za boj za življenjsko raven.«
Toda veliko Turkov se boji, dane bi v tem boju vojaki vzelo zadeve v svoje roke, ko pa civilisti nič ne opravijo.
ZANZIBAR
IRANCI POD PRITISKOM
Zanzibarski voditelj Abeid Ka-rume, je. na nekem shodu oznanil, da bodo izgnali štiriintrideset iranskih družin, skupno 120 ljudi. Nekatere teh družin so živele na otoku že štiri generacije. To dejanje je verjetno posledica politike, da bi uredili rasno vprašanje. V ta namen so sprejeli zanimiv zakon, po katerem se otroci nimajo pravice upirati, kadar se starši sporazumejo o njihovi poroki Ta zakon je naperjen predvsem proti azijskim prebivalcem otoka. Ka-rume, ki je prišel na oblast po revoluciji leta 1964, verjetno misli, da bo z njim dosegel etnično enotnost na otoku.
Med Iranci, ki jih čaka iz-gnaastvo, je tudi enajst mož, ki so jih že prej nameravali napoditi z otoka, vendar brez njihovih družin. Baje je Karume zaprosil za roko štirih hčera iz družin teh Irancev. Karume je že v svojih šestdesetih letih in ima vsaj tri žene. Ko so dekleta odbila njegovo snubitev, je njihove sorodnike doletela obsodba, da morajo z otoka. Najhuje je bilo to, da bi morali možje oditi, njihove žene pa ostati. Temu so se uprli.
Ti ukrepi so povzročili zaskrbljenost na celini. Tanzanijski predsednik Njerere je že obiskal otok, da bi pomagal izgnancem. Vendar Njerere ne more dosti storiti, saj je Zanzibar ohranil precejšnjo stopnjo neodvisnosti. Karume je izjavil, da bodo izgnali Irance, ker so se upirali medrasnim porokam.
ETIOPIJA
LEP SPREJEM ZA IZRAELCE
Tri tisočletja stara legenda je še danes živa v Izraelu in Etiopiji: kraljica iz Sabe je obiskala Salomona, čigar modrost in k ra- I Ijevski sijaj je poznala. Obdarila in blagoslovila je izraelskega 1 kralja.	/]
Salomonu je bila kraljica iz L Sabe tako všeč, da ni sprejel sa-
»Kaj žeja, prekleto! Iščem kisik!«
PROSTOR JE DENAR: lale čudna naprava stoji na nekem parkirišču v Denverju, v ameriški zvezni državi Kolorado, uporabljajo pa jo zalo, da lahko na prostoru, na katerem bi sicer lahko stala samo dva avtomobila, parkira 22 vozli. lopa sicer ni, zdi pa se, da jih bo v mestih z gostim prometom čedalje več.
440 milijonov starih dinarjev na leto) je dobil maharadža iz Mi-sora, najmanjšo (32 milijonov starih dinarjev) pa princ iz Ka todie, tako majhnega kraljestva, da marsikdo ni niti vedel, kje je.
Rešitev je bila sprva ugodna za obe strani: maharadže so ohranili svoje palače in bogastvo, ki so ga nakopičili v tujini, vlada pa je iz leta v leto izplačevala manjše apanaže, ker niso dedne. Dandanes plača 270 princem komaj 6 milijard starih dinarjev na leto.
Vse bi bilo lepo in prav, ko se ne bi brezdelni mogotci iz samega dolgočasja začeli ukvarjati s politiko ter se vmešavati v upravne, državne in vojaške zadeve. Med 523 poslanci indijskega parlamenta sedi 23 nekdanjih despotov, njihov vpliv na nekdanje podložnike pa je še dandanes velik. Do leta 1970 sta se obe strani lepo gledali, potem pa — ko se je parlament razklal na dvoje — so se maharadže pridružili nasprotnikom vladne politike. Toda Indira Gandhi je zmagala in princi bodo ob apanažo.
Užaljeni nekdanji mogotci so se pred kratkim zbrali v Bom-bayu, da bi se pripravili na nasproten napad. »Ce hoče Indija
NAJBOGATEJŠI: 1 la jderabadškl nizam
postati socialistična dežela, smo pripravljeni plačati svoj delež. Vendar se ne bomo nikdar podredili enostranski odločitvi vlade, ki skruni čast naše domovine. Za denar nam sploh ni.«
ZDA
MAHER NI ZA • NASILJE
Te dni je po prestani kazni zapustil zapore v ameriškem mestu Alexandria pisatelj Norman Mailer. Ker je sodeloval v protestnem pohodu na Pentagon leta 19(17, so ga obsodili na trideset dni zapora, od tega petindvajset dni pogojno. Mailer pravi, da ne čuti, da bi se mu pri tem zgodila krivica. »Verjamem v pravila igre. Pravilo je bilo, da te bodo kaznovali, če boš šel prek določene črte. To sem storil namenoma.«
A ko so ga po prihodu iz ječe nagovarjali, naj se udeleži protestnih dejavnosti, je vabilo gladko odbil. Dejal je, da lahko pride do prelivanja krvi, temu pa nasprotuje. Ali to pomeni, da se je Mailer nenadoma zbal? »Nikoli nisem bil proti nasilju in res me jezi, da sem sedaj tak,« je rekel.
Nato je pojasnil, kaj se mu zdi narobe spričo možnosti, da bi med demonstracijami prišlo do izbruhov nasilja:	»Mislim,
da bi te dni pomenile našo zmago,- če ne bi bilo nobenega nasilja. Dokazati moramo, da vlada preliva kri in ne naša tako' imenovana nova levica Prišel je čas, ko moramo doseči »tiho večino«. Ob vdoru v Kambodžo je nastal položaj, v katerem se nam to lahko posreči. Celo desnica se je zbala za položaj predsednika. Ce sedaj začnemo z nasiljem, bi to pomenilo, da speljujemo vodo na Nixonov mlin.«
O sebi pravi Mailer: »Nikoli nisem bil aktivist; enkrat so me pač zaprli. Pohodi me dolgočasijo. Govori me še bolj dol-gočasijo. Nisem politik. Da bi I bil aktivist, to ni posel zame.«
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Te dni so po vsej Kitajski priredili množične mitinge in demonstracije v protest prbti ameriški agresiji v Indo-kini.
Čete saigonskega režima so se konec prejšnjega tedna približale glavnemu mestu Kambodže Plinom Penhu na pet kilometrov.
Romunski voditelj Ceausescu je v začetku prejšnjega tedna nenadoma odpotoval v Moskvo. Razlog potovanja je bil bržkone v tem, da je med Romu-nijo in Sovjetsko zvezo več nesoglasij in odprtih vprašanj.
Britanski premier \Vilson je uradno sporočil, da bodo volitve v britanski parlament letos 18. maja. Sedanji par-" lament so izvolili na splošiih volitvah 31 maja 1966.
Francoskega marksističnega filozofa Garaudyja so v sredo izključili iz KP Francije.
V obmejnem pasu med Gvatemalo in Mehiko je padel v spopadu z patruljo mehiških oboroženih sil voditelj gvatemalskega gverilskega gibanja Mario Antonio Yon Sosa.
V Italiji se je v soboto končala stav. ka grafičnih delavcev, zaradi katere v državi štiri dni niso izdali nobcpega časopisa, niti niso delale tiskovne agencije.
Iz svetovnih središč so začeli konec prejšnjega tedna poročati o naglem padanju delnic. Tudi vrednost britanskega funta je nenadoma zelo padla.
Ameriški obrambni minister I.aird je pred zunanjepolitičnim odborom ameriškega senata priznal, da ZDA vojaško intervenirajo tudi v Laosu, da pa ameriške čete v tej državi ne bodo začele širokih operacij.
Na zahodni Javi ;so usmrtili nekdanjega indonezijskega generala Supard-ja, ki je bil obsojen na smrt z obtožbo, da je leta 1965. sodeloval v zaroti proti državi.
Jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji Dohrivoje Vidič je v četrtek v Londonu priredil večerjo v čast princese Margarete in lorda Snovvdona. ki • bosta v kratkem obiskala Jugoslavijo.
V Moskvi so se v petek? končali pogovori med sovjetskim zunanjim ml-nistrom Andrejem Gronrikom in posebnim odposlancem bonske vlade Egonom Bahrom.
KULTURA IN PROSVETA
V baziliki sv. Klimenta v Rimu so v soboto odkrili spominsko ploščo na grobu velikega slovanskega prosvetite-Ija Cirila, ki so ga tu pokopali pred enajstimi stoletji. Slovesnosti sta se udeležili tudi delegacija makedonske pravoslavne cerkve in delegacija SR Makedonije.
ZNANOST IN TENNIKA
Japonski znanstveniki so objavili, da so v rižu. ki so ga pridelali vr minulih dveh letih na Ja|>onskem, našli povzročitelja raka.
V bližini Ravaipindija v Pakistanu je zJetelo v zrak veliko skladišče streliva. Eksplozija je popolnoma uničila bližnjo vas, ubitih pa je bilo tudi veliko prebivalcev.
V Egiptu je pritisnila huda {niša. Pravijo, da tam že šestdeset let ni bilo take vročine kot je sedaj. Nastalo je več požarov.
V Ney Torku je petindvajsetletna Susan Dannff rodila šesterčke. ki pa so takoj po porodu umrli. Govorijo, da je Susan Danoff jemala sredstva za plodnost.
V torek je v Oslu umrl za možgansko kapjo nekdanji norveški zunanji minister llarvard Lange. Imel je sedeminšestdeset let.
pravljena zapreti dohod v Rdeče morje. Ce bi Jemen skušal uničiti izraelsko trgovino, bi seveda hudo prizadel tudi etiopsko gospodarstvo — ter prisilil cesarja, da sklene pravo vojaško zavezništvo z Izraelom, sklepajo nekateri.
JUŽNA AFRIKA
■HMMMRW3H0lMnMRDi£^.4v»fr.^
SKRIVNOSTNO IZGINOTJE ATAŠEJA
Nihče ne ve, kaj se je pripetilo atašeju na ameriškem konzulatu v Cape Townu, glavnem mestu Južne Afrike. Pomočnik pomorskega atašeja, mornariški polkovnik Walter Limbach, se nekega popoldneva po partiji golfa ni vrnil domov, kjer so ga pričakovali žena in štirje otroci. Ko je ameriški veleposlanik v Cape Townu izrazil sum, da so atašeja ugrabili, ga je pričela iskati policija. Naslednji dan po-polde pa se je ataše sam javil na policijski postaji v Cape Townu.
Baje so ga zadržali kot talca za dvaindvajset Afričanov, ki so jih oblasti aretirale brez sodne obravnave na podlagi južnoafriškega zakona o terorizmu. Pravijo, da je polkovnik Limbach telefoniral nekemu prijatelju, medtem ko so ga imeli zaprtega kot talca, in mu povedal vso zgodbo o Ugrabitvi. Omenjeni prijatelj, Gerry Whitfield trdi, da je dal vse podatke policiji in noče povedati, kaj mu je tisto noč povedal polkovnik Lim-baoh.
Niti policija niti ameriški konzulat nočeta potrditi te zgodbe ali dati kakršne koli podatke v zvezi z izginotjem in ponovno vrnitvijo ameriškega atašeja. Zastopnik policije je dejal, da je stvar, kar zadeva njih, zaključena. Neki uslužbenec konzulata, ki je polkovnika Limbacha videl takoj po vrnitvi, pravi, da je bila njegova obleka premočena in blatna. Ameriški -konzul tudi po pogovoru s polkovnikom Limbachom trdi. da je bila po sredi verjetno ugrabitev, noče pa dati podrobnejših podatkov.
INDIJA
MAHARADŽE SE UPIRAJO
Indijska vlada z Indiro Gandhi na čelu je zmagala v boju piroti »izdajalskim princem«, se pravi proti tistim maharadžam in nekdanjim fevdalnim velikašem, ki dobivajo veliko apanažo in ki v parlamentu mečejo predsednici vlade polena pod noge. Vse kaže, da bodo znova preučili sporazume med državo in nekdanjimi vladarji ter jim nehali plačevati apanaže.
Indijski princi, ki so v časih britanskega gospostva kraljevali, ne da bi vladali, so se znašli v težavah leta 1947, ko je New Delhi izbojeval neodvisnost. 526 fevdalnih mogotcev, ki so se valjali po zlatu in draguljih, je imelo dve možnosti: stopiti v novo indijsko zvezo ali pa biti samostojni. Večina se jih je odločila za prvo možnost. Med redkimi »odpadniki« sta bila nizam iz Hajderabada (ki velja za najbogatejšega človeka na svetu) ter maharadža iz Travanko-ra. Toda podložniki so ju naglo pustili na cedilu, tako da sta se morala pridružiti drugim princem.
Princi so se tako odrekli svojd suverenosti, njihove države s skupno površino milijon in pol kvadratnih kilometrov in s 86 milijoni prebivalcev so pridružili novi državi: tako so dali Indiji 47. odst. ozemlja in 28 odst. prebivalstva. V zameno se je New Delhi obvezal, da vsako leto izplača princem 10 milijard starih dinarjev apanaže, razdeljene glede na velikost priključenega ozemlja ter na bogastvo princev. Največjo apanažo (okoli
mo njenih darov in blagoslova, marveč tudi njeno telo: iz njune zveze se je rodil Menelik, prvi etiopski cesar.
Legenda pravi, da iz Meneli-kovega rodu izhaja tudi današnji etiopski cesar Haile Selassie.
Druga legenda pravi, da izvira cesarjev rod iz enega izmed 12 plemen starodavnega Izraela. Zvezda njegovega grba ima ravno tako šest krakov kot Davidova zvezda.
Tako govorijo legende, toda Izrael in Etiopija se tudi danes dobro razumeta. Haile Selassie je baje v skrbeh zaradi sovjetske navzočnosti v Rdečem morju (oporišč v Egiptu in južnem Jemenu) in zato je odprl vrata za izraelske vojaške in civilne tehnike in svetovalce.
Lani je vrednost medsebojne trgovinske izmenjave znašala komaj 8 milijard starih dinarjev. Toda pomembnejše od trgovine je pomoč izraelskih možganov. Izraelski tehniki bodo uredili promet v Adis Abebi, izraelski inženirji delajo načrte za etiopsko cestno omrežje, razširjajo pristanišče Massaua ter delajo prvi popolni geološki pregled Etiopije po drugi svetovni vojni — menijo nekateri.
Izraelci so v Etiopiji ustanovili Prvo krvno banko, zgradili cvetočo farmacevtsko industrijo, moderno predilnico, tovarne ribjih konserv. Izraelske univerze so odprte za etiopske študente in med etiopskimi agenti, ki so varovali Naserja med njegovim zadnjim obiskom pri Selassieju, je bila večina takšnih, ki so se izšolali na policijski akademiji v Tel Avivu.
Marca letos je izraelska letalska družba El Al uvedla neposredno progo Tel Aviv—Adis Abe-ba in ob tej priložnosti je cesar’ poslal v Izrael 12 princev.
Arabski tisk piše, da je še pomembnejša pomoč, ki jo Izrael daje etiopski vojski. Od leta 1960 do 1967 so Izraelci vodili široko zasnovani program za boj proti eritrejskim gverilcem in baje imajo tudi zelo pomembne položaje v etiopski protivohunski službi.
Izrael veliko pričakuje od prijateljstva z Etiopijo. Predvsem je danes Adis Abeba ena po-
CIESAR HAILE SELASSIE: resničnost se pove7.uje z legendo
elavitnih afriških prestolnic: v njej je sedež Organizacije afriške enotnosti in Ekonomske komi-s'je za Afriko pri OZN. Tako je Adis Abeba imenitna odskočna deska za izraelski gospodarski Prodor na črni kontinent. Toda nekateri trdijo, da bo Izrael Prosil Etiopijo celo, da bi jim °dobrila graditev vojaškega opo-rišča na otokih v Assabskem zalivu.
Tako bi arhipelag postal idealna vojaška platforma, s katere ki bilo mogoče preprečiti arabskim državam, da bi zaprle ožini «ab in Mandeb, se pravi južna vrata v Rdeče morje (kot so ^ l6ta 1967 zaprle Tiransko ožino • V. na kar je izbruLnila šestdnevna vojna).
3 Izrael se ne boji kar tja v tri dni. Pred kratkim je vlada južnega Jemena izjavila, da je pri-
JUGOSLAVIJA 0DT0RKAD0T0RKA
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Predsednik Tito je ob rojstnem dnevu sprejel številna voščila tujih državnikov, čestitali pa »o mu tudi naši delovni kolektivi. Titova štafeta, ki je obiskala vse naše republike, je prispela v Beograd, kjer so jo mladinci izročili presedniku Titu.
Član sveta federacije Edvard Kardelj je končal dvajsctdnevni obisk v Latinski Ameriki. Pred odhodom iz Mehike je izjavil:
»V Jugoslavijo se vračam z zelo dobrimi vtisi s tega potovanja. Obiskal sem tri prijateljske države in se prepričal, da so njihova in naša stališča o bistvenih vprašanjih sodobnega sveta zelo blizu.«
Sarajevski dnevnik Oslobodjenje je zapisal, da so v Jugoslaviji cene hitrejše od ukrepov vlaue. Dnevnik je pri tem mislil na podražitve, ki so jih naši državljani doživeli v zadnjih tednih. Zvezna vlada ima veliko razlogov za intervencijo, da bi preprečila zviševanje cen, ki so pobegnile. Po mnenju dnevnika je vlada v precejšnji zamudi.
Ob bregovih Tise se trudijo, da bi ruili
čimbolj utruili obrambne nasipe. Keka nevarno grozi in so mnogi kraji v nevarnosti. V Senti in še nekaterih mestih so izdali ukaz o obsednem stanju.
V Trsteniku (Srbija) in okolici je pred dnevi toča močno oklestila vinograde ter uničila veliao sadovnjakov. Letina je zelo dobro kazala, toča pa je v -pol ure vse uničila. Ker je na tem območju že večkrat pustošila toča, so postavili rakete, ki razbijajo točonosne oblake. Ob zadnji nevihti so takoj ustrelili v oblake nekaj raket, vendar brez koristi. Kakele niso preprečile toče.
Predsednik zvezne vlade Milja Ribičič je obiskal novosadski Naftagas, vodno gospodarsko podjetje »Donava—Tisa —Donava« ter časopisno založniško podjetje Forum.
Predstavniki ppdjetja »DONAVA— TISA—DONAVA« so predsednika vlade seznanili z gradnjo osnovne kanalske mreže v Bački in Banatu ter mu razložili, kako bodo to ozemlje varovali pred poplavami. Tisa je ravno tiste dni grozila s poplavami.
KULTURA IN PROSVETA
V Novem Sadu so svečano odprli gledališki festival Sterijino pozorje, ki se ga je udeležilo enajst gledaliških hiš. Med udeleženci so gledališča iz Beograda, Skopja, Titograda, Splita, Novega Sada, Maribora in Ljubljane.
Znani beograjski odvetnik Fila Fi-lota je izjavil, da bo kmalu izdal knjigo »Zagovarjal sem na smrt obsojene«. Pri zbiranju spominov sta mu pomagala neki novinar in odvetnik. Fila Filota meni, da bo s knjigo prekosil •svojega odvetniškega tekmeca Veljka Guberino, ki je napisal knjigo o To-čilovcu, takoj nato pa sc je hotel včlaniti v društvo književnikov.
MALA KRONIKA
Pred okrožnim sodiščem v Slavonski Požegi so obsodili Mijo Maroviča, strojevodjo Jugoslavija ekspresa, ki je lani oktobra povzročil železniško nesrečo pri Okučanih. Sodišče je menilo, da je do nesreče prišlo zafadi neprimerne vožnje, zato je obsodilo Maroviča na šest let zapora. Kot je znano, je bilo pri nesreči pri Okučanih devet mrtvih in 40 laže ter huje ranjenih.
Kmet Bogosav O. iz Vasi blizu Nove Varoši je na svojstven način ukrepal proti .svojemu sosedu Branku G., ki ga je našel v svojem stanovanju — na obisku pri ženi Stani. Bogosav je soseda privezal na posteljo in ga je v hišnem priporu zadržal celih 15 ur. Naslednjega dne je Bogosav odšel na milico in prijavil soseda. Dejal je, da je v svoji shrambi našel tatu. Miličniki so prišli z Bogosavom domov in tam našli privezanega človeka. Branko K. se je zagovarjal, da ni prišel krast, temveč na obisk k svoji prijateljici Stani, Bo-gosavovi ženi. Zaradi svojevrstnega ukrepanja bo moral Bogosav na sodišče.
Ce se -bo položaj umiril, pravi, da bi se spet rad lotil pisanja knjig. »Toda če se bodo stvari kar naprej slabšale, se bomo počasi vsi zapletli.«
»Nixon pravi, da Amerika ne bo izgubila prve vojne v svoji zgodovini, katji Amerika je na tem, da postane vodilna sila v tehnološkem procesu, ki bo za vse večne čase porušil ravnotežje v naravi. Ce se ne bomo kmalu umaknili iz Vietnama in posvetili vse svoje napore popravljanju škode, ki smo jo naredili naravi, sploh ne bo več važno, ali bo ameriška vojaška moč dobila po grbi, kajti vsi bomo umirali v mrtvem in brezzračnem svetju.«
Po Mailerjevem mnenju ni lahko odgovoriti na vprašanje, ali je Amerika zatiralska, fašistična dežela. »Včasih je človek v takem položaju da ne ve, ali ljubi ali ne. Zbudiš se in se vprašaš: Ali ljubim to žensko ali ne? Američani se zbujajo in si pravijo: Ali smo v fašistični državi ali ne?«
Streljati ne sme nihče brez povelja, prav tako ne sme nihče nabiti* puške, dokler ne pade povelje. V takem primeru najprej posvarijo množico in nato še razobesijo zastavo z opozorilnim napisom v kitajščini in angleščini. Nato si poveljnik položi roko na ramo, kar je znak njegovim možem, da napolnijo puške, Nekoč neki policist ni upošteval teh predpisov ir je sprožil opozorilni strel v zrak brez dovoljenja. Takoj so ga odpustili iz policije in kasneje še postavili pred vojno sodišče. Hong-kongčani, ki so slišali za dogodke v ameriških univerzitetnih središčih pravijo, da bi se lahko Američani marsičesa naučili pri njih. V Chicagu že preizkušajo majhne pletene ščite, ki so jih izumili v Hong Kongu.
HONG KONG
MANJ BRUTALNA POLICIJA
Hong Kong se ponaša, da so tamkajšnji policisti zelo dobro izvežbani za boj proti demonstrantom Hongkonške policijske enote štejejo 13.000 mož. Svojo spretnost so lahko pokazali leta 1967 med kitajsko kulturno revolucijo, ko so nemiri zajeli tudi Hong Kong. Takrat šo demonstranti zasuli policiste z opeko, steklenicami, cvetličnimi lončki in starim železom. Kljub temu je policija obnovila red brez prelivanja krvi — podobno, kot to znajo v Angliji.
Vendar ni bilo vedno tako. Med nemiri leta 1956 je bilo ob življenje več kot šestdeset ljudi. Hongkonški guverner je moral priznati, da so bili za to delno odgovorni tudi policisti. Zaradi tega posvečajo sedaj največjo pozornost vežbanju za ravnanje z demonstranti. Vsak policist mora končati težaven devetmesečni tečaj za miritev -demonstrantov. V učni program tega tečaja sodijo tudi srečanja z nepravimi demonstranti, ki policiste obkladajo z vzdevki: »Rumeni stekli pes, ki sodeluje z belimi prašiči!« Pravijo, da policisti po taki šoli zlahka zadržijo hladno kri med pravimi demonstracijami.
Taktika hongkonških policistov je v tem, da se čimbolj izogibajo spopadov z množico. Kadar demonstranti ne ubogajo povelja, naj se razidejo, jih sfcuša policija razgnati brez uporabe sile. »Delamo počasi in oprezno,« je razložil neki policlit, »tako, da lahko množica natančno vidi, kaj bomo storili.« Policisti v prvi vrsti so opremljeni s .čeladami, pletenimi ščiti in polmetrskimi pendreki. Policisti iz druge vrste prično metati med demonstrante bombe s sol-zilnim plinom in kose lesa, ki povzročajo boleče buške. Sele če to ne pomaga, napadejo policisti s pendreki in baje raje tolčejo po ramah in hrbtiščih demonstrantov, da ne bi komu ranili glave.
FILMI
GODARDOVA ASFALTNA DŽUNGLA
V filmu »Dve ali tri stvari, ki jih vem o njej« prikazuje Jean-Luc Godard sodobno velemesto-
živi prek svojih zmožnosti. To niti ni izvirna ugotovitev in tudi članki v omenjeni reviji niso bili nikakršna sociološka raziskava.
Godard je dobil v teh člankih le osnovo za svoja opazovanja o človekovih poželenjih na področju spolnosti in drugod. Njegova glavna junakinja Marina Vlady, hoče več kot samo lepo stanovanje, avtomobil in razne naprave. Hoče biti bolj živa od strojev, ki jo obdajajo Zdi se ji, da razpada na tisoč koscev in hoče spet postati celota.
Godardu pomaga sijajna kamera, ki jo je vodil Raoul Cou-tard. Posnetki predmetov iz neposredne bližine govorijo o čvrstosti predmetov, ki so močni in samozavestni. Človek se bori s predmeti ir, to bitko izgublja. V filmu je prizor, ko se neko dekle pogovarja z ruskim pesnikom o tem, kako težko je vzpostaviti pristne odnose med ljudmi. Njun pogovor pa onemogočajo stroji. Ljudje iščejo mir, ki se izgublja v mestnem hrupu. Godardova želja je, da bi živeli v svetu, v katerem bi vladala harmonija med ljudmi in predmeti.
**»r:«■
MARINA VLADY: odtujenost
kot nekaj nečloveškega, ki se spreminja v grozljivo pošast, za katero ni nihče naredil načrtov, ki si je ni nihče zamislil, je nihče ne mara, a je tudi nihče ne more odpraviti. Film govori o velemestnem Parizu, lahko pa bi govoril o kateremkoli drugem velemestu. Godard gledalou ne pokaže nekakršne rešitve, ampak samo slika razmere v takem človeškem mravljišču.
Ta film je nastal še pred deloma »Weekend« in »1 + 1«. Menda je dobil avtor navdih zanj v neki reviji, ki je objavila serijo člankpv o meščanskih ženah, ki zaslužijo denar za plačevanje računov s tem, da se v popoldnevih ukvarjajo s prostitucijo. Ideja teh člankov je bila, da celotna potrošniška družba
%, m t
* % rff:
.
m
JAVNE GOVORILNICE
TELEFON BREZ SLUŠALKE
V ameriških mestih je javna telefonska govorinica po navadi tarča vandalskih napadov: razgrajači potrgajo žice, odstranijo slu-šalke, razbijejo števičnice in telefona ni mogoče uprobljat.i. Ni jasno, kdo naj bi imel korist'od tega.
Finna Bell Telephone je zato za poskus uvedla v New Yorku telefone brez slušalke. Zasnovani so tako, da se lahko več ljudi hkrati pogovarja z drugimi — vendar seveda le po eni liniji kot doslej.
Telefonska celica je videti, kot da bi že bila opustošena. V’njej je samo številčnica, na stranski steni mreže, za katero je mikrofon, v stropu pa je zvočnik. Človek se mirno pogovarja, ima proste roke in si pomaga z ge-stikuliranjem. Kdor ne mara, da bi ga mimoidoči poslušali, naravna zvok na manjšo jakost.
Takšni telefoni naj bi zamenjali vse sedanje v javnih govorilnicah vendar pa ni gotovo, da bi to zaleglo v boju proti vandalom. Ko so pred nekaj dnevi pregledali štiri nove javne govorilnice, so bili telefoni v treh izmed njih že neuporabni.
TAKTIČNO IN Z OPOZORILI: Hongkongška policija opozarja d< monslrante, da bo uporabila solzilni plin, čc sc ne bodo razšli.
ASTRONOMIJA
SKRIVNOSTNA INFRA RDEČA ZVEZDA
fotografsko podobo eliptično deformirajo, je takoj jasno, da ne gre za navadno zvezdo.
Astronomi menijo, da sodi zvezda k Rimski cesti, vendar pa o tem niso tmo prepričani. Zatrjujejo, da je veliko infra rdečih zvezd naše galaksije sestavljenih iz osrednje zvezde, ki jo obkroža oblak prahu. S tem si je mogoče razlagati tudi njihovo vedenje. Vendar pa si ne znajo pojasniti razlogov, zakaj takšne zvezde tako spremenijo svoj sijaj.
Menijo, da je pri infra rdečih zvezdah mogoče pričakovati še marsikatero presenečenje. Pri londonskem Imperial Collegeu so ustanovili skupino za infra rdečo astronomijo, ki jo vodi prof. J. Ring. Eden izmed članov skupine je pred kratkim povedal, da bodo začeli opazovati zvezde z novim 40 palčnim teleskopom, ki ga bodo postavili v Silwoodu (Ascot). Kraj sicer ni najbolj primeren za takšno delo zaradi vlažnega ozračja, zato bi se astronomi raje preselili kam drugam, najraje na Kanarske otoke, kjer je zrak bolj suh.
Kalifornijski astronomi so začeli opazovati zvezdo, ki oddaja infra rdeče žarke in katere svetloba se od časa do časa spremeni, Menijo, da je zvezda v velikem in zelo gostem oblaku kozmičnega prahu, po nekaterih infra rdečeh valovnih dolžinah pa sklepajo, da gre za zvezdo, ki je najsvetlejša zunaj sončnega sistema.
Zvezdo so odkrili, ko so raziskovali nebesna telesa, ki oddajajo infra rdeče valove. V listu »Astrophjrsical Journal« so kalifornijski astronomi zapisali, da so zvezdo opazovali skoz 62-palč-ni (en palec — 2,54 cm) teleskop od leta 1965 naprej in ugotovili, da se moč njene svetlobe spremteni vsakih šeststo dni. Na navadnem filmu je zvezdo komaj opaziti, če pa njeno
FIZIKA
NAJMOČNEJŠI LASER
Skupina ameriških znanstvenikov je izdelala doslej najmočnejši laser na svetu, ki da zelo taneic žarek z močjo trideset kilovatov ali nekoliko bolj razpršen žarek z močjo šestdeset kilovatov, kar je trikrat več-od moči doslej najmočnejših laserjev. Njegova energija bi teoretično lahko poganjala športni avtomobil.
Laser Je priprava, ki daje izredno močan in skoncentriran svetlobni žarek. Zadnje čase laserje vse bolj uporabljajo. Z njimi režejo vse mogoče snovi, celo najtrše kovine (pa tudi vrtajo luknje v dude na stekleničkah za otroško hrano). Poleg tega uporabljajo laser pri merjenju daljav izdelovanju zemljevidov in za odkrivanje zračnih vrtincev
Novi laser, ki so ga opisali na letnem srečanju ameriške aružbe za fiziko, spominja na raketni motor, ker ga sestavljata dve komori. V eni izmed komor segrejejo plinasto zmes du. šika in ogljikovega dioksida do približno 1.600 stopinj Celzija. Nato spustijo plin v drugo komoro, pri čemer doseže plin nadzvočno hitrost. Molekule ogljikovega dioksida postanejo izredno »razburjene« Nekatere oddajajo fotone. Zrcala jih zberejo v žarek, ki ga usmerijo iz komore. Ta žarek Je laserski žarek in ga lahko koristno uporabljajo.
Doslej sio imeli najmočnejši laser Francozi.
MODA
MINI VZTRAJA
Boj med minijem in midijem se je razširil tudi v Ameriko. V New Yorku so modi kreatorji iz Združenih držav prikazali svoje modele za prihodnjo jesen in zimo. Očitno ne marajo zaostajati za svojimi evropskimi kolegi, zato so pošteno zdaljšali dolžino kril. A kaže, da pri kupcih ne bodo naletel' na razumevanje. Skupina žensk, ki se navdušujejo za mini, se je zbrala pred zgradbo, kjer je bila	j
modna revija. Nosile so tran- 1' sparente in grozile, da bodo litt® bojkotirale vse trgovine, ki jim a za jesen ne bodo mogle ponu- A diti nič drugega kot midi krila. "
J
PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANORAMA - PANOR
• ________________________________________
V tem navzkrižnem ognju raznih okusov so najbolj trpeli trgovci, ki ne vedo, kako naj kujejo dobiček iz daljših kril. Januarja so po vzorih iz Francije in Italije pričeli prodajati daljša krila. Nato je prišla pomlad, ki ni najboljši čas za uvajanje modnih sprememb. Midi plašči in športna krila še nekako gredo v promet, daljših oblek za Cez dan pa nihče ne kupuje. Prodajalci so tudi opazili, da nenavadno velik odstotek žensk zamenja že kupljene maksi obleke, večinoma z izgovorom, da »ne ugajajo soprogu«.
Zdi se, da kreatorji nimajo Posluha za težave trgovcev. Njihov glavni problem je estetske in ne trgovske narave:	kako
ukrojiti daljša krila za sodobne žene, ne da bi bile videti kot filmske igralke i? tridesetih let. Večinoma so našli rešitev v mehkih športnih oblikah, ki so bolj sproščene od modelov izpred petintridesetih let.
Med modeli vodilnih ameriških kreatorjev so seveda razlike, I , a vsem je skupno to, da hočejo spremeniti podobo žensk od glave do peta. Letos jeseni bo moderna majhna glava. Zenske si bodo česale vse lase nazaj, na temenu pa si bodo naredile majhen klobčič. Ce bodo želele biti vidnejše, si bodo na glavo Posadile klobuk s širokimi krajci- ali pa tesno prilegajoči se klobuček. K daljšim krilom je treba nositi tudi širok, okrašen usnjen pas, najraje v črni barvi — pravijo ameriški ustvarjalci mode.
NAKIT
m milini—m  ne
V MODI JE TANZANIT
Ko je Aristotel Onassis podaril svoji ženi Jacquelini kot oreh velik rubin, se je ta dragoceni kamen, ki sodi med najstarejše na svetu, naglo vrnil v modo. Newyorški geolog John M. Saul pravi, da je zmerom tako: skoraj zmerom se enako dobro prodaja briljant, sicer pa so dragi kamni pravi sužnji mode. Zdaj bi jih rade imele vse ženske, zdaj pa se nobena ne zmeni zanje.
Trenutno je v Ameriki v veliki modi modri zoisit, .v trgovskih krogih bolj znan kot tanzanit. Skoraj po naključju ga je odkril Manuel de Souza, poklicni iskalec dragocenih kamnov, ki živi v Tanzaniji (odtod tudi ime novega kamna). Primerke modrikastega kamna so poslali na pregled nemškim strokovnjakom, potem pa so poleg prvega najdišča zrasli pravi industrijski objekti: vsi hočejo obogateti s tanzanitom.
Navadna navidezna podobnost lanzanita s safirom (za briljantom najbolj prodajanega dragega kamna) je tolikšna, da gre za »najimenitnejše odkritje stoletja«, kot pravijo v znameniti newyorški draguljarni Tiffany. Tanzanit je modrikast, poleg tega pa se rdeče in zeleno le-skeče, v primerjavi s safirom je bolj moten, pa tudi cenejši. Tanzanit prodajajo po 400 dolarjev za karat, medtem ko stane I burmanski safir, ki ima najvišjo
ceno, po 2.500 dolarjev pa karat. Pri Tiffanyju so kupili kakšnih šestdeset tanzanitov, ki so jih dobili po grosistični ceni 84 do-lorjev za karat.
MAMILA
NEVARNA USPAVALNA SREDSTVA
V Veliki Britaniji se je zelo razširilo jemanje uspavalnih tablet, predvsem med mladoletniki, Uživalec zdrobi tableto in jo raz topi v vodi, nato pa si raztopino vbrizga v kri z injekcijsko iglo. Ce se bo to uživanje mamij še širilo s tako naglico kot sedaj, bo uživanje heroina v Veliki Britaniji kmalu razmeroma manj pomemben problem. Zato so ustanovili odbor, ki bo raziskoval uživhn je uspavalnih tablet. Za sedaj nihče ne ve natančno, koliko Angležev uživa uspavalna sredstva. Mnogi so navajeni na druga mamila in si vbrizgavajo uspavalna sredstva, da bi se še bolj omamili.
Doktorira psihiatrije Elizabeth Tylden, ki je v zadnjih petih letih delala z uživalci mamil, pravi: »Registriranih imamo okrog 3000 uživalcev heroina. Uspavalna sredstva so poceni in lahko jih je dobiti, zato bi utegnilo biti kakih šest do osem tisoč ljudi, ki si jih vbrizgava. Položaj postaja brezupen. Osebno poznam
štiri ljudi, ki so letos umrli zaradi uspavalnih tablet.«
Uspavalne tablete so zelo nevarno mamilo. Tablete niso nare-I jene, da bi jih vbrizgali, zato njihova raztopina povzroči, da se stene žil vnamejo. Nekateri uživalci dobijo rane na želodcu, druge muči gangrena. Delci tablet potujejo po žilah v pljuča, kjer povzročajo brazgotine. Zaradi tega se lahko razvije nekakšna kronična silikoza, podobno kot pri rudarjih, le da jo pri njih povzroča premogov prah. Ce si kdo redno vbrizgava nekaj različnih raztopin barbituratov, lahko pričakuje, da bo živel še kaka tri leta. Ce uživa heroin, je v manjši nevarnosti, ker je pač odvisno od tega, kolikšne doze jemlje.
Človek, ki uživa heroin, lahko še vedno opravlja svoje delo, je torej zmožen nadaljevati kolikor toliko normalno življenje. Tisti pa, ki začne uživati uspavalne tablete, se odreče normalnemu življenju. Njegov namen je ostati nezavesten. Kaže, da je užitek za te ljudi v napol sanjskem stanju med zavestjo in spancem. To stanje imenujejo uživalci mamil »žarenje« oziroma »brenčanje«.
Britanska vlada namerava ustanoviti nekaj središč za zdravljenje tovrstnih bolnikov. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je povsem zgrešena sedanja praksa zdravnikov, ki hočejo uživalce heroina odvaditi uživanja tako, da j'im dovoljujejo vedno manjše doze. Ti ljudje se namreč zatečejo k uspavalnim tabletam, da v omotici počakajo naslednji ob rok heroina.
PANORAMA	JUGOSLAVIJA
ZAPOSLOVANJE: in zapiskal je vlak skozi mrak .,.
ZAKONI
ODŠKODNINA ZA NEDOLŽNE
Osnutek 'novega in spopoln,lenega zakona o kazenskem postop ku prinaša nekaj novin: po krivici ali pomoti prijetemu občanu bodo odslej morali povrniti tako Pmot.no kot moralno škodo za čas, ki ga bo občan prebil v priporu. To je povzročilo živahno razpravo v odboru za notranjo Politiko sveta narodov zvezne skupščine.
Spodbudo za to je dalo ustav n° sodišče Jugoslavije, sklicujoč Se na našo ustavo. Pravico do °dškodnine mora imeti sleherni °bčan, ki mu na kakršen koli način po krivici odvzamejo prostost. Enako pa naj bi obveljalo ‘udi za tiste, ki so morali prebiti v zaporu dlje časa, kakor pa je Potrebno za preiskavo oziroma ki so preživeli v zaporu več dni °h izrečene kazni. Odškodnina Pripada tudi tistim, ki jim ponoven postopek prizna blažjo kasen, so pa že presedei odmerjeno kazen.
Nadaljnja novina zakona o kazenskem postopku pravi, da je btogoče določiti zapor tudi za nekatere prestopke, ki doslej niso bneli take posledice. Gre predam za Jež j e prestopke, ki povzročajo nemir in nered v javno-
!- Po sedanjem zakonu namreč “i uujno, da preiskovalni sodnik i k!?6’ PriPor. tudi če gre za 'boj, kolikor seveda ne obstaja bevarnost, da bi storilec ušel. V Prihodnje bo za take prestopke Pripor obvezen.
. Odškodnina, po mnenju neka-■erin poslancev, pomeni posebno ežavo za organe notranjih za-aev' čeprav le-ti ne nosijo po-,b. v V ®dic za morebitno napačno ra-1870 i n.nn-ie. bodo vendarle pod psiho-
Sbškim bremenom. Miličniku, re-,'rn°. je težko določiti, ali bo ‘ovek, ki ga je prijel, sploh ob-°jen in koliko bo obsojen. Zdaj
namreč lahko pošlje v pripor samo tistega, ki bo za prestopek kaznovan najmanj s petletnim zaporom. Tega ne more vedeti vnaprej niti preiskovalni sodnik niti tožilec vse do končnega izreka kazni, zato bodo nesporazumi še naprej mogoči. Poleg tega ne more nihče zahtevati od policaja, naj ugotovi, v kakih okoliščinah se je zgodil prestopek, ali je, na primer uboj bil storjen v samoobrambi ali ne.
Ko mora policaj pripeljati občana v zapor, mora predvsem vedeti, ali so vzroki za odvzem svobode, več pa od njega ne moremo pričakovati. Sestavljavcem novega osnutka zakona o kazenskem postopku so nadalje zamerili, ker nekateri težki prestopki (recimo razbojništvo, za kar je določena kazen najmanj treh let zapora) sploh ne pridejo v poštev za pripor, čeprav so družbeno nevarnejši kot drugi prestopki.
Odbor za notranje zadeve je soglašal tudi s predlogom o uvedbi narodnega jezika v kazenskem in sodnem postopku. Ustrezne predpise bodo morale sprejeti republike same.
ZAPOSLOVANJE
BELO BLAGO PO NIZKIH CENAH
»Ce bodo jugoslovanski delodajalci in divji menažerji še nadalje tako nečloveško izrabljali jugoslovanske delavce, bomo prisiljeni, da zaprosimo pomoč pri vladi v Beogradu.«
To je sporočil sindikat Zvezne republike Nemčije zvezi sindikatov Jugoslavije. V Zahodni Nemčiji dela trenutno okrog
326.000	Jugoslovanov. Divji me nažerji in naša podjetja, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem ljudi v tujini, zelo dobro služijo s prodajo delavcev. Za primer lahko naštejemo nekaj podjetij:
Podjetje Unogradnja iz Prije-dora, Industromontaža iz Zagreba, Železarna Sisak in še nekatera so najela delo v Zahodni Nemčiji in tam zaposlila naše delavce. Seveda ne gre za poslovne odnose, temveč za trgovino z delavci. Podjetja so odsto-
pila svoje delavce kapitalističnim firmam po precej nizkih cenah.
Delavci naših podjetij, ki delajo v Zahodni Nemčiji, povzročajo nemškemu sindikatu velike težave. Ta jih ne more zaščititi, ker niso njegovi člani. Člani nemškega sindikata ne morejo postati zato, ker so v rednem delovnem razmerju pri naših podjetjih. Inž. štenrel, ki vodi za zagrebško Industromontažo nekaj obratov v Zahodni Nemčiji, takole odgovarja na nekatere zahteve delavcev:
»Lahko dobiš to, toda jutri te bom poslal domov!«
»Jaz te plačam, zato te lahko tudi odpustim!«
»Kaj te brigajo stvari, ki se tebe ne tičejo,« odgovarja delavcem, ki sprašujejo o poslovnem uspehu obrata, v katerem so zaposleni.
Delavci, ki so zaposleni v jugoslovanskih obratih, so skoraj vedno slabše plačani kot nemški delavci. Včasih jih za mesec ali dva socialno sploh ne zavarujejo.
Nemški sindikati protestirajo, kajti zdi se jim nemogoče, da bi socialistična podjetja tako ravnala s svojimi delavci. Nič čudnega, če nemški sindikati že razpravljajo o tem, da bi prepovedali oziroma onemogočili delo jugoslovanskim podjetjem.
Jugoslovanski sindikati so o tem razpravljali, vendar kaj pomembnega niso ukrenili. Ce bo potrebno, bodo zahtevali, da takim delovnim organizacijam ne bi več izdajali dovoljenja za delo v tujini.
PLAČE
TRIJE TEKSTILCI — PROJEKTANT
Po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko so jugoslovanske plače v letošnjem februarju dosegle svojo najvišjo mejo. Poprečje je 1.036 novih dinarjev, še nadalje pa je precejšnja razlika med plačami v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih. Poprečna plača v gospodarstvu je bila februarja 997, v negospodarskih dejavnostih pa 1.237 novih dinarjev.
Zanimivo pa je, da so največje plače vendarle v gospodarstvu: na vrhu liste so namreč projektantske organizacije s poprečno plačo 2.111 dinarjev, kar je tudi edino področje s poprečjem nad 2.000. Druge na lestvici so gospodarske zbornice, ki pa zaostajajo kar za 400 dinarjev. V negospodarskih dejavnostih ni panoge, kjer bi bile poprečne pla-
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Izvršni svet Slovenije je podprl vsa dosedanja prizadevanju in priprave za gradnjo jedrske elektrarne Gradili naj bi jo skupaj s Hrvatsko. Zgrajena naj bi bila sredi leta 1976.
V odboru za gospodarstvo republiškega izvršnega sveta so govorili o plinifikaciji v Sloveniji. Cimprej se bo treba odločiti, od kod naj bi dobivali plin. Izbirati bo treba med več ponudbami. Stvar je aktualna vsak dan bolj. naši sosedje namreč že grade plinovode. Slovenija bi potrebovala pol milijarde kubičnih metrov plina na leto.
Na dan letalstva so na Brniku odprli največjo razstavo letalstva po vojni v Sloveniji. Številni gledalci so imeli priložnost podrobno si ogledati športna in turistična letala pa tudi najsodobnejše reaktivce ki jih izdelujemo pri nas. Obiskovalci razstave, ki so se v teh dneh nenehno valili na Brnik, so lahko opazovali nadzvočna letala, nastop akrobatske skupine desant športnih padalcev pa helikopterje, protiletalsko orožje in še številne druge stvari, jmvezane z letalstvom
V ljubljanskih osnovnih šolah bodo učenci zbrali toliko veljavnih učbenikov za vse razrede, da bodo lahko v dveh ali treh haloških šolah oskrbeli s knjigami vse učence.
•
Čeprav bodo v Škofji Loki praznovali tisočletnico mesta šele čez tri le-ta, sc že vneto pripravljajo na praznovanje. V treh letih bodo v mestu restavrirali številne znamenitosti, morda pa bodo delno restavrirali celo nekdanje mestno obzidje, že sedaj se pripravljajo na kulturne prireditve, ki naj bi ob tisočletnici mesta privabile v starodavno mestece domače in tuje goste.
V Apačah v Pomurju so odprli povsem prenovljen gasilski dom, prevzeli pa so tudi nov gasilski avto. Za gasilski dom so v Apačah zbrali dvanajst tisoč dinarjev. Otvoritev doma je bila samo uvod v enotedensko proslavljanje petindvajsetletnice osvoboditve.
MALA KRONIKA
Ena letošnjih najhujših nesreč se je pripetila na cesti Ljubljana—Celje, pri Prevojah. Avtobus ■ Ljubljana-Tran-sporta je trčil v tovornjak iz Petrinje. V nesreči so štirje ljudje izgubili življenje, osem pa je bilo hudo ranjenih, deset pa laže ranjenih. Škode je za
50.000	novih dinarjev. Miličniki so ugo. tovili, da voznika avtobusa in tovornjaka nista bila vinjena.
Kmetoma Rateju in Debeljaku v Hru-ševcu pri Šentjurju je ogenj uničil skoraj vse imetje. Ob hudi nesreči so se izkazali sosedje obeh pogoreleev, ki so iz gorečih poslopij reševali živino.
Na mariborskem plesnem turnirju so gledalci zaman pričakovali nastop najboljšega jugoslovanskega plesnega para v mednarodnem razredu Drago Šulek — Vera Trofenik. Predstavniki plesne zveze Slovenije so ju namreč tik pred nastopom izločili. Par bi bil moral nastopiti na šestih plesnih turnirjih v Sovjetski zvezi. Ker pa sta se samovoljno udeležila mednarodnega turnirja v Veliki Britaniji, ju je plesna zveza suspendirala. Iz solidarnosti so zapustili mariborski turnir tudi drugi pari vaditelja Franja Kozarja. Zagrozili so celo, da bodo ustanovili novo plesno zvezo.
KULTURA IN PROSVETA
Klub starih goriških študentov je odkril na Kostanjevici pr* Novi Gorici spominsko ploščo slovenskemu jezikoslovcu p. Stanislavu škrabcu. Ob tej priložnosti je frančiškanski samostan s sodelovanjem študijskega odseka go-riske knjižnice pripravil razstavo škrah-čevih del. Škrabec, ki je bil sicer rojen v Hrvači v občini Ribnica na Dolenjskem, je živel v samostanu na Kostanjevici celih dvainštirideset let. Bil je profesor na redovni gimnaziji. Svoje jezikoslovne razprave je objavljal na platnicah nabožne revijice »Cvetje Iz vertov sv. Frančiška«.
Pravijo, da se Je razdrla zaroka med Cliristino Onassis, hčerko bogataša Aristotela Onassisa, in Petrom Gou-landrisom, potomcem bogate grške družine.
Ameriški senator Strom Thuimond je skušal prepričati senat, naj ne zmanjša sredstev za oboroževanje. Dejal je, da je Sovjetska zveza našla novo metodo za motenje radarjev. Včasih so v ta namen uporabljali tanke kovinske lističe, ki so Jih z letali raztrosili po zraku. Med invazijo na Češkoslovaško pa so Rusi uporabili neko drugo snov in z njo za nekaj ur povsem onemogočili ves radarski sistem vojaških sil pakta NATO. Kaže, da so uporabili neko tekočino, katere delci so ostali v zraku nekaj dni. Baje lahko to snov pošljejo v ozračje tudi z raketami in ne samo z letali.
V starosti devetinsedemdesetih let je umrl švicarski pisatelj in dramatik John Knittel.
Umrl je italijanski diplomat baron Raffaele Guariglia, ki je bil zunanji minister Badogliove vlade oh padcu fašizma leta 1943.
Za rakom je v šestinsedemdesetem letu umrla Pavlina Zemčužina Molotov, žena bivšega sovjetskega predsednika Vjačcslava Molotova. Pavlina Molotov se Je pridružila komunistični partiji že pred revolucijo in je kasneje bila tudi sama na pomembnih političnih položajih.
Nenadoma je umrla štiriinštiridesetletna F.vgenia Niarchos, žena grškega bogataša Stavrosa Niarchosa. Grške oblasti so zahtevale obdukcijo.
Umrl je general Carlos Asensio Ca-banillas, bivši vojni minister in oficir v armadi generalisima Franca.
C.ary. Grant je zanikal, da bi bil oče otroka, ki se je rodil dvaintridesetletni Cyntii Bourcn. Cyntia, bivša uslužbenka v filmskem studiu, je sprožila sodni postopek za ugotovitev očetovstva. Grant je dejal, da bi prav rad priznal očetovstvo, »a slučajno le ni oče Cyntiinega otroka«.
Cherubina Alliegro D’Amato iz Neaplja je praznovala 108. rojstni dan. Njeno vodilo, ki ji je pomagalo do take starosti: pij in jej, kar si poželiš, a izogibaj se zdravil.
Umrl je znani sovjetski koreograf Kasjan Golejžovski. Njegovega pogreba so se udeležile mnoge znane sovjetske osebnosti.
V sedeminsedemdesetem letu starosti je umrl Mosaburo Suzuki, nekdanji predsednik japonske socialistične stranke In eden najvidnejših voditeljev japonskega delavskega gibanja.
Umrl je Reynaldo Dos Santos, vodilni portugalski zgodovinar in umetnostni kritik, ki je bil tudi dober kirurg in znan medicinski raziskovalec. Star je bil devetinosemdeset let.
Umrl je general Nikita .Icgorov, glavni politični oficir v sovjetskih strateških raketnih silah. Star je bil enainšestdeset let.
Scotland Yard je dobil obvestilo, da neznanci grozijo z ugrabitvijo nekaterim znahim osebnostim v britanski javnosti, med drugimi zunanjemu ministru Michaelu Stewartu in očetu ministrskega predsednika Ilarolda Wil-sona.
Umrla je angleška filmska in gledališka igralka Hy Hazell, potem ko jo je v njenem stanovanju udaril vlomilec. Imela je triinštirideset let.
Catherlne Anouilh, hči znamenitega francoskega dramatika Jeana Anouilha. sc je omožila v Monfort-l'Aumaryju dan pred napovedanim datumom: le tako se je izognila nadležnim fotografom.
•
Gigliola Cinquettl se jo v bližini Cannesa huje poškodovala v prometni nesreči. Peljala sc je s skladateljem Danielom Gerardom. Trčenje je bilo čelno.
če nižje od splošnega poprečja
1.036 dinarjev.
V gospodarstvu pa je stanje precej drugačno: dobra polovica panog je plačana pod splošnim poprečjem, samo v prometu je mogoče na mesec zaslužiti nad tisoč dinarjev. Trije tekstilci imajo enako plačo kot en projektant, in tekstilna industrija je še vedno krepko na zadnjem mestu s poprečno plačo 781 dinarjev. Nekaj na boljšem so gradbeniki (826) ter obrtniki (830). Na repu liste so nadalje še lesna industrija, gozdarstvo in kmetijstvo, kjer mesečna plača ne presega 900 dinarjev.
V gospodarstvu imajo najvišje zaslužke zaposlenci gospodarskih zbornic (1.718 dinarjev poprečje). To pomeni, da je še vedno bolje zastopati gospodarstvo kakor delati v njem. Na drugem mestu so zaposlenci v zavarovanju (1.611), nato višje in visoke šole (1.600) ter banke (1.585 dinarjev).
Po statistiki se tudi veliko bolj splača delati v republiških kakor zveznih organih, saj je razlika v plačah kar 85 dinarjev.
REČNA PLOVBA
NIKOMUR NI MAR SIROTE
Jugoslovanska rečna plovba je prek kratkim kupila od zahodno-nemškega podjetja Krupp na kre-dit tri ladje. Ta novica ne bi bila zanimiva, če ne bi Krupp prav te ladje naročil pri beograjski ladjedelnici »Tito«. Seveda bi bilo nespametno misliti, da bodo ladje priplule k novemu lastniku po Savi. Najprej jih bodo izvozili v Nemčijo. Ladjedelnica »Tito« bo dobila zato sedemnajstodstotno premijo. Carina bo znašala približno šest milijonov dinarjev!
Ce bi se Jugoslovanska rečna plovba želela izogniti carine, bi lahko ladje registrirala v Nem-
džarskem, v Sovjetski zvezi, Romuniji in večini podonavskih držav ga ni. Ladje z našo zastavo plujejo edinole za Nemčijo. Ko pa bo odprt kanal Rena—Meine—Donava, ne bodo plule niti za to državo.
Kakšne so perspektive jugoslovanske rečne plovbe? O tem morda najbolje govori podatek, da je v srednjeročnem planu Srbije odmerjeno rečni plovbi le nekaj vrstic.
OPERACIJA
REBRO NAMESTO ČELJUSTI
Sedemnajstletni Bora Gambo-ševič s Homolja je dandanašnji miren mladenič. Polkovnik dr. Antonije Skokljev mu je namesto spodnje čeljusti, ki mu jo je uničil tumor, presadil 22 centimetrov dolg kos rebra.
Bora Je lani prišel na vojaško medicinsko akademijo v Beogra-du zavoljo operacije. Dr. Antonije Skokljev mu je namreč že prej operiral tumor na spodnji čeljusti.
»Doktor, pomagali ste mi pred sedmimi leti, pomagajte mi še zdaj. že nekaj let ne morem jesti.« Zdravnik se je odločil za novo operacijo konec lanskega leta.
»Mladeniču smo izrezali kos rebra in ga na poseben način oblikovali v obliko čeljusti,« pravi dr. Skokljev. Presaditev so opravili v šestih urah. Na hitro so morali odpreti prsni koš, izrezati rebro, ga oblikovati in vstaviti namesto čeljusti. Novi del spodnje čeljusti se je v dveh
laoooHin šaša
TRGOVINA: ladje izdelamo doma, nato pa jih uvažamo iz tujine
čiji, te pa bi seveda plule pod nemško zastavo. Zaradi nerazumljivih predpisov in pogojev, v katerih posluje to podjetje, ne bi bilo prav nič čudnega, če bi Jugoslovanska rečna plovba uporabila ta trik.
To podjetje se je doslej že večkrat znašlo v težavah. Pristojnim republiškim in zveznim organom so poslali pred časom izčrpen material, v katerem so razložili vse svoje težave. Prosili so, naj bi bil rečni promet oproščen carine na uvoz ladij tn rezervnih delov, ki jih ne Izdelujejo v naši državi. Odgovoril pa jim ni nihče.
V podjetju dobro vedo, da carina ščiti domače proizvajalce. Koga pa ščiit carina, če se nekaj pri nas sploh ne izdeluje? Ce ladjedelnica »Tito« izdeluje ladje za neko tujo državo, potem dobi kot izvoznik premijo. Ce pa izdeluje ladje za Jugoslovansko rečno plovbo, potem ne dobi nikakršne premije. Ladje postanejo za to podjetje natanko toliko dražje, kolikor znaša premija, obenem pa so toliko cenejše za tujega kupca.
Jugoslovanska rečna plovba se Uidi pritožuje, da ji promet vse bolj upada. Naša uvozna in zunanjepolitična trgovinska podjetja preprosto najemajo tuje prevoznike. Pravijo, da nekateri razumejo svobodni trg tako, da počno, kar se jim zljubi. Kje pa je ta svobodni trg za Jugoslovansko rečno plovbo? Na Mu
mesecih »privadil« novi funkciji. Mladeniča so hranili skozi usta in skozi veno. Bil je izredno disoipliniran in samo svoji volji se ima zahvaliti, da se zdaj počuti dobro, pravi dr. Skokljev. Dobil je zobno protezo, ki se ji je odlično privadil.
Pred nekaj dnevi je Bora Gam-boševič, poln hvaležnosti, prišel k Skokljevu na pregled. Počuti se dobro, z zobmi lahko grize, kakor da ima naravne. Lahko je obogatil tudi svoj jedilnik: »Dolga leta sem živel od mleka in sira, zdaj pa lahko jem vse po vrsti. Laho z zo:«r>- strem oreh. Zdaj sem čisto *rug človek,« je povedal Bora.
NADLOGA
ZA ZAJCE TUDI LISICE PREMALO
jad se je zelo hitro zaplodila in grozi, da bo povzročila splošno uničenje.
Take pritožbe so se slišale na nedavni seji občinske konference SZDL Šibenik. Otočani so zadolžili Dinka Rbmana, da najvišje občinske može Seznani s težavami. Takole je povedal:
»Zajčke so na osemnajstih bto-kih naselili lovci iz Tribunja, Vodic in drugih vasi na kopnem Vozili so jih ponoči s čolnom, vendar smo nekatere vseeno prijeli. Divjega zajčjega razplojevanja pa nismo mogli preprečiti, ker so jim branile »čete« lovcev s puškami.
Na nenaseljenih otokih Zirjam in Kaprijani so imel) kmetje njive, vinograde in pašnike. Letos so zajci uničili skoraj zadnjo travno bilko. Skoda je velikanska, vsaj za te ljudi, ki nimajo ne vode ne elektrike in ki jih zdravnik v času najhujše gripe obišče mogoče vsak tretji mesec. Pritožili so se milici, pa vsaj do zdaj ni nič zaleglo. Lovci še naprej o praznikih hodijo v svoje »rezervate« na zajčji lov.
»To počenjajo primitivno in surovo,« pravi Dinko Roman. »Naravno biološko ravnotežje je porušeno, vendar nam zdaj ne preostaja nič drugega, kakor da na otokih naselimo lisice. S tem bi bilo najbrž opravljeno, ko ne bi bilo druge nadloge: kradejo nam namreč pesek s plaž... Ko sem poskušal ujeti neko tatinsko ladjo, so tatje najprej hoteli s kljunom potopiti moj čoln, ko pa sem jim ušel, so mene in sovaščane zasuli s kamenjem.«
KOLESARSTVO
KUVALJA Sl JE POMAGAL S POŽIVILI
Prvo afero letošnje kolesarske dirke miru na progi Praga—Var Sava—Berlin, je povzročil jugoslovanski kolesar Tanasije Ku-valja. Sodniki so ga izločili iz nadaljnjega tekmovanja.
Tamkajšnji tisk je podrobno pisal o primeru Kuvalja. Naš kolesar je jemal prepovedano poživilo amfetamin. ‘Po vsaki etapi določijo sodniki z žrebom nekaj tekmovalcev, ki jih potem pregledajo strokovnjak: laboratorija Bedfich Chundeia. Pri nobeni kontroli niso našli poživila — dokler ni prišel na vrsto Kuvalja. V njegovem seču so ugotovili amfetamin, kolesarja so izločili in ga predali mednarodni kolesarski zvezi.
Na dirki miru je Kuvalja dosegal najboljše rezultate. Zdravniki pravijo, da je poživilo, ki ga je jemal, eno najnevarnejših, prepovedano po vsem svetu. Nevarno je zato, ker se ga človek navadi kot mamila Pravijo, da je vodja ndše reprezentance sprejel to odkritje zelo mirno in da ni zahteval ponovnega pregleda. Nič čudnega, saj je za to moral vedeti. In tudi ni bilo prvič, da so jugoslovanski kolesarji na mednarodnih tekmah jemali prepovedano poživilo, le da jih na žalost niso — odkrili.
LOVSKA
MEDVEDJE POKOPALI MEDVEDA
Divji zajci so postali prava nadloga za vse otoke okrog Zir-ja in Kaprija pri Šibeniku. Div-
Pred nekaj dnevi so blizu Otočca v Liki italijanski lovec Giovanni Ruaro, lovski čuvaj Stipe Bukovac in turistični vodnik Corado Roco iz Zagreba doživeli zanimivo dogodivščino:
Malo pred polnočjo so z opazovalnice blizu jasli za divjad opazili velikanskega medveda. Po lovčevem strelu se je medved zrušil pod drevesom z opazovalnico. Bili so prepričani, da je mrtev, vendar so se hoteli prepričati. Medveda so osvetlili z žepno svetilko, takrat pa se je kosmatinec pognal na noge in zginil v gozdu. Lovci so čez dobro uro šli na lov za njim.
italijanski lovec in naš čuvaj s puškama, vodnik pa le z lovskim nožem. 2e po sto metrih se je iz grmovja oglasilo medvedje lomastenje in brundanje, ki je lovce prestrašilo. Spet so zbežali na opazovalnico in ostali na njej do svita, potem pa se spet napotili iskat ranjenega medveda.
Sto	metrov	stran, na	istem
mestu	kakor opolnoči,	se	je iz
velike	luknje	pognal	medved.
Vodnik, prepričan, da gre za ranjenega medveda, je poklical lovca.	Takrat	pa sta	se	pred
njim pojavila še dva medveda in izginila za prvim. Kraj je bil opustošen, .rmovje polomljeno, na sredini pa kup listja in vejevja.
Razbrskali so ta improvizirani grob in presenečeni obstali. Tu je ležal ranjeni medved, ves razmrcvarjen v boju s svojimi »bližnjimi«, ki. so ga napol že požrli in potem zakopali. Italijanski lovec Ruaro je bil sicer ob trofejo, pa vseeno navdušen nad prizorom.
ČUDEŽ
PETDESET LET S ŠIVANKO V GLAVI
Niški nevrokirurgi in rentgenologi trdijo, da so odkrili nekaj, česar arhivi in učbeniki sodne medicine še ne poznajo: Milja Miloševič iz Kuršumlije živi že nad petdeset let s šivanko v glavi.
Milja je leta in leta tekala k zdravnikom, ker jo je neprenehoma bolela glava. Pojedla je na tisoče praškov, a bolečine so ponehale le kdaj pa kdaj. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, ko se ne bi nekdo spomnil, da imajo v niški klinični bolnišnici nevrokirurge.
»Slika nas je zelo presenetila,« pravijo zdravniki. »Zelo jasno je bilo videti šivanko sredi možganov. Takoj nam je bilo jasno, za kaj gre in zdaj se pripravljamo na operacijo.«
Odgovor na vprašanje, odkod šivanka v možganih, se Je ponudil sam po sebi: ko je bila Milja še otrok, ji je moral kdo skozi mehko lobanjo zabiti šivanko, da bi jo tako spravil s sveta. Toda deklica ie zdržala in nihče ni vedel za šivanko. Ostale so samo posledice, gla. vobol.
Grozljiva zgodba .se Je zdaj razjasnila. Ko je Milji v prvi svetovni vojni umrl oče in ko se je potem njena mati v drugo poročila, je ostala deklica sirota pri babici in teti Marti. Ko je umrla še babica, je za Miljo in njenega bratca skrbela teta Marta. Fantek je kmalu umrl, deklico Miljo pa je teta sovražila kot Pepelko. Hotela se je je znebiti, zato ji je zabila v glavo šivanko. Vse je ostajalo skrivnost do tetine smrti. Takrat se je Marta na smrtni postelji izpovedala, da je otroku zabila šivanko v glavo. Nihče ni pomislil na Miljo, marveč na umrlega bratca.
TATVINA
16 LET KRADEL ELEKTRIKO
V Kikindi so v teh dneh odkrili nenavadno krajo. Oseminštiridesetletni trgovec FerenifcCaj-ko je v distribucijskem podjetju Elektrovojvodina šestnajst let sistematično kradel — električno energijo.
V skritem prostoru je imel Čajko malo »tovarno piščancev« s petimi inkubatorji, električnim orodjem in električnimi grelo'-
Skupna jakost naprav je zna-šala 5150 watcxv. Inkubatorji so bili vključeni podnevi in ponoči. Čajko je s prodajo piščancev kar dobro zaslužil.
Čajko je napeljal električni kabel mimo električnega števca, z ilegalno elektriko pa je napa-
jal svoje inkubatorje in druge električne naprave. Naprave je montiral leta 1954, odkrili pa so jih šele sedaj in še to le po naključju.
Elektrovojvodina je ocenila, da je Ferenc Čajko oškodoval podjetje za 76.270 dinarjev. V di-
stribucijskem obratu Elektrovoj-vodine v Zrenjaninu pravijo, da je škoda vsaj trikrat višja.
Novica o kraji je Kikindčane zelo presenetila, ker je Čajko dokaj premožen. Zaposlen je v lokalnem podjetju Agropromet, je lastnik petsobnega komfortne.
•ga stanovanja, ima dva avtomobila in mlin, v katerem kmetom melje koruzo, končno pa vzgaja tudi piščance.
Kikindski trgovec se bo moral seveda zaradi dolgoletne kraje električne energije zagovarjati na sodišču.
PANORAMA
SLOVENIJA
POLIIIKAIN
mmmm
TURIZEM
KRANJSKA GORA BO EKSKLUZIVNO LETOVIŠČE
Kranjska gora je že sedaj Pojem, zlasti za zimski turizem. Občinska skupščina »na Jesenicah je potrdila urbanistični načrt Kranjske gore. V dobrih dvajsetih letih, ko bo ta načrt Povsem uresničen, bo postala Kranjska gora ekskluzivno letovišče. Urbanistični načrt predvideva, naj bi od Martuljka do Planice zgradili osem tisoč novih hotelskih ležišč, v počitniških hišicah, pri zasebnikih in v campih pa naj bi bilo prostora še za tri tisoč turistov. Sama Kranjska gora naj bi dobila kar pet tisoč novih postelj v hotelih!
Poleg hotelov bodo morali v Kranjski gori in sosednjih krajih graditi tudi trgovine, lokale 111 športno-rekreacijske objekte. V načrtu je razširitev smučišč na Vitrancu. Smučišča bodo u-redili tudi na Kurjem vrhu. Nasproti smučišč bodo športna igrišča in bazen. Kranjskogorski turizem bo stalno zaposloval kakih tri tisoč ljudi, večidel v gostinstvu. To bo pomembno spremenilo življenje ljudi v gornje savski dolini, ki si sedaj služijo kruh predvsem na Jesenicah.
NOVE KNJIGE
ČIGAV JE SVET
Mladega pisatelja Mateja Dolenca poznamo dpslej predvsem Po novelah v slovenskem revial-nem tisku in po »non stop« ro-hianu, ki ga skupaj z Dimitrijem Ruplom objavlja v reviji »Problemi«. Pred kratkim pa je pisatelj stopil pred bralstvo tudi s svojim knjižnim prvencem Menjalnica (mariborska založba Obzorja, 1970), to je zbirko desetih novel, zapisov ali kakor Uh že imenujemo.
Kaj označuje prozo Mateja Rolenctf? Ce pritrdimo besedam kritika Marijana Krambergerja, potem se Mate Dolenc razločuje te odlikuje po tem, »da ne poskuša pisati .tekstov’, kot se po hovem reče avantgardističnim Proznim tekstom, temveč še zmeraj kratko malo pripoveduje Zanimive zgodbe«. Nas torej bolj zanima, kaj Mate Dolenc v svojih desetih tekstih pripoveduje, t, Vsekakor je njegova literarna isio ®°zicija nasproti današnjemu
7 svetu zelo zanimiva, prav toliko Pa tudi značilna za najmlajšo Pisateljsko generacijo. Cisto na-oaz in najkrajše bi bilo mogoče
sporočilo Dolenčevih besedil označiti takole:
Mlada generacija se je otresla vseh zgodovinskih obremenitev in do sveta je opustila svoje sankrosanktno razmerje. To pa z drugimi besedami pomeni, da si je ta mladi rod svet in današnjost prisvojil, prepričan, da lahko z njim počne, kar se mu zljubi. Razumljivo je, da se za mladega pisatelja to razmerje kaže za zdaj na enem samem nivoju, na čustvenem ali ljubezenskem. Sveta vrednota ljubezni mu namreč ne pomeni nič več kakor poljubno igro: to de kle' imaš rad samo nekaj trenutkov, potem si izbereš drugo oziroma lahko neprenehoma menjavaš (naslov Menjalnica!). Na tako igro, kaže, je pripravljena današnja generacija.
Vprašanje, koliko se vse to obnese, je negativno. Dolenčevi teksti pripovedujejo o nenehnem poslavljanju, razhajanju mladih parov, o tem, kako ne morejo zdržati skupaj dlje kot nekaj dni. V tem pa se kaže globlja razsežnost Dolenčevih novel, kar je v resnici sporočilo o nezadovoljnosti sveta, o nenehnem nezadovoljstvu mladega rodu.
Lastnosti današnjosti so pustile na Dolenčevih tekstih vidne sledove: gre za literaturo, ki se giblje ali na kratkih relacijah ljubljanskih lokalov ali pa na dolgih relacijah svetovljanskega popotovanja. Provinciali-zem z avtorjevimi junaki se prepleta» z mondenostjo popoto-valne mrzlice mladega rodu, dokaj srednješolska obdelava gradiva s svetovljansko reportažo in obče človeškimi dilemami. Težko je reči; koliko je to avtorju, v dobro, vsekakor pa pomenijo njegova besedila resnično ilustracijo življenja mladega rodu, pravzaprav njenega meščanskega dela, ki se mu ni potrebno ukvarjati z vsakdanjim kruhom. Iz vseh občutij še je Mateju Dolencu posrečilo napisati vsaj nekaj dobrih novel, re cimo Menjalnica in Odhod.
GLEDALIŠČE
PUPILIJA POBIRA NAGRADE
Čudna usoda je doletela gledališče »Pupilije ferkeverk«, skupine 443, ki je sprva nastopala predvsem s pesniškimi večeri, potem pa ustanovila svoje gledališče. S tem gledališčem je pred dvema letoma prikazala predstavo »žlahtna plesen Pupilije ferkeverk«, lani pa »Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki« in doslej nastopala že na Reki, v Zagrebu in Beogradu.
Vse člane gledališča Pupilija ferkeverk je nedavno klical na zagovor ljubljanski sodnik za prekrške, ker svoje prestave »Pu-pilčkov« niso prijavili in ker je več gledalcev te predstave pričalo, da so z njo motili jaVni red in mir. To pa skupine ni zmotilo pri uspešnih nastopih: pred kratkim so na mednarodnem festivalu študentovskih gledališč v Zagrebu pobrali najvišjo in edino nagrado za svojo najbolj avantgardno predstavo. Temu so dodali še najvišjo nagrado pred dnevi v Beogradu na festivalu »Brahms« (male amaterske scene).
BESTSELLER
UPRAVNIK
ZAPOROV
OVADIL
PISATELJICO
Ni še dolgo tega, ko smo na straneh našega časopisa objavili reportažo o življenju in
do kakršnegakoli ocenjevanja kulturnih vrednot. Samo to bi rekel, da bo zelo žalostno za Slovence, če bodo morali ljudje takih kvalitet ustvarjati u-rnetniške in kulturne dobrine.«
Pisateljica Slava Rakova pa paavi: »Me ne prizadene, me ne boli. Ne vem, zakaj se je upravnik oglasil, ker ni nikjer omenjen mariborski zapor, niti upravnik, temveč je vseskozi pisano »uradnik«. Ne vem, zakaj se potem ni oglasil sodnik, ki sem ga primerjala s fašistom.
SLAVA RAKOVA: Včeraj še nepoznana. danes govori in piše o njej Jugoslavija
delu pisateljice Slave Rakove, doma iz Senešc pri Veliki Nedelji. Triinštiridesetletna Slava Rakova je postala slavna tako rekoč čez noč. Pred nekaj leti je z udarcem nehote smrtno poškodovala svojega moža in zato presedela poldrugo leto v zaporu. O vsem tem je napisala knjigo z naslovom »Ali sem ga res ubila?«
Knjiga je menda že razprodana, v pripravi je ponatis, odlomke iz knjige tiskajo po vsej Jugoslaviji, na domu Slave Rakove si novinarji podajajo kljuko. Pisateljica piše že svojo drugo in tretjo knjigo.
Upravnik mariborskih zaporov Janko Klemen pa je prav zaradi te knjige Slavo Rakovo ovadil pri javnem tožilcu. Reporterju murskosoboškega Vestnika je razložil svoje mnenje o tej knjigi: »Napisanih je kup neresničnih zadev. Opisuje po o-sebnih občutkih. Imela je premalo vpogleda v dejansko stanje. Marsikaj je plod domišljije. V bistvu je ves koncept zgrešen Zapori vendar niso sami sebi namen, ampak je to institucija v sklopu pravosodnega sistema. Karkoli se ukrene, se ukrene po nalogu. Vsakodnevni postopek je pod izključno kontrolo okrožnega sodišča in preiskovalnega sodnika, Id določeni primer obravnava. Rakova v knjigi prikazuje, kot da sta bila na eni strani ona in preiskovalni sodnik, na drugi pa zapori in jaz... Ne lastim si sposobnosti in pravice
KOŠARKA
DEMONSTRACIJA SILNE RADOSTI
Ko so jugoslovanski košarkarji premagali Američane in smo tako' postali svetovni prvaki, navdušenju gledalcev ni bilo ne konca ne kraja. Gledalci so si dali duška s ploskanjem, žvižganjem, vpitjem, glasnim smehom. Po končani tekmi se je v središču Ljubljane znašla tri-tisočglava množica, ki je bila vsa iz sebe od veselja nad zmago. Hodili so po središču mesta in na ves glas vpili: »Plavi! Plavi! Jugoslavija! Krešo! Krešo! Ivo! Ivo!«
V navdušenju so sneli zastave in z njimi korakali gor pa dol. Dokler so korakali po središču mesta, je bilo vse v redu. Nesreča pa se je začela takrat, ko se je veliki sprevod navdušenih pristašev košarke napotil proti hotelu Lev. Tudi pred hotelom Lev so neugnano peli in vzklikali. Iz sobe ameriških košarkarjev se je vlilo na razgrajajoče navdušence nekaj vode. Nato pa še od drugod. Navijači so postali še bolj vznemirjeni. Začeli so se zbirati pred hotelskimi vrati in razbijati po steklenih vratih.
Miličniki so po megafonu o-pozorili vznemirjeno množico, naj se umakne izpred hotela, zakaj košarkarji, ki spe v hotelu, potrebujejo pred nedeljskimi tekmami mir. Ker prošnja ni zalegla, so miličniki z gumijevkami razgnali najbolj nemiren del množice. Sest najbolj vročekrvnih navijačev so odpeljali z marico. Policija pravi, da ne bd bila ukrepala, če bi bilo že konec prvenstva. Ker pa so imela utrujena moštva pred seboj še en naporen dan in so bili košarkarji več kot potrebni počitka, ni šlo drugače, kot da nemirno množico razženo s sicer nesimpatičnimi gumijevka-
JUGOSLOVANT SVETOVNI PRVAKI: Tritisočglava množica si .fe dala po zmagi duška s pohodom po središču mesta, žal srt morali nastopiti tudi miličniki...	(Foto:	T.	Stojko)
IIZARI8ČII
Prejšnji teden je smrtna kosa neusmiljeno požela nekaj slovenskih najvidnejših umetnikov.
V Zagrebu je umrl v starosti 87 let igralec in režiser Hinko Nučič. Svojo umetniško pot je začel v Ljubljani, nato pa je odšel v Zagreb, kjer je bil prvi igralec in režiser do konca prve svetovne vojne. Po vojni je v Ljubljani organiziral Slovensko narodno gledališče in postal vodja drame. Nato je dve leti deloval v Mariboru, potem pa sc je vrnil v Zagreb, kjer je tudi poučeval na državni igralski šoli in glasbeni akademiji.
V Ljubljani je v starosti 74 let umrl slikar. Gojmir Anton Kos Poleg tega, da je bil odličen slikar in da je prinesel v naše slikarstvo veliko novega, jc bil tudi med ustanovitelji'slovenske akademije za upodabljajočo umetnost. Bil je tudi njen profesor in rektor. Razstavljal je tako rekoč po vsem svetu. Doma jc bil odlikovan s Prešernovo nagrado, z nagrado zvezne vlade, bil pa je tudi član akademije znanosti in umetnosti.
V Beogradu so upepelili komaj šestdesetletnega ing. arh. Bojana Stupico. Pokojnik je bil navkljub študiju arhitekture predvsem gledališki človek, ig. ralec, režiser in scenograf. Delal je v gledališčih v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Splitu in Skopju. Postal je rav-nalelj Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu. Angleški kritik O. Triliing ga je svoj čas uvrstil med šest najboljših gledaliških režiserjev sveta. Pred dvema letoma je dobil Prešernovo nagrado, deležen pa je bil tudi številnih drugih priznanj.
Mladi pisatelj Mate Dolenc Je ob izidu svoje prve knjige dejal (reporterju Mladine): »Pri nas je pisatelj breme družbe. To se vidi po njegovem ekonomskem položaju, saj je na dnu vseh plačilnih seznamov. Vsak dinar, ki ga dobi od družbe, si le ta nerada in z zavlačevanjem odtrga Kdo le potre-huje pisatelja, potrebujemo vendar e-konomiste in politike, obrtnike in nogometaše (slednji so najidealnejši nadomestek za kulturo). Potrebujemo' tehniko, hiše, avtomobile, stroje, ne pa papirnatih umetnij, čir in čar, larifari-jev in drugih pisateljskih krac. Če naš narod že potrebuje nekaj napisanega in uknjiženega, naj bodo to partizanske zgodbe ali kriminalke. Bog ne daj, da bi se še enkrat pojavil kak Cankar! Pisatelj je torej breme, ki je v resnici od družbe nepriznana in zanikana vest.«
Kmet Nikola šarič iz Brige je povedal reporterju Dolenjskega lista: »Tukaj smo vsi za cesto Kočevje—Brod na Kolpi in za samoprispevek. Potem bomo laže prišli do mesta in prahu ne bo toliko. Vedno je bolje tam, kjer so boljše ceste. Prišli bodo lahko tudi turisti in odstrelili malo več divjadi. Zdaj orjemo in sadimo, ne vemo pa, ali bomo kaj pobrali, ker je preveč divjadi. Lani na tisti njivi prav pri cesti nisem pobral nobene pese, ker je vse požrla divjad.«
Prvi Jugoslovan s tujim srcem Dušan Vlačo, ki živi po operaciji v Beogradu, je uspešno opravil vozniški izpit ln postal voznik — amater B kategorije. Na zdravniškem pregledu so ugotovili, da ni ovir, zaradi katerih Dušan Vlačo ne bi smel voziti avtomobila. Vlačo je bil operiran septembra 1968. in je zdaj eden- izmed najstarejših pacientov s tujim srcem.
Milutin Veljkovič, speleolog amater iz Beograda, ki je 24. junija lani odšel v podzemsko jamo pri vasi Kopaj-košare v občini Svrljig (Srbija) in bo tam ostal do 29. septembra letos (skupno 463 dni), jc te dni (seveda po telefonu) dejal:
»Ugotovil sem. da se odsotnost žensk lahko prenese: preprosto, trudil sem se, da bi čimmanj mislil nanje O njih Izoliran človek ne razmišlja veliko. To je problem, ki ga lahko odlagamo, kot človek v vojni odlaša z mislimi o top-li postelji. Pri tem ne vidim niti problemov Biti posledic ...«
AVTO JE IZKAZNICA STANDARDA,
Ko se nahranimo in oblečemo, nam mora nujno ostati še toliko denarja, da si kupimo avtomobil. Bencinsko božanstvo čedalje globlje posega v potrošnikov žep, saj izda Slovenec za nove avtomobile skoraj toliko, kot za gradnjo novih stanovanj. Izdatki se vrstijo: za bencin, olje, zavarovanje, popravila in rezervne dele - letno skoraj milijon za avto, ki prevozi okrog 12.000 kilometrov. Odkod toliko denarja, kljub nizki plači? Avtomobil je postal najdražji družinski član, postal pa je tudi cestni ropar, ki na lep način zvablja denar iz žepa, kljub temu pa se ga noče nihče odreči. Najpogosteje zaradi soseda: avto je namreč izkaznica standarda, zato ga je po-trebno imeti!
MASTNE DARITV
NA ŠTIRIH KOLESIH
Ob nedeljah hitijo po slovenskih cestah prave kolone avtomobilov, motorizacija se je razmahnila tako naglo, da česa takega ni nihče pričakoval. Stavek, kd se danes zdi obrabljena fraza, smo lahko prebrali v časopisih že leta 1955, ko sta po slovenskih cestah vozila 3.202 avtomobila in ko so v enem letu registrirali kar 600 novih. Kam to pelje, kam to gre, so se spraševali ljudje, čeprav je naša republika imela takrat toliko avtomobilov kot danes manjše slovensko me. sto.
»Naš delovni človek se vozi v osebnih avtomobilih — zanj se vozijo njegovi predstavniki!« so letele pikre bodice na študentskih brucovanjih, kaj tj v vseh osebnih avtomobilih je bilo mesta le za nekaj več kot deset tisoč ljudi. Ko je bilo leta 1960 na slo. venskih cestah že kar 16.000 avtomobilov, so statistiki, očarani zaradi visokega števila, že računali, kakšen dolg rep bi bil, ko bi postavili vse slovenske avtomobile v vrsto.
DVE LETI DELA ZA FIČKA
Tako je bilo pred desetimi leti, ko so ljudje, ki so dišali po bencinu, v očeh množic dišali tudi po gospodarskem kriminalu. Kako pa naj bi prišel človek do avtomobila s poštenim delom?
Danes drvi po jugoslovanskih cestah milijon avtomobilov, samo v .Sloveniji je registriranih več kot 122.000 osebnih avtomobilov. Čeprav mora naš državljan delati za fička skoraj 'dve leti, natančneje, odšteti mora zanj celih dvanajst mesečnih plač —v zahodnih državah je avtomobil precej cenejši — čeprav naš voznik plačuje z jugoslovansko plačo bencin po evropskih cenah, čeprav plačuje visoke avtomobilske dajatve, se val motorizacije ne umiri. Vsak dan skoraj tisoč novih avtomobilov, ki požrejo na dan brezštevilne hektolitre bencina. Za pri-
merjavo: leta 1955, ko ie bilo v Sloveniji nekaj več kot 3.000 avtomobilov, so znan. stveniiki skušali dokazovati, da smo zares narod alkoholikov, saj smo popili več vina kot vsi avtomobili skupaj bencina. Že davno se je ta dokaz podrl, torej ndsmo več alkoholiki...
Kako globoko seže avtomobil v žep poprečnemu Slovencu, ki vendarle še nima avtomobila, ker si ga s plačo pač ne more privoščiti, obravnavajo pa ga le statistike?
MESEC DNI ZA PROMETNE NESREČE
Okrog 509.000 zaposlenih Slovencev zasluži na mesec poprečno Po 1000 novih dinar-jev, torej je ob plačilnih dneh v ovojnicah 509 milijonov novih dinarjev. To je velikanska vsota denarja, ki si jo je težko predstavljati, zato takoj dodajmo avtomobilsko primerjavo: približno toliko znaša tudi gmotna škoda, ki nastane vsako leto pri avtomo. bilskih nesrečah v našj republiki. Ce ob tem spet pomislimo r.a poprečnega Slovenca, lahko zapišemo, da dela mesec dni v letu samo zato, da poravna škodo, ki jo jo povzročil s prometnimi nesrečami.
Ce se spomnimo zgodbe o Postojnski jami — nastala je na mestu, kjer je varčni Kranjec zgubil novi dinar, pravijo v Beogra-du — potem lahko v nadaljevanju pišemo o razsipnem Jugoslovanu. Ta je večji gospod, saj ne živi le za pločevino na štirih kolesih. Privošči si vsega v obilju. Na primer pri cigaretah: na leto požene v zrak več kot milijon boljših pralnih strojev spremeni v dim okrog 33 milijonov prvovrstnih čevljev, zažge mesto z 20.000 do 30.000 stanovanji in upepeli celih 200.000 fičkov. Tako leto za letom..
Čeprav ni človeka, ki ne bi dejal, da je avtomobil cestni ropar, saj na najlepši način
izvablja državljanu denar iz žepa, se ga nihče ne brani, vsak oelo kuje načrte, kako bi ga čimpreij kupil. Torej priljubljen | stni razbojnik!
Letos bodo v Sloveniji na novo registrirali okrog 30.000 avtomobilov. Poplava se naglo šdri im je ne ustavi noben jez več. Računajmo najmanj kar je mogoče: avtomobil stane okrog dva milijona starih dinarjev, čeprav sodijo v to ceno najcenejši domači avtomobili. Za nove avtomobile izda Slovenec torej 600 milijonov novih dinarjev na leto. Denarja za dobro naložen velikanski tovornjak!
In ta reka avtomobilov požre tudi veletok-bencina. Lastnik avtomobila prevozi v Sloveniji 12.000 kilometrov na leto, torej je precej bolj nedeljski voznik kot Nemec, Američan, Belgijec ali Italijan. In vendar porabijo naši avtomobili kar 250 milijonov litrov bencina. Fiziki bi lahko zračunal, kako dolgo bi se ob tej tekočini lahko vrtela mlinska kolesa, gospodarstvenike pa bolj zanima, koliko denarja so za to dobili na bencinskih črpalkah. Tudi tukaj je Slovenec v er.em letu pustil skorajda eno mesečno plačo, saj so izdatki za bencin blizu 500 milijonov novih dinarjev.
POPREČNI SLOVENEC ZA VOLANOM
Voznik dobro ve, da izdatki za gorivo pri avtomobilu niso ravno najpomembnejši, temveč stane vožnja, največ takrat, ko se kolesa ne vrtijo. Šofer namreč ne benli pri plačevanju bencina, temveč ga boli pri srcu takrat, ko se avtomobil pokvari in mora k mehaniku. Rezervni deli so dragi, saj mora zarje voznik plačati tud; carino, kar zahod, nemu sotrpinu običajno ni potrebno, delovne ure naših mehanikov so drage, posebno še, če pomislimo, da njihovo delo ni tako
MOLIMO TE, ČASTIMO TE: sam« da je avtu pri hiši, čeprav še zdaleč ni tak, kakršni »o Ule modeli (Modulu 1970 torinskega krojača Plninfarine)
kar stane, stane
ODMEVI
kakovostno kot v avtomobilskih deželah In da niso tako urni. Potem so tukaj še izdat, ki za zavarovanje, avtomobilske gume, olje, prevleke, pranje, mazanje in še stotero drugih. Mnogi so izračunali, da stane kilometer vožnje z najcenejšim avtomobilom okrog 70 Par, kar najbolje priča, da so izdatki za gorivo le kapljica v morju drugih izdatkov. Bodimo zdaj še bolj radovedni in preverimo, ali se lahko sploh vozi z avtomobilom človek, ki zasluži 1000 dinarjev na mesec. Na leto bo plačal 8.400 novih dinarjev za avtomobilske stroške, trije dobri tisočaki pa mu ostanejo za hrano, stanovanje, pijačo, cigarete in druge izdatke. Je to mogoče? Je! Slovenec s poprečno plačo se namreč ne vozi z avtomobilom, zato tudi ne pozna av. tomobilskih stroškov.
Avtomobil božanstvo na štirih kolesih, je postal pri nas potreba, hkrati pa tudi žoga v tekmi med sosedi, ki hočejo pokazati oko lici, kdo ima boljši standard. Gorje, če bo sosed kupil avto, v okolici pa živijo družine brez avtomobilov, čez nekaj mesecev bo na
■
okoliških dvoriščih stalo že precej avtomobilov, kajti nihče se r.oče vdati. Pa kaj potom, če bo soba prazna, če bo hrana slabša, če bo premoga zmanjkovalo sredi zime, če je mož ponosil spodnje perilo, če žena ne more pogosto k frizerju, če soba že nekaj Ibt r>i bila pobeljena, če družina ne bere nobenega časopisa, če ... Vsega tega sosedje he opazijo, ni pa hudič, da jim ne bi pogled obstal na novem, svetlem, prelepem avtomobilu.
Nič hudega, če ga ne potrebujemo, pomembno je, da ga imamo!
V izdatkih v zvezi z avtomobilom smo začeli pretiravati, kajti očitno je, da zanj najdemo denar, četudi nimamo strehe nad glavo Za marsikateri slovenski žep je to Prevelik izdatek, kljub temu pa se ga nihče noče odreči.
štiričlanska slovenska družina ima na me. približno 2000 novih dinarjev dohodkov. J° je družina, v kateri sta zaposlena dva m si torej lahko marsikaj privošči. Med prvim seveda avtomobil, brez katerega — za-mdi sosedov — ne more. Za hrano bo družina dala na mesec okrog 700’ dinarjev. To niso ravno obilna kosila, vendar je toliko, da noben član družine ne bo preslabo hranjen, čeprav se ob odrekanju zaradi ploče-vinastega boga tudi to včasih zgodi. Za obutev in obleko bo štiričlanska družina odpela na mesec blizu 300 dinarjev. Za sta. hovanje bo plačala precej manj, predvsem Pa veliko manj kot delavec na zahodu. Prav, h. v *aiti z našimi plačami si zahodnih stano-blo VanJskih najemnin ali stanarin res ne bi - mogli privoščiti. Za jzobrazbo, kulturo in U mzvedrilo bo ta družina porabila na mesec V mo dinarjev. Tu so mišljeni izdatki za kino, S*®dališče, cirkus, nogometne tekme in po-
dobno. Za stanovanjsko opremo družina ne izda rada preveč denarja. Dobro je, 'če je lepo opremljena ena soba, kjer se ustavljajo obiski, druge pa so manj pomembne. Za pijačo in tobak da okrog 120 novih dinarjev. Izdatek je majhen kajti pri nas je vendarle še nekaj nekadilcev in tudi pijača je na deželi, kamor se družina odpelje ob nedeljah z avtomobilom, bolj poceni.
NAJDRAŽJI DRUŽINSKI ČLAN — AVTO
Kaj pa pomenijo ob teh izdatkih stroški za avtomobil? Na mesec bo družina odštela zanj najmanj 200 novih dinarjev, seveda če' ne bo prišlo do kakega trčenja. Takrat stro-ški naglo narastejo, zato lahko mirno rečemo, da je avtomobil najdražji družinski član. Pri otrocih se lahko veliko privarčuje, pri očetu in ne preveč razsipni materi prav tako, toda avto zahteva svoje vsak dan, vsak mesec, vse leto: zavarovanje avtomobila za eno leto stane malo več, kot je poprečna slovenska plača. Avtomobilske gume, ki jih mora vsako vozilo menjati vsaj enkrat na leto, da ne bi ogrožalo varnosti v prometu, stanejo prav tako eno poprečno slovensko plačo. In največ ji izdatki, popravila in re. zervni deli? Vsako leto najmanj poprečna plača.
Hrana obleka in obutev ter avtomobil, to so trije največji izdatki v slovenski družini Mirno lahko rečemo, da smo pri avto-mobilskih stroških precej zamižali, ker so v resnici veliko večji, zato ponekod silijo že na drugo mesto — takoj za hrano.
Pa vendar je čudno, da uspemo zbrali toliko denarja za avtomobile, ko vendar, po statistiki sodeč, plače niso ravr.o visoke. Se bolj čudno zato, ker mora naš državljan delati veliko dalj časa za avtomobil, kot delajo kupci v zahodnih državah. Resnica je preprosta: nakup avtomobila je najnujnejši izdatek, ker je to pač izkaznica standarda.
PLOČEVINASTA STREHA NAD GLAVO
In zdaj drugo, kar zbuja skrbi: v Sloveniji se očitno bolj ženemo za pločevinasto streho kot za streho nad glavo. Veliko je ljudi, ki bodo pisali prošnje na vse strani, da bi kako prišli do stanovanja, samoumevno pa je, da morajo kupiti avtomobil. Socialno ogroženim nihče ne poklanja avtomobilov, zgodilo pa se je že, da so »socialno ogroženi« prosili za garažo.
Letno zgradijo v Sloveniji 8.000 stanovanj. Ker so to /zkošna stanovanja, ki stanejo tudi po več kot dvajset milijonov starih dinarjev, vmes pa so tudi skromna 23 nekaj starih milijonov, lahko računamo poprečno
100.000	novih dinarjev na stanovanje. Za streho nad glavo izdamo na leto 800 milijonov novih dinarjev. Torej le malo več kot, dajo Slovenci za nove avtomobile. Nekoliko manj izdajo na leto za bencin.
Lepo je deželi, katere prebivalci bolj skrbijo za pločevino na štirih kolesih kot za streho nad glavo. In kako vse to zmorejo, ko so plače tako nzke? V tako neprijetne in intimne stvari, ki zadevajo tudi naše bralce, se naš tednik ne bo vtikal,
F. 2EKDIN
JURIŠ NAD SEVERNIM ATLANTIKOM
V vašem članku o zgodovini preletov čez Atlantski ocean je pomanjkljivost. Nekako v času, ko sta prelet tvegala Nungesser in Coli so se na tem tragičnem podvigu smrtno ponesrečili tudi trije letalci z velikim letalom, menda tromotornim. Zdi se mi, da so to bili Nemci in sicer Fitzmaurice, Huhne-feld, medtem ko se imena tretjega ne spominjam več. Prosim vas, da preverite moje navedbe in mi nanje odgovorite.	Niko Mahne,
Celje
Pomladi leta 1927 je bilo za prelet Atlantika zares več kandidatov, kot smo jih v našem članku omenili. Pa ni šlo le za slavo prvenstva — ameriški Francoz Raymond Osteig je namreč razpisal tudi nagrado 25 000 dolarjev za prvega, ki bo preletel Atlantik. Razen Nungeserja in Colija pa Lindbergha sta se za prelet pripravljala tudi Davis in VVooster s trimotornim dvokrilcem Fluf-Daland. Bila sta pripravljena že sredi aprila, vendar se je 26. aprila 1927 njun poskus vzleta na newyor-škem letališču Langley Field tragično končal. Preobremenjeno letalo se ni odlepilo od tal in se je na koncu letališča spremenilo v orjaško baklo. Oba sta zgorela. Imeni Fitzmaurice In Hune-feld pa sta srečnejši. 14. avgusta 1927 so hoteli Nemci z dvema enomotornl-ma letaloma junkers W 33 preleteti razdaljo Dessau — New York. V prvem so bili Loose, Kohl in von Hiinefeld, v drugem Edzard, Rlstlcz In Knicker-bocker. Obe letali pa sta se morali vrniti — prvo zaradi okvare v motorju, drugo zaradi slabega vremena. Leto dni pozneje je von Hunefeld poskusil še enkrat. Tokrat sta bila z njim v letalu junkers W 33 še Fitzmaurice in Kohl
11.	aprila 1928 so vzleteli z Irskega letališča v Baldonnelu in srečno pristali na otočku Greenly, dvanajst kilometrov pred obalo Nove Fundlandije. Tovariš Mahne je verjetno združil vse tri dogodke. Naš članek seveda tudi s tem ni popoln, saj je bilo še nekaj poskusov, ki pa ne sodijo v okvir istih dni, kot smo si jih mi izbrali za našo zgodovinsko rubriko *Ta teden leta ...«
Uredništvo
ALI SO KRAVE RES POPASLE PARAGRAFE?
Stoletja so naši kmetje planšarili po planinah, pa so kljub temu zrasli mogočni gozdovi, v katerih še sami gospodariti ne morejo. Ob vsem tem pa les uvažamo, naš les pa gnije po gozdovih. Menim, da po planinah in gozdovih napravijo motorizirani izletniki — ljubitelji lastnine in ne narave — več škode kakor pa vse gorenjske krave skupaj!
Škoda, da zapravljamo sloves bohinjskemu siru, ki bi ga lahko s pridom izvažali in da vsaj deloma ne posnemamo sosedov Avstrijcev, ki planšarstvo podpirajo in pospešujejo.
Zapiramo nedolžne in napredne kmete, celo bolnika, namesto da bi začeli zapirati družbene škodljivce, ki so našemu kmetijstvu in gospodarstvu povzročili že veliko milijard škode.
ALOJZIJ VOVK, Bled
2e pred dvesto leti se je v Bohinju in blejski okolici pasla živina po gozdovih Jelovice in Pokljuke, kljub temu pa te gozdove še danes sekamo. Ko bi goveja živina res naredila tako škodo v gozdovih, bi danes ne imeli kaj sekati in bi bila povsod le goličava. Stoletne izkušnje so pokazale, da gozdove uniči sekira, ne pa živina.
Paša po gozdovih je prepovedana, sestavljalci zakona pa so pozabili, da bi določili drugo ustrezno zemljišče za pašo goveje živine. V Bohinju in okolici Bleda se živina pase le šest mesecev v letu, zato so kmetje našli izhod iz krize: prodali so polovico živine. To je pač najhitrejši ukrep. Mladina to vidi in občuti na lastni koži, zato zapušča svoje domove ter išče delo v industriji in tujini. Posestva propadajo, ker
ni dovolj dohodkov od živinoreje in ni lesa. Za posekani les dobi bohinjski kmet le 60 odstotkov od vrednosti, če ga sam poseka (15% režija podjetja, 15% biološka amortizacija in 10% davek). Če lesa ne more posekati sam, mu ostane največ 10 do 20 odstotkov od prodajne cene.
Pred petnajstimi leti so v bohinjskih ' mlekarnah predelali letno pet milijonov litrov mleka v bohinjski sir, lani pa le še 1,2 milijona. Številke kažejo porazen padec živinoreje.- Čez deset let bomo mleko za prehrano prebivalstva uvažali jz drugih delov Slovenije.
Razen omenjenega bohinjskega kmeta še žuli: zakon o prepovedi paše po gozdovih, zakon o gozdovih, ki prepoveduje prosto prodajo lesa, zastarel zakon o dednem pravu,'carina na kmetijske stroje, neurejeno pokojninsko in socialno zavarovanje kmetov.
JOŽE SUŠNIK Brod, Boh. Bistrica
ZAGOTOVITE Sl MESTO V ZAPORU, GNEČA BO!
Ob pregledu predlogov, ki jih je davčna uprava občine Ljubljana-Center predložila sodniku za prekrške zaradi davčne utaje je bilo ugotovljeno naslednje:
Davčna uprava je v petih primerih nepravilno ugotovila dejansko stanje, ker je razliko med prvotno in naknadno izvršeno odmero v celoti štela kot utajo prispevka. Prizadeti zavezanci so v svojih davčnih napovedih pravilno odšteli prispevek in stroške, ki so jih imeli za dosego tega dohodka. To je v skladu z navodili v obrazcu napovedi. Citiramo: »V 4 d točki (to so dohodki od avtorskih pravic — op. RSF) mora vpisati vlagatelj napovedi doseženi dohodek, zmanjšan za stroške in prispevek od avtorskih pravic. »Davčna uprava je v odmernem postopku ponovno zmanjšala napovedani čisti dohodek za stroške (33,53 %) in tako zavezancu ob prvotni odmeri odmerila prispevek od osnove, v kateri so bili stroški dvakrat priznani. Po izvršenem preverjanju napovedanega dohodka je bilo ugotovljeno, da je bil napovedan čisti dohodek zavezancev že zmanjšan za stroške. Davčna uprava je zato v ponovnem postopku za preveč priznane stroške stroške povečala odmerno osnovo in odmerila razliko prispevka. Ta postopek je bil pravilen, saj so zavezanci lahko že ob prejemu prve odločbe ugotovili, da so jim bili stroški dvakrat priznani. Razlike, ki so nastale z naknadno odmero in izhajajo iz nepravilno obračunanih stroškov, ne predstavljajo davčne utaje. Pač pa je davčna utaja tudi v obravnavanih primerih tisti del razlike prispevka, ki je nastala zaradi premalo napovedanih dohodkov.
Z navedenimi ugotovitvami smo seznanili Republiški senat za prekrške, ki odloča o pritožbah zoper odločbe sodnikov za prekrške, davčna uprava občine Ljubljana-Center pa bo po 150. členu temeljnega zakona o prekrških zahtevala odpravo nepravilnih odločb o prekrških.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA FINANCE SR SLOVENIJE
CENA DVOJNIH RESNIC
Pravite, da so v Idrijski bolnišnici za duševno bolne vsi do konca sprti in so: vražnl. Sprašujem se, kaj je v tem pogledu storila občina, kaj so storile občinske organizacije, zlasti sindikati in Zveza komunistov? Ne zdaj, ko zvo ne po toči. Tedaj, ko se je o sporu že na veliko šušljalo po vsej Idriji, ko so bile na dlani tudi že posledice, ki bodo prišle? Občinski možje so modro sklepali, da je to stvar bolnišnice in njenih samoupravljalcev. Pa tam, kjer samouprava zboli? Kjer se ne zna postaviti na noge? Je treba tudi v tem primeru čakati na pogreb in šele potem udariti vik in krik in plat zvona?
JOŽE PETERNEL, Idrija
NOVO!
ZDENKA TOPljENI SIR V NOVI EMBALAŽI
loftlienl
lopifrni
wi!«wr
UMiVIt
m«/ Kij«
VRST SIRA.
MARATONSKO POTEPANJE OB NAŠI OBALI
JADRANSKA OBALA JE TIK PRED ZDAJCI, DA ODPRE VSE SVOJE LEPOTE IN DOBROTE NAŠIM IN TUJIM TURISTOM. NAŠ REPORTER JE V PETIH DNEH PREKRIŽARIL TOKRAT HRVAŠKI DEL NAŠE OBALE, OD UMAGA DO SPLITSKIH PLAŽ
_____----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tovariš direktor hotelskega podjetja je ponovno stegnil roko — Ave Cezar, gostje te pozdravljajo! — in zanosno dejal:
»Poglejte, tukaj je bilo pred leti samo grmičevje in kamenje. In kaj vidite danes? Samo poglejte!« Njegov pogled je 'ljubeče zaokrožil po ogromnih betonskih zgradbah, btokom in kasarnam podobnih hotelih, ogromnih jedilnicah, po napol dograjenih Btavbah in žerjavih.
Mesec maj na naši jadranski obali.
Buči buči morje betonsko!
HOTELI —
VOJAŠKE
UTRDBE?
Natanko pred tednom dni se je na avtobus vkrcalo nekaj več kot ducat novinarjev _ med njimi tudi spodaj podpisani — iz redakcij vseh večjih jugoslovanskih časopisnih hiš. Organizator študijskega potovanja »Možnosti za letovanje domačih turistov« in »Novi objekti« je bila Turistična zveza Hrvatske.
Maratonski tek čez betonske ovire od Portoroža do otoka Brača.
Maratonsko ogledovanje hotelov, spalnic, restavracij, kegljišč, redkih nočnih zabavišč, razgovori, polni podatkov o novih ležiščih, popustih in cenah.
Portorož, Umag, Poreč, Rabac, Opatija, otok Krk, Starigrad-Paklenica, Zadar (Bo-rik), Filip Jakov, Biograd na moru, Pako-štane, Murter, Vodice, Trogir, Kaštela, otok Brač — vse skupaj v petih dneh.
Ko človek vse to prebavi, dobi sliko enega samega velikega gradbišča na Jadranu, gradbišča, ki je pocukrano z nekaj zelenja in s precejšnjim samozadovoljstvom naš h turističnih hotelskih delavcev. Da o nekaterih projektantih, ki so morda nekoč gradili vojaška oporišča in kasarne ter vse to prenesli na našo obalo kot super moderne turistične objekte, niti ne govorimo. »Pred sodišče bi jih morali postaviti,« je krvoločno izjavil kolega iz Beograda.
Nedvomno so si naši gostinsko turistični delavci edini v želji: imeti čimveč gostov, Imeti čimveč ležišč, čimveč novih objektov! Vse v redu in prav — naj živita marka, dolar! Naj živi naš dinar!
Vprašanje je le, kako dolgo bodo turisti hodili iz velemestne betonske džungle v drugo betonsko džunglo, ki se je nekoč ponosno imenovala lepa, modra, slikovita jadranska obala.
Sicer pa lepo po vrsti.
Slovenska obala ni dolga. Kratka in lepa Je. Obiskali smo jo pred tedni in pisali o njej. Zato na kratko: Bo na njej v prihodnosti dovolj prostora za nove hotele, vi-kende? Za sedaj nedvomno še. Turist pa se bo iz portoroškega hotela lahko hodil kopat nekam na istrsko obalo. Seveda samo v primeru, če tudi te ne bodio popolnoma zazidali.
Res pa je, da obrisi novih portoroških hotelov obetajo še največ funkcionalne arhitektonske lepote v primerjavi z drugimi novogradnjami vzdolž obale.
Nekoč je tu valovilo zlatorumeno žito — zlati rtič pri Umagu. Pšenica je rasla vse do morja.
Danes se tu razprostira obsežno letoviško naselje Katoro, pravo letoviško velemesto. Nekatere zgradbe odločno spominjajo na stanovanjske bloke, vile in bungalovi v naselju Polinezija (čeprav vsa stvar niti najmanj nima opraviti s polinezijskim otočjem, ampak morda samo z našo balkansko zakompleksanostjo) pa itak niso za domače žepe, temveč samo za tiste z zelenimi ban. kovci.
Na splošno mrgoli po naši obali vse polno tujih imen in nazivov: Tahiti, Tuamoto, Stella Mari::, Majica, Havaji .... Izgovarjanje, češ da tuji gosti pa ne bi znali in mogli izgovarjati naših imen, je skoraj
nično. Ce zna tujec reči »čevapčiči« ali »šli-vovic«, bi si zapomnil tudi kakšno domače ime hotela ali gostilne.
TURISTIČNA
INDUSTRIJA
Bungalovske apartmaje ima tudi hotel Stella Maris v bližini Umaga. Morda bo vanje zašel tudi petičnejši Jugoslovan. Cene se v predsezoni (maj, junij) gibljejo med 4—7 dolarji, v glavni sezoni pa med 5,70 do 12 dolarji za celoten penzion.
še pogled na neurejene okolice nekaterih umaških hotelov (velike mlake, na primer) in odpravimo se v Poreč.
Ce kje, potem bi zagotovo lahko rekli, da je turizem v Poreču ena sama velika industrija. Hotelski podjetji Plava laguna in Riviera se kar kosata med seboj, katero bo izgradilo več hotelov, avtokampov, ve-
likih in malih naselij, klubov (mednarodni klub »Plava laguna«, velika čudovita barska arena, že v predsezoni obeta, da bo imel visoke nočne .cene, saj že sedaj stane steklenica piva 18 dinarjev). Hotelska podjetja dajejo za domače turiste popuste. Navzlic temu pa so imela lani vsega skupaj 6 odstotkov domačih turistov. Člani jugoslovanskih sindikatov imajo v vseh poletnih mesecih 10—15-odstoten popust.
SRCE JADRANA SE PRIPOROČA
Milijarde družbenih sredstev so zidaki za nova naselja vzdolž vse naše obale. Vsaka vas hoče imeti svoj hotel z zimskim bazenom, vsaka vasica hoče imeti svoj marmor in železobeton.
Mirno — za sedaj seveda — naselje Fi-lip-Jakov nekaj kilometrov pred Biogradom.
ki ima sedaj v glavnem samo večji avtokamp, že razkazuje svojim obiskovalcem maketo novih gostinsko letoviških objektov, ki bodo v bližnji prihodnosti popolnoma spremenili mirni obraz tega lepega kotička na sredini naše jadranske obale.
Dvomim, da bo poslej šjor Tonči dobival še toliko pisem, v katerih bi ga naši in tuji turisti prosili za rezervacije.
Središče Jadrana, področje stotine otokov in skritih uval, področje, ki se razteza od sten veličastnega Velebita (ki je bil še v tem času pokrit s snegom), od Zadra, preko Biograda do Šibenika, do masivne Dinare, je pravo razkošje narave. Sto kilometrov obale. Biograd na moru, mestece v gostih borovih gozdičih. Pred njim PaS-manski kanal z živopisnimi otočki, v njegovem zaledju pa Vransko jezero z odličnimi sladkovodnimi ribami in divjimi racami ... In malo naprej Crvena luka, ekskluzivno turistično naselje, ki navzlic razsežnostim ni pokvarilo lepote dalmatinske pokrajine.
Malo naprej so Pakoštani s klubom »Mediteranče«. Kolibe, skrite v borovem gozdu, so za našega državljana več ali manj še vedno fatamorgana.
Na Murteru, otoku, ki spada v murter. sko kornatski arhipelag, je bilo tisti dan izredno živahno. Petje se je razlegalo po vsem otoku.
»Tisti, ki so letos stari štirideset ali petdeset let, praznujejo svoj rojstni dan,« so povedali v hotelu Collentum v zalivu Slanice.
Murter je prav gotovo otok, ki slovi po obilnem zelenju, pa tudi po tem, da je imel lani 180.000 nočitev.
»Ko je bil nekoč tovariš Tito na Mur-terju, je dejal, da bi Brione takoj zamenjal za Murter,« gre glas po otoku.
Otok privablja trume tako domačih kot tujih turistov. Cene so zmerne: poln penzion v hotelu »Collentum« stane 60 din, zasebne sobe pa stanejo od 10 do 15 din.
Zal je za glavno sezono otok že oddan.
,»Nema više mesta od 15. VII. do 15. VIII.,« je povedal vodja za turizem in gostinstvo na Murterju Ivo Juraga, ki je še po dalmatinsko slikovito opisal izlete z Murterja na Komate (vsak dan) in nji slapove Krke.
Tolikšne zanimanje za ta največji otok v šibeniškem področju je vzpodbodlo tamkajšnje turistične delavce k razmišljanju o povečanju kapacitet.
Bati se je le, da z gradnjo na Murterju ob takem navalu turistov ne bi pretiravali, saj bi v naslednjih petih letih zazidali vsak kvadratni meter otoka.
Potem pa ne bi bilo več prostora za turiste.
Ce Murterju, Kornatom, skratka osrčju našega Jadrana prištejemo še primošten (in morda tudi Vodice), potem gotovo dobimo enega izmed najlepših predelov naše obale, ki lahko marsikaj ponudi tudi domačemu turistu.
MOŠKI BIKI, POZOR!
O kompleksu šibeniških hotelov Solaris bi dejal samo, da naj uniformiranemu vratarju, »bel capitainu«, prihodnjič zlikajo hlače, drugače gostu niti ni treba stopiti skozi vrata, pa bo že vedel, kakšna je kadrovska zasedba (slednja, mimogrede, tare vsa naša turistično gostinska podjetja).
In še nekaj utrinkov s poti:
Otok Krk je ponosen na svoje letališče. »Primanjkuje pa nam inteligentnih mladih moških, ki bi znali tuje jezike. Pred časom je pristalo na našem letališču osem Angležinj, ki so v en glas izjavile, da so .svobodne’. E, mi pa nimamo moških,« je povedal turistični predstavnik med vožnjo po otoku.
Torej vsaj nekaj mesa Jugoslavija lahko še tudi izvaža, čeprav samo bikovskega. Vsi zainteresirani mladi, inteligentni moški, pošljite svoj naslov (ne pozabite priložiti svoje slike!) na turistične organizacije otoka Krka! Služba vam je zagotovljena ...
V Rabcu, prijetnem kraju pod Labinom, zidajo hotelske objekte tako pospešeno, da človek z avtobusom komajda lahko še prodre v mesto.
V trogirsko kaštelanskem področju bi bilo, če bi odgovorni organi z urbanisti vred sani vsakih dvajset minut slišal močno rohnenje reaktivnih potniških letal, ki so se dvigala in spuščala na bližnjem letališču.
»Gost se vsemu privadi,« je bil tolažilni odgovor tamkajšnjih predstavnikov.
V Opatiji gradijo ogromno kongresno dvorano, kar pomeni, da pri nas kongresi še ne bodo tako kmalu izumrli.
Vikendi ob naši obali rastejo, rastejo ... To je vsekakor znana stvar. Novo pa bi bilo, če bi odgovorni organi z urbanisti vred nadzorovali to gradnjo. Tako pa pride človeku ob pogledu na cigansko raznolikost našega vikendskega standarda na bruhanje.
. Sicer pa je naše morje lepo in modro.
MITJA MERŠOL
VV----------;-----------------
*Ra<lenec irn svetuje	—
»el svojega delovnega casjM^a
'^nevodeJADENSKA
prinaša zdravie •in vitalnost
ZA KAJ VSE SE PRELJUBI SLOVENCI TOŽARIJO
(13)
ČE VSI MISLUO LENA „TIST0“
Obtožni predlog prizadete France:
»Pepe Bikec, mož zasebne tožilke France, je nekaj časa hodil a obdolženo Micko Skušnjava in z njo vzdrževal tudi spolne odnose,« je zapisano na začetku obtožnega piedloga močno prizadete France Bikčeve. »Franca in Micka sta bili zato v sporu in nista govorili. Zadnje čase pa je Francin mož Pepe Bikec sklenil, da se bo poboljšal in da ne bo več zahajal k obdolženki . . .«
MICKO JE HUDO PRIZADELO
»... Ta sklep je obdolženko tako razjezil, da je dne 12. VI. letos prišla v stanovanje mojega moža Pepeta Bikca skupaj s svojim možem, okoli 22.30 ure. Mož je čakal v kuhinji, Micka pa je prišla v soho moža zasebne tožilke Pepeta in le-tega napadla
Ko je zasebna tožilka Franca zaukazala Micki, naj se pobere, oziroma izgubi, jo je obdolžena Micka najmanj dvakrat klofnila, jo potisnila skozi vrata sobe in ji izjavila, da jo bo zaklala . .«
Zagovor obdolžene Micke:
»Res sem bila tega dne popoldne zmenjena s Pepetom Bikcem v gostilni pri Rim-skem'vrelcu. Pepeta ni bilo na zmenek in sem ga zato dolgo čakala. Ko pa se je zmračilo, sem šla k Pepetu na dom, kjer sva se srečala na dvorišču. Vprašala sem ga, kaj sem mu naredila, da ga ni bilo na zmenek. Pepe mi je pokazal naj molčim, in mi dejal, da se bova že zmenila.
V tem času je pristopila zasebna tožilka in me pričela zmerjati, da sem kurba in vlačuga. Odvrnila sem Ji, da to itak sama vem in da me zaradi tega ni treba zmerjati. Pepe pa mi je medtem dejal, da je takih, kot sem jaz, še več, in da jih lahko dobi.
Ker sva še pred tem Imela spe,1 ne odnose, sem oila zaradi omenjene Pepetove izjave močno užaljena. Sla sem nazaj v gostilno k vrelcu in malo pila. Tam me je našel moj mož, ki sem mu takoj povedala, kako me je Pepe žalil. Moj mož je rekel, da kaj takega skoraj ne verjame in da bo šef z menoj, da s Pepetom to poračuna. Jn da mu bo rekel, naj te žalitve pred njim še enkrat ponovi. Ko sva z možem Prišla v kuhinjo, me je mož počakal tam, jaz pa sem šla v sobo, kjer se je tisto zgodilo. Odločno pa zanikam, da bi Franci izjavila, da jo bom zaklala!«
Izpoved priče Pepeta Bikca:
»Ko se mi predoči predmet zaslišanja, izpovem, da sem tega dne nekaj po 20. uri legel k počitku v svojo sobo, ki je nisem zaklenil Ker se žensk nasploh bojim, ker sem bil od njih že večkrat tepen, sem si dal, ko sem zaslišal Micko, blazino pred obraz. Tako nisem ničesar videl in ničesar slišal in tozadevno ne morem nič izpovedati. Poleg tega izpovem še, da sem v mladosti enkrat padel na glavo.«
Kaj je medtem počel Mickin mož v Kuhinji, iz spisov ni razvidno.
Pravično sodišče Je kljub vsem olajše-yalnim okoliščinam spoznalo Micko za krivo In jo osušilo za petnajst starih jur jev.
•
Dne... je zasebni tožilec pral čreva ob Potoku. Tedaj je pridrvela nadenj obtoženka in mu med drugim storila naslednje:
a) rekla mu je, da je kurbir in pohorski bik,
b) na žaljiv način ga Je poškodovala s tem, da ga je udarila s copato po nosu.
Bili smo v deželi Vorančevih Samorastnikov in všeč nam je bilo. Všeč zaradi pokrajine in še bolj zaradi ljudi. Prijazni ljudje žive tam, ena sama ljubeznivost jih je. Tudi njihovo najljubše razvedrilo je takšne vrste, da jih moraš imeti rad. Gostilne zlepa ne vidiš in ker je kako veselje le treba imeti, so se Korošci in Štajerci tam naokoli odločili za veselje v podobi Mick in Rezk in Pepc (slečenih, seveda). In ker je »tisto« njihova najljubša zabava, se tudi večina tožba, ki jih vlože na prjstojnem sodišču, okoli »tistega« zasuče. Naj nam torej bralec ne zameri, če bomo to pot po sili razmer tu in tam tudi spolno pobarvani.
»... Nakar Je obtoženec izjavil, da mož Julčke Pobrebnik nikakor ne more .dogradatl’, Pri čemer je mislil na velike spolne zahteve Julčke Potrebnik . . .«
DVE HUDI TELESNI POŠKODBI
».. . Prijel je tožnika za suknjič, ga vlekel za njegovo drvarnico, nato pa ga je vrgel v sneg in bil cel na tožniku ter ga držal za obe roki. Pri tem je hotel gristi tožnika po obrazu. Pri tem je obtoženec tožriiku pojasnil, da če ni imel kolin, da hoče njega gristi.«
•
». .. Na tleh ležečemu zasebnemu tožniku je obtoženec ugriznil desni kazalec . . .«
ŽALJIVO PISMO
»Ničvrednica!
Tako sedaj mi je pa dovolj. Se še vlačiš z mojim možem po sodiščih Ničvrednica. Te nikoli ni bilo kaj prida.
Ko sva bila midva že dve leti poročena in jaz noseča si ti še zmiram delala zdrahe, ti ni dosti da si imela pred najino poroko otroka z njim. Si mu pisala tisto' pismo, si se mislila kar kje na stavbi, ko si mu pisala da ga čakaš do druge ure. PODLOST. Ti se mi gnusiš nisi vredna da jast pišem taki kurbi kot si pa toliko da se mi še vedno GNUSIS. Veš tudi da sem imela prilik tudi jast, pa nisem kar raočenva, ti si pa vse vedva, da smo si midva bla dobra, si se pa, ko si bila potrebna kot berač kruha.
Naj tl to pismo takne oči!«
ZOFA
TOŽBA VSEH TOŽBA
Eden od slovenjgraških sodnikov nam je pripovedoval o tožbi vseh tožba, ki mu je štiri leta parala živce.
Imel je slovenjgraški mojster CENE na radiu za kuhinjskimi vrati vazo, krasno vazo, za katero je trdfil, da stane starega jurja dvesto, naknadno pa je bilo ugotovljeno, da je stala le štiristo petdeset starih dinarjev. In da je zaradi dotrajanosti že amortizirana in da dejansko ni vredna niti dinarja več.
Toda to ni pomembno.
Imel je torej mojster Cene na radiu prekrasno vazo za jurja dvesto oziroma za štiristo oziroma za nič ko je nekega usodnega popoldneva stopil v sobo njegov prijatelj šofer JURE. Jure je malo nerodno butnil z vrati, vaaa je zgrmela z radia in se razbila v deset tisoč petsto kosov.
Morda bi vse skupaj ne bilo tako zelo tragično, ko bi bil JURE svoj greh takoj priznal, se globoko pokesal in stotisočkrat prosil, naj ne zamerijo.
Toda JURE je bil trmast. Trdil je, da vaze ni razbil on.
CENE je JURETA tožil.
Vaza na radiu je dala sodniku štiri (4) leta pravd! Oba odvetnika, CENETOV in JURETOV, sta bila namreč sila sposobna možaka in nobeden ni dovolil, da bi njegovega klienta nasprotna stranka ugnala v kozji rog.
Nekoč, bilo je drugo ali tretje leto tožba, je sodnik CENETU obupano predlagal: »Doma imam kristalno vazo, lepo, krasno vazo, za poroko sem jo dobil. Jutri vam jo prinesem v aameno za razbito, vi pa se nehajte tožariti. Prav?«
CENETU ni bilo prav. Pravda se je vlekla naprej.
Iz »osnovne« pravde je v nekaj letih zraslo še pet civilnih pravd in 15 do 20 kazenskih. Navsezadnje so se tožili med seboj že klienti in odvetniki. Sele pred nekaj tedni je sodnik končno zaprl zadnji spis.
Zaradi vaze za jurja dvesto oziroma štiristo petdeset starih dinarjev oziroma nič, vaze, ki je nerodno stala na radiu za vrati.
•
»Iz več strani se je zvedelo, da obtoženka razlaga po Muti, da je tfhžnica ukradla Lojzki Pipec cvetlični lonček.«
Štefa je rekla Poldki: »Prekleta smrklja!« Poldka je rekla Stefi: »Hvala enako.« Potem je Poldka Štefo tožila, da ji je rekla: »Prekleta smrklja!«
Potem je Stefa vložila tožbo in tožila Poldko za »Hvala enako!«
• •
Maščevanje:
»Zasebni tožilec Je zvedel, da je obdolženi Cmok na delovnem mestu v jami ponujal Francelju Štruci iz Podpeca 50 Ndin s pogojem, da le ta zasebnega tožilca dobro premlati . . .«
ZANIMIVA DOPISNICA
Osnovno obtožno gradivo ene pretresljivih tožba je dopisnica, ki jo bomo zvesto prenesli na papir:
NASLOV:
100 kg Špeha MICA POGANJEK Nova zaplankana bajta
Stražišče 132 RAVNE NA KOROŠKEM
VSEBINA DOPISNICE JE NASLEDNJA POEZIJA:
Častitljivi visokorodni Špeh Kakšna skladnost narave!
Koliko ti tace manjka, ti manjka pameti.
Koliko maš tace in pameti premalo maš pa jezik sto krat predolg!
HA! HA! HA! HA!
PS: Sodba še rti izrečena.
BERNARDA RAKOVEC
isfl
OD VOJNEGA REPORTERJA DO SODELAVCA ŠPORTNE REVIJE
ZGODOVINSKA STOTINKA SEKUNDE
Na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Ljubljani sedi ob ograji poleg igrišča starejši možakar, ki nenehno meri s fotoaparatom na ljudi pod koši. Fotoreporterji .okrog njega so oboroženi z modernimi kamerami, s teleobjektivi, on pa vzame včasih iz torbe staro predvojno leico, ki je ne bi prodal za vse na svetu. S starinsko leico bo posnel »zgodovinske« dogodke pod koši: sijajne skoke Amerikanca Hillmana, zadetke svojega rojaka Belova, dolgega Andrejeva, našega Cosiča itd.
In vendar je ta kamera v resnici le še svetinja, od katere -se ruski fotoreporter Vladimir Grebnev noče ločiti. Skozi svoje »tretje oko« je posnel dogodke, ki so prišli v zgodovino, njegove fotografije so objavili časopisi po vsem svetu, saj mrjogim pomenijo simbol zmage.
ZASTAVA NA REICHSTAGU
V Berlinu 1. maja 1945: Vladimir Grebnev je na stari leici, ki jo ima tudi na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, naravnal zaslonko 5,6, kajti bilo je oblačno: v stotinki sekunde je nastala slika, ki jo pozna ves svet. Na kupolo premaganega Reichstaga izobeša sovjetski vojak zastavo zmage, v ozadju se vidijo razvaline, ruski tanki, mestni tramvaj, ki se je onemoglo ustavil sredi ulice. Ko je posnel to zgodovinsko sliko, so po berlinskih ulicah še pokale nemške puške, kajti najbolj zagrizeni hitler-janci so še branili svojo prestolnico, čeprav Hitlerja najbrž ni bilo več med živimi.
»Sovjetskoje znamja nad Reichstagom«, je preprosto podpisal sliko fotoreporter Grebnev.
Danes je Grebnev star 63 let in dela v uredništvu revije Sportivnije igri, ki izhaja v. nakladi 250.000 izvodov.
Takrat, ko je Rdeča armada stopila na nemška tla in prodirala proti Berlinu, pa mu je bilo 38 let, bil je vojni fotoreporter Frontovika, ki je izhajal za tretjo udarno armado. Spominja se bojev pod Moskvo, rad pripoveduje o osvoboditvi Varšave in o prvih slikah varšavskega geta, ki jih je objavil njegov časopis, o navdušenju ruskih vojakov, ko so prekoračili reko Cdro in o maršalu Žukovu.
»Maršal je prišel na bojišče osebno. Na
RUSKI FOTOREPORTER VLADIMIR GREBNEV, KI SPREMLJA DOGODKE NA SVETOVNEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU, JE 1. MAJA 1945. LETA V BERLINU POSNEL SLIKO, KI BI JI LAHKO REKLI:
ZGODOVINSKA STOTINKA SEKUNDE.
prvi črti smo imeli na vsake štiri metre po en top. Ponoči smo na ukaz maršala Zuko-va postavili močne žaromete. Nemci so spali in niso pričakovali, da bo Rdeča armada napadla ponoči. Žarometi so osvetlili nemške položaje, zaslepili vojake, sovjetski topovi so grmeli. Nemške utrdbe na drugi strani reke so padale druga za- drugo. Po pontonskem mostu so naše enote prekoračile reko Odro.«
Grebnev pripoveduje, kako težko je biti vojni fotoreporter. Z vojaki moraš v napad, nato pa spet v redakcijo, ki je običajno kje v zaledju. Pogosto je bilo najtežje priti nazaj, kajti vojakom je bilo težko dopovedati, zakaj se vojak Grebnev nenadoma umika. Bilo je res naporno, toda za mojstra športa, ki se je do leta 1938 ukvarjal z maratonom, to niti ni bilo najhujše. (»S športom se še nisem ločil. Sem športni novinar in vsako jutro telovadim.«)
»Bližali smo se Berlinu,« pripoveduje nekdanji vojni fotoreporter. »Dobivali smo sto gramov vodke na dan. Čutili smo, da bo vojne kmalu konec, kajti na kažipotih je že pisalo: Berlin 100 kilometrov, 80, 40, 20 kilometrov .. .«
Nemška prestolnica je bila v tistih dneh mračna. Z balkonov in oken so visele bele bastave. Nemci pa so še streljali. Ruski vojaki so se počasi bližali središču mesta. Takratni nadporočnik Grebnev je bil v tistih dneh priča pomembnemu dogodku. Takole pripoveduje o njem:
»V ozki ulici so naši vojaki ustavili skupino civilistov, ki so hoteli steči čez cesto, kjer so se Nemci še uspešno upirali. Ustavili smo jih. Kaj kmalu smo opazili, da imajo pod plašči vojaške obleke. Bili so oficirji. Pripeljali smo jih h komandantu bataljona, ta pa je takoj sporočil komandantu
polka, da so pripeljali nekaj sumljivih ujetnikov. Eden izmed njih je bil viceadmi-ral Voss. Dejal je: ,Fuhrer ist tot. Gobbels ist tot.' Povedal je tudi, kje bomo našli njuni trupli. Vendar tja še nismo mogli, ker so Nemci močno branili tisto območje.«
DRAGOCENA LEICA
Mostovi čez reko Spree so bil porušeni, stal je le most Moltke, ki pa so ga Nemci minirali. Ruski izvidniki so ponoči prišli čez most in prerezali žice ter tako rešili most.
»Z majorjem Ivanovim, vojnim dopisnikom, sva odšla čez most. Splezal sem na trinadstropno hišo, da bi posnel panoramo. Napravil sem dva posnetka, takrat pa je počilo. Streha se je zrušila in obležal sem pod razvalinami. Ko so me čez nekaj časa našli vojaki, sem s težavo vstal. Najprej so me zaskrbeli fotografski aparati, posebno ta leica, ki sem jo prinesel tudi v Ljubljano.«
Berlinu je takrat zares bila zadnja ura. Vse je drlo proti Reichstagu, kjer je Grebnev našel tudi svoj polk. Vojaki so zavili zastave in jih stiskali pod pazduho. Hoteli so jih izobesiti na vrhu Riechstaga. Zadnjega aprila proti večeru so Nemci še streljali z Reichstaga, nekaj ur pozneje pa ga je že osvojila divizija generala Šatilova. Pozno ponoči so vojaki splezali na kupolo in izo-sili »znamje pobedi«, kot pravi Grebnev. Vzpenjali so se drug drugemu na ramena in tako prišli z zastavo na vrh.
»Ste takrat posneli tole zgodovinsko sliko?«
»Ne! Fleša nisem imel, zato nisem mogel
slikati ponoči. Naslednjega dne, prvega maja, sem srečal tri vojake, ki so se ravno pripravljali, da bi splezali na vrh. Splezal sem na hišo zraven Reichstaga, ki je bila nekoliko višja od kupole. Sonce je bilo za oblaki, zato- sem naravnal zaslonko na 5,6. Sprožil sem in nastala je ta slika «
Tisoči in tisoči časopisov so od takrat objavili to sliko po vsem svetu, objavljajo jo zdaj ob obletnicah. Fotoreporter Grebnev bi bil danes bogataš., če bi mu za vsako objavo poslali vsaj dolar. Večina ljudi pa skorajda niti ne ve, kdo je sliko posnel.
HITLER JE MRTEV
Kmalu nato je fotoreporter Grebnev posnel še nekaj zgodovinskih slik. Viceadmiral J Voss je nekaj ruskih oficirjev, med katerimi je bil tudi fotoreporter Vladimir Grebnev, popeljal k bunkerju, kjer so bili Hitler, j Eva Braun in Gobbels. Našli so le zoglenele ostanke trupel.
»Doktor Gobbels!« je dejal Voss, pokazal na zoglenelo truplo in zajokal. V sosedni sobi so našli Hitlerjeve ostanke. Njegov osebni zdravnik je vzel v roke lobanjo, jo potipal in dejal: »Hitler je mrtev!« Poznal je njegovo umetno zobovje. Hitlerjeva služinčad je to potrdila.
Vojaški potopis fotoreporterja Grebneva se tukaj konča. Vse te pomembne dogodke iz zadnjih dni vojne je posnel. Tudi Gobbel-sovo truplo. »Pravijo, da so ves bencin zlili na Hitlerja, aato je popolnoma zgorel, za Gobbelsa pa je bilo manj bencina,« razlaga Grebnev, ko polaga na mizo sliko razmrcvarjenega Gobbelsovega trupla.
Kot vsak Rus, ki se je udeležil bojev v drugi svetovni vojni, je nazadnje natančno naštel vseh sedem medalj.
S kratko pristriženimi lasmi, med katerimi je precej sivih, sedi skoraj vsak dan na robu igrišča. Fotografira vse. Po tekmi z Brazilijo je bil zelo nejevoljen, zato se je še dolgo po porazu tolažil v novinarskem bifeju. Tako se je tolažil tudi po porazu a Američani.	i	,
Prija mu naš vinjak, zato	se ga	prav	:J,	J
nič ne brani. Najdragocenejša	stotinka se-	'	j ,
kunde v njegovem življenju pa	je bila	tista,	j,
v kateri je posnel gornjo sliko.	jr1
F. ŽERDIN
LOV NA PIKRE MISLI PO PARAGRAFIH
i ?. v K v *
13
Za mladega mariborskega književnika Miroslava Slano smo slišali, da piše pesmi, humoreske, aforizme, da pravkar čaka na izid svoje zbirke Dedova piščal pri Mladinski knjigi, da se z Jurijem Součkom pogovarja o uprizoritvi svoje drame, da poleg tega tudi riše, piše popevkarska besedila in tako naprej. Slišali smo prav tako, da med mariborskimi umetniki kar naprej povzroča kakšne aferioe in da jim zategadelj ni najbolj pri srcu. Pred tednom dni ga je humoristično pero pripeljalo pred sodišče, tja so ga pravzaprav spravili trije aforizmi, objavljeni avgusta lani v »Naši tovarni«, glasilu mariborske tovarne Metalna.
Obravnava je bila medtem mimo. Pesniku so naložili za dva aforizma, za dva stavka, hudo kazen: tri mesece in petnajst dni pogojno na dve leti. Javnost je menila, da je to nadvse huda kazen.
Slano, ki ga je zavoljo njegove akviziterske službe težko najti doma, smo vendar iztaknili. In najprej nas je seveda zanimalo, kako se počuti po izrečeni kazini. Ne samo on, kako se počuti sleherni književnik ali umetnik, ki ga sodišče prizna za krivega. Po razpravi je dva dni od presenečenja pil, kakor da ni mogel priti k sebi.
»Občutim nemoč govora in nemoč besede. Neki znani književnik je tako rekel, in moram mu pritegniti. Dve leti me bo spremljal strah, ne bom si upal napisati vsega, kar bi rad. Govoriti ne morem in ne smem, molčati tudi ne.«
ZA TRI AFORIZME — DVE KAZNI?
V njegovi podstrešni sobici, ki spominja na kafkovske hodnike im skrivnostno občutje, je videti podobo tega, kar se s Slano dandanes godi. Razmetani rokopisi in izrezki njegovih prispevkov iz številk slovenskih časopisov in revij, njegovi kolaži in slike, njegove -maske iz gline. Ponosen na baročno javorovo mizo, ki je na njej baje Prežih pisal svoje Samorastnike in ki se na njej še poznajo sledovi črnila in nemirnih prstov, postaja Miroslav Slana tudi sam nemiren.
Toda začnimo zgodbo od začetka.
Miroslav Slana je lani avgusta objavil v »Naši toVami«, glasilu mariborske /- tovarne Metalna, troje aforizmov.
To je bilo vse. In to je bilo dovolj, da so se zbudili mariborski politični ljudje in izročili aforista sodišču. Za prva dva aforizma je Slano tožil mestni komite ZK Maribor na podlagi drugega odstavka 170. člena Kazenskega zakonika.
Na dveurni razpravi za dva aforizma je Miroslav Slana obranil svoj prvi aforizem, to pa je uvidel tudi senat z razlago, da je »piškot brez sladkorja lahko dober piškot.« Za drugi, »Deviški« aforizem je Slana zaslužil tri mesece in petnajst dni pogojnega zapora na dobo dveh let z obraziočitvijo:
»Očitno je, da je vsebina sestavkov žaljiva za organizacijo in za člane organizacije Zveze komunistov Jugoslavije. Posplošena trditev, da so jugoslovanski komunisti kot piškoti brez sladkorja, torej za normalne razmere neuporabni, in da so redki, ki ne bi prodali svoje pripadnosti (očitno ideologiji marksizma in delavskemu razredu), ne prikazuje pravega dejanjskega stanja in ni kritika morebitnih slabosti in napak pri delu organizacije in članov organizacije.
To ne bi bilo preveč tragično, humorist bi pač dve letu pazil, kaj bo zapisal na račun naše družbe. Toda komaj dober mesec za Mestnim komitejem ZK Maribor je vložilo tožbo tudi okrožno javno tožilstvo v Mariboru v osebi okrožnega javnega tožilca Viktorja Lešnjaka. Ta se je spravil nad tretji Slanov aforizem, na podlagi 174. člena Kazenskega zakonika.
Trije aforizmi, trije stavki, dve obtožbi. Prva kazen je že izrečena, druga bo najbrž v kratkem. Sodniški postopek je pač tak in poteka v redu.
Moti pa nas pri tem nekaj drugega: vsi trije aforizmi Miroslava Slane so bili objavljeni že prej v nekem ljubljanskem časopisu. Nihče se ni zmenil zanje, in prav je, da se m. Ko so bili objavljeni v tovarniškem listu, so dvignili hud prah. Zakaj? In moti nadalje še nekaj drugega: ne moremo se ubraniti misli, da sta si mestni komite ZK Maribor ter okrožno javno tožilstvo v Mariboru svoj pasel po dogovoru lepo razdelila, dasi je težko reči, zakaj je bil mestn* komite užaljen prav zavoljo prvih dveh, okrožno javno tožilstvo pa prav zavoljo tretjega aforizma.
Račun je bil najbrž takle, vsekakor zelo prebrisan: na obtožbo mestnega komiteja bo dobil Miroslav Slana tri mesece in petnajst dni pogojne kazni na dve leti.. V trenutku, ko bi dobil tako kazen še na obtožbo okrožnega javnega tožilstva — 'ta je bila vložena poldrugi mesec pozne-
V v
NAJ S* NIHČE NE MISLI, DA ČISTO NAMENOMA IZBIRAMO DELIKATNE ALI VZNEMIRLJIVE ZADEVE IZ SODOBNEGA SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA. NOČEMO USTREZATI SENZACIONALISTIČNIM STRASTEM, HOČEMO SAMO PRIKAZATI, DA SO SE V SODOBNI SLOVENSKI UMETNIŠKI USTVARJALNOSTI ZNOVA UVELJAVILE ZUNANJE METODE, KI S SAMO UMETNOSTJO NIMAJO NOBENE ZVEZE. KAKO ODPRAVLJATI SPORE, KADAR PISATELJ PRIDE V NAVZKRIŽ Z DRUŽBO ALI KADAR »DRUŽBA« ZAČUTI, DA JI POSTANE USTVARJALEC NEVAREN? ODGOVORA NE VE NIHČE, VSE POGOSTEJE PA SLIŠIMO, DA SE TOŽIJO SAMI UMETNIKI MED SABO, UMETNIKI Z INSTITUCIJAMI, DA TEMU ZAPLENIJO KNJIGO, ONEGA POSTAVIJO PRED SODIŠČE. ČE JE USTVARJALEC V RESNICI KRONIST SVOJEGA ČASA, LJUDI IN DOGODKOV, ALI POMENIJO VSE POGOSTNEJŠI SPORI, DA NEKAJ NI V REDU?
je — za tretji aforizem, se mu najbrž pogojna kazen spremeni v efektivno kazen. Miroslava Slano imajo potemtakem v rokah tako ali drugače. Toda, ali je mogoče za isto zadevo biti dvakrat kaznovan?
SEM KOMUNIST PO DUŠI
Humorist bo vložil pritožbo na Vrhovno sodišče v Ljubljani. Zahteval bo od Društva slovenskih književnikov v Ljubljani in njenega pododbora v Mariboru, da ga zaščiti, čeprav ni njegov član. Toda v Mariboru mu ustvarjalci niso preveč naklonjeni, ker je imel pred časom nekakšne spore z njimi. Kaj mu torej preostane?
Pustimo ob strani razlage Slanovih aforizmov v obeh obtožnicah in se raje zaustavimo ob vprašanju, ali ima smisel preganjati avtorja zavoljo treh bolj ali manj posrečenih, bolj ali manj pikrih misli. Afo-ristika je zvrst humorja, humor je zvrst besedne umetnosti. Res se razprava na konkretni obtožnici ne more lotevati umetnostnega vprašanja Slanovih aforizmov, toda vsaj to bi morala vzeti v poštev, da je vsakršno umetniško pisanje v resnici posplo-šitev, v dobrem primeru sinteza nekega spoznanja, povedana na čim boljši način. Kako so lahko bili ob aforizmih užaljeni prav mariborski komunisti in kako je prav mariborsko Okrožno javno tožilstvo spoznalo, da Mirislav Slana »sramoti Socialistično federativno republiko Jugoslavijo«? Kako da se to ni posvetilo že komu prej, takrat, ko so bili prav ti aforizmi objavljeni v ljubljanskem časopisu?
Bolj kot to sporno vprašanje nas je zanimalo, kaj meni obtoženec Miroslav Slana sam.
»Čaka vas torej zapor — kako gledate na to?«
Ne bi hotel izkoriščati naše skupnosti, da
bi mi dajala zastonj hrano. Se vedno sem toliko pri močeh, da si stanovanje in kruh lahko sam priskrbim. Naj to dajo komu, ki je bolj potreben. Kot otrok sem živel na kmetih, in sem spoznal funkcionalnost srpa in kladiva. Ko sem prišel v mesto, sem opazil srp in kladivo edinole še na zastavi, medtem ko so bile roke v rokavicah. Kdo ve, kaj se j« skrivalo za njimi — žulji najbrž ne.«
»Vaše aforizme so brali delavcj tovarne Metalna. Menite, da so se ti začeli zgražati nad njimi?«
»Kolikor vem, so bild delavci sami navdušeni, sama urednica je zatrdila, da so se jim nasmejali. Slišala jih je po objavi samo od vodiliiih. Morda so samo delavci razumeli vsebino aforizmov in mojo dobronamernost. Ce bi vprašali te delavce ali so bili ob aforizmih užaljeni, bi gotovo dobili odgovor: užaljeni so bili samo člani Mestnega komiteja. Potemtakem je v njih le nekaj resnice, da so jih tako razburili.«
»Človek obstane pred obtožbo: sovražnik države...«
»Odgovoril bom z odlomkom neke svoje besmi:
beseda ne more kovati beseda ne -more žeti besede: skala poka grom se lomi v boju naj se znese ne morejo biti Svoboda ...«
»Kako braniti aforizem ali umetoost pred sodiščem?«
»Sodišče mi prave možnosti ni dalo, obtožbe so bile dogmatične in nelogične. Moj zagovornik je povedal dva stavka in mi prepovedal karkoli govoriti. Z umetniškimi argumenti ali razlagami pred sodiščem - ni mogoče braniti umetnosti, ker so sodniki pač konkretni in ne najdejo nobene zveze z zadevo. Sicer pa je obsodba bila videti zelo dobrodušna: Saj te ne znamo kaj vprašati, ker sd pa že’ tu, te bomo obsodili. In to ne glede na utemeljenost ali
DELO
nagradni natečaj
ugE^zatfeni
od 13. aprila dalje
neutemeljenost. Nihče ni bil sposoben razpravljati o aforizmu kot o literarni zvrsti marveč so že vnaprej razpravljali o meni kot družbeno nevarnem bitju, ki ima menda pod suknjičem skrit kljukasti križ.«
»Ce hi vzeli v roke vse časopise ali vre-vije, ki so izšle recimo sredi avgusta, takrat kot vaši aforizmi, bi v njih s podobnim ravnanjem lahko našli veliko ostrejših misli. Pa vendar so se spravili prav nad tri aforizme Miroslava Slane. Zakaj?«
»Ker jim je moja brada zelo simpatična in ker prepogosto pijem v Astoriji gin s sodo. Ker prepogostoma menjam bar-* vo ženskih oči.« .	.
»Imeli ste advokata ...«
»Kaj hi z njimi? Večino bi jih na obravnavi lahko uporabil le za statiste ali osebne stražarje, ki bi mi pomagali v plašč aU iz plašča. Za sto tisočakov se vsekakor splača tudi to. Sicer pa je bilo, menim, že vse pripravljeno vnapraj, vprašanje je le, kdo je imel dirigentsko palico v roki.«
»Pa kaj potem: ste z aforizmi zares prizadeli državo in organizacijo?«
»Nisem mamin sinček, ki bi se rodil ob treh negovalkah. Sem otrok ceste. Takšnih pa je še veliko. Ce bi našli 'ustrezen izraz, če bi znali povedati, bi napisali veliko ostrejše misli. Sem komunist po duši, ne po papirju.«
Tako se je na pol iztekla še ena umetniška pravda. V škodo umetniku, ki bo odslej s strahom prijemal pero v^ roke. V njem se bo razživela avtocenzura". Avtocenzura pa je velik nasprotnik prave umetnosti, saj človeku preprečuje, da bi govoril odkrito in iskreno. V vsakdanjem življenju je veliko najrazličnejših prestopkov, ki ostanejo nekaznovani m ki zanje na nihče odgovoren. Kadar gre za pisanje, so lahko že trije drobni aforizmi povod, da na-lože avtorju precejšnjo kazen. Hočemo povedati, da za ustvarjalno misel prav to ni dobro.	HERMAN VOGEL
NAGRADE:
2 potovanji za dva osab« na Foto-Safari v Kenijo 2 fiata 850-special 4 denarne nagrade po 10.000 Ndin 20 prenosnih televizorjev 100 translstorjev 40 fotoaparatov 1000 long-play
gramofonskih piolč
REZERVIRANO ZA TOFA
DRŽAVA NIMA DENARJA, ZATO PA GA IMAJO TISTI, KI JO UPRAVLJAJO...
VELEPOTEZA
Čudna so pota človekova, pota Jugoslovanov pa še bolj... Leta in leta smo se borili, da bi izvažali naše meso (pa smo izvažali le možgane — živel), in sedaj, ko so nam na skupnem evropskem tržišču odprli vrata na ste-žaj, se je zgodilo obratno.
Te dni smo uvozili sto petdeset tisoč ton mesa!
Tradicija se nadaljuje ...
Leta in leta smo se borili proti Nemčiji, sedaj pa sami hodimo tjakaj...
OČITEK SONCU
V prejšnjem TT sem zapisal, da smo pri nas zamenjali že vse sisteme, razen sončnega.
To svojo nepremišljeno izjavo preklicujem.
Treba bo zamenjati tudi sončni sistem! Nemudoma.
Predstavniki inštituta za zunanjo trgovino v Beogradu so izjavili, da sončne pege neugodno vplivajo na mnoge gospodarske veje, ker se ne morejo razvijati v deževnem vremenu.
Jebenti sunce!
LEPA IZJAVA
•
Predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bojanič je v zvezi s cenami te dni-dejal, da je dvojni sistem cen nevzdržen.
Tako pravi-tudi moja mama, pa ni noben predsednik ...
NI SKRIVNOST?
Iz zelo tajno obveščenih krogov sem izvedel, da so v športnem parku inženirja Stanka Bloudka, nedaleč pod dvorano Tivoli skrivnostno odprli doprsni kip ing. Stanka Bloudka.
Odkrili so ga v najožjem krogu.
Upam, da s tem nisem izdal kake državne skrivnosti...
MALODUŠJE?
. Odkar Mika Špiljak ni več predsednik vlade, imajo Jugoslovani občutno - manj smisla za humor.
DRAGOCENE MISLI
Vlado Vodopivec je v zadnji številki Sodobnosti objavil članek z naslovom Leninove misli, v Teoriji in praksi pa Marxove misli.
Ker bi želo rad imel serijo, me zanima, kje bo napisal Engelsove misli, da bi lahko potem še jaz napisal Vodopivčevo misel ...
PASJE ŽIVLJENJE
Prejšnji Petek je bila v ljubljanski Drami premiera komedije Bena Jonso-na »Volpone ali lisjak« v kateri poleg priznanih dramskih umetnikov nastopa tudi manj priznan pes. Prav zaradi tega psa pa so imeli v Drami tik pred premiero kar lepo komedijo. V Volponeju
so namreč vsi kostumi silno bogati in v kostumu nastopa tudi pes.
Pri tem pa se je zataknilo. Spričkali so se namreč krojači in šivilje. V ženski krojačnici so namreč trdili, da je pes moškega spola, zato naj mu seši-jejo kostum v moški krojačnici, v moški krojačnici pa so zatrjevali, da je pes psica, zato naj ji sešijejo obleko v ženski krojačnici.
Spor je menda rešil veterinar, vem pa, da do spora sploh ne bi bilo prišlo, če bi nastopala Majda Kohkova, ker za njen »kostum* niso potrebni ne krojači ne šivilje ...
NAJDALJŠI
Televizijski snemalec Jože Mušič, mož bivše miss Jugoslavije Nataše Košir, je kaj spretno fotografiral svojo
ženo. Ob posnetku, ki ga objavljam, je Jože dejal, da ima njegova žena najdaljše noge na svetu.
Jože pa jezik ...
UJV ZA NASVET
Kupujte v trgovini Fontana!
Se splača. Kupovati v trgovini Fontana je fantastično.
Mojemu-znancu so za uspešno dvajsetletnico v podjetju kupili imenitno uro. Kje? Jasnp, v Fontani! Tam imajo najimenitnejše ure.
Po dveh dneh pa pride k slavljencu domov uslužbenec iz Uprave javne varnosti, mu vzame uro in garancijski list, v zameno pa mu zaupa potrdilo in vest, da v Fontani ni vse fontansko čisto.
Cez dva dni je spet prišel k slavljencu domov uslužbenec Iz Uprave javne varnosti ter mu prinesel isto uro in garancijski list pa še dvajset starih tisočakov.
— V Fontani so prodajali na črno in so za uro zaračunali dvajset tisočakov preveč. Tukaj jih imate!
Fontana je torej zares fantastična trgovina, svetujem pa vam, da .greste tjakaj v nakup skupaj z miličnikom...
PRVI TURISTIČNI
KUPONI
RAZDELJENI
Tričlanska komisija, ki je 22. maja 1970 v uredništvu Tedenske tribune izžrebala devet lepih nagrad za pravilne rešitve nagradne križanke iz TT št. 2(1, tokrat ni imela veliko dela. Čeprav sta SAP — LJUBLJANA in TEDENSKA TRIBUNA pripravila kar devet »turističnih kuponov«, je do 12. ure 21. maja prišlo v uredništvo le 736 rešitev! Starim ugankarskim mačkom se je torej obetala precejšnja možnost, da žreb izbere prav njih. In vendar: kar trinajst izžrebanih rešitev je romalo v koš, ker so bili reševalci površni. Večina se jih je spotaknila pri opisu (navpično je bilo vendar »vtikalo«, ne pa »vtiralo«!). Za natančnost je žreb nagradil tele reševalce:
1. nagrado — turistični kupon za 500.00 dinarjev, prejme RIHARDA OREL, Kopriva 58, p. Dutovlje
2. in 3. nagrado — turistična kupona po 300.00 dinarjev, prejmeta MARIJA DEŽMAN, Tugomer jeva 2, Ljubljana, in VIDA GANDE, Celje, Splošna bolnica
4., 5. in K. nagrado — turistične kupone po 200.00 dinarjev, prejmejo ANČKA KOCIJAN. Celovška c. 103/40/ IV, Ljubljana, MIRO KEŠE, Mala čolnarska 7, Ljubljana, in MARIJA SOVRE, Dolenjska 52, Ljubljana
7., 8. in 9. nagrado — turistične kupone po 100.00 dinarjev, prejmejo: IGOR KARLIN, Krakovski nasip 22, Ljubljana, MARICA FERLINC, Trubarjeva 73, Celje, in MARJANCA MEKINA, C. heroja Iztoka 22, p. Rakek.
Kot vam je že znano, srečni nagrajenci za kupone ne morejo dobiti de-narja, pač pa jih lahko izkoristijo pri SAP za katerokoli letovanje ali katerikoli izlet, ki so bili našteli v nagradnem razpisu (Tedenska tribuna št.20). Prosimo jih, naj se po možnosti takoj ali najkasneje do 10. junija 1970 javijo s pismom ali osebno pri SAP-LJUB-LIANA, oddelek za turizem, Ljubljana, Titova 38, zaradi dogovora o času letovanja oziroma potovanja Ker je zanimanje za letovanja in izlete, ki jih organizira SAP, zelo veliko, jim v nasprotnem primeru nagrada zapade.
SAP in TT želita nagrajencem prijetno letovanje ali potovanje, vsem, ki tokrat niso imeli STeče — čeprav se je prav ponujala! — pa priporočamo, da še naprej pridno prebirajo TT, kajti SAP in njihov tednik sta jim pripravila za letos še vrsto presenečenj. Prva velika priložnost je že danes — SLIKOVNA NAGRADNA UGANKA na strani 38!
REŠITEV KRIŽANKE TT ŠT. 20
Kersnik, Arelino, podatek, atol, semester, rival, timpanon, kaki, Albi, Ali, Dalton. Janaček, krajinar, Ninive, Kruto, livar, komitent, staja, Isar, samec, Loire, karata, etat, kava, ar, gonada, raca, ion, Morana, paralelka, Ast, Krnani, odlog, Ob, spurt, avion, naložba, Malone, sani, tirs, Abadan, translator, karate, Ottavva, oča.
REŠITEV KRIŽANKE TT ŠT. 21
Trubar, Raniona, Oziris, liv, simbolist, Asam, slalospov, klistir. Stare, sraka, Janko, nota, ZAR, kipar, Sevilla, kontesa, abota, anakonda, gama, Lateran, vi, pevec, prekapiua, akropola, kita, ukz, pllse, AZ, rami,ja, otisk, Enare, altana, lesk, kromatin, sari, folikel, rep, rum, akt, Manila, anafora, tercet, ped, pelikan, anketa, Ana.
S
Ugodnost o naročnike Dela
NEZGODNOZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA
OGLEDALO DOMA IN NA TUJEM
Neposredno po letu 1900 so se v atelje -Bateau Lavoir vselili tedaj mladi In neznani slikarji Pable Picasso. Kess van Dongen in Henry Ruseau ter književnika Pierre Mac Orlean in Max Jacon. To mlado umetniško kolonijo so obiskovali slikarji in književniki, ki veljajo za največje umetnike našega stoletja, kot so Markisse...
(Dnevnik, 16. maja — Atelje v plamenih)
Z manjšim trudom se je piscu posrečilo, da do tu ni napisal prav niti enega imena. Kulturni ljudje poznajo navedene umetnike pod imeni Pablo Picasso, Kees van Dongen, Henri Rousseau, Pierre Mac Orlan, Max Jacob in Matisse.
•
Učenci osnovne šole v Stožicah in bežigrajski mladinci so danes vsak na svo-
jem koncu s pisanim kulturnim sporedom počistili 25. obletnico osvoboditve.
(Delo, 21. maja — Solarji dvakrat slavili)
Tako, za 25. obletnico osvoboditve smo počistili, lotimo se spet dela.
•
Premoč domačinov — strelca sta bila Sizgoreo za domače ter Savič za goste.
STRELCA: 0:1 — Savič (33),	1:1	—
Kranjc (77).
(Delo, 25. maja — Maribor: Vojvodina 1:1 (0:1)
Od podnaslova do uvoda se je eden od strelcev močno spremenil.
MARIJA SE (OB IGORJU) ZEMLJE NE BOJI — Letošnji par slovenske kmečke
občine je doslej prvi, ki se bo zares lotil kmetovanja.
(Tovariš, 19. maja — Vsebina na 3. strani)
Igor je kmet, pa je še ohcet spremenila ime.
V zboru »Noč se poslavlja* je basist zamudil vstop, ker je, kot smo zvedeli, tako gluh, da ne more videti dirigenta.
Berkshirski list
Počasi, drugo za drugim, sta drobni Ordwayevl očesci sledili stopinjam v snegu.
Iz »Belega stolpa«
Dama plemenite krvi je naposled dobila nazaj dolg niz rožnatih grofov, ki je pred časom izginil iz njene skrinjice za nakit.
»South Wal.es Echo« Varnostne pasove je treba v avtomobile pritrditi dovolj trdno, da jih tudi nenadna žeja ne more izpuliti.
»Trenton Times«
Catherine je v življenju vselej imela srečo. Celo sonce je sijalo, ko ga je prvič videla.	»Everybody's«
Naša slika prikazuje balinarsko moštvo iz Berlina, ki je na sabljaškem prvenstvu Avstralije osvojilo prvo mesto.
Podpis v ilustrirani reviji Zakaj bi se mučili s pomivanjem in pri tem razbijali svoj dragoceni kitajski porcelan? Storite to avtoniatično v stroju za pomivanje posode!
Oglas v »Surrey Mirrorju«
AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA TT - AKCIJA
VSI MET SO KONČALI
V KOS
D
mS ilo je kot v hudih sanjah. Stopil sem na cesto in se v trenutku počutil kakor Guliver med velikani. Pred menoj je namreč stal fant, visok skoraj dva metra, na oni strani pa je stalo vsaj še pet podobnih.
»Kje se gre do hotela Lev?« me je vprašal eden izmed njih.
Ce sem ga hotel pogledati v obraz, sem moral glavo nagniti nazaj za toliko, da bi si skoraj vrat zlomil. Tistega trenutka sem se spomnil na kolego Matija Dermastia in se potihoma veselil, ker ni moj šef. Ce bi bil, bi se moral vedno pogovarjati s tako % zvitim vratom.
Urar Vilijem Mohar, ki ima svojo de-, lavnico sredi mesta v Beethovnovi ulici, je bil kaj presenečen, ko smo ga obiskali.
»Trenerju češke ekipe sta se pokvarili kar obe štoperici, ki jih ima s seboj. Smo-ia. Bi ju lahko koj popravili?
»Sem z njima, da vidim, kaj je.«
»Nimamo ju s seboj, prinesli bi jih.«
»Prinesite. Prej ko bodo tu, prej bodo spet tekle.«
»Ali nimate dela, da boste lahko takoj?«
»Dela je dovolj, a to je izreden primer. Ce imamo svetovno prvenstvo, moramo delati na svetovnem nivoju.«
»še to: Cehi so bolj na tesnem z denar-, Jem, skrbi jih, da ne bi bilo popravilo pre-v. drago . . .«
s'u	»Brez skrbi, vse bo v redu.«
1 P	Čestitke mojstru Viliju, ta je pravi. Ve,
LJJ cta je za dober občutek gostov potrebno tudi razumevanje takih nenavadnih situacij.
KAJ PA DRUŽBA?
Na vrtu pri Figovcu je sedelo za dolgo mizo dvanajst deklet. Bile so vesele, bržkone so kaj slavile.
»Oprostite, ker motimo, a potrebujemo vašo_pomoč . . .«
»Našo pomoč? Kaj pa je?«
»Sovjetski košarkarji se počutijo precej osamljeno. Danes imajo prost dan in družbo bi jim radi preskrbeli. Bi hotele z njimi na izlet na Bled?«
Nekatere so bile takoj za to, druge so se izgovarjale, da nimajo časa, tretje, da ne znajo rusko. Končno se jih je pet le odločilo, da gredo.
»Kam naj pridemo in kdaj?«
»Ob petih pridemo po vas k Slamiču. Velja?«
»Velja.«
»Pa še kakšne prijateljice pripeljite s seboj, da vas bo več.«
»Ali pride tisti dolgi, Kovalenko ali kako že?«
»Pride, gotovo.«
»No, potem pridem pa še jaz,« se je premislila še šesta.
Saj, tako je, dolg moraš biti, pa dekletom padeš v oči in morda še kam drugam.
Ob petih je pri Slamiču (žal zaman) čakalo osem (!) deklet. Bo pa drugič več sreče. Sicer bi pa Rusi, če bi za sestanek vedeli, bržkone prišli. Saj so fantje od fare.
Zlatarja Vilija Lobodo, ki ima delavnico v Wolfovi ulici, smo srečali v baru Platana:
»Ravno prav,« smo mu dejali.
»Nekateri košarkarji iz vzhodnih dežel bi radi pri nas kupili za svoje žene nekaj nakita. Izložbe so si že ogledovali in menda so jim bile nekatere rečd, ki jih imate, prav všeč . . .«
»Odlično. Kar pridejo naj, vse bom storil, da bodo zadovoljni.«
»Te stvari so ponavadi drage . . .«
»2e, že. Tako vam obljubim: če pridejo košarkarji, jim bom -dal poseben popust. Naj se spomnijo Ljubljane.«
»Ali lahko to obljubo sporočimo?«
»Seveda«
»Halo, je tam trgovina Borec?«
»Da, je, želite?«
»V izložbi imate prav čedno vazo. Brazilski košarkar Ubiratan si jo je ogledal in sa je želi. Jo lahko dobi?«
»Seveda, jasno. Kar želite, to dobite!«
»Pa boste vaeli vazo iz izložbe?«
»Vsekakor. Pa čeprav bi bilo potem treba vso izložbo na novo urediti.«
Iz izložbe smo želeli tudi obleko, ki krasi Namino izložbeno okno in ljubeznivo so nam zatrdili, da imajo v trgovini prav take.
»že, že, a košarkar' Zastuhov hoče - prav tisto iz izložbe.«
»Jo bo pa dobil.«
KAJ PA ČEVLJARJI?
Košarkarji imajo tudi svojim postavam primerne noge. To pomeni, da običajno nosijo čevlje od številke 45 naprej. Kje jih lahko kupijo?
Prav nasproti športne dvorane v Tivoliju je velika Pekova trgovina s čevlji in stopil sem vanjo.
»Imate čevlje številka 48?«
»To pa ne. Največja številka, ki jo imamo, je 46.«
»Nekateri sovjetski in češki igralci bi radi kupili čevlje. Vendar imajo vše številke cd 45 naprej.«
»Do številke 46 je čevljev dovolj, naprej pa ne. Sicer so pa Rusi pri nas že kupovali in imajo večidel majhne noge, čeprav so ^orjaki. In čevlji so jim bili všeč.«
»Prav. Ali lahko kje dobe še večje številke?«
»Take je treba naročiti posebej. Pa še to je težko, saj bi moral imeti čevljar tudi tako velika kc/pita.«
MUZIKANTI ZA KOŠARKARJE
V »Mesing baru«, znanem shajališču ljubljanskih glasbenikov, smo se pogovarjali z Djurom Penzešem, vodjem ansambla Belih vran.
»Danes zvečer bi se urugvajski košarkarji želeli malo pozabavati in potrebujejo glasbo. Bi jim šli igrat?«
»Bi. Takoj «
»Koliko pa hočete za to?«
»Koliko časa bi morali igrati?«
»Dve uri.«
»Nič. Gremo zastonj. Le žogo, s katero so igrali na prvenstvu, nam naj dajo za spomin.«
V pogovor se je vmešal še Peter Hudobivnik, nekdanji novinar Ljubljanskega dnevnika, sedaj kitarist Mladih levov.
»Ce ne bi šli v Beograd, kjer imamo že dogovorjen nastop, bi bili pripravljeni na- * stopiti tudi mi. Tako pa žal . . .«
»Bi tudi vi igrali zastonj?«
»Jasno, brez besed. Ce lahko prihodnji teden . . .«
»Prihodnji teden je že prepozno.«
• »Skoda.«
NA RAZPOLAGO CELO LETALO
Telefoniral sem v alpski letalski center
v Lescah.
»Bi lahko te dni vaš aero-taksi izjemoma opravil nekaj kratkih voženj nad Gorenjsko? Tuji košarkarji bi si radi ogledali Slovenijo tudi od jsgoraj. Lahko pridemo?«
»Pridite, ne bo vam žal.«
»Koliko pa stane tak polet?«
»Za vas bomo postavili posebno ceno. Bo treba velikokrat leteti?«
»Velikokrat. Prišlo bi kakih dvajset igralcev.«
»Pridite, ne bo drago. Obljubimo.«
IN CELO POSEBNA MAŠA
V dvorani smo videli, da so se nekateri južnoameriški košarkarji včasih prekrižali. Torej so pobožni. Kje v Ljubljani lahko po teše svoje verske navade?
Pa smo poklicali frančiškanski župnijski urad.
»Nekateri južnoameriški igralci so izrazili željo, da bi šli v nedeljo k maši. Ali lahko mašujete posebej zanje?«
»Lahko. Pri enem stranskih oltarjev. Koliko pa jih bo?«
»Kakih trideset «
»Imajo svojega duhovnika?«
»To pa ne. Ali ga vi nimate?«
»Imamo. Vendar: ali je sploh treba, da je posebna maša? V nedeljo so pri nas tako ves dan maše, vsako uro.«
»Bi bilo to treba posebej plačati?«
»Ne, to je brezplačno.«
Torej! Ljubljana se je res dobro pripravila na svetovno prvenstvo v košarki, prebivalci so bili pripravljeni na svojo pobudo prirediteljem v vsakem pogledu pomagati, gostom — košarkarjem pa še posebej. Pa če gre za hlače, avtomobil ali celo za mašo.
Pohvaljeni!
EVGEN JURIČ
Potem sem se na taka srečanja navadil. Je pač svetovno prvenstvo v košarki, ne smemo se preveč čuditi dolginom, saj se moramo kot gostitelji izkazati.
Smo bili pretekli teden dobri gostitelji? Smo naredili vse, da bi se naši gostje dobro počutili?
Henrik Ubeleis, ki je bil šef novinarskega središča v dvorani v Tivoliju, se je glede tega pohvalil. Dejal je, da je bilo košarkarsko prvenstvo »po organizacijski plati« res imenitno zastavljeno.
Kako pa drugače? Je vsa Ljubljana živela in dihala za fante pod koši? Smo jim bili res pripravljeni ustreči na vsakem koraku? Pa ne samo a besedami, tudi z dejanji.
Kaj, na primer, če komu izmed fantov izgine obleka, pri roki pa nima druge? V trgovini si konfekcijske ne more kupiti, saj bi mu bila premajhna. Ali bo potem ves čas svojega bivanja v Ljubljani v trenerki? Poskusimo!
KJE STE, KROJAČI?
Telefonski imenik, aha, krojači, no . . .
... številka 310-600, krojaštvo Jože Drolc. »Mojster, bi bili pripravljeni na hitrico, tako rekoč čez ncč, narediti obleko ali pa vsaj hlače, za enega izmed košarkašev, ki so mu ukradli obleko?«
»Seveda bi, a tako na hitro ne morem. Ce bi mi to rekli dva dni prej ...«
»Torej ne . . .«
»Imam predlog. Kupi naj največjo konfekcijsko obleko, mu bomo pa hlače podaljšali.«
»Takoj?«
»Kar pride naj «
In še izjava drugega mojstra. Krojač Luzar iz Šiške, znani športni navdušenec, je izjavil, da naredi obleko takoj, pa če
vso noč šiva.
»Za fante, ki tako dobro igrajo — vse!« je dodal.
AVTO BO POPRAVLJEN!
»Je tam servis Citroen? Je . . . Torej: enemu izmed italijanskih košarkarjev se je Pokvarila žaba. Bi jo lahko popravili takoj?«
»Kateremu košarkarju?«
»Italijanskemu«
»To ste že rekli, a kako se piše?«
Vprašanje me je za hipec zmedlo, pa sem se brž znašel, odprl časopis, aamrmral v slušalko »trenutek« in našel:
»Mašini,« sem prebral iz časopisa.
»Ta je pa dober. Bomo, bomo . . . Vse bomo naredili, kar je v naši moči. Ga je treba vleči ali bo sam prišel?«
»Ne vem točno, ga moram iti vprašat v hotel. Bom še enkrat klical . . .«
»Kličite!«
Naj mi v servisu Slovenija-avta oproste, ker žabe nismo pripeljali. Saj ne vem niti tega, če jo Mašini res ima.
LJUBLJANA JE MINULI TEDEN ŽIVELA LE ZA SVETOVNO PRVENSTVO
MOHAR JE SUPER URMOHAR
-
i$3ŠsšsSŠ8
MOŠKI 1*01) METER OSEMDESET SO IMELI MED SP V KOŠARKI KOMPLEKSE: na cestah je bilo toliko dvometrašev, kot v Ljubljani doslej še ne (Foto: Edi šeihaus)
NOVA MATEMATIKA STRATEŠKEGA DVOBOJA VVASHINGTON - MOSKVA
Jedrska podmornica Nautilus je bila leta 1955 svetovna senzacija, toda novo obdobje v pomorski strategiji se je pravzaprav začelo 30. decembra 1959, ko je iz pristanišča Groton izplula jedrska podmornica »George VVashing-ton«. Njena patruljna plovba je trajala šestdeset dni. ZDA so medtem že zgradile 86 jedrskih podmornic podobnega tipa in Sovjetska zveza 80. Ameriške podmorniške baze so v Charlestonu, Holy Lochu, Roti, Bremertonu, Pearl Harborju in Okinavvi, sovjetska matična pristanišča pa so v Severomorsku, Kaliningradu, Sevastopolu, Se-verodvinsku in Vladivostoku. Res pa je, da ima Pentagon za sedaj strateško močnejšo podmorniško floto kot Kremelj.
Nobena skrivnost tudi ni, da je 41 ameriških jedrskih podmornic opremljenih s 16 silosi z medicinskimi raketami Polaris, ki imajo akcijski radij 4.500 kilometrov, medtem ko bo 31 podmornic dobilo močnejše rakete tipa Posei-don z novim napadalnim sistemom MIRV. To je jedrska flota, ki bo v naslednjih petih letih postala najmočnejša enota oboroženih sil ZDA, saj bo imela ob izrednem manevrskem prostoru v svojem strateškem arzenalu tudi več kot 2.000 jedrskih konic, če bo Pentagon povsem uspel s svojim programom napadalnih raket z več samostojnimi bojnimi konicami. Sovjetska zveza ima za zdaj samo 280 medcelinskih raket za svojo podmorniško floto, ki šteje 350 podmornic na jedrski in klasičen pogon.
NAJSTRAŠNEJŠE RAKETNO OROŽJE: Sovjetska medcelinska raketa SS 9, ki ima akcijski radij več kot 11.000 kilometrov, lahko ponese če* Atlantski ali Tihi ocean jedrsko konico 25 megaton ali tri bojne konice po 5 megaton. (slika zgoraj); SOVJETSKI VOJAŠKI STRATEG ST. 1: Maršal Andrej Grečko med vojaškimi manevri »Divina« (slika ob naslovu)
VOJAŠKE RAZISKAVE — 16 MILIJARD DOLARJEV
V sovjetski mornarici je samo en odstotek ladij že preseglo starost 20 let, medtem ko je bilo 60 odstotkov ameriške mornarice zgrajene takoj po drugi svetovni vojni in mnogo plovnih objektov je že prestalo vojno vihro.
40.000	tankov
200 strateških težkih bombnikov
700 bombnikov srednjega akcijskega radija (5000 kilometrov)
4800 taktičnih letal (YAK-28, MIG-21 in SU-7)
1700 transportnih letal
20 supertransportnih letal Antonov 22
iilčč izvid, letal (MIG-21 in MIG-19)
3.400 izvldniških letal (MIG-21 in MIG-19)
50 obveščevalnih letal TU 114
To je seveda samo pregled bistvenih postavk v sovjetskem oboroževalnem • programu.
Sovjetska zveza je v zadnjem letu odobrila 16 milijard dolarjev samo za vojaške raziskave, ki so vznemirile Pentagon, saj je takoj uvrstil v svoj proračun tudi skorajda petino odobrenih sredstev za razvoj novega orožja, toda nasprotnikov program je za sedaj očitno raznovrstnejši. Vesoljski »antisatelit«, ki bo nadzoroval ameriške obveščevalne satelite Midas, bo opremljen z raketnim orožjem za sestreljevanje satelitov. MIG-’23 bo letel s trikratno hitrostjo zvoka. Eno izmed najsodobnejših jedrskih podmornic so nedavno odkrili ameriški radarji prav blizu atlantske obale ZDA, toda zadnja novost so hitre podmornice za boj z nasprotnikovimi jedrskimi podmornicami -v oceanskih globinah. Vznemirjenost Melvina Lairda je tako razumljivejša, toda spiralni vzpon v oboroževalni tekmi nedvomno ne bo koristil niti ZDA ! niti Sovjetski zvezi.	jj.1
ACO PASTERNJAK jV:
Prihodnjič: 1() Elektronski center svčta *
moči, saj ima letalstvo že več kot 13.300 ! sodobnih bombnikov, izvidniških letal, lovcev, transportnih letal in letalskih radarskih postaj, med njimi tudi 200 težkih strateških bombnikov, ki lahko polete na krožni let do ZDA in nazaj, v sovjetski klasični oborožitvi pa je tudi 40.000 tankov.
To je seveda vojni potencial, kakršnega na posameznih področjih nimajo niti ZDA, zato so vojaški analizatorji v Pentagonu precej zaskrbljeni ob naslednjih številkah o sodobni oborožitvi Sovjetske zveze:
800 medcelinskih raket SS 11 250 medcelinskih raket SS 9 Obrambni minister ZDA Melvin Laird je v senatnem odboru opozoril, da je Sovjet- j ska zveza v petih letih zgradila povprečno 250 medcelinskih raket na leto, tako da bo 1 imela 1. januarja 1971 že več kot 1350 takih raket, med njimi 450 močnejšega tipa SS 9, kar bi zadostovalo za popolno uničenje vseh ameriških raketnih baz z medcelinskimi raketami tipa Minuteman. Ameriška prednost je zatorej samo še močnejša strateška podmomiška flota in hitrejše napredovanje v sistemu MIRU.
25 križark najmodernejše Izvedbe 77 rušilcev in vojnih ladij 400 amfibijskih ladij 500 torpednih in hitrih čolnov 2 sodobna nosilca helikopterjev 380 podmornic na jedrski ali klasičen pogon
300 mornariških bombnikov TU 16 50 mornariških izvidniških letal TU 20
Vsaka patruljna plovba jedrske podmornice, dolgotrajno križarjenje tega jeklenega »delfina« morskih globin po Atlantskem ali Tihem oceanu, zahteva izredne psihične napore, saj ima 136-članska posadka vsako leto samo trideset dni dopusta, medtem ko je enajst mesecev globoko pod oceansko površino »v vojni pripravljenosti«. Zato je tudi razumljivo, da so njena skladišča napolnjena, in obroki v tej podmor-niški floti so seveda precej obilnejši kot v drugih rodovih.
Goveje meso Piščančje meso Svinjsko meso Gnjat Maslo Moka Sladkor Kava Jajca
To je zaloga intendanta jedrske podmornice za šeststodeset dni in štirje dnevi obroki vsebujejo 515 gramov mesa. Vsaka vojna ladja ali podmornica ima tudi restavracijo, kjer lahko dobi vsak še dodaten obrok, seveda na račun svoje vojaške plače, in dvorano za filmske predstave, kjer je na sporedu vsak večer nov film. Restavracija in poštni urad sta odprta 24 ur, vsak član posadke lahko v 20 dneh enkrat brezplačno pošlje telegram, dolg 15 besed, ali se po radijski zvezi tri minute pogovarja s svojo družino. Takšen je pravzaprav privilegiran status za strateško mornarico ZDA.
NESREČI 7 MORSKI GLOBINI
Se vda je jeklena vzdržljivost elitne posadke pravzaprav pogoj za sprejem v podmorniško floto, saj je »drill« v njenih ba-
zah skorajda enako neusmiljen kot za zelene baretke ali mornariške komandose. Vsaka jedrska podmornica ima v svojih silosih 16 medcelinskih raket tipa Polaris, ki jih lahko izstrelijo tudi z oceanskega dna in dosežejo največjo hitrost 25.000 kilometrov na uro. Z močnejšimi raketami tipa Poseidon bodo povečali njihov akcijski radij na 7000 kilometrov, opremljene pa bodo tudi s tremi atomskimi konicami.
ZDA so doslej izgubile dve jedrski podmornici, ki sta zaradi visokega pritiska v morskih globinah verjetno za vedno ostali s svojim atomskim orožjem v oceanskem prostranstvu. Radijska zveza z njima je bila nenadoma jiretrgana, in nikoli niso ugotovili, kaj se je pravzaprav zgodilo nekje v Tihem oceanu. Sovjetska zveza ni objavila podatkov o svojih podmomiških nesrečah. Res pa je tudi, da so ameriške jedrske podmornice aktivnejše v kroženjih, medtem ko je bil radij sovjetskih precej omejen do leta 1970, ko je sovjetski generalni štab z manevri »Ocean« pokazal učinkovitost tudi v mornariški stretegiji.
SOVJETSKI MANEVRI »OCEAN«
Kremelj se je odločil za pomorske manevre s šifro »Ocean«, na katerih je pravzaprav sodelovala vsa sovjetska flota, opremljena s sodobnim jedrskim orožjem, saj so na Tihem oceanu preizkusili tudi medcelinsko raketo SS 9 s tremi bojnimi glavami. Pentagon je prikazal zbranim novinarjem na dunajski rundi SALT barvni film o sovjetskem poskusu, da bi tako pridobil javno mnenje za svoj protiraketni sistem ABM, toda temeljni podatki o učinkovitosti sovjetskega raketnega orožja so pravzaprav že zgodovinska dejstva.
Sovjetski manevri »Ocean« in »Dvina« so bil; ob stoletnici Leninovega rojstva nedvomno klasična predstava njihove vojaške
2000 kg 1000 kg 700 kg 500 kg 400 kg 1700 kg 1500 kg 600 kg 10.000 kosov
POLITIČNA KARIKATURA PO SVETU
zanj iz ust človeka, ki je bil zelo. blizu Johnsonu.
Ameriški predsednik ima le dve orožji za boj s kritiko: zakon o obrekovanju in zakon o izdaji. Toda ti orožji sta kaj malo učinkoviti. Obtožba, da gre za izdajo,, je učinkovala le v izredno napetih razmerah, na primer med državljansko vojno. Toda predsednik William McKinley si ni hotel pomagati s tem zakonom, ko ga je tisk napadal med špansko-ameriško vojno.
Najhujše čase so ameriški predsedniki preživljali na prelomu 19. stoletja. Tedaj sta Joseph Pulitzer in William Randolph Hearst tekmovala v boju m bralce delavskega razreda. Dovoljeno je bilo vse, pa naj je bilo še tako škandalozno, nesramno, strupeno. Na primer: ko je atentator-' jeva Krogla zadela guvernerja države Ken-tuckjr Geobla, je Hearstov »Journal« priobčil resnico: »Krogle, ki je predrla Geoblo-ve prsi, niso našli na vsem Zahodu, in prav je, da zdaj z vso hitrostjo drvi v tisti smeri, da bi prekucnila McKinleya v krsto.« Glede na to ni težko razumeti, da so mnogi obtožili Hearsta, ko je 'predsednik MoKinley čez štiri leta postal žrtev atentata. Vendar ni nikomur, prišlo na misel, da bi omejil svobodo tiska.
Leta 1912 je Teddy Roosevelt, kandidat progresistične stranke, tožil tednik iz mesteca v Michiganu, ki ga je razglasil za pijanca. Tednik se mu je opravičil, objavil popravek in mu izplačal šest centov odškodnine. .. Po tistem se noben ameriški predsednik ni zatekel po pomoč na sodišče. Razlog je kolikor toliko preprost. Zakon o obrekovanju je zelo strog, kadar gre za navadne državljane, javnemu funkcionarju pa le malo pomaga. Procesa' iz leta 1908 in 1960 kažeta, da se časopisov ne splača tožiti. »Topeka State Journal«, ki* ga je leta 1908 državni tožilec iz- Kansasa C. C. Coleman tožil, ko je časopis zapisal, da je med volilno kampanjo nepravilno upravljal šolski sklad, je bil pred sodiščem oproščen. Sodišče je sklepalo takole: za obsodbo tistega, ki je zapisal ali izrekel laži o kakšni’ politični osebnosti, ne zadostuje dokaz, da so obtožbe neutemeljene, marveč je treba dokazati, da so namerno zlagane.
Leta 1960 je pot državnih funkcionarjev iz Alabame tožilo »New York Times« -in zahtevalo skupaj štiri milijarde starih dinarjev odškodnine. Časopis je v oglasu za zbiranje denarja, potrebnega za obrambo Martina Luthra Kinga (sodili naj bi mu v Montgomeryju), zapisal nekaj neresničnih podatkov o vodilnih ljudeh iz* Alabame. Vrhovno sodišče ZDA je časopis oprostilo: svoboda razpravljanja mora biti tako široka, da mora vsakdo, ki se loti javnega življenja, sprejeti tveganje, da bo tudi po krivem napaden.
Ameriška sodišča so' ta nauk tolikokrat ponovila, da 30 predsedniki raje tiho. Zato Johnson ni skušal prepovedati gledališke satire »McBird« (njegovi ženi so rekli »Lady Bird«), ki ga je prikazovala kot Macbetha in v kateri je bil odkrito obtožen, da je morilec Johna Kennedyja ...
VELIKA BRITANIJA: VSI SE NORČUJEJO-
Clan Beatlov John Lennon je v intervjuju za pariški »Express« povedal, da so Beatli kadili marihuano, ko so v Buckinghamski palači čakali, da jim kraljica podeli visoko odlikovanje Red britanskega imperija, dejal je, da je Velika Britanija fašistična država, katere fašizem je sicer blažji kot v Grčiji. Ves britanski tisk je njegove izjave požrešno povzel.
Državni poglavar (kralj ali kraljica) v Veliki Britaniji ni zaščiten z zakonom, in kdor posluša radio, gleda televizijo in bere časopise, dobi občutek, da se Angleži kar naprej norčujejo iz kraljevske družine. Pred zakonom so vsi enaki in državljan je še bolj brez- skrbi, čč napade kraljico, kot če napade soseda.
Časopisi zmerjajo kraljico z »gospodinjo iz predmestja«, prestolonasled.iik*a Charlesa s »playboyem«, najraje pa se lotevajo kraljičinega moža vojvodo Filipa. (Toda tudi ta nima zamašenih ust.) Nihče ni kaznovan. Kraljevska družina je za Britance simbol, nekaj neotipljivega in kritika, ki letj nanjo, je kritika nekakšne p riž kazni.
Prav tako je s politiki. Vsi se medsebojno neusmiljeno obdelujejo, novinarji dodajajo svoje strupene komentarje, toda kraljevska trša in vlada se ravnata po izreku, da papir pač vse prenese. Ko je bii Filip v Novi Zelandiji, je rekel Angležinji, ki jo jc dajalo domotožje: »Niste veliko izgubili, ko ste se izselili.« Trije laburistični poslanci pa so na to odgovorili: »Ce mu naše -da ni všeč, naj gre drugam, saj „je dovolj letal.«
KOGA
SMEŠ ZMERJATI
ZDA: PREDSEDNIK JE NA NAJSLABŠEM
Z;1koni v večini tako imenovanih civiliziranih državah so takšni, da imajo vsi državljani enake pravice in dolžnosti in da so vsi enako krivi, če se jim pripeti kaj neprijetnega ali če pridejo' navzkriž z zakonom. Toda v posameznih državah je zadeva le nekoliko drugačna in iz italijanskega »Espressa« povzemamo članek o tem, kaj se utegne zgoditi Italijanu, Francozu, Američanu ali Angležu, če se — zlasti v tisku — nekoliko prehudo ponorčuje iz ljudi, ki so na višjih položajih: državnih ali cerkvenih.
ITALIJA: EKSCELENCA JE TABU
Ze zdavnaj so minili časi Lorenza de Medieija, ki se je branil zmerjanja Florentincev z besedami: »Pustite jih, naj govorijo, samo da lahko opravljam svoje delo.« V stoletjih so se zakoni postrožili in postavili med navadne državljane in razne »ekscelence« vrsto strogih pregrad. Poznavalci pravijo, da so Italijani kolikor toliko nekaznovano zmerjali svoje voditelje do nastopa fašizma. Togi in strogi zakoni, ki varujejo čast imenitnikov, so se ohranili še danes, tako da Italija zdaj skoraj ne pozna političnega dovtipa au karikature: če pa ju, potem je avtor le redkokdaj nekaznovan.
Po zakonih, sprejetih leta 1944 in 1947 (marsikdaj gre za doiočbe, ki so takšne kot pod fašizmom, torej ie prilagojene republiki), je v Italiji prepovedano žaliti, sramotiti in zmerjati državnega poglavarja, repuoliko, italijanski narod, parlament, vlado, ustavno sodišče, državno pravdni-štvo, oborožene sile itd. Pri tem sodnikom ni prav nič mar, ali je pisec satire ali karikaturist užalil kakšno ekscelenco nalašč ali samo zaradi smeha: kaznovan je, pa konec. Lahko dobi od šest mesecev do štiri leta zapora.
Poznavalci pravijo, da takšni zakoni zatirajo politično svobodo in da bi jih bilo treba spremeniti.
Ameriški strokovnjak za primerjalno ustavno pravo Norman Kogan trdi, da ZDA nimajo zakona o zaščiti predsednika in da je predsednik ZDA celo manj zavarovan kot navadni državljani. Sestavljalci ameriških zakonov so bili sklenili, da predsednik ZDA ne sme uživati nikakršnih privilegijev.
Tisk to seveda na veliko izrablja. Prva žrtev strupenega tiska je bil že prvi ameri-
ški predsednik George Washington. »National Gazette« ga je tako kruto napadala, da je bilo Washingtonu žal, ker se ni po prvem mandatu umaknil v zasebno življenje. Zadnja žrtev je Richard Nixon. Lansko polletje se je tisk s tolikšno silo spravil nadenj, da je že verjel v organizirano zaroto, ki naj bi mu uničila kariero. John Kennedy je rad ponavljal domislico Oscar-ja Wilda: »V Ameriki vladajo predsedniki štiri Teta, novinarstvo pa vlada zmerom.«
Vsi predsedniki pa niso mimo prenašali zmerjanja. Ko je »Wail Street Journal« v dolgem člankp razkril novico, da predsed-sednik Johnson s posredovanjem zaupnih prijateljev nakupuje velikanska zemljišča v bližini Johnson Cityja, je novinar slišal nekaj hudih besed in komaj prikritih gro-
FRANCIJA: STRELJAJTE NA PREDSEDNIKA!
V začetku aprila letos je pariško sodišče zaseglo številko tednika »Express«, ki so jo sicer že dobili naročniki in kupci zunaj Pariza. V reviji je bila reklama za ameriški motor za jahte. Na jahti je v sproščeni drži stal predsednik republike Pompidou. »Za našo varnost gre, gospod predsednik!« je bilo geslo reklame. V Franciji je kaznovan z zaporom (od treh mesecev do enega leta) ali denarno kaznijo (od 101)0 do 10.000 frankov) državljan, ki takb užali državnega poglavarja, da trpi r.jegova moralna avtoriteta. Vendar »Ex-pressa« niso kaznovali po tem zakonu, marveč po tistem (tako je povedal predstavnik Elizejske palače), ki varuje osebno svobodo in dostojanstvo slehernega državljana in ki prepoveduje uporabo njegovega imena in osebe, če v to ne privoli.
Edini francoski predsednik, ki je bil zelo občutljiv in natančen in. ki si je dostikrat pomagal z zakonom o žalitvi državnega poglavarja, je bil Charles de Gaulle, dasiravno bo to marsikoga presenetilo. V enajstih letih njegovega predsednikovanja so sodišča obravnavala 347 primerov žalitve predsednika: v sedmih letih II. republike je bilo takšnih primerov šest, v dvanajstih letih IV. republike pa koihaj trije. Kaznovan je bil celo državljan, ki se je našemil v de Gaulla, se v odkritem avtomobilu vozil po Parizu, krilil z rokami in blebetal o domovini.
Georges Pompidou je torei strpnejši. Pa vendar satirični tisk, karikaturisti, šan-sonjeji in drugi venomer streljajo nanj, dostikrat zel0 neokusno: Pompidou je nag, Pompidou ima rogove, Pompidou je spremenjen v zver, Pompidou je pijan itd.
»Crapouillot« je priobčil pravcato antologijo, imenovano »Le petiit Pompidou Mustre«, ki zelo strupeno opisuje zasebno, svetovljansko in politično kariero Georgesa Pompidouija, pri čemer je marsikaj izmišljenega, veliko pa tudi resničnega. Zadeva Ije tako huda, da so celo poudarili, da je »La Petit Pompidou illustrč« izšel, preden 2g, v j« Pompidou postal predsednik. Ce bi bil 1970 »priročnik« izšel prej, bi bil Pompidou
n prav gotovo tožil avtorje. Tako pa je kot predsednik popustljiv in dovolj tudi neokusne §ale na svoj račun.
BRITANIJA NA PRODAJ: tako piše na oprsju kraljice Elizabete, ki sfe s svojim možem, vojvodo edinburškim, šopiri na konju (karikatura je iz lista »Mirror«)
FILM - TELEVIZIJA - ODER - ZABAVNA GLASBA - ZVEZDE IN ZVEZDNIKI - MLADI SVET
REČEM, RECES
Kdo izmed tistih, ki se vsaj malo zanimajo za zabavno glasbo in po-pevkarstvo, še ni slišal za Miša Kovača? Je še kje v Sloveniji juke-box, v katerem ni vsaj ene njegove plošče?
Mišo Kovač je iz tiste znane- šibe-e niške ulice, ki je že dala jugoslovanski zabavni glasbi dve znani imeni: Arscna Dediča in Vice Vukova.
»Arsen in Vice sta uspela veliko pred menoj, a sem ju ujel,« pravi zdaj ponosno. Pred kratkim, ko se je odpravljal na desetdnevno gostovanje po Ameriki, smo govorili z njim.
»Kako to, da se toliko časa niste mogli prebiti v vrh naše zabavne glasbe?«
»Konkurenca je vse hujša. Poleg tega sem ves čas gojil svoj slog, ki so se ga morali poslušalci privaditi. Zdaj, ko jim je znan, jim je tudi všeč, prej jim je bil čuden.«
»Kdaj ste začeli peti?«
»Leta 1963, v beograjskem Mejro-polu. Takrat sem pel le po lokalih in ni me sram tega. saj je tisto petje univerza za poklicnega pevca.«
' »Prva plošča?«
»Leta 1964, potem jih je bilo iz leta v leto vse več.«
»Zadnja?«
»Zdaj jo snemam. Veliko. V prodaji bo sredi poletja.«
»Pravijo, da od jugoslovanskih popevkarjev zaslužite največ ...«
»Najbrž bo res% A ne vem, zakaj omenjajo le zaslužke.«
»Vam denar veliko pomeni?«
»Veliko, (»a pač dolgo nisem imel in mi je zdaj zadoščenje. Denar je čudovit: če ga nimaš in če ga imaš.«
»Menda ste ljubitelj ekskluzivnih avtomobilov?«
»No, že, zmerno. Imam žabo, pallace.«
»Ljubite hitro vožnjo?«
»Zelo. Upam, da me ta strast ne bo stala življenje.«
»Kaj v življenju najbolj cenite?«
»Uspeh. Srečo v privatnem življenju.«
»Uspeh ste dosegli, kaj pa drugo?«
»Tudi. Ze štiri leta sem srečno poročen.«
»Ali vas številni nastopi in snemanja ne utrudijo?«
»Sploh ne, rad delam. Dejstvo, da sem poslušaleem všeč, mi daje ogromno moči. In zdi se mi, da se krog mojih poslušalcev še vedno širi. Torej ml moči ne bo zmanjkalo.«	e'
»Do kdaj ste razprodani?«
»Vse letošnje leto. Ko pridem iz Amerike, bom do konca posnel ploščo, potem bom nastopil na Pesmi poletja pa na splitskem festivalu, nato bom gostoval po dalmatinskih mestih, zgodaj jeseni bom pel na opatijskem festivalu, zadnje mesece pa bom šel na turnejo po Sovjetski zvezi.«
»Večkrat ste peli tudi v Slove, niji. Vam je ugajalo?«
»Slovenija me privlači, rad sem tu. A še raje kot na odru sem tu privatno, na počitnicah. Pa ne da bi mi poslušalci ne bili všeč, sem pač tak, da me vaši kraji spodbujajo k počitku.«
E. JURIČ
RAZPRODANO LETO 1970
Gloria, študentka filozofije in edina hči čikaškega podjetnika Raymonda Roota, ni nikoli niti pomislila na veliko kariero. Sodelovala je v demonstracijah proti rasnemu razlikovanju in proti vojni v Vietnamu ter si včasih privoščila tudi kako dozo mamil. Delo v pisarni, s katerim si je zaslužila žepnino, se ‘ji je zdelo duhamomo delo telefonistke v nekem biroju, ki ga je opravljala za prvim, pa prav tako. Zato je z veseljem sprejela ponudbo fotografa revije »Play-boy«, ki jo je lani poleti nagovarjal, naj gola pozira za »Playmate meseca«.
V decembru je slavna revija za moške kot novoletno presenečenje predstavila »revolucionarno« Glorio Root in pod njeno sliko, ki Je segala čez tri strani, zapisala: »Prepričani smo, da Gloria povsod, kamorkoli že gre, meša moškim glave.«
želja uredništva se ni povsem izpolnila. S honorarjem za poziranje, ki je znesel približno trideset tisoč novih dinarjev, si je Gloria skupaj s prijateljem dvajsetletnim študentom Corbinom Par-kerjem privoščila potovanje v Evropo. Na Nizozemskem si je parček kupil avto in poromal v Afganistan, kjer je mogoče dobiti hašiš po sprejemljivi ceni.
Tja grede je šlo vse kot po maslu, nazaj grede pa se je zataknilo na grški meji. Carinik, ki pozna mlade uživalce mamil kot slab denar, je na zadnjem sedežu Gloriinega avtomobila opazil zavitek, zamotan v rjav papir. Ogledal si ga je pobliže in • odkril v njem sedemnajst kilogramov in pol hašiša. »Pl^y-mate decembra« in njen prijatelj sta pristala v zaporu, njun avto pa na prostoru, kamor grške oblasti spravljajo zaplenjene avtomobile, dokler jih ne pošljejo na licitacijo.
Okrožno sodišče v Komotiniju je Glorio, ki »ni vedela, da njen prijatelj tihotapi hašiš« obsodilo na osemnajst mesecev, Corbina Parkerja pa na dolgih pet let zapora.
Na splošno kazen v Grčiji določijo po količini pretihotapljenega mamila, v zadnjem času pa postajajo grška sodišča pri odmerjanju kazni vse bolj nepopustljiva, saj hočejo tihotapljenje mamil zatreti.
Brezskrbno Glorio je policija odpeljala v Atene, kjer so jo zaprli v zloglasno jetnišnico Averof, Corbin Parker pa je s policijskim spremstvom odpotoval na Krf. Oba sta se pritožila zaradi previsoke kazni.
Ponovna razprava je bila spet na okrožnem sodišču v Komotiniju. Oblita s solzami, brez make-upa in v pomečkani obleki je nekdaj tako sijoča »Play-mate« spet stopila pred sodnike in, nenehoma prelivajoč potoke solza, zagotavljala: »Zavedam se resnosti obtožbe, vendar pa resnično nisem vedela, kaj je bilo v zavitku.« Tudi njeni starši, ki so na vrat na nos prileteli iz ZDA, so prisegli, da Gloria še nikoli ni bila vpletena v kaj podobnega.
Sodniki so bili usmiljenega srca. Potoki solza in očitno obžalovanje so jih ganili in Glorii so znižali kazen na deset mesecev zapora. Tudi Corbin Parker je imel korist od prepričljivosti svoje prijateljice: odpustili so mu poldrugo leto kazni.
Po obsodbi je lepa Gloria še enkrat strastno poljubila svojega tovariša v nesreči, potem pa so jo odpeljali nazaj v ženski oddelek jetnišnice Averof, od koder jo bodo spustili septembra letos.
Corbin Parker, ki se mu je tri leta in pol zapora še vedno zdelo odločno preveč, se ni dal kar tako. Med prevozom na Krf se je v Solunu iztrgal spremljevalcem in brez sledu izginil v zmedi ozkih uličic.
ŠTUDENTKA FILOZOFIJE IN »PLATMATE« MESECA: lepa Gloria je decembra milijonom moškim mešala glave, zdaj pa sedi v grških ječah — zakaj?
GLORIA ROOT JE LEPA IN RADA ŽIVI BREZ PREDSODKOV -
PRVO JI JE V ZDA POMAGALO DO SLAVE, DRUGO PA JI JE PRINESLO V GRČIJI NEKAJ MESECEV ZAPORA
FILM - TELEVIZIJA - ODER - ZABAVNA GLASBA - ZVEZDE IN ZVEZDNIKI - MLADI SVET
NA PLAŽI PRED FESTIVALSKO PALAČO: kopale se niso, sončile tudi ne (ker sonca ni bilo), ampak lovile fotografe
pest, ki je podaljšana v ženski nogi in ki z dvema prstoma kaže črko V kot victory ali zmaga in ima pri tem čez kazalec poveznjeno vojaško čelado.
Ameriške vojaške oblasta so M. A. S. H. pozdravile z zelo kislim nasmeškom. Sprva so ga sploh prepovedale, češ da »neugodno vpliva« na ameriško vojsko in da se zdravniki v njem nesramno norčujejo ia ameriškega vojaškega sistema in zapeljujejo medicinske sestre ne le ob prostem času, ampak tudi med operacijami... Tako je to prvič po letu 1963 (takrat je ist* vojaška cenzorska komisija prepovedala vojakom predvajati Vojna je pekel in Človek v sredi), da neki ameriški film »neugodno vpliva« na ameriški vojaški sistem. Toda taisti vojaki lahko brez zadržkov gledajo film z naslovom Medium Cool (Srednje hladno), film, ki so ga civilni cenzorji prepovedali zaradi prizorov popolne golote vsem, ki še nimajo sedemnajst let. Tudi v M. A. S. H., bodi povedano, imajo golo medicinsko sestro, ki ji vsi zdravniki, zbrani kot v avditoriju, navdušeno ploskajo in zahtevajo avtorja . ..
Američani imajo očitno hude probleme š svojo moralo. (Francozi, na primer, na festivalu sploh niso smeli odkupiti nobenega seksi filma, ker so takšni filmi v deželi francoski strogo prepovedani): ne znajdejo se več. Seveda mislim pri tem samo na filme. Kar jih je bilo v Cannesu, vsi so imeli aa protiutež svobodnemu človeku četo policajev! V M. A. S. H. je že kar na začetku hotel policaj zagreniti življenje našemu junaku, nahrulil ga je kar tako, ker je bil pač policaj: ko mu je ušel, se je začel togotno metati ob tla . . . V Woodstocku, triurnem dokumentarnem filmu o treh dneh diru, glasbe in ljubezni, sestavljenem iz pevskih točk najpopularnejših ameriških pevcev in zanimivih intervjujev med hippy-ji, se mladi ljudje kar naprej navdušujejo nad tem, da 'tri dni niso videli nobenega policaja, da je to nekaj čudovitega (v teh treh dneh ni bilo niti najmanjšega izgreda; tudi zato najbrž, ker jih je pomirjala mari-juana in podobne trave). V najnovejšem ameriškem filmu Italijana Michelangela Antoniom ja Zabriskie Point (film so predvajali ob festivalski prireditvi), so vsega krivi policaji, ki na koncu tudi (nenamerno) ustrelijo mladega junaka, študenta, ki se je na začetku filma v demonstracijah tepel na strani temnopoltih kolegov.
Policija je navdihnila zares odličen film tudi Italijanu Eliu Petriu (Primer državljana, ki ga ni mogoče sumiti), ki so ga nagradili festivalski kritiki. Pripoveduje o policijskem inšpektorju, ki umori svojo ljubico, zanalašč pusti sledove, napiše priznanje o svojem zločinu, pa mu kolegi nočejo in nočejo priti na sled, do živega . ..
Medtem ko, Švede muči čisto nekaj drugega: mladi ljudje, ki se nočejo, ne morejo ali ne znajo vključiti v družbo, mladi ljudje, ki so družbeni problem, ker so kar naprej napadalni, nezadovoljni ln uporniški. Tak film je bil tekmovalni Harry Munter režiserja Kjella Gredeja, ki je bil včasih vzgojitelj v zavodu za »neprilagojeno« mladino,, in tak je bil tudi že omenjeni film o Knutu, ki je nastajal sproti, brez scenarija, odvisno od junakovega čustvovanja, njegovih osebnih idej o socializmu. Njega ne primejo policaji, pač pa ljudje v belem, ki ga od časa do časa, ko postane preveč nemiren in zgovoren, strpajo v prisilni jopič. »Vam lahko povem zgodbo?« iz postelje vpraša zdravnika. »Samo če bo kratka,« pravi ta. »Nekoč je bila ribica, ki je živela v širnem morju in ki so jo preganjale in jo hotele požreti vse večje ribe. Pa se je ribica domislila m je začela piti vodo, pila je in pila, dokler se ni napihnila in postala tako velika, da si druge ribe niso upale več blizu .. .«
TEKST: VESNA MARINČIČ FOTO: JOCO ŽNIDARŠIČ
MORA
AMERIŠKEGA FILMA ■ POLICAJI
24. FILMSKI FESTIVAL V CANNESU
IZVEN KONKURENCE: pred projekcijo ameriškega filma »Woodstoek« — »Tri dni miru, glasbe in ljubezni«, ki so ga mladi ustvarjalci posvetili vsem, padlim v Vietnamu in Kambodži
ZVEZDI NA TISKOVNI KONFERENCI: režiser Otto Premlnger in junakinja njegovega filma »Ali me ljubiš, Junie Moon« Liza Minnelli (hči pokojne Judy (iariand)
orda pa bo prišla tudi v kino, Brigitte Bardot? Zalotili so jo na letališču v Nici, ki je čisto blizu Cannesa. Bila je s svojim krojačem, gostolasim nakodranim mladeničem, Jeanom Bouquinom po imenu, izučenim izključno v »pop« smeri. Tudi Frank Sinatra ni hotel priti v kino, čeprav je bil nekje blizu. Tistega dne so na cesti, tik pred festivalsko palačo, fotoreporterji zasačili tudi samega Pabla Picassa, ki se je tam sprehajal s svojo ženo pod roko. Potem ga nihče ni več videl.
Toda naokoli je hodila jugoslovanska igralka (ki ji vse, bolj kot lepoto in igralske sposobnosti, zavidamo spretnost, s katero tako dolgo vztraja pri svoji že večletni rosni mladosti) Neda Arnerič, kot bodoča junakinja nekega bodočega filma, ki razen pri našem fotoreporterju ni zbujala večje pozornosti. Sicer pa je treba njej na ljubo pristaviti tudi to, da se je tudi Mel Ferrer sprehajal okoli neopažen in sem ga najbrž prepoznala samo jaz, ker sem se slučajno zaletela vanj. Cisto nemoteno je hodil naokoli tudi Šved Knut Petersen, junak odličnega švedskega filma, ki so ga predvajali v tednu kritike; čeprav je bil v primeri z vsemi bledoličnimi, suhljatimi, zvirajoči mi se moškimi bitji, ki so blodili po Cannesu, že kar navaden v svoji normalnosti.
S festivalov, kakršen je ta v Cannesu, ali tisti v Benetkah, bralci upravičeno pričakujejo predvsem »razpoloženjske reportaže«, zasoljene z drobnimi, razburljivimi škan-dalčki,. ki razvnemajo domišljijo. Ce se je v Cannesu kak slaven človek kakorkoli spozabil in storil ali rekel kaj nezaslišanega, potem se je to moralo zgoditi v strogi ilegali. Kajti niti v najintimnejših stolpcih festivalskega dnevnika ni bilo zaslediti ničesar vznemirjenja vrednega. Cocktaili so so vrstili skoraj tako pogosto kot filmi in festivalski gostje so tako štirinajst dni samo jedli m pili, da bi tako' pozabili, da nič ne spijo.
Ne prisežem, toda zdi se mi, da so zadnji film festivalskega dne navadno začeli vrteti ob polnoči (za umik pornografskih filmov se nisem zanimala; pa ne zaradi vzvišenosti morda, ampak zato, ker mi je bila ponoči postelja lahko samo simbol počitka, nič drugega). Takrat je imel vsak zaveden filmski človek v Cannesu za seboj najmanj že šesit celovečernih filmov. Toda Italijana Carmela Beneja smo hoteli videti vsi, saj smo vedeli, da bo gotovo spet ušpičil kakšno za v časopis. Tako za začetek niti v dvorano nismo mogli, kajti tisti, ki so gledali film ob 22., niso hoteli ven. Potem smo se natlačili po stolih in po tleh, kot smo vedeli in znali, že vzdušje je obetalo, da se mora tudi pred začetkom filma kaj zgoditi. In prišel je Carmelo, polnočni genij, in že na obrazu se mu je videlo, da je ves prepričan vase in v svojega Don Gio-vannija, film, ki smo si ga tako divje želeli videti. Vzel je iz žepa listek in vsem zbranim filmskim kritikom prebral svojo poslanico. Da naj nikar nihče ne piše o njegovem filmu, je rekel, nobenih kritik in recenzij da ne želi imeti, kajti njegova stvaritev da potrebuje drugačno vzdušje, kot je frenetično razpoloženje cannskega festivala . .
Približno po dvajsetih minutah smo najmanj odporni začeli zapuščati dvorano, vsi frenetični od najnovejšega Benejevega filma. Navsezadnje je imel še prav, ko je govoril o vzdušju ...
Najboljši film festivala, dobitnik Zlate palme, se imenuje M. A. S. H. Komedija o ameriških zdravnikih na korejski fronti, o vojakih, ki jim ni sveto nič, še najmanj pa vojaška disciplina (svojega polkovnika niti pozdravljajo ne, sploh ga pa kličejo kar Hary; in ko hoče Hary nekoč najbolj divjega pretepača — kirurga zapreti v samico, se ta med pretepom nezadovoljno ozre k njemu in mu reče: Hary, nikar se ne šali v takih trenutkih!). Noč in dan se sklanjajo nad ranjence, toda nikoli niso tako zaposleni ali utrujeni, da ne bi zažvižgali za bolničarko, ki je šla mimo. Emblem filma:
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiini
RADIO IN TELEVIZIJA
OD 28. MAJA DO 3. JUNIJA
POSLUŠAMO, GLEDAMO, OCENJUJEMO, SVETUJEMO
ALEKSANDER MARODIC .IE NAPISAL NOVIH 13 EPIZOD »MALIH OGLASOV«:
Koliko vemo o slovenski televiziji? Gledamo jo že precej dolgo, zato smo najbrž marsikaj že pozabili v zvezi z njo. Iz kratkega pregleda dosedanjega razvoja slovenske televizije navedimo zato nekaj podatkov in številk.
Zadnjih deset let se je število televizijskih naročnikov povečalo od 3.500 na 200.000, celoten tedenski program pa s šest na 36 ur. Leta 1960 je imela televizija tri oddajnike in tri pretvornike, zdaj ima deset oddajnikov in 78 pretvornikov. To pa je še premalo, saj osem odstotkov Slovencev še vedno ne more gledati domačega sporeda.
Nadaljujmo s številkami: od leta 1960 se površina televizijskih studiov ni povečala niti za kvadratni meter. Število delavcev na televiziji se je povečalo od 180 na 556. Glavna težava slovenske televizije so torej prostori: program nastaja v enajstih stavbah. Poglejmo samo nekaj skrajnih primerov:
Na leto prikaže televizija 1.815 ur svojega programa. Posneti ga morajo v enakih prostorih (280 kvadratnih metrov) kot pred leti, ko je program znašal 352 ur na leto. Ena sama klimatična naprava je preobremenjena, zato znaša poleti temperatura v studiih tudi nad 38 stopinj. Napo-vedovalnice hladijo tako, da iz hotela Turist prinašajo škafe ledu. V sobi, ki ima 18 kvadratnih metrov, dela tudi 16 delavcev, po več novinarjev ima eno samo pisalno mizo. Po evropskih merilih pripravljajo televizijsko dramo slab mesec, na ljubljanski televiziji Jo morajo posneti v štirih dneh. Vsak delavec naše televizije ustvari dvakrat več programa kot beograjski ali zagrebški delavec.
Vse to pove, da je novi radijski in televizijski center s štirimi studii neob-
ll! JUNIJA SE BO PRIČEL FESTIVAL »SLOVENSKA POPEVKA 711«: Na sliki letošnji debitant Vladimir Samec.
hoden. Računajo, da ga bodo zgradili v kakih šestih letih. Toda kje dobiti denar za to? Od leta 1964 naprej ne dobiva Radiotelevizija nobenih republiških dotacij več. : Rešitev je torej samo ena: od prvega julija naprej bo 200.000 televizijskih naročnikov plačevalo višjo naročnino, 30 novih dinarjev namesto sedanjih 22. Pravijo, da drugače ne gre, da mora vse breme prevzeti gledalec.
11
PETEK, 29. MAJA
14.05 Na naših cestah prav zaskrbljivo raste število prometnih nesreč in velikokrat so v nevarnosti otroci. Radijska oddaja »V drobcu sekunde* na prvem programu je glasen opomin šolarjem in tudi staršem (ciklus Radijska šola za nižjo stopnjo).
NEDELJA, 31. MAJA
8.05 Med sodobnimi pisatelji mladinske literature v svetovnem merilu je ime Clauda Avelina gotovo na samem vrhu. Njegovo »Drevo tic-tac*, ki bo na sporedu na prvem radijskem programu, je poetično pravljična pripoved o življenjski usodi svojskega kostanja. Delo je prevedla Mira Miheličeva.
20.00 Z nedeljsko javno oddajo »Nove melodije* bo končan letošnji ciklus teh priljubljenih radijskih glasbenih oddaj. V neposrednem prenosu iz Slovenske filharmonije bomo slišali tudi zmagovalne skladbe iz letošnje serije.
PONEDELJEK, 1. JUNIJA
20.00 Ponedeljkov simfonični koncert na prvem programu bo tokrat še posebej zanimiv, ker bo predstavil mlade slovenske koncertante. Z orkestrom Slovenske filharmonije bodo nastopili pianistka Marina Horakova, violončelist Miloš . Mlejnik in violinist Janez Bokavšek.
22.00 Oddaja »Večeri pri slovenskih skladateljih* je tokrat posvečena Alojzu Srebotnjaku, predstavniku mlajše slovenske glasbene generacije. Na sporedu bodo Srebotnjakove orkestralne, komorne, solistične in zborovske skladbe.
Polde Bibič in Janez. Albreht v epizodi »Maček«
TOREK, 2. JUNIJA
9.05 V radijski Šoli za srednjo stopnjo z naslovom »Pavliha se ogreje* se bodo poslušalci za konec šolskega leta seznanili s tem, kako lahko pripravijo lutkovno igrico z najpreprostejšimi sredstvi. Avtor oddaje Franc Puntar pripoveduje vse to s šalo.
SREDA, 3. JUNIJA
21.00 Ob stoletnici Dickensove smrti, enega največjih angleških jn svetovnih pripovednikov, bo-na prvem programu literarni večer z naslovom »O Dickensu malo drugače*. V sprepletu odlomkov iz Dickensovih del ter zanimive študije, ki jo je o avtorju napisal njegov rojak Chastarton, bo mogoče vsaj na počez obuditi spomin ! na velikega pisatelja. Oddajo je režirala Silva Danilova.
ČETRTEK, 28. MAJA
20.35 Spet se bo začela televizijska nadaljevanka »Mali oglasi«. Njene avtorje je spodbudil dober sprejem lanske serije in odločili so se za naslednjih trinajst epizod, ki pa bodo v poprečju bolj vesele od lanskih. Prva zgodba nosi naslov »Eximpe-ximpex«, v njej pa bomo med drugim videli Andreja Kurenta, Zlatka Šugmana, Danila Bezlaja, Elviro Kraljevo in drutje.
PETEK, 29. MAJA
19.05 »Tu Ženeva, palača narodov, ekonomska komisija za Evropo« — tak je naslov oddaje' iz cikla »Svet na zaslonu«, ki bo v pogovoru z dr. Janezom Stanovnikom v Ženevi govorila o pomenu Združenih narodov glede ekonomskega sodelovanja z Evropo in o vlogi Jugoslavije.
20.35 Režiser Anthony Mauer je posnel ameriški film Kovinska zvezda, enega najboljših vvesternov, ki prikazuje pravo podobo Divjega zahoda. V glavnih vlogah Henry Fonda, Anthony Perkins, Betsy Palmer in Michael Ray.
SOBOTA, 30. MAJA
19.20	Oddaja »S kamero po svetu* bo tokrat govorila o Iraku: sprehod po glavnem mestu Bagdadu in najbližji okolici, pogled na deželo nekoč in danes, njene znamenitosti in posebnosti, trgovsko središče, reko Tigris, stadion itd. Reportažo je pripravil reporter TV Beograd Milan Kovačevič.
NEDELJA, 31. MAJA
16.55 Na berlinskem festivalu 1959 je dobila Shirley Mc Laine nagrado za svojo vlogo v ameriškem filmu Vprašaj katerokoli dekle. Film v režiji Charlesa VValtersa govori na smešen način o podeželskem dekletu, ki jo ob prihodu v mesto dolete najrazličnejše nevšečnosti. Poleg glavne igralke nastopata se Gig Yung in David Niven.
TOREK, 2. JUNIJA
19.05 Šest oddaj bo govorilo o rekreaciji in relaksaciji. Izobraževalna sekcija je za prvo oddajo pripravila temo Rekreacija v teku stoletij, ki govori o zgodovini športa in športnih iger ter o začetkih rekreacije. Avtor oddaje je prof. Drago Ulaga, urednik pa Peter Ovsec.
20.30 V ciklu »Velika imena sodobnega filma« bo na sporedu ameriški film Marty režiserja Delberta Manna. Film je bil v prejšnjem desetletju eno največjih filmskih doživetij, saj je pomenil upor mlade generacije cineastov proti osladnemu prikazovanju ameriške družbe. Pripoveduje o preprostem in plašnem mesarskem pomočniku, ki se ne zna približati ženskam, vendar nazadnje le najde prav tako osamljeno učiteljico. V glavnih vlogah Ernest Borgnine, Betsy Blair in Esther Minciotti.
V sredini maja se je nad Balkanom ustalilo jedro hladnega zraka in povzročalo obilne padavine. 23. maja je nov prodor hladnega zraka od severa še okrepil padavine na Balkanu, prišlo je do poplav v Romuniji, jugoslovanske reke so zelo narasle. Slovenija je bila zunaj območja večjih padavin, bila pa je v hladnem zraku. Jutranje temperature so bile na Gorenjskem in Koroškem 24. maja pod 0 stopinj. Temperatura Jadranskega morja je med 16 in 18 stopinjami C.
Ko je zadnjih deset dni maja lepih, so običajno prvi dnevi junija hladni in deževni. Na vremenskih kartah je zahodna in srednja Evropa pod vplivom visokega zračnega pritiska, zato naj bi bil konec maja in začetek junija razmeroma topel in suh.
* ZA VAŠ AVTO *
WD40
TRIKRAT HURA ZA TRBOVLJE
Življenje je že samo po sebi tekma. Rezultati so takšni in drugačni. Veliko košarkarsko predstavo v Ljubljani lahko štejemo za simboličen boj. Hvala bogu, je rekel marsikdo, da je konec. Pojedla nam Je precej živcev in sploh je življenje spravila z običajnega tira. Otroci so našli svoje vzornike, tisti od petih do dvajsetih let so znenada hoteli postati »Oosici«.
Na prvem radijskem programu smo v nedeljo slišali konec tekmovanja »Spo-znava.jmo svet in domovino«. Tudi tu je šlo za rezultate. Spominjam se, kako sem sam pred kakimi desetimi leti sodeloval prav v tej oddaji, kako sem pred začetkom ves živčen nekajkrat sunil Cirila Trčka pod mizo v nogo.
Živci, znanje in sreča — kot na vsakem tekmovanju. Vendar gre v tem tekmovanju predvsem za znanje, torej nekaj koristnega. V več ko desetih letih oddaje »Spoznavajmo svet in domovino« skorajda ni bilo šole na Slovenskem, ki se ne bi poskusila. Z uspehom je rastel njen ugled, rastle so spodbude za učenje.
V finalu letošnjega tekmovanja sta se pomerili gimnaziji iz Trbovelj in Ilirske Bistrice. Po načelu izločilnega tekmovanja je sodelovalo nad dvajset šol.
In tako se začne: vprašanja sem, vprašanja tja, polna dvorana v Trbovljah, polna v Ilirski Bistrici. Tekmovalni trojki odgovarjata kot iz topa in nabirata točke. Trboveljčani se spoznajo na gledališče, Bistričani na glasbo. Vmes pa vprašanja o zabavni glasbi, aktualna vprašanja o literaturi, medmestna vprašanja. Rezultat je 21:19 za Trbovlje, pa nazadnje 30:25 Trboveljčani so zmagali in si zaslužili nagrade.
Ne bomo se spraševali po smiselnosti vprašanj, ki zahtevajo predvsem dober spomin in šablonski odgovor. Tudi ni tako pomembno, da se vodje oddaje (Marjan Kralj, Borut Mencinger in Nataša Dolenčeva) prepogosto »afnajo«. Radi bi poudarili tole: v poplavi kvizov, najrazličnejših neumnih tekmovanj itn. je radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino« svetla izjema. Pripravljavcem te tekme znanja, ki je ena najstarejših radijskih oddaj sploh, gre za to vse priznanje. To pa so Janez Dokler, Rudi Holly in Viktor Konjar ter urednik Ivan Planinšec.
VREME
S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU - S KA
A\v,
ŠOLA DOBRE VOŽNJE
UREDNIK NAJVEČJE NEMŠKE AVTOMOBILISTIČNE REVIJE »AUTO, MOTOR UND ŠPORT« R. SEIFERT JE NAPISAL KNJIGO, KI JO JE ZA NAŠE RAZMERE PRIREDIL IN DOPOLNIL UREDNIK NAJVEČJE JUGOSLOVANSKE AVTOMOBILISTIČNE REVIJE »AVTO« ANTE MAHKOTA:
SOLA DOBRE VOŽNJE
je knjiga, ki vam bo pomagala spoznati vaš avto, ga kit najbolj smotrno vzdrževati, opremiti, zavarovati, prodati...
ŠOLA DOBRE VOŽNJE
IMAJO PRI NAKUPU KNJIGE IZREDEN POPUST! PREDNAROČNINSKA CENA ZA BRALCE TT-ja JE LE 13 DINARJEV. V prosti prodaji, ki bo v omejeni nakladi, bo knjiga znatno dražja!
ZATO ...
PRAVOČASNO IZPOLNITE NAROČILNICO IN JO DOSTAVITE NA OZNAČENI NASLOV! PO POVZETJU VAM BOMO DOSTAVILI KNJIGO, ZA KATERO VAM PRAV GOTOVO NE BO ZAL DENARJA!
CGP DELO Prodajna služba Ljubljana, Titova 57
Naročam knjigo ŠOLA DOBRE VOŽNJE po posebni prednarocmski ceni za bralce Tedenske tribune.
Po povzetju 13 (trinajst) dinarjev mi jo pošljite na naslov:
line in priimek: ...................... :................................................................
Naslov:  ................................................................................................
........................................ podpis:  ....................................-
je knjiga, ki vam bo pomagala hitreje prevoziti dolgo pot od vozniškega izpita do zares dobre in varne vožnje.
SOLA DOBRE VOŽNJE
je prva knjiga iz zbirke najboljše svetovne avtomobilistične literature, ki jo pripravlja revija AVTO.
Izšla bo v začetku junija na 140 straneh priročnega formata. Opremljena bo s številnimi skicami in diagrami ter z osmimi slikovnimi stranmi. Vezana bo v plastificiran barvni ovitek.
BRALCI TEDENSKE TRIBUNE
KONCERT	K LA- ^
virskega mojstra: kaj bi radi slišali? Chopinov valček? Čajkovskega? No, meni je še najbolj všeč. sonata za kost in klobaso . ..
ZA MEHIKO SE ne bo dovolj: prvi udarec na prijateljski tekmi med filmskimi igralci in novinarji (seveda na Laškem) je izvedla Claudia Cardinale. Pa ni kaj dosti pomagalo, kajti novinarji so filmsko elito namahali s 3:?. Mogoče bi bilo bolje, če bi bila Claudia igrala vso tekmo ...
POLETNA FANTA-zija:	za	petdeset
pfenigov si lahko zahodnonemška de-
kleta kupijo par hlačk, ki jih po enkratni u|M>rahi odvržejo. So iz takega materiala, da lahko nanje lepijo ali odtiskujejo najrazličnejše podobice, v slogu: Pokaži mi, kakšne hlačke nosiš, in povedal ti bom ...
11970	KAMBODŽE	V LONDONU: TIHI PROTEST PRED AMERIŠKIM VELEPO-
K s,il|iistvom na Gros ven or Sguaru !1. maja se je sprevrgel v razjarjene spopade s policijo, rl huje je bilo v četrti West End,.kamor je krenil sprevod demonstrantov. Takih pri-' k"",v' haikršen je na naši sliki, je bilo nešteto! Končna bilanca jr: grozljiva: ranjenih je bilo 60 »bobijev« in 19 demonstrantov, aretirali pa so 60 ljudi.
TA TEDEN LETA 1870
Devetindvajsetega maja poteka natanko sto let, odkar so se rodoljubi s Krasa in od drugod zbrali na sežanskem taboru. To je bilo v dobi slovenskega političnega prebujanja, v dobi čitalnic, v dobi, ko smo se Slovenci začeli zavedati svojih pravic in jih tudi zahtevati. Tabor v Sežani je bil med osemnajstimi slovenskimi tabori eden najpomembnejših, saj so prireditelji že na vabilu na tabor na
prvem mestu omenjali zahtevo po združitvi Slovencev v eno samo kronovino z enim samim deželnim zborom. Novičar je pred sto leti poročilo o sežanskem taboru strnil v nekaj telegramskih stavkov: Tabor izvrstno lep, gospode veliko, 6000 ljudi, največje navdušenje pri točki o zedinjenju Slovencev: okoličanov mnogo, vreme pa zares od sile imenitno.
TABORITI
IN PARAGRAF D
V ISTEM TEDNU SO ZAPISALI
JE BIL KMET V SVINJO ZAKLET?
Mikalo bode vas Kranjce izvedeti, ali je kaj resnice v tisti pravljici, ktero je »Tagblatt« po svetu zatrosil, da je v Vratni vesi neki kmet v svinjo bil zaklet in potem na Kranjsko bil gnan, da bi ga Mati božja v Brezji rešila. V Vratni vesi nobena živa duša ne ve o tej celi istoriji nič. Vse je gola laž.
DUNAJSKI AGENTI ČAKAJO NA ČEŠNJE
Iz Gorice so se razposlale prve češnje: dunajski agenti so zavoljo njih že več dni tukaj; cena je zgodnjemu času primerna, 50 do 70 goldinarjev cent na
kolodvor pripeljane. Lani se je zgodnjih češenj prodalo za 60.000 goldinarjev.
GOSPODIČNA JERTA JE VELIK NAPREDEK STORILA
Koncert gospodične Jerte pl. Fich-ternan-ove v čitalnični dvorani v Ljubljani je bil časten za mlado pevkinjo; čudili smo se, kako močan je zdaj njen, poprej sicer lepi, a tenki glas; iz vsega je bilo očitno, da Je gospodična velik napredek storila v muzikalni izomiki od onega časa, ko smo jo poslednjikrat slišali peti; njena koloratura je izvrstna, pa videlo se je tudi, da je prišlo iz srca, kar je pela. Škoda, da poletinska vročina ni ugodna zabavam v zaprtih prostorih.
NOVO!
ZDENKA TofrlJENI SIR V NOVI EMBALAŽI
VRST SIRA
PO NASI DEŽELI NEKOČ IN DANES
PRED 100 LETI VOJAŠKA
Iz Ljubljane se nam naznanja, da morajo vojaki domačega kranjskega polka bar. Khunovega pri svojih cerkvenih paradah poslušati ogerske pridige. Usmili se bog in vojaška pamet; Kranjec se pri magjarskl pridigi ne bode kaj prida naučil.
Slovenski narod, 1870
PRED 50 LETI
NEDELJSKA KOLESARSKA DIRKA
kluba K. I. m. Ilirije na progi Ljubljana—Vrhnika—demarkacijska linija in nazaj, 48 km, se je vršila ob jako živahni udeležbi tekmovalcev, kakor tudi publike. Vozilo se Je v dveh oddelkih: s težkimi in lahkimi kolesi. Startna lista je obsegala 21 dirkačev. Prvi je prispel na cilj Zanoškar — s težkim kolesom. Vozil je 1 uro 47 minut 26 Vs sek. Takoj za njim je bil Perdan. Dirka je jako lepo izpadla, hitrostni čas, ki Je bil dosežen, je brezdvomno najboljši in posebno težka skupina, ki je vozila z navadnimi Jtolesi, je pokazala, da ima izvrstne tekmovalce. Na cilju in na progi je vladal vzoren red, osobito na Vrhniki in v Vrhniškem klancu je vojaštvo krasno zasedlo progo.
Slovenec, 1920
PRED 20 LETI
GLAVNIKI »TRIGLAV« — NOV IZDELEK
V tovarni Saturnus v Ljubljani, kjer izdelujejo tube za kozmetiko in razno aluminijasto embalažo za zdravila, so začeli izdelovati glavnike iz plastične mase. Prvi glavniki so imeli še nekatere pomanjkljivosti, kasneje, ko so pri izdelovanju pridobili nekaj izkušenj, so pričeli s serijskim izdelovanjem glavnikov. Zdaj proizvodnja nemoteno teče. V nekaj mesecih so izdelali v tej tovarni na tisoče glavnikov, ki so jih razposlali po vsej državi.
Ljudska pravica, 1950
2e dve leti zdaj v tem, zdaj v onem kraju slave stoletnico svojega tabora. Prebivalci večine krajev, kjer so pred sto leti priredili tabore, so ponosni na svoje prednike, ki so se marjifestativno udeležili politične pomladi in pokazali svojo zrelost v času, ko to ni bilo tako lahko, kakor si predstavljamo danes.
To je bil čas, ko je bil zveličaven edinole nemški jezik. Ta jezik je bilo slišati v uradih, cerkvah in šolah. Gospoda se je med sabo pogovarjala v nemščini. Imenitna je bila le nemška kultura. Nemci in Nemcem privrženi domačini so z omalovaževanjem omenjali govorico preprostega slovenskega ljudstva, v kateri je menda mogoče izražati le najpreprostejše misli. Slovenske poezije, proze in umetnosti še poznali niso. Slovenec je bil predvsem kmet, davkoplačevalec, cesarjev vojak, hlapec, pohleven podložnik velikega cesarja in velikega cesarstva. Politika, kultura in umetnost niso bile za pripadnike majhnega naroda, s tem se je ukvarjala velika dunajska gospoda.
ČITALNICE, BESEDE, ČEŠKI ZGLED
To pa je bil tudi čas ustanavljanja čitalnic, slovenskega kulturnega in narodnega prebujenja. Slovenski izobraženci, ki so se sicer izšolali v nemških šolah, so začutili posebno ljubezen do domače govorice. Vsepovsod so ustanavljali čitalnice. V čitalni-ških sobanah so gojili predvsem domačo leposlovno besedo. Recitirali so in igrali in peli. Ko so se besede — tako so imenovali svoje čitalniške prireditve — preselile na prosto, pod milo nebo, je bilo med poslušalci vse več kmečkega ljudstva. Kmetom je bilo pač bolj všeč na prostem, kjer ni bilo fine gospode in spogledljivo oblečenih dam.
Iz besed na prostem so se rodili tabori, ki pa niso bili več samo kulturne prireditve, ampak pravi politični shodi, ki niso mogli biti všeč oblasti.
Neposredno so tabore omogočile liberalne spremembe, ki jih je izglasoval avstrijski parlament leta 1867. Slovenci pa so se odločili za tabore po češkem zgledu, saj so zanje prevzeli celo češko ime. To je bil čas, ko je v Mariboru začel izhajati prvi- slovenski časopis, Slovenski narod, in ko se je dotlej na redko posejana slovenska periodika obogatila z novimi pridobitvami, s humorističnim časnikom Pavliho, z leposlovnim listom Zvon pa še z drugimi časniki gospodarskega, pravnega in humorističnega značaja. Slovensko ljudstvo, preprosto in izobraženo, se je lahko a vsemi platmi življenja seznanjajo v svojem jeziku. Končno jo bil to čas živahnega delovanja liberalne slovenske inteligence, ki se je zbirala okrog Slovenskega naroda, čas, ko sta ustvarjala odlična slovenska pisatelja Josip Jurčič in Fran Levstik.
Tabori so se zdeli Slovencem še posebej primerni zato, ker so se Slovenci pred davnimi leti že sestajali pod vaškimi lipami in se tam pogovorili o vsem. Pobudo za tabore so dali Štajerci in v Ljutomeru priredili prvi tabor. In prav Štajerci so po odmevih na prve tabore vabili, naj priredijo tabore tudi v Prekmurju, na Kranjskem, Koroškem in Primorskem. Bratje v slovenskih deželah niso ostali gluhi. Vsepovsod
so odmevali taborski govori, slovenska pesem in slovenske zahteve.
Vseh taborov je bilo osemnajst, zvrstili pa so se v treh letih. Leta 1868 so bili trije tabori, leta 1869 jih je bilo pet, leta 1870 jih je bilo kar osem, leta 1871 pa le še dva. Največ taborov je bilo na štajerskem — pet, na Goriškem so bili štirje, na Kranjskem tudi štirje (h Kranjski so tedaj šteli Vipavo in Cerknico), na Koroškem so bili trije, dva pa sta bila v Istri. Taborov se je udeležilo po pet tisoč, šest tisoč ljudi — taboritov, kakor so se imenovali udeleženci taborov, največ ljudi pa je obiskalo tabor v Vižmarjih pri Ljubljani — trideset tisoč.
PARAGRAF NA PAPIRJU
Na vseh taborih so govorili predvsem c zedinjenju Slovencev in o pravici Slovencev do uporabe lastnega jezika v javnosti. Pri tem so se sklicevali predvsem na 19. paragraf temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov, na paragraf, ki je govoril o enakopravnosti narodov v velikem avstrijskem cesarstvu. Ta zakon je začel veljati decembra 1867. V sto let starem prevodu se paragraf 19 glasi:
»Vsi naredi v državi imajo enake pravice; vsak narod ima- pravico ohraniti in gojiti svoj jezik, svojo narodnost. Država spozna enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradih ali kancelijah in v javnem življenju. V deželah, kjer dva različna naroda skupaj živita, morajo biti šole tako uredjene, da se vsak teh narodov v svojem materinem jeziku izobraziti zamore, toda da bi se ne silil v učenju druzega deželnega jezika.«
Demokratičen in napreden zakon je bil pravno veljaven, pri nas pa smo se morali šele boriti za njegovo uresničenje.
Na taborih je bilo združevanje Slovencev, združevanje sil majhnega naroda v eno enoto glavna točka, pa naj je bilo na vabilih omenjeno na prvem mestu ali ne, naj je bilo očitno napisano ali pa prikrito. Poleg tega so na taborih spregovorili predvsem še .o davkih, šolah in lokalnih gospodarskih potrebah.
Politično taborsko gibanje, katerega steber so bili liberalni mladoslovenci, niti v času relativne politične svobode ni bilo všeč oblastem, pa so zato vrsto taborov prepovedali. Najmanj sedem prošenj za tabore je bilo zavrnjenih, nekatere tudi po večkrat (Lesce na Gorenjskem). Z zadnjim taborom na Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem (6. avgusta 1871) je taborsko gibanje ugasnilo, še naslednje leto so si ponekod prizadevali prirediti tabore, nov politični veter pa m bil več naklonjen tej obliki politične demokracije.
TABOR V FERNETIČIH ZAVRNJEN
Vabilu Štajercev, naj bi tudi drugod prirejali tabore, so se zlasti živahno odzvali na Primorskem. Zanimivo' je, da so hoteli v Sežani (natančneje v Fernetičih) prirediti tabor že leto dni prej, leta 1869. Vendar je bila prošnja za tabor v Fernetičih »iz višjih političnih razlogov« zavrnjena! Kako resno
TA TEDEN LETA 1870
JEZIKOVNE MALOMARNOSTI
PIDGIN SLOVENE
V zadnjem sestavku smo trdili, da je spreminjanje slovenščine (v poslovnem svetu) v nekakšen an-gleško-domačinski žargon, v svetu znan pod imenom Pidgin English, že močno napredovalo. Ker smo ostali dokaz dolžni in ker se bo marsikomu, ki ne bere »poslovne slovenščine«, zdela naša trditev pretirana in krivična, naj za zgled navedemo nekaj dokaznega gradiva iz člgnka, ki je izšel v mariborskem Večeru dne 2. oktobra lani. Članek je bil odlomek iz referata mariborskega ekonomista in je imel naslov »Kaj je marketing?«	m
V članku samem je bilo povedano, da je na gornje vprašanje težko odgovoriti, ker je »pravilno definicijo za m. zelo težko dati«. Krivo je menda to, da je pojem »ekstenzivno in intenzivno preobširen«. Velik del članka (in predavanja) je naštevanje raznih definicij, sledi pa jim nekakšen povzetek, v katerem je povedano, kaj m. pomeni za nas: deset vrstic dolga razlaga. In tudi to še ni dovolj, dodano je, da bi lahko rekli, da je »m. neka manažerska filozofija, maksima obnašanja, strategija aktivnega oblikovanja trga« itn. itn. Čudovita dejavnost — kaj vse se da povedati o njej, samo slovenskega imena ni mogoče najti zanjo! Tega najbrž nihče tudi poskusil ni, čeprav je v angleščini narejena iz besede »market«, ki pomeni trg, tržnico, tržišče, torej nekaj zelo jasnega in vsakdanjega. Lažje je seveda besedo kar prevzeti, kakor si tudi Prehrana ni dala vzeti tega, da nam je po domovini nasula razne »markete« in »supermarkete«, pač povsem v duhu pidgin slovenščine ...
Ker se ekonomisti niso potrudili, da bi našli za marketing slovenski izraz, morajo iti »naprej po začrtani poti«. In tako nas tudi Večerov članek poučuje, da se v okviru m. pojavlja ožji pomen, to Je »marketing koncept«. To naj bi bil »tehnični izraz«, ki ima »svoj specifični pomen«. Kaj je v tej zvezi »marketing«, samostalnik ali pridevnik, ni jasno. Vsekakor je rezultat tega »teorija o optimalni kombinaciji prodajno političnih instrumentov« ali »marke-ting-mix«. Vedno lepše, ali ne?
Ampak pride še boljše! Malo naprej lahko beremo, da »željo po prilagoditvi tržišču imenujemo .marketing usmerjeno’ stremljenje«. Imenitno! Če beseda »marketing« tu ne igra vloge prislova, pa tudi nič nočeml
Zdaj je potrebna še izdelava koncepta, in kajpada: »Da bi lahko realizirali marketing-koncept, je potrebno imeti ljudi, katerih kapacitete so večje kot pa le skušnje iz prodaje«. Da, da, »dosti je primerov, da mnogi dobri prodajalci pokažejo po polno nesposobnost pri vodenju marketinga«. Sama sprememba označbe namreč »še ne pomeni, da je podjetje .marketing usmerjeno’«.
Še ožji osnovni koncept v okviru marketinga pa je t. i. »marketing-mix«, o katerem smo nekaj slišali že prej. Izraz se da tudi izvrstno sklanjati: »Odločilno ... je, da niso vse funkcije samo zaznavne, marveč da v marketing-mixu delujejo optimalno« ...
Marketing - koncept, marketing usmerjeno stremljenje, podjetje marketing usmerjeno, marketing-mix — bratje Slovenci, menda ste opazili, da nam tukaj nastaja pidgin Slove-ne optimalne vrste s specifičnimi pomeni, ekstenziven in intenziven. Njegovo zvesto nadaljevanje in razvoj lahko najdemo v članku »Marketing v našem bančništvu« — prav tako v Večeru, 12.3.1.1. — kjer je v ta pidgin pritegnjen tudi izraz »puhlic relations«, ki ga je kajpada povsem nemogoče prevesti iz angleščine in zato z njim rajši delamo takšnele stavke: »Kot takšne se tudi v bančništvu pojavljajo .public relations' ...« »Zaradi tega so .public relations' pomemben instrument tržne politike bank « ... »Komitenti, ki zaupajo banki, so .latentni potencial pgblic relations', ker s svojim mnenjem ...« Kdo bi se potem še čudil, če bo Maribor — po Večeru od 7. maja — »leta 1972 dobil prvi shopping center«?!
Bravo English-Slovene-mix, Taravo marketing-usmerjena slovenščina, bravo Prehrana-mix-Slovene-superen-glish-supermarketing!
J. LIKAR
mislili prireditelji s taborom v Ferneti-• Priča tudi vabilo nanj, ki je bilo natisnjeno v vseh slovenskih časopisih.
V vabilu na tabor v Sežani, ki je bil na-anko pred sto leti, je bilo med drugim zapisano:
»Slovenci! Povsod, posebno pa v Avstriji, »e narodi sedaj čvrsto gibljejo, nobeden noče za drugim zaostati; ampak vsak se oglaša, vsak se trudi, da si pridobi enakopravnost in enako veljavo n drugimi. — Tudi s'ovenci moramo in hočemo pokazati, smo čvrst, živ narod, kteri hoče vživati se pravice, ki jih vživajo drugi svobodni narodi Na noge tedaj vrli bratje na Krasu " v ,ri? ' okolici! Zberite se na sežanskem taboru, kolikor vas je, da boste združeni kakor po drugih narodnih shodih zah-vali zedinjeno Slovenijo ... Vrli rojaki! norski sklepi so imenitni, ker po nih zvedo poslanci in vlada, kar ludstvo želi m znajo potem delati narodu v prid. Zato vas kliče politično društvo Soča v Gorici z rodoljubi iz Sežane in tržaške okolice v tabor, da pokažete s tem, da ste za narod vneti.«
Primorska v narodnem gibanju nikakor ni bila zadnja, o tem je pričala vrsta čital-nic, ki so rasle kot gobe po dežju, o tem je Pričal tudi sežanski tabor, ki je bil že peti abor na Primorskem. O tem je pričala ndi vztrajnost prireditelja, ki je navkljub ^vrnitvi prošnje naslednje leto vnovič zaprosil in bil uslišan.
Devetindvajsetega maja 1870 je bila Se-z-ana slovesno okrašena, na hišah so vihrale s ovenske zastave, ki so vsem oznanjale, da Je bi dan slovenski praznik.
»Med kamenitim zidovjem, po kterem smrazPenJala spomladna jelenjad, mislili j ’ ba se nahajamo v ličnem vrtu,« je rod svoie vtise časnikar Slovenskega na-
CESTA IZ SEŽANE V TRST POLNA VOZ
V nialem trgu je bilo vse polno ljudi, 'ovednih domačinov in prišlekov, ki so “ z vseh strani zgrinjali v Sežano. Pevci ** Tolmina so v krasnih sokolskih oblekah Prispeli že dopoldne. Njim so sledili rodo-Jubi iz Q0rice, Postojne in Razdrtega. Od sepovsod so drdrali v Sežano okrašeni ^Plečki vozovi. Popoldne ?so se začeli usipati Sežano kraški kmetje in sežanskega okra-j?- Ob treh popoldne je bilo vse živo ljudi.
a cesti iz Trsta v Sežano je drdral voz za 1 i° <kot dandanašnji — le z manj rodo-šv • v srcih). Pozornost so zbujali prose-in nabrežinski pevci. Tržaški okoličani n slovenski Istrani so prikorakali po taktih k°diača glasbe. Okoliške čitalnice, čitalnica v° junška in pasjevaška iz Istre, so prišle t’ z društvenimi zastavami, j, Taborski prostor je bil pol ure hoda je v Sežane> Pofeg ceste v Vipavo. Tamkaj Pil pripravljen slavnostno okrašen oder kj g°vomike. Ob štirih popoldne, ko naj tisrv?* ,ab°r začel, je bilo zbranih kakih šest Vad *-iudi. (Nemški časopisi so, kakor nart^?’ ocenili, da je bilo taboritov precej
■dna
V	»	ucemu, aa je ono laoori
bg	kakih tri tisoč. S tem so hoteli
3
Ta JCBa župana,” gospoda doktorja Lavriča. ^ jih je nagovoril: »Bratje! upapolno
njšati pomen taborskega gibanja). SVfV^tisočglava množica je najprej izvolila ,Jeea žvn
gleda danes na nas, ki smo se tukaj pod milim nebom zbrali, mati Slovenija, prašu-joča: ali bodem po tolikem trpljenju še vedno čakala, vedno žalovala? Ne! čas rešitve se ti bliža!«
Nato pa se je začelo vrstiti pet taborskih točk. Gospod doktorant Klavžer je govoril o prvih dveh. Ugotovil, je, da bi zedinjena Slovenija koristila Slovencem pa tudi državi, o znamenitem paragrafu številka devetnajst pa je dejal, da je to prav lep paragraf, toda, žal, samo na papirju.
Preprosto, kot je le mogel, je gospod doktorant razložil svoje misli. Rekel je, da nasprotniki Slovencev govore, da slovenski jezik še ni dosti izobražen in da ga zato ne morejo vpeljati v šole in urade. Jezik da je treba poprej olikati. Nato se je doktorant vprašal, kje naj olikamo naš jezik, če ne v šolah. V šolah pa se sliši samo nemščina. Govornik se je zavzel tudi za slovenski jezik v cesarskih pisarnah.
»Ne delajmo si sramote,« je sklenil svoj govor, »da bi pisarili v tujem jeziku mesto v svojem, ker potem bi nasprotniki imeli prav, ko bi rekli, kako čete, da mi pišemo slovenski, ko ga vi sami zametujete. Spoštujmo se tedaj sami, in spoštovali nas bodo tudi drugi.
Naj vzdigne roko, kdor je za to, da § 19 se dejansko vpelje v šole in urade na slovenski zemlji!« je pozval navzoče taborite.
Dvignilo se je šest tisoč rok.
»Zdaj naj vzdigne rokb tisti, kdor tudi v prihodnje želi, da se mu materni jezik sramotno zatira!«
Niti ena roka se ni dvignila. Špiclji, ki so pozorno ogledovali vse dogajanje, pa so se potuhnili.
Tretja točka je bila sežanska. Posestnik Jbžef Živec iz Skopega (v Skopem so odprli prvo čitalnico na Krasu) je ugotovil, da večina kmečkih ljudi pisati in brati ne zna. Sežan potrebuje slovensko ljudsko šolo, da bi se otroci v njej učili jezika in boljšega gospodarjenja.
KAR JE BREZ GLAVE STORJENO, TO JE RADO SKAŽENO
Okoličan gospod Jure Gerdol je predlagal, naj se za tržaško okolico vpelje slovenska meščanska šola: »Dan denes ni dosti, da dela roka ali noga, delati mora tudi glava: kar je brez glave storjeno, to je rado skaženo«. Po govornikovem mnenju bi morali v meščanski šoli poučevati tudi dva predmeta, ki sta za kraševce velikega pomena: vrtnarstvo in zidarstvo.
V peti in poslednji točki se je gospod Faganel zavzel, naj bi se javni davki kolikor mogoče znižali ali pa naj se vsaj ne bi od leta do leta zviševali. Ubogi kmet že tako in tako nese preveč s krvavimi žulji prislu-ženih krajcarjev v državno blagajnico.
■faborski župan doktor Lavrič je sklenil tabor z besedami: »Važno in imenitno delo smo ravnokar dokončali ... Povejte doma svojim sosedom, ki niso mogli priti sem, da smo navdušeno skrbeli za našo narodnost in pravice. Glejte, da bodete od denes naprej pri vsakii priliki dokazali, da ste sinovi Slave! Pred nego se razidemo pa še vsi skupaj glasno vzkliknimo: Živela Slovenija! Živeli vsi Slovenci!«
Na taboru so prebrali še telegrame, ki so jih poslali rodoljubi in slovenska društva od vsepovsod.
Po vsem tem se je oglasila slovenska pesem slovenskih zborov, ki jih je množica navdušeno pozdravljala. Nato.se je množica napotila v Sežano. Tam se je začela razigrana veselica, ki je trajala vse do drugega dne.
Takšen, kot je bil sežanski tabor, so bili tudi mnogi drugi. Na vsakem taboru so nenehno ponavljali zahtevo po lastnem jeziku v šolah in uradih in zahtevo po združenju slovenskih dežel v eno samo telo. Govori, ki se zde po sto letih preprosti, morda celo malce naivni, so takrat budili nerodno zavest, kakor je zapisal v svojih spominih Josip Vošnjak:
»Slovenski tabori! Kadar se spominjam te najkrasnejše dobe naše narodne zgodovine, širi se mi srce od radosti in vselej •na novo preživim ure vzvišenega narodnega navdušenja, katero je takrat prešinjalo govornike in tudi v prostem narodu vzplam-tevalo, da je res v takih trer/utkih priprav-- ljen bil vse žrtvovati za svoje narodne pravice. Tu je stala na odrih posvetna in duhovna inteligenca v nerušeni edinosti, združena v bratovski ljubezni, pred odrom pa na tisoče in tisoče mož in tudi žen, ki so vsi napeto poslušali govornike in jim pritrjevali z glasnimi klici. In ideje, tu izrečene, so se širile od hiše do hiše in dotedaj nezavedno ljudstvo je začelo samo sebe spoznavati in čutiti krivice, ki se mu gode. Stoinstoletna sužnost je bila zamorila v njem vsako samozavest in apatično se je odajalo svoji usodi. Vso gospodo je dotlej slišalo le nemško govoriti, iz uradov je dobivalo le nemške spise, In zdaj naenkrat je videlo na odru doktorje in profesorje, meščane in tržane, sploh može vsakega stanu, ki so govorili k njemu v njegovem jeziku, le čistejšem in gladkejšem, ne popačenem po nemčiznah . . .«
Sežanskemu taboru je sledilo le še pet taborov. Misli in zahteve, izgovorjene na njih, so bile vedno bolj nadležne oblastem. Oblast pa je imela čedalje manj smisla za politične težnje malega naroda.
V večini krajev, kjer so bili nekoč tabori, slovesno praznujejo stoletnico veselega dogodka. Zgodi se, da ponekod tudi pozabijo nanj. Nekaj krajev, prizorišč slovenskih taborov, pa je ostalo zunaj državne meje (na Koroškem), V Sežani niso pozabili na svoj tabor, pa naj imajo dandanes še toliko opraviti z obmejnim prometom. Praznovanje so začeli že preteklo soboto, glavne slovesnosti pa bodo v nedeljo. Ob tej priložnosti so odprli razstavo fotografij, na katerih je prikazan razvoj Sežane v sto letih. Sežančani bodo počastili spomin na dogodek pred sto leti s kulturnimi in športnimi prireditvami. Na glavni slovesnosti v nedeljo bodo nastopili pevski zbori iz Opčin, Ajdovščine^ Dutovelj, Kobjeglave, Štanjela in Jz Sežane. Slavnostni govor bo imel Beno Zupančič, z recitacijami pa bodo nastopili tudi člani Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta.
J. K.
SLIKA OB NASIAJJ^U — Z MLAJI OKRAŠEN TABORSKI PROSTOR: Slika je izvir-ni posnetek enega izmed taborov na Primorskem in sicer šem paškega tabora na Veliki Otavi (foto: Aschenbrenncr)
PRED SVETOVNIM NOGOMETNIM PRVENSTVOM: INTERVJU S TISTIM, KI BO OSTAL DOMA
ŽALOSTNI KAPETA
ZVEZNI KAPETAN RAJKO MITIČ PRAVI, DA ZAHTEVAJO, NAJ BI ODSTOPIL, TISTI, KI ČAKAJO ZA GRMOM, DA BI UDARILI LE PO SLABOSTIH NAŠEGA NOGOMETA . ..
Poiskal sem Rajka Mitiča. Bil je eden naših najpopularnejših nogometašev, s tovariši nas je navduševal v slovitem »zlatem moštvu«, pred katerim so trepetala vsa tedaj največja imena svetovnega nogometh. Zdaj opravlja nehvaležno dolžnost zveznega kapetana. In delo mu ne gre, kot bi mora-lo iti in kot bi želeli. Bili smo razočarani po tekmah z Avstrijci in Ma,džari, še posebno razočarani pa smo bili po zadnji tekmi z Romuni (in Zahodnimi Nemci).
MOŠTVA BREZ
DOBRIH
IGRALCEV
— Vem, da so ljudje nezadovoljni... Nismo se kvalificirali za svetovno prvenstvo. Toda če pogledamo moštva v naši kvalifikacijski skupini, si moramo biti na jasnem, da smo imeli težke nasprotnike: Belgijo, Španijo. Ko ne bi bili izgubili tekme z Belgijci v Bruslju, sem prepričan, da bi bilo vse drugače ... Z malo več sreče bi bili morali premagati tudi Špance v Beogradu. Tako Mitič.
»Ta tekma je pokazala, da je naše mo-Mi štvo slabo, da preživlja krizo ...«
NOVO!
m
in mesece
• brez vonja «komarje, muh«*,
brenclje...
• v stanovanjih, lokalih, skladiščih gospodarskih prostorih...
Kjerj a i visi
tam insektov več ni!
samo ENA škatlica zadostuje v prostorih do 40 m3
l-nov način odstranjevanja mrčesa
— Letos smo se začeli pripravljati za naslednje kvalifikacije za pokal Evrope in za svetovno prvenstvo. Tekmi z Avstrijci in Madžari naj bi pripomogli, da se moštvo razživi in uigra. Po presledku, dolgem pol leta, igralcj niso mogli dobro zaigrati. Toda medtem ko nam je šlo z Avstrijci res slabo, mislim, da je bilo z Madžari že bolje. Sam sem v neugodnem položaju — to sezono pri nas ni moštva, ki bi imelo v ekipi nekaj dobrih igralcev. Lani sem si prizadeval, da bi bili igralci enega kluba hrbtenica reprezentance. To je bil Dinamo. Se spominjate: oba branilca in vsa krilska vrsta je bila iz dinamovcev. Toda Dinamo je medtem popustil, igralci niso v formi in zdaj lahko računam le na Grača-nina.
»Torej priznate, da je naš nogomet slab, da naši igralci niso v formi in da so neuigrani?«
— Naši klubi igrajo slabo. To kažejo tudi rezultati na mednarodnih igriščih. V pokalu pokalov, pokalu prvakov in v pokalu sejemskih mest izpadajo naša moštva že v prvih kolih.
NEGOTOVO — ZA SVETOVNO PRVENSTVO
»Kakšen je - po vašem vzrok za veliko poslabšanje jugoslovanskega nogometa?«
— Zdi se mi, da prihajajo mladi igralci prenaglo v prvi plan, brez načrtne priprave in brez potrebne tehnične izurjenosti. Veliko število tekem onemogoča, da bi imeli daljše obdobje za priprave teh mladih nadarjenih nogometašev. Zato niso izdelani. Ko pridejo v prvo enajsterico, se ne znajdejo in ne pokažejo tistega, kar smo od njih pričakovali. Tak je, denimo, Jerkovič iz »Hajduka«, ki je izsiljeno prišel naprej in vprašanje je, ali je bil res tako kmalu zrel za prvo moštvo. Pa Jerkovič ni edini.
»Morda veste za recept, da bi položaj izboljšali?«
— Največ pozornosti je treba posvetiti odbiranju trenerskih kadrov za podmladek in jih učinkoviteje spodbujati za delo.
»Kaj je bistvena slabost nogometašev iz reprezentance?«
— Ne sodelujejo v igri, slabo se poznajo, brez tega pa ni kakovosti in ne zmag.
»Nekateri menijo, da se reprezentanti vedejo brezbrižno, kot da jih uspeh ne zanima ...«
»Morda bi bilo koristneje, če igralci za nastope v reprezentanci ne bi bili plačani/ Pravijo, da zahodnonemški reprezentaptje za nastope v reprezentanci ne dobivajo premij. Zakaj bi bil spodbuda denar namesto domoljubja in zavesti, da zastopajo barve svoje domovine?«
— Vem, da je odšel nogometaš igrat * tujino le zaradi denarja. Mnogo jih je zunaj, toda to so zgolj imena. Jaz v reprezentanci ne želim imen, ampak nogometaše, ki so vselej pripravljeni, da se mi odj zovejo. Sicer pa nasploh zadnji dve leti i tujini ni jugoslovanskih nogometašev, ki W jim bilo mesto v reprezentanci.
CRVENA
ZVEZDA
PRVAK?
»Nekateri strokovnjaki, igralci in prij* telji nogometa sodijo, naj bi namesto zve znega kapetana o reprezentanci odločal*, skupina poznavalcev nogometa . ..«
— Ne strinjam se, ne glede na to, d* sem za zdaj na čelu reprezentance ja* V taki skupini bi imel vsak svoj koncept: pogled, in težko bi prišli do skupnih odločitev. Seveda potrebujemo skupino, posvetovalni organ, s katerim bi sodeloval tud! kapetan, toda končne odločitve morajo biH
prepuščene enemu človeku. Sam tesno soj
iet|
delujem s komisijo za vrhunski nogometj a imam zadnjo besedo
»Napovejte, kdo bo letošnji prvak!«
— Najprej je bilo videti, da bo Zelje* ničar. Toda čeprav Crvena zvezda ne igr*; najbolje, se mi zdi, da bo osvojila našlo* prvaka. Zvezda doma laže zmaguje kot D>j namo v Zagrebu ali Zeljezničar v Sarajevu
»Rajko, se niste že utrudili?«
— Kajpada Je vsako delo naporno. JC1 ju9 temu se ne počutim utrujenega. Trudim s*, z vsemi močmi, da bi vsaj malo pripomrl gel k izboljšanju našega nogometa, čepraM šo razmere za to vse prej kot ugodne.
»Kaj sporočate svojim kritikom, ki s°-| dijo, da ste poglavitni krivec za slabo igr° naše reprezentance, in želijo, da bi oJ"! stopili?«
— Jaz ne bi rekel tega. Državna reprezentanca je- prisiljena, da se »vrine« v koledar klubskih tekmovanj, prvenstvo, in tako se primeri, da igrajo igralci v nedeljo za svoj klub, v sredo pa v reprezentanci. Zato so preutrujeni, nimajo oddiha pa tudi dovolj pripravljeni niso . ..
— Ti ljudje ne vidijo težav v katerih! sem ne le jaz, ampak vos jugoslovanski j nogortiet. Čeprav imajo sami sebe za strokovnjake in poznavalce nogometnih razmer-ne pridejo, da bi se skupaj pomenili in d1*' bi mi pomagali. Nenehno govore, da z jugoslovanskim nogometom ni vse v redu, d* nazaduje, čakajo za grmom, da udarijo Ifi po slabostih. Malo bodo tako pomaga1'1 nogometu, malo bodo pomagali meni. Pff katerim gre le za to. da. bi se znebili m® ne, toda če tudi jim bo uspelo, to še P J bo pomenilo poti k ozdravljenju razmer jugoslovanskem nogometu in ne bo prinesi0 rešitve. Zahtevali so tudi* mojo ostavko--j vidite, jaz menim takole: če se položaj hc bo spremenil, če ne bo več truda in priz*' devanja za reševanje problemov, se bo j^i tri znašel sredi nerazumevanja tudi drufP-kapetan, če bo prišel. Toda to je kora11! nazaj. Ce bi vedel, da s svojim delom šK0”! dujern, ne koristim, bi takoj odšel!
Rajko Mitič se pritožuje:
— Proti Madžarom sem imel igralce n enajstih klubov. Tudi če bi bil vsak od slirtmi Pele, ne bi mogli dobro zaigra* brez daljših priprav, uigravanja... To j ■moj veliki problem: kako usposobiti ekiPJl
ctonHa rHno fnrmo -7 iorrnlr*i Ir i
— nogometna zveza Zvezne republike Nemčije daje za nastop nogometaša v reprezentanci nagrado njegovemu klubu, ta pa nagradi igralca ne glede na izid tekme. Sodim, da igralci-profesionalci za nastope v reprezentanci morajo dobivati premije. Ce bi bili premagali Madžare, bi bil vsak igralec dobil tisoč novih dinarjev nagrade. Ker so igrali neodločeno, so dobili polovico te vsote. Zdi se mi, da to ni velik denar.
standardne forme z igralci, ki se bodo «*>•, seboj poznali in. dobro kolektivno igra 1 kajti brez tega ni zmage!
ekot'
»Ali je kaj upanja, da bodo naši nek igrali kot Angleži, katerih igra nas tak navdušuje?«
— Ni govora. Naš koncept igre se ^ stveno razlikuje od njihovega. Angleži iSr:
jo po trdem konceptu, vsak igralec ve,
mu je storiti, drži se navodil in nalog,
»Bomo nastdpili na naslednjem svetovnem prvenstvu?«
— Zdaj je to prvenstvo drugače razporejeno. Smo v skupini samih težkih nasprotnikov, a le eden gre na svetovno prvenstvo. Na žalost je nemogoče kakorkoli zagotoviti, da pojdemo na prihodnje svetovno prvenstvo tudi mi.
»Zakaj ne pozovete v reprezentanco tudi naših slovitih nogometašev, ki igrajo v tujini?«
je od sebe vse, da bi to dosegel... Mi P igramo nogomet brez šablon, z mnogo ^ proviziran-ja pa tudi z individualnimi P° zami — takšna je tudi naša mentalit®*
Ne znamo se boriti, da bi dosegli trdo Pij stavljen cilj. Poieg tega se naši nogom®*^. kmalu utrudijo, pravzaprav smo malo** . ni... In ko se znajdemo na ugledne,j, mestu v nogometu, se pravzaprav zač° j mo, kako smo to zmogli. S takšno P V *V logijo se je težko prebiti v nogometni v i# med najboljše na svetu! .
.	BORA	DJORDJE'
ALI BO JUGOSLAVIJA V MUNCHNU 1972 PREVZELA ZDA TUDI OLIMPIJSKI PRIMAT?
AL cmlcm
ten v vsaki akciji, nezaustavljiv vihar na košarkarskem parketu, kadar je v svojem elementu, najboljši strelec svetovnega prvaka. To je Krešimir Cosič, ki je doživel v športni dvorani Tivoli vse, kar je doslej veljalo samo Ivu Danevu.
To ime je donelo z južne tribune in takoj zatem & vseh strani, ko je črnolasi žongler Krešimir Cosič prejemal doslej največje' odličje, zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970. športna dvorana Tivoli je imela tokrat tri športne junake v košarkarski reprezentanci Jugoslavije, ki so zablesteli v treh odločilnih dneh.
Preteklost se je imenovala Ivo Daneu in s svojima skorajda klasičnima zadetkoma je pravzaprav odločil svetovni derbi z ZDA, kot 16. maja 1963, ko je v zadnji sekundi ukanil svojega čuvarja Shippa z metom •čez glavo in je Jugoslavija zmagala s 63:62.
Sedanjost se je tokrat predstavila s Petrom Skansijem, ki je umiril Ubiratana, najnevarnejšega igralca v košarkarski reprezentanci Brazilije, in bil sploh najboljši košarkar SP Ljubljana 1970.
Prihodnost se imenuje Krešimir Cosič, saj je njegov napredek v zadnjem letu naj-očitnejši in letošnjo zimo bo fant tudi prvič igral v dresu Birgham Young University z najboljšimi ameriškimi univerzami v prvenstvu NCAA, drugem ameriškem kvalitetnem razredu takoj za profesionalnima ligama NBL in ABL. Njegov naslednji veliki cilj so seveda olimpijske igre v Miinch-nu 1972.
S številko 11 na dresu je Krešimir Cosič nenehno v ognju košarkarskega boja:
9 Datum in kraj rojstva: 26. novembra 1948 v Zagrebu.
9 Košarkarski debut: 1958 v mladinskem moštvu »Zadar«.
9 Kolajne: zlata na svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970, srebrna na svetovnem prvenstvu v Montevideu 1967, na olimpijskih igrah v Ciudad Mexicu 1968 in evropskem prvenstvu v Neaplju 1969.
9 Poklic: študent.
9 Mesto v košarkarski peterki: center (Jugoslavija), krilni igralec (Birgham Young Universitjr).
9 Višina: 207 centimetrov. Teža: 90 kilogramov.
9 Število tekem v državni reprezentanci: 87.
Njegov trener je Stan Watts, predsednik Nacionalne zveze košarkarskih trenerjev ZDA, ki je bil tudi gost na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, zato je vsekakor zanimivo, kakšno je njegovo mnenje o igrah Krešimirja Cosiča v športni dvorani Tivoli in njegovi prihodnosti.
PRIHODNOST SE IMENUJE KREŠIMIR ČOSIČ
»NAPREDEK KREŠIMIRJA COSIČA JE OČITEN!«
Stan Watts je trener univerzitetne ekipe Birgham Young Universitjr v mestecu Provo v zvezni državi Utah, toda Krešimir Co-Kič je letos tam igral kot »freshman«, študent v prvem letniku študija, in še to samo Polovico tekem zaradi poškodbe kolena, ki ovira tudi njegov trening. V močnejši ligi igrajo samo študentje drugega, tretjega in četrtega letnika.
9 Kako ste zadovoljni z igrami svojega varovanca Krešimirja Cosiča na svetovnem Prvenstvu v Ljubljani?
VVATTS: »Fant je igral v polni formi sa-uio v tekmi z Italijo in pokazal svoj bogat repertoar, medtem ko je pozneje precej popustil, saj noč pred odločilno tekmo z ZDA sPloh ni spal zaradi razburjenosti in prehlada. Res je tudi, da je v prvi peterki Birgham Young Universitjr igral krilnega igralca, kar se je nedvomno pokazalo v njegovi igri, še posebno, ker v naši univerzitetni ©kipi ne bo imel tako izrazite vloge strelca. Drugi vprok za nekoliko slabšo for-ruo v finišu je tudi pomanjkanje fizične kondicije: Krešimir Cosič je v ZDA povečal svojo težo od 85 na 90, kar pa je še vedno Premalo za izrazitega centra, hkrati pa je *aradi poškodbe kolena tudi manj treniral.«
9 Kakšni so vaši nadaljnji načrti z uni-vcrzitetno ekipo Birgham Young Universi-‘V, posebno še s Krešimirjem Cosičem, ko h© igral v elitni študentovski ligi?
WATTS: »Mislim, da bomo s Krešimirjem Cosičem in finskim košarkarjem, ki je visok 205 centimetrov, lahko spet prvaki Sv°je, zahodne skupine, in igrali v finalu NCAA med 16 najboljšimi študentovskimi ekipami NCAA. Letošnji prvak UCLA bi z . veliko lahkoto zmagal na svetovnem pr-venstvu v Ljubljani, verjemite mi, medtem ho je dvanajsterica ZDA, ki se je predsta-vila v športni dvorani Tivoli, pravzaprav /C slabša od desetine študentovskih ekip Olim-bijsika reprezentanca v Ciudad Mercicu s Spencerjem Haywoodom in Jo-Jo Whitom
je bila vsaj za dva razreda boljša. Krešimir Cosič se bo v zimski sezoni pravzaprav prvič srečal z najboljšimi amaterskimi košarkarji ZDA v študentski ligi. Fant bo moral trdo trenirati, da bo igral v prvi peterki, kar bo seveda dobro zanj in košarkarsko reprezentanco Jugoslavije, ka jti na olimpijske igre v Munchnu 1972 prideva spet skupaj!«
9 Torej ste optimist, ko govorite o košarkarskem napredku Krešimirja Cosiča!
WATTS: »Sedaj je pravzaprav najina največja skrb, da bo napravil izpite prvega letnika, kajti njegov košarkarski napredek je povsem očiten. Krešimir Cosič se bo vrnil v Provo naslednji teden. Ste slišali o govoricah, da bo podpisal pogodbo z Ignisom. To je navadna novinarska raca, kajti njegova košarkarska prihodnost je v ZDA, kjer bo čez tri leta lahko igral v profesionalni ligi, ko bo končal košarkarsko šolo Birgham Young University. Na dan treniramo dve uri in naslednje leto bomo dobili športno dvorano za 23.000 gledalcev, največjo košarkarsko dvorano v ZDA, medtem ko ima dosedanja prostora za 10.500 gledalcev. Krešimir Cosič bo polnil tudi ameriške košarkarske dvorane! V našem študentskem taboru je 25.000 študentov, zato je seveda tudi razumljivo, zakaj potrebujemo tako veliko dvorano, saj je Provo tudi samo 68 kilometrov južno od South Lake Cityja, glavnega mesta zvezne države Utah.«
9 Zakaj ne okrepite svoje študentske ekipe še s katerim od jugoslovanskih košarkarjev?
VVATTS: »Sploh ne bi razmišljal in bi vzel številko 15 (Petra Skansija), toda prestar je, saj sprejmemo na univerzo bruce z največ 21 leti.«
rambi, neustrašen borec je in skupaj s Petrom Skansijem edini, ki se je lahko meril z ameriškimi centri tudi v skoku pod košema.
9 Kaj mislile sedaj, ko ste osvojili tudi zlato kolajno na svetovnem prvenstvu?
COSIC: »To je bil doslej moj najtežji košarkarski turnir, saj ni nobena skrivnost, da sem prišel v Ljubljano s premalo fizične kondicije, toda zadnji dve noči tudi nisem spal zaradi prehlada. Ljubljanski turnir je bil nedvomno kvaliteten, saj je silno močna reprezentanca Sovjetske zveze osvojila tretje mesto, kar pa tudi ni izgovor za poraz v zadnji tekmi, ko smo skorajda vsi igrali izredno slabo. Z avtobusom smo se dolgo prebijali po gorenjski cesti in prišli v športno dvorano Tivoli z veliko zamudo, zato se nismo dovolj ogreli. Moja največja želja je sedaj, da bi tudi na olimpijskem košarkarskem turnirju v Munchnu osvojili* zlato kolajno in tako resnično postali amaterska košarkarska velesila številka 1!«
9 Vaši košarkarski načrti za prihodnost?
COSIC: »Strahovito sem utrujen in komaj čakam, da bom vsaj teden dni počival, potem pa se bo že začel študij za štiri izpite na univerzi Birgham Young. Nikoli v življenju še nisem bil tako utrujen. Stan Watts je odličen košarkarski trener, zato imam v Frovu, zares vse možnosti za košarkarsko izpopolnjevanje. Mislim, da se bom po dveh letih splošnega študija, ki je enak za vse smeri, v svoji študijski specializaciji odločil za public relations, ki po-
stajajo vse pomembnejši tudi v jugoslovanskem gospodarstvu. S košarkarsko in univerzitetno diplomo bom verjetno še nekaj časa igral v ZDA kot profesionalec, potem pa se bom vrnil v svoj Zadar.«
9 Kdo je vaš košarkarski vzornik v ZDA?
COSIC: »Lew Alcindor je nedvomno najboljši košarkar našega časa, medtem ko imajo najboljšo peterko New York Knicks, letošnji profesionalni svetovni prvaki. Zanimivo je tudi, da je slovita ekipa Boston Celtics letos osvojila šesto mesto v svoji skupini in sploh ni igrali v svetovnem profesionalnem finalu najboljše osmerice «
9 S kakšnimi vtisi zapuščate Ljubljano, prizorišče svetovnega košarkarskega prvenstva 1970?
COSIC: »Srečen sem, ker je naša zlata kolajna predvsem uspeh izrednega kolektiva, saj je imel vsak član jugoslovanske dvanajsterice svojih »pet minut«, hkrati pa sem tudi srečen, da sem igral pred ljubljanskim občinstvom, ki je tokrat prekosilo zadarsko torcido. Fantje, ki so igrali v športni dvorani Maracazinho v Rio de Janeiru, zatrjujejo, da je prekosilo tudi bučno južnoameriško publiko. Zatorej: še enkrat hvala ljubljanskim gledalcem in organizatorjem, ki so najzaslužnejši za veliki finale VI svetovnega košarkarskega prvenstva.«
ACO PASTERNJAK
SLIKA NAD NASLOVOM: Coske (skrajno desno) in Solman v prijetni družbi pred »d-ločilno tekmo na »pikniku« v Mednem.
Foto: E. Šelliaus
»NIKOLI V ŽIVLJENJU ŠE NISEM BIL TAKO UTRUJEN!«
Krešimir Cosič je v športni dvorani Tivoli pokazal vse pridobitve ameriške košarkarske šole: boljši strelec je kot v Neaplju 1969, tako v metih iz vseh razdalj kot v prostih metih, raznovrstnejši v napadu in ob-
NOVO!
ZDENKA TOPljENI SIK V NOVI EMBALAŽI
SIRA
VRST
IRSKA JE: MINI KRILO IN BISTRA PAMET
GA J£ POT V GLENDALOUGH
Voznik starega ropotajočega »doubledec-kerja« (avtobus, ki je podoben našim povojnim, ima pa le to napako, da je zgrajen v nadstropjih), se je razburjeno pogladil po laseh, krepko zaklel *- slišalo se je podobno kot »majku ti irsku« — in se napotil proti našemu vozilu. Stisnil sem se v kot, ker vem, da z irskimi vozniki, posebno še, če so jezni, ni dobro češenj zobati.
Čepico si je potisnil na tilnik, roke uprl v bok in se postavil pred našega voznika.
Stvar je postala tako napeta, da bi se bila ena izmed najprometnejših ulic v Dublinu kmalu spremenila v boksarski ring.
Ml VILE — ONI RUŠEVINE
Glendalough. Na zemljevidu wicklowske grofije je to ime izpisano z najbolj mastnimi črkami, čeprav gre samo za skromno vasico z nekaj hišami in kaščami.
Iz vsakega koščka »zelenega otoka« Irske diha zgodovina, spomin na pogum, robatost, šaljivost, bojevitost irskega duha. Ruševine v Glendaloughu so košček njihove zgodovine, prav tako pa je tudi 22-letna poslanka Bernadette Devlin del njihove zgodovine in nravi.
»Prekleto, kaj nisi videl, da sem zavijal na desno?« se je voznik s čepico drl v pristni irski angleščini.
»Dobro bi bilo, da bi imel odbojna stekla očiščena,« se ni dal naš voznik.
Zadevo je rešil policaj, ki je podobno kot pri nas prišel na kraj dogajanja z zamudo.
Dejstvo je namreč, da bi se bilo naše vozilo kmalu zaletelo v predpotopno nadlogo »doubledecker«. Kako se je zadeva razvijala naprej, vesta danes samo voznika pa morda še dublinski sodnik za prekrške.
Irci so res tako angleški, da morajo še z mestnim prometom oponašati London. Nadstropni avtobusi sploh ne sodijo v Dublin. Te stare pločevinaste škatle, polne vdrtin in hropeče umirajočih motorjev vse preveč napolnijo dublinske ulice in vsa čast voznikom manjših avtomobilov, da se znajdejo med njimi. Zdi se mi, da bi morali Irci ■ začeti revolucijo pri doubledeckerjih.
Sicer pa je to pisanje že krepko vrne-' šavanje v irske notranje zadeve.
Zato pojdimo raje na izlet. Ampak ne z doubledeckerjem.
BERI IRSKO ZGODOVINO
Pot je nekaj - časa prijetno široka, potem pa se nenadoma zoži v slovenske dimenzije, To mi zbudi rahlo domotožje in z ^Američanom WiIliamom, ki sedi poleg mene, odpreva vsak po eno steklenico piva.
Smo na poti v Glendalough (po irsko Gleann da Locha) ali, kakor bi dejali po naše, v »Dolino dveh jezer«.
Ko Irci izgovorijo to ime, ga izgovorijo tako, kot v Moskvi omenjajo Leninov mavzolej, torej spoštljivo in s pogledom, uprtim v daljavo. Irci znajo to zelo dobro narediti.
Kar pa.zadeva že omenjeno cesto 'proti temu kraju, ki je le nekaj več kot trideset milj južno od Dublina, bi v imenu mednarodne zavesti predlagaj da prepustimo Slovenci svoj kredit za gradnjo hitre ceste Ircem.
Na obzorju se najprej prikažejo obronki wicklowskih planin, ki so kar ogromni temni madeži na zeleni podlagi, črne skale in zelena trava.
■ »Kaj ko bi malo ustavili, najeli nekaj konjičkov in pojezdili v naravo, recimo tja-le do bližnjega gostišča?« sem predlagal potnikom v avtobusu.
»Najprej gremo v Glendalough. Sploh pa najemanje konj preveč stane.«
Irsi so mahnjeni na zgodovino kot mi na veselice. Nihče ti v pogovoru ne bo pozabil omeniti bitke pri Clontafortu leta 1014 — pri nas se morda tolikokrat omenja samo bitka na Kosovem. Pred njo je bila lisi*, razdeljena na štiri kraljestva. Potem so prišli Normani, kasneje pa še angleški kralj Henrik II., ki se je v začetku dvanajstega stoletja odločil, da bo zavzel otok.
Danes so Irci razcepljeni, kot so bili pred 955 leti. Danes se spominjajo pradavne prestolnice Velikega kralja v Tari z močno, a neučinkovito romantiko.
Ko sem v foyerju dublinskega gledališča Abbey Theatre govoril z enim izmed mlajših ilegalnih vodij upora v Severni Irski, mi je dejal:
»Ce se hočeš z Irci pogovarjati še o čem drugem kot o guinessu, beri njihovo zgodovino.«
| | |
ENA OD TISTIH, KI SE NISO IZMUZNILE: ribarjenje na Irskem (Castle ltoss Killarney)
Okoli obeh jezer so ruševine.
»Okoli naših jezer imamo pa vile,« sem dejal bolj zase kot naglas. Bi mi morda Irci še kaj zamerili.
svojim, ko bodo sedeli v hiši v bostonski četrti.
Tu je v šestem stoletju menih — pu-ščavnik Kevin (danes irski svetnik) postavil samostan, Ki je kmalu postal znan po vsej Evropi kot središče' učenosti in znanja.
»Moj stari oče je imel navado reči — in pri tem je klel, kot se dobremu Ircu spodobi: ,Imel sem konja, pa še tistega so mi vzeli Britanci! Izseliti se je moral kot še sto tisoč drugih irskih družin. In sedaj sem prvič v domovini svojih očetov.« Wil-liam je kar pozabil, da je Američan.
Da imajo danes Irci samo še ruševine okoli jezer, se imajo zahvaliti Vikingom in Angležem. Najprej prvi, potem pa še drugi so kar tekmovali, kdo bo več in bolje porušil samostanska sholarska poslopja.
Tudi iz okolice same, ki se morda po lepoti res ne more primerjati z našim Bohinjskim jezerom, a je vendar zelo zanimiva s svojimi dolinicami in jezeri med mogočnimi granitnimi skalami vvickloh-skega pogorja, tudi iz te okolice diha zgodovina. Tu je bilo pred stoletji pribežališče upornikov in nepokornih družin 0’Byrnes in 0’Toole (ali je Peter 0’Toole v sorodu z njimi, mi ni znano, res pa je, da ta zvezdnik za precej skromno plačo nastopa kot redno angažiran igra.ee v dublinskem gledališču).
Zdi se mi, da so poleg Ircev, ki žive v Ameriki, najbolj navezani na svojo domovino ameriški Holandci, ki so si dali v svoje mesto ob Michiganskem jezeru za pol milijona dolarjev prenesti pravi pravcati mlin na veter.
Seveda pa izseljevanje Ircev ni značilno samo za prejšnje stoletje.
Statistike zadnjih petdesetih let še vedno zagotavljajo, da se na leto izseli z »zelenega otoka« po 30.000 Ircev, ki gredo v svet s trebuhom za kruhom.
Tudi cesta, ki se vije med gorami, je zgodovinska (in morda zato tako slaba). To je namreč »vojaška cesta«, ki so jo zgradili britanski »rdeči suknjiči« po vstaji leta 1789.
»Ko je stari oče prišel v Ameriko,« je William nadaljeval svojo nostalgično razmišljanje, »je najprej garal kot črna živina, da sta imela z ženo kaj za pod zob. Potem si je prihranil toliko, da si je lahko kupil nekaj zemlje. E, danes pa nam sploh ne gre slabo. Vidiš, zato imam rad Ameriko. Tam lahko vsak uspe. Tu, v starem kraju, pa lahko garaš do onemoglosti — pa boš garač tudi umrl.«
»KO JE MOJ STARI OČE . .
Potem smo še zadnjič pogledali po glen-daloških jezerih, Irci so bili zanosno molčeči. Jezik se. jim je razvezal šele potem, ko smo prispeli do prve pivnice v Dublinu.
»Tukaj nekje so živeli moji stari starši,« je povedal William, ko je na celuloidnem traku ovekovečil jezersko zelenilo, skale ob jezeru in nad njimi, samostanske ruševine, sivkasto črno kapelico, brv, ki vodi od nje do jezera... Glendalough na 36 posnetkih, kodachrom barvna tehnika. Vse to bo kasneje William na projektu pokazal
RDEČA BERNADETTE
in poslanko, »poslanko beatnikov«, »papeško vohunko«, »generala v kavbojkah«, »komunističnega hudiča« — vse te nazive priti-kajo 22-letnemu dekletu, ki je običajno vedno nasmejano in oblečeno v mini krilo ali kavbojke. Dekle kot vse njene irske ali pa angleške vrstnice. Od njih se mogoče razlikuje le po nekaj več hrabrosti, smislu za politični boj in po nadvse neizčrpni želji in energiji, s katero se bori za enakopravnost vseh Ircev. Njena politična kariera se je začela pred dvema letoma, ko je s tisoči drugih Ircev sodelovala v protestnem pohodu od Belfasta do Londonderryja. Kmalu zatem je kandidirala za izpraznjeno mesto poslanca za Srednji Ulster v britanskem spodnjem domu — in zmagala z 91 odstotki glasov. Postala je najmlajši poslanec v zgodovini britanskega spodnjega doma.
Govoriti z Bernadette nisem mogel. Ne zato, ker ona ne bi bila hotela. Ne. Pač pa je prav tisti čas imela neke težave s policijo, za njo je bila baje izdana celo tiralica — in kdo bi jo mogel najti v tistem viharnem času pouličnih bojev.
Da na Irskem ne gre samo za nekakšne fanatične srednjeveške verske boje, je najbolje povedala 22-letna Bernardette, ko je ob neki priložnosti dejala: »To, da sem katoličanka, je moja zasebna stvar. Bemadet-te Severne Irske so nkrati protestantke, budistke, Židinje, ateistke — vsi ljudje, ki žive v nemogočih razmerah. Moji sovražniki mi žele smrt. Jaz pa želim samo to, da bi bila moja domovina srečenejša, kot je danes.«
Ko sem se odpravljal na Irsko, so mi vsepovsod naročali, naj nikakor ne pozabim na irsko »devioo orleansko« Bernadette Devlin, »rdečo Bernadette«, 22-letno študentko
Tudi Bernadette je košček irske zgodovine. Seveda ne tako fosiliziran, kot je Glendalough. Združuje pa precej, če ne večino tistega, kar je zares irsko: drznost, oster	^
shatvovski jezik, nekaj romantike in zn«-	ii
čilni irski antagonizem: KRATKO KRILO IN — BISTRE MOŽGANE.
MITJA MER-sOL
It
mira ceti
ZADNJA ŠTEVILKA SOVJETSKEGA ČASOPISA »ZNANJIJE - SILA« OBJAVLJA SESTAVEK V. ČERNIŠEVA,
kandidata bioloških znanosti, o njegovi »domači« kači. tekst objavljamo skrajšan.
LEONARDO DA VINCI
Ne verjamete, da sodi največ ji genij časov v ta opis turizma, in to kot ^istični delavec? Živel Je od leta 1452 110 1519 v Italiji in Franciji, kjer je tudi ufhrl. Ko se je ponudil v službo mdlan-^eonu knezu Lodovlou Moru na dvor klorza, je napisal:
» ,.. sem kvalificiran slikar, arhitekt, filozof, pesnik in skladatelj, kipar in atlet (sikoki v daljino in višino so moja poseb. nost), fizik, matematik in praktični študent anatomije. Ne le da morem igrati na razne instrumente (najraje lutnjo), temveč jih tudi lahko naredim z lastnimi ro-karmi. Zelo sem spreten v pripravljanju slavnostnih večerij, zabav in izletov, kadar je potrebno narediti vtis na odličnega tujega gosta z bogastvom in okusom svojega gostitelja.
Nekoliko sem se poskušal tudi v inženirstvu in lahko trdim, da sem izumitelj novega sistema namakanja velikih površin z vodnimi kolesi in zapornicami. Toda najbolj me zanimajo leteči stroji in podmornice Pri načrtovanju teh strojev sem odkril 'novo metodo za konstruiranje dvigalnih strojev (danes žerjavov, op. prev.).«
Službo je dobil in ostal pri Lodovicu Moru več let, ne verno pa, alj zaradi svojih zapornic, slikanja, muziciranja, pripravljanja izletov ali skokov v višino.
ULCINJSKA VELIKA PLAŽA
Je tipičen primer turističnega privida — fa/te morgane. V vodičih je opisana kot čudo (resnici na ljubo moramo povedati,
da opisi poudarjajo predvsem njeno velikost), vsak turist hrepeni, da bi videl to največjo vseh jugoslovanskih plaž. Nehote pričakuje, da mora biti tudi najlepša.
• Razočaranje je veliko. Plaža je res velika, toda brez oblike in globine, ker je to kup drobnega peska, ki loči ravno zemljo od morja (ki je prav tako ravno, kot je znano). Pesek je sivkast in morje umazano zeleno (le kako dobi prav tam barvo, ki ni nič primerna slavi o »mo drem Jadranu«),
Morda je še najbolje izrazila občutek vseh turistov, ki so videli plažo, francoska turistka, ki je rekla: »Je velika, toda turobna je.«
TRIGLAVSKA JEZERA
Se naprej gori, že prav pod Vršacemy kj ga je naš Vodnik, res navdušen velikan, skega gorenjskega sveta, tako krasno popisal, je »Rujavo jezero« in koj zraven njega zadnje jezero »na portinah za time-nom«, katerih pa nisem šel pogledat, ker so, kakor mi je gori omenjeni Bovčan rekel, še pod snegom Tedaj pozdravljen mi
(JOŽ ELAPHE GUTTALA SE VZPENJA PO DEBLU: gožev je veliko vrst, večina sodi med tako imenovane drevesne kače
bodi za danes ti velikanski Vršač z obema jezeroma! Drugi pot se vidimo, kajti ura je že 10, ob 7. pa moram biti pri Ble-škem jezeru.
»Ali bo to mogoče?« vprašam Primoža.
»Predolgo sva se povsod mudila — vendar, gospod, če ta najhitrejšo narediva, sva ob 3 url v Srednji vasi.« In Primož jo je zadel, kakor se sploh, kedar sem ga vprašal, koliko je ura, nikoli ni zmotil za pet minut.
Zdaj pa še nekaj:
Ker je čas prišel našega slovenskega velikana »Triglava« obiskovati, naj povem da sva lansko leto 18. septembra z gospo, dom Jeločnikom za vodnika imela šesta in njegovo hčer Rozalko. Šli smo iz Srednje vasi, prenočili na Belem polji, od 8. do 10 ure smo bili na vrhu — doli smo šli čez »Sedlo« in »Krmo« in prišli ob 5. k »šmercu« v Mojstrano. Ob 7. uni zvečer se še le železnica iz Dovjega proti Ljubljani odpelje. Pot na Triglav je toliko popravljena, da se povsod lahko brez nevarnosti gre. Iz Ljubljane se v dveh dnevih lahko cela pot dovrši Tedaj le gori na goro!
Tale zapis bi lahko skromen turist napisal tudi danes — nič se ni spremenilo, razen vlaka v Mojstrani. Toda to je napisal eden prvih slovenskih planincev Fran-ce Kadiinik. pred 102 letoma v časopisu »Novice, gospodarske, obrtniške in narod, ne«.
Med biologi je mnogo govorjenja o raznih domačih živalih. Ta je gojil v kopalnici krokodila, oni je imel za omaro sovo, PN tretjem so tigri med igro cefrali blazine raztrosili perje po vsem stanovanju. Najzanimivejše pa so nedvomno zgodbe o kačah.
Sam sem entomolog in kače ne sodijo v m°je področje. Toda o njih se toliko go-
■ fori, da sem se odločil priskrbeti si kačo, Pa naj bo še tako neznatna.
Kmalu se mi je ponudila priložnost. V Suhumiju so mi poklonili čudovito ne-j strupeno kačo, tako imenovano »Eskulapo-vo kačo« (naš gož, op. prev.).
Moja kača je bila precej, dolga- — 120 centimetrov. Po hrbtu je bila čisto orna, po trebuhu pa belkasta. Čudovite oči na lepi glava so zrle vame, ne da bi treni-I®. kot je to pri kačjih očeh običajno.
■ Njeni gibi so bili resnično razkošni kot pri indijanski plesalki.
Pokazali so mi, kako je treba s kačo ravnati: najpomembnejše je, da ne hitiš, j Pa nisi nervozen in naglih kretenj. Z roko ne smeš nikoli segati naravnost h kačini glavi. Ce je kača že razdražena, jo je tre->a s čim pomiriti in jo mirno prijeti oko-n telesa. V nobenem primeru prstov ne i smete stiskati.
■	V vlaku Suhumi—Moskva je šlo vse od-| Učno. Kačo sem imei .v dvolitrski posodi.
•	Doma se je izkazalo da ni tako prepro-
sto imeti v stanovanju kačo. Kača se je le
■ s težavo gibala po parketu, toda nekako 86 je privlekla do divana in se brž skrila Podenj. Pomislil sem. da bd ji lahko s trdo Peto slučajno stopil na glavo, jo izvlekel izpod divana in jo spet spustil na tla. To bot se je kača naglo orientirala in se napo-
na naravnost proti vratom k sosedom. Moral sem jo grobo zagrabiti za rep.
VEDNO NA PREŽI
Moja predstava o kači, ki se svobodno sprehaja po stanovanju in visi med družinskim obedom s svetilke nad mizo, ni postala stvarnost.
Kačo sem dal v star, prazen akvarij, j ?-goraj pokrit s steklom. Da ne bi zlezla Ven, smo na steklo postavljal; kak težak Predmet. Toda naj smo postavili tja karali, kača je bila vselej tako vešča,. da je odkrila tudi najmanjšo odprtinico in jo z sem telesom širila do potrebne velikosti. ?.el[e noči je bilo s potrpljenjem moje dru-,'ne konec. Okoli dveh, treh ponoč; je za-pe o šumeti listje velikih palm v naši sobi. ')J;®rn se je vse umirilo. V prvem tre-u se nisem zavedel, da visi nad mojo
glavo, ovita okoli palminega listja, velika črna kača in nepremično zre vame.
Ne smete misliti, da je bila kača naivna. Mnogo je bilo odvisno tudi od njenega razpoloženja. Enkrat sem jo pokazal nekemu svojemu sorodniku. Kača pa je bila tedaj očitno nerazpoložena in ni želela novega poznanstva. Zače.a se je trgati od mene. Brž ko sem malo stisnil prste, pa je poskočila in me usekala z zobmi. Njeni zobje so kot konice šivank in na roki so mi dolgo ostali sledovi natančno razvrščenih ranic. Drugič sem sedel s kačo in bral. Kača se mi je rada ovila okoli vratu, položila svojo glavo na mojo in ogledovala slike v knjigi. Pa sem pozabil nanjo in prenaglo obrnil stran v knjigi. Bliskovit skok — in na mojem prstu je vzcvetela kaplja krvi.
Toda to sta bila le dva primera v treh letih. Ponavadi sva bila v najboljših odnosih. Toda na neznance, ki so se vrh tega še prenaglo gibali, je sikala in jih napadala. Tako da vam takšna, dovolj velika in »grozna« kača lahko zagotovi varnost... *
Končno sem kačo ponovno zaprl v posodo in jo odnesel na delovno mesto. Tam je bil. odličen vrt s premičnim steklenim zidom. Začel sem jo hraniti tu. Morda je kdo od bralcev dobil vtis, da sem kačo mučil z lakoto. To je blizu resnici, kajti kače nasploh redko jedo. Povprečno je ka-ča jedla dvakrat na mesec, z lahkoto pa je prenesla tudi štiritedenski post. Najprej sem jo hranil s koščki surove govedine. To je bilo silno težko, kajti moja kača govedine nikakor ni hotela priznati za hrano. Zato sem jo moral hraniti na silo. Potem sem jo začel hraniti z belimi mišmi.
Napadalec je napadalec. Kljub temu je bila moja kača mirno bitje pa tudi družabna. Na žalost se ji vsi ljudje niso mogli enako odzvati. Ko sem nekoč delal v svojem kabinetu — kača je n« mojem trebuhu počivala — je vstopila ena mojih sodelavk. Med pogovorom me je presenetila nagla sprememba njenega obraza. Nenadoma je sredi besede umolknila in začela zgroženo buljiti v moj vrat. Izkazalo se je, da je kačo začelo zanimati, kaj se dogaja, in je pokukala izpod mojega ovratnika in veselo iztegovala svoj jeziček.
Nekoč je kača iznenada izginila. Preiskali smo vso sobo. vse premetali — toda kače ni in ni bilo. Tedaj mi ni bilo najbolj prijetno. Lahko pogine, lahko bi jo kdo ubil. Tudi če bi se zvlekla v park, moskovske zime ne bo preživela. Prav tako mi je prišlo na misel, kako v kabinetu mimo sedi kaka starejša sodelavka. Nenadoma se ji dotakne noge nekaj Medenega in vlažnega. O, groza — po nogi se ji ovija Ogromna kača! Posledica: ali infarkt alj hud duševni pretres. Tudi moškemu pri takem doživet-. ju ne bi bilo nič laže.
Odločil sem se, da napišem oglas. Pritrdil sem ga pri vhodnih vratih na desko, kjer so bila ponavadi obvestila o izgubljenih knjigah in dežnikih.
»Izginila je črna nestrupena kača — .Eskulapova kača’ — dolga 120 centimetrov. Najditelja prosimo, da jo vrne v solni št. 391!«
SKRIVNOSTNO IZGINOTJE
Pridem zjutraj na inštitut. Moj listič je nekdo pritrdil na steber pred vhodom, tam, kjer so običajno obešali osmrtnice. Pred stebrom stoji vznemirjena skupina in komentira besedilo. »Kateri bedak neki bi priznal, da je kača strupena? Ljudi je treba pomiriti!« Vzpenjam se v svoj kabinet v tretjem nadstropju. Vsi naglo maše s cunjami špranje pod vrati. Prišli so izletniki z neke šole. Dekleta so prebrala moj oglas in niso hotela stopiti v stavbo, kjer se po hodnikih sprehajajo kače. Tistega dne ni skoraj nihče počel nič pametnega. Ljudje so se večinoma plazili po kolenih in gledali pod omare in mize.
Kačo so mi prinesli šele čez mesec in pol, oslabljeno in mlahavo. Povedali so, da so jo našli nadstropje nad menoj, pod baterijo centralne kurjave. Odnesel sem jo na vrt, jo po vseh predpisih zaprl in odhitel iskat miš.
Kača si je naglo opomogla, zadovoljna in sita je lezla po vrtu. Kmalu se je začela leviti. Spremenila je kožo.
Bolj in bolj sem razmišljal o usodi kače. Zelo mi je bila prirasla k srcu. Toda žival, ki ni na svobodi, slabi. Minila so že tri leta od dneva, ko sem jo dobil. Kmalu sem moral odpotovati v Jerivan. Vlak pelje skozi Suhumi. Odločil sem se, da spotoma spustim kačo na svobodo.
Na polici v mojem kupeju je bil nahrbtnik, v nahrbtniku posoda in v posodi — kača. Na železniški postaji v Suhumiju takšne kače seveda ne moreš spustiti na svobodo. Tudi v Jerivanu kaj takega ni mogoče. Podnebje tu je čisto drugačno. To pomeni, da jo je treba spustiti kje spotoma, ko bo vlak zmanjšal hitrost. Vlak je zapustil Suhumi, jaz sem stal na hodniku. Okno sem že odprl, v rokah držim posodo. Kot nalašč vlak drvi, na hodniku pa je polno ljudi. Končno je vlak začel zavirati. Ne smem izgubljati časa! Naglo odprem posodo in z bliskovitim gibom vržem kačo skozi okno. Skozi zrak šine bleščeča črna črta in jzgine za nasipom.
Potem so me potniki iz njenega kupeja ves čas potovanja na skrivaj ogledoval/ in si šepetali. Ko bi vedeli, da je bil v mojem nahrbtniku tudi udav! Neki moj tovariš me je prosil, naj ga spustim na svobodo kje blizu Jermemija ...
tudi gož je lahko domača žival
NEKATERE VELIKE SKRIVNOSTI ČASA SO ZDAJ RAZVOZLANE:
I isto, kar je najočitnejše, najpogosteje spregledamo. V eni izmed Chestertonovih zgodb o očetu Brownu se je zgodil umor v stanovanjskem bloku, vendar niso videli nikogar, ki bi šel v hišo — razen poštarja. Njegova navzočnost je bila nekaj tako samo po sebi razumljivega, da je lahko odnesel pete pred očmi policajev, šele potem je oče Brovvn spoznal po tehtanju o »izključni priložnosti«, da je moral prav poštar zagrešiti zločin.
Vrsta umorov v Londonu, ko so bile žrtve sama dekleta, ki jih je morilec po zločinu slekel, so postavila analogijo Che-stertonovi teoriji o »nevidnem človeku«. Med februarjem 1964 in februarjem 1965 je pod zločinčevo roko umrlo šest žensk — umore so začeli primerjati z dejavnostjo Jacka Razparača v istem mestu pred tri-, četrt stoletja.
Morilca niso nikdar našli, vendar so se umori nenadoma nehali. Mnogo teorij je krožilo o tem, zakaj se je vse tako nenadoma končalo: da je zločinec končal v umobolnici, da je pobegnil v tujino ali spremenil ime in zunanjost, da bi se ognil policijski mreži.
Danes je znana vsa zgodba o tem, kako je Scotland Yard iskal morilca. Zapišemo lahko, kako se je nemara izmuznil neopazno skozi policijske kordone, ki so jih postavili samo zato, da bi ga ujeli, kako so se nabirali dokazi, ki so nezmot-ljiyo povezovali umor z umorom, kako je prišla policija — dasi prepozno — do po-* glavitnega osumljenca in zakaj je Scotland Yard čisto prepričan, da je ta osumljenec res zagrešil šest umorov.
Policija se je v vsej tej, akciji zelo trudila in nikdar se ni zgodilo, da bi se bil kdo pritožil nad kakim policajem, katerega naloga je bil lov na morilca teh deklet. Ko je konec leta 1965 policija nehala iskati morilca, ker se umori niso več nadaljevali, se je Scotland Yard vendarle opiral na neko- »veliko verjetnost«, da se •je prikopal do pravega osumljenca. O njem niso javno govorili — to je bila skrivnost, znana le šefom policije. Slo je za nekega petinštiridesetletnega nočnega delavca, ki je živel v južnem Londonu in ki si je leta 1965 vzel življenje v času, ko je bilo očitno, da je preživljal hudo duševno krizo.
Njegova družina še vedno živi v Londonu, vendar prav nič ne sumi, da bi bil njen pokojni član v kakršnikoli zvezi z zločini, in sploh ne ve, da imajo o tem človeku pri Scotland Yardu obsežno gradivo in indice, ki so nanj obrnili pozornost. Poudariti pa moramo, da ni nobenega neposrednega dokaza, da je bil ta človek ' res morilec deklet, ki jih je po zločinu slekel. Po njegova smrti pa je policija o njem le zvedela dovolj, da je »še kar zadovoljna«, zase seve. Predvsem so zdaj prepričani, da imajo v rokah dovolj dokazov, po katerih bi možakarja lahko začeli zasliševati. Toda njega seveda ni več.
Ta mož je bil nočni paznik, zaposlen pri neki zavarovalnici, in je hodil po raznih tovarnah v zahodnem Londonu ter skrbel za to, da bi ponoči kdo vanje ne vdrl ali da bi kje ne nastal požar. Njegova služba je trajala vsako noč od desetih do šestih zjutraj. Zavarovalnica mu je dala tudi kombi, s katerim se je prevažal od tovarne do tovarne, seznam tovarn, ki jih je moral vsako noč obiskati, ključe in svetilko.
Ob. prvih umorih je policija ponoči skrbno opazovala avtomobile v četrtih Shepherds Bush, Hollend Park in Aeton. Bilo je namreč očitno, da je morilec svoje žrtve pTepeljaval z nekim prevoznim sredstvom proč od mesta, kjer se je zgodil zločin. Vsak tujec, ki ni znal prepričljivo razložiti policajem, zakaj je v tem delu mesta, je postal sumijiv prav tako so bili sumljivi tudi avtomobilisti, ki so vsak večer prihajali na ta področja. V tistem času se je v precejšnem delu zahodnega Londona razpasla poulična prostitucija in ugotovili so, da so bile vs^ te umorjene ženske poprej zapletene v to vrsto posla.
A kdo bi pomislil, da bi bil lahko sumljiv tudi nočni paznik, ki se je vsako noč prevažal po tem delu mesta v kombiju in opravljal svojo dolžnost? Ce že ni bil policaj, je bil vsekakor v takem poklicu, ki mu je zagotavljal varnost pred policijo. Kot paznik je bil povsem upravičen, da se giblje po tej četrti,- Kolikokrat so ne-
mara policaji videli njegov kombi, pa ni nihče pomislil, da se v njem vozi morilec, ki ga iščejo! Bržkone so šoferja celo osebno poznali.
VSEM VIDNI NEVIDNI ČLOVEK
Podobno kakor poštar v Brovvnovi zgodbi je bil tudi nočni paznik nekaj tako samo po sebi razumljivega, da se ni nikomur posvetilo, da bi lahko bil njihov poglavitni osumljenec prav tam, pred vsemi njihovimi očmi. Ko bi bil kdo to vedel, bi bil seveda lahko kritiziral neučinkovitost Scotland Yarda. A tega bržkone ni vedel nihče. Pravzaprav je vsako noč delalo pred policijskimi očmi na področju, ki ga je Scotland Yard nadzoroval, kakih petsto Brownovlh »poštarjev«, šoferjev avtobusov, reševalcev, poštnih tehnikov in vsi so imeli zelo utemeljene razloge, zakaj so na nadzorovanem področju v kritičnih nočnih urah. Policija je izprašala skupaj 120.000 ljudi (!), in ko se je policijski obroč tako zožil, da bi bil celo »poštar« stopil v past, je bilo prepozno: paznik si je vzel življenje.
Zgodba o umorjenih golih dekletih je presenetljiva in v mnogih pogledih podobna zgodbi a Jacku Razparaču, o katerem dandanes na splošno menijo, da je bil propadli odvetnik Montague John Druitt. Tistih deset tednov groze v jeseni leta 1888, ki jih je takratni tisk označil za »krvavi sončni zahod«, je napravilo Jacka Razparača za bržkone najhujšega britanskega zločinca.
čeprav sta obe seriji zločinov časovno zelo odmaknjeni in sta se dogajali v precej drugačnih okoliščinah, sp vendarle ujemata v mnogih pogledih: večkratni umori, kratko obdobje med dvema zločinoma, delo enega morilca, žrtve — ženske istega poklica. Zločini so se v obeh primerih nehali tako nenadno, kakor so se začeli, vendar niso dobili ne enega ne drugega zločinoa. Policija je bila prepričana, da so se zločini zato končali, ker sta oba ’ zločinca umrla imela je dokaze, da sta si oba vzela življenje, ker nista mogla več prenašati svoje krivde.
Nikoli niso mogli zanesljivo ugotoviti, ali je morda drugi morilec hotel posnemati prvega, čperav so o Jacku toliko pisali. Posneli so o njem filme in napisali celo gledališke igre (celo v obliki musicala in v verzih), da bi o njem ne vedel le kak človek, ki je čisto vase zaprt.
Dokler ni Scotland Yard sporočil javnosti, da je v Londonu na delu množični morilec, so se ljudje za posamezne umore kaj malo zanimali. Potem pa so začeli govoriti, da mori novi Jack Razparač. Policija je vrgla svoje karte na mizo, da bi pritegnila k sodelovanju meščane in da bi zavarovala naslednje morebitne žrtve. Vendar ni bilo uspeha. Zgodilo se je prav nasprotno: ljudje so začeli dvomiti o slavi Sootland Yarda. In ko sta se potem kmalu zgodila še dva umora, tako rekoč pred očmi policije, je Sootland Yard v očeh Londončanov izgubil vse zaupanje.
Umori so dvignili zastor nad londonskim sladkim življenjem in nad življenjem londonskih zločinskih krogov. Nekdo je pripomnil, da je London pravzaprav leglo nemoralnosti.
Med junijem 1959 in januarjem 1965 je umrlo osem žensk, za katere so menili, da so bile žrtve zločinca, vendar so nazadnje dva izmed teh primerov izločili. Sest umorov pa je ostalo in za vsakega od njih je bila značilna vrsta konstant — to . je bila nit, ki se je vlekla skozi vso preiskavo.
NEZAVAROVANE ŽENSKE
Prostitutke so bržčas bolj izpostavljene nasilju kot katerikoli drug del prebivalstva. V Londonu so v tistem času opravljale svojo obrt predvsem na področju Notting hilla, Paddingtona, Bayswatra in She-pherd’s Busha. Toda kadar se je zgodil kak zločin, so vse rajši molčale, kakor pa govorile. Scotland Yard se je moral med vso preiskavo ubadati s tem zidom molka. Zgodilo se je celo, da neka policijska postaja sploh ni vzela zares prijave, da pogrešajo nek^r prostitutko. Zenska je bila umorjena, toda policist, ki je dobil to spo-
ročilo, je pač menil, da je taka ženska že po svojem poklicu klatež in da se bo prej ali slej že še kje pokazala živa in zdrava. Ko bi bili ob tem umoru pravilno ukrepali, bi bili morda morilca ujeli.
Ko je bil lov na vrhuncu, so premestili mnogo policajev z drugih področij, da bi se posvetili samo zadevi »umorjenih golih deklet«. Zdi se, da se toliko detektivov in policistov v britanski zgodovini kriminalistike sploh še ni nikdar ukvarjalo z eno samo zadevo. Sest umorov je preiskovalo pet policijskih 'inšpektorjev, dva policijska načelnika, vse skupaj pa je vodil poseben poveljnik iz ministrstva za vojsko. Detektivi, ki so sodelovali v akciji, so bili izkušeni in vsak od njih je poprej uspešno razvozlal kakih sedemdeset do sto umorov, ta zadeva pa je bila zanje pretrd oreh. Samo enkrat so bili zločincu že na sledi, potem pa je izginili s sveta.
Ce prištejemo tudi tista dva umora, o katerih smo prej zapisali, da so ju pozneje izločili, lahko ugotovimo, da se je vseh osem umorov zgodilo v londonskem policijskem okrožju številka ena, ki ga je vodil načelnik Jack Mannings. Ena izmed obeh žrtev je bila Elizabeth Figg (umorjena ju-oblečena. Našli so jo na sprehajališču ob jena novembra 1963). Prva je bila ob življenje kakih pet let, preden so se zares začeli vrstiti umori. Bila je, v nasprotju od drugih, ki so jih našli čisto gole, deloma oblečena. Našlo so jo na sprehajališču ob reki. Bila je približno enako visoka kakor druge žrtve in so jo na področju Notting Hilla dobro poznali. Po telesni višini žrtev sodeč si je morilec izbiral dekleta manjše postave, da bi jim bil lahko kos.
Gwynneth Rees, ki je imela 22 let in je delala v Sohu z imenom Tina Smart, so izločili zaradi drugih razlogov. Mrtvo so jo našli novembra 1963, prav tako skdraj popolnoma slečeno. Bila je nizke postave kot druge žrtve. Zdi se, da je bila zapletena v prepovedano odpravljanje ploda in da jo je spravila s sveta kaka maščevalna roka. Njeno truplo so našli skrito pod ruševinami neke hiše v Mortlaku: bilo je brez glave in vzroka njene smrti niso mogli nikdar natančno ugotoviti.
Drugih šest umorov je preiskovalo pet inšpektorjev. Umor Hannah Tailford (februarja 1964) je začel raziskovati inšpektor 1 Benjamin Devonald, umor Irene Lockvvood (aprila 1964) Frank Davies, umor Hellen Barthelemy (aprila 1964) Maurice Osborn, umora Mary Fleming (julija 1964) in Mar, garet McGovvan (decembra 1964) William Marchand, umor Bridie 0’Hara (februarja 1965) pa William Baldock.
Umori so se začeli januarja 1964. Tridesetletna Hannah Tailford je prišla, kakor tudi vse druge žrtve, s podeželja iskat delo v London, vendar se je kmalu pogreznila v prostitucijo. Prebivala je blizu železniške postaje Vietoria in so jo pogosto videlj tudi na Baywater Road. Odkar je 24. januarja izginila iz svojega stanovanja, so poročila o njenem gibanju nejasna, čeprav je nekdo trdil, da jo je videl še sedem dni pozneje na železniški postaji Vietoria.
Drugega februarja so jo potegnili mrtvo golo in — na sebi je imela samo nogavice — iz Temze blizu Hammersmith Bridgea. Policija je po vodnem stanju in po toku reke izračunala, da' jo je moral nekdo vreči v vodo kakih 24 ur prej blizu Duke Me-adova, kakih 750 metrov više ob reki. Duke Meadovv je precejšen del sveta ob Temzi v Chiswicku, znan po tem, da je vedno poln mladih parčkov. Znan pa je tudi po tem, da hodijo vanj prostitutke s svojimi klienti, ki jih love po zahodnem Londonu.
Nihče ni mogel natanko ugotoviti, kako je umrla. Vidne so bile poškodbe na glavi, po čemer so sklepali, da jo je morda morilec z udarci omamil, potem pa vrgel v vodo. Tailfordova je bila noseča in je zapustila dva otroka. Bila je temnolaska in majhne postave.	*,
da jo je morilec zadavil, potegnil z nje vso obleko, potem pa jo vrgel v reko. Tudi ta je bila noseča. Policija jo je prepoznala po vtetoviranem znamenju in potem še s pri-; merjavo prstnih od isov. Lockvvoodovo so nazadnje videli 7. aprila v Chiswicku (delu Londona), njeno truplo pa so našli 8: aprila.
Kmalu nato je inšpektor Davies prijel nekega moškega, osumljenega umora. Možakar je znal natanko opisati Lockwoodovo, njeno obleko, postavo in celo njen naglas. Priznal je celo, da jo je umoril, toda na obravnavi je preklical priznanje in dejal, da si je vso zgodbo izmislil samo zato, ker je bil »že vsega sit«. Izpustili so ga, čeprav je ostalo nepojasnjeno, zakaj je znal tako natančno opisati Locwoodovo. Izkazalo sel je, da je bil možakar zelo samoten človek' in da je hotel z izmišljenim priznanjem samo pritegniti pozornost. Zgodilo pa se je še nekaj, kar je govorilo o njegovi nedolž- ■ nosti. Medtem ko je bil v preiskovalnem zaporu, se je zgodil nov umor. Tokrat je bila žrtev Hellen Barthelemy. Za policijo je zdaj napočil kritični trenutek. Seveda 'j$ mogoče, da nista bila umora Tailfordove in Lockwoodove v nobeni zvezi, »toda zdaj«, je nekdo pripomnil, »ne gre več za dvojino, ampak za množino — za množico žrtev«.
Začeli so se kazati prvi obrisi tistega, kar je te tri umore nekako povezovalo: vse tri žrtve so bile zenske, ki so se ukvarjale s prostitucijo, vse so delale na istem področju, bile so približno enako visoke vse ‘ so prišle v London s podeželja, vse so našli gole, vse so bile	očitno napadene	od	,
zadaj in umori so si	sledili približno	z	eno-
mesečnim- presledkom.
To so bile »konstante«, ki so povezovale prve tri umore. Toda pri umoru Helen Barthelemy se je le pokazal neki element. Sodnomedicinski izvedenci so ugotovili na koži trupla majčkene krpice barve. Ta barva je postala za detektive zelo pomembna. Sledove barve so namreč našli tudi na naslednjih treh žrtvah morilca, na truplih, ki ]>h niso našili v vodi,	ampak drugje.
Ce bi bila policija	lahko povezala	sledo-	'
ve barve z določenim osumljencem, bi bila lahko sprožila zadevo pri tožilcu. Toda še vedno se ji ni niti približno sanjalo, kdo bi lahko bil morilec.
Helen Barthelemy, dvaindvajsetletna Sko-t'inja, enako visoka kot drugi dvet nesrečni dekleti, je prebivala v Harlesdenu, v severozahodnem delu Londona. Šolala se je v samostanu, potem je pobegnila iz njega v BlacRpool, kjer je postala striptizetka, od tu se je preselila v Liverpool, potem pa v London, kjer je živela le kako leto, dokler je ni pokončala morilska roka.
»VAŽNI« OSUMLJENEC
Deset tednov pozneje so približno na istem mestu našli drugo truplo. To je bila Irene Lockwood, šestindvajsetletna plavolaska, ki je prebivala v Notting Hillu. V London je prišla pred osmimi leti, in sicer iz Lincolnshira. Ugotovili so, da je bila enako nizke postave kot Tailfordova,
SEKSUALNI ZLOČINI? NE!
Njeno truplo so našli v nekem drevoredu 24, aprila — šesr.najst dni po smrti Lockwoodove. Zdravnik je ugotovil, da j° je morilec zadušil, dasi na vratu ni bilo nobenih znamenj nasilja. Menili so, da jo je zločinec bržkone prijel od zadaj in ji na obraz pritisnil kako blago ali blazino. Sodnomedicinski izvedenci Scotland Yarda so ugotovili še dvoje: prvič so našli na truplu majhne sledove barve, poleg tega pa so ugotovili, da je bila ženska zadušena oblečena in da je obleka z nje izginila šele po njeni smrti.
To je policijo zmedlo. Dotlej je namreč menila, da je zločinec moril iz seksualnih nagibov, vendar na truplih ni bilo nobenih znamenj, da bi jih bil kdo izrabil, in če so ženske umrle, medtem ko so imele obleko še na sebi, se zdi, da je to izločevalo misel, da jih je morilec umoril šele po občevanju.
Analiza barve je pokazala, da so bile krpice večbarvne in da so vsebovale svinčev acetat kot podlago, ki jo uporabljajo pri avtomatičnem razprševanju barve. ^ lakirnicah avtomobilov pogosto delajo P° tem postopku, v rabi pa je tudi v tovarnah kovinskih izdelkov.
Število krpic in barv je navajala detektive k misli, da se je telo žrtve navzelo teh reči v kaki večji tovarni in ne pri kakeh1 obrtniku. V velikih lakirnicah brizga barva iz razpršilnika z veliko hitrostjo in zat° ! je delcev vseh mogočih barv v takih pro- l štorih povsod dovolj.	i
Detektivi so menili, da truplo bržkone ^ ni ležalo v kaki lakirnici, 'niti ga ni naš®‘
SCOTLAND YARD JE PREPRIČAN, DA Sl JE MORILEC SODIL SAM
(1)
PRED ŠESTIMI LETI SO V LONDONU POTEGNILI IZ TEMZE GOLO ŽENSKO TRUPLO. TO JE BILA HANNAH TAILFORD, PRVA ŽRTEV SKRIVNOSTNEGA MORILCA, KI JE SPOMINJAL NA JACKA RAZPARAČA...
kak ličar, marveč se jim je zdelo bolj verjetno, da je bilo truplo v kakem prostoru blizu lakirnice. Delci barve bi namreč lahko iz takih lakirnic prodrli tudi skoz okenske špranje ali skozi špranje okrog vrat.
Barthelemyjevo so pogrešali samo nekaj dni. V kasnejših primerih se je izkazalo, da je morilec skrivali trupla cele te-dne, predem jih je pustil na kakem prostoru z namero, da bi žrtev hitro našli.
MORILEC SKORAJDA V MREŽI
Zadnji trije umom so bili zagrešeni natanko tako, kakor je bila umorjena Bar-*helemyjeva, zato se je Scotland Yard zelo bal, da bodo sledili še mnogi umori. Začela so prihajati poročila o poskusih avtomobilistov, da bi zvabili dekleta v avto, in o nasilju nad njimi. V nekaterih B*imsrJh so ženske, ki so bile napadene, izjav3.js!e, da so »srečne, da so ostale žive«. Policija je znova prosila Londončane, naj j' pomagajo, ih obljubila, da bodo vse izjave ostale strogo taine. Nato je objavila opozorilo, namenjeno vsem ženskam, »katere način njihovega preživljanja izpostavlja nevarnosti, da bodo doživele enako usb-do kot druge nesrečnice«. Scotland Yard je Prvič javno priznal, da utegnejo biti zločini delo enega samega človeka, »čepTav ni nobenega dokaza, ki bi govoril v prid tej domnevi« (kar je bila v tistem času resnica).
Policija je okrepila svoje motorizirane enote v zahodnem Londonu in sredi junija skorajda morilca ujela v mrežo. V soboto 11. julija so ob enih zjutraj videli tridesetletno Skotinjo Mary Fleming, ki je stanovala v Notting Hillu, v družbi s prijatelji na Queenswayu. Trj dni pozneje so našli njeno golo truplo v na pol sedečem, na pol cepečem položaju pTed neko zasebno garažo na Berrymede Road v Actonu (delu Londona). Najprej jo je zagledal možakar, ki je ob pol šestih zjutraj odprl okno svoje spalnice in mislil, da vidi krojaško lutko.
Nekaj trenutkov poprej je moral neki avtomobilist, ki je vozil po bližnji Acton Lane močno zavreti, da se je ognil trčenju s kombijem, kj je pridivjal iz Berrymede Road. V jezi nad divjim voznikom je avto-' m(>hilist prijavil zadevo policiji. Ko je dve ali tri minute kasneje pripeljal policijski avto, da bi policisti preučili avtomobilisto-v° Prijavo, je bil policiji umor na dlani.
Avtomobilist ni znal niti približno opisati kombija, povedal je samo to, da je bil kombi neke temne barve. Ob tej rani uri na ulici nihče ni videl kombija. Detekti-vi so sklepali samo to, da je bržkone voznik kombija pripeljal truplo Mary Fleming na Berrymede Road in ga odložil pred za-^tbno garažo in da ,e bil morilec tisti, ki 1 bil skorajda povzročil nesrečo na Acton Lane. Policija je takoj preiskala vse pod-nt-je, iščoč kombi temne barve, a zaman, ožilo je izginilo, morda nazaj proti sredi-011 Londona ali pa po mostu čez Temzo.
Naslednjo žrtev morilca so našli šele 25.
. l*vembra 1964 pod gramozom na parkirišču blizu Homton Street v londonski če-Kensington. To je bila Margaret McGovvan, ki so jo pogrešali že o d 23. ktobra. Bilo ji je enaindvajset let in je na enako visoka kot prejšnje žrtve morilca. Policija je prvič izvedela nekaj več o tani, kod je hodila žrtev, preden je prišla' * roke morilca. McGovvanova in še neko ekle sta stali na križišču Portobello Road Lancaster Rofcd v Notting Hillu, ko sta je Pma približala dva moška v avtomobi-P- te prav sta sedela vsak v svojem vozilu, ■f® zdelo, da se poznata. Dekleti sta pri-'• Prva v prvi avtomobil, druga v drugega.
Policija je razposlala opisa in risbi obeh moških. Čeprav spremljevalec McGoweno-, morda ni bil v nobeni zvezi z njeno po-zn©jšo smrtjo, nobenega od te dvojice ni-nikoli več videli, niti se nista sama ja-V|la. Policija je menila, da sta bila morda Poslovna človeka, ki sta si prišla ogledat Avtomobilski salon, prav takrat odprt ra Earls Court, pa sta hotela ostati neznana, pa bi se ne razvedelo za njun stik s pro-
stitutkama.
Policija je bila brez moči, čeprav je do-•vala kar naprej okrepitve. Nekdo je re-170	e*‘ >>Zcli se> umorov sploh ne moremo
9 več preprečiti, še preden se dobro začnemo ukvarjati s tekočim primerom, se že ^odi nov umor.«
res se je zgodil — zadnjič, kakor se
PRRPOZNO POSTAVLJEN POLICIJSKI KOItDON1: Ko so našli truplo šeste žrtve londonskega morilca, je policija tako temeljito obkolila kritično področje, da bi iz njega »še miš ne mogla uiti«. Ušel pa je kombi ...
je poznaje izkazalo — z izginotjem gospe Bridie 0’Hara 11. januarja 1965 izpred hotela Shepherd’s Bush na Goldhavvk Road v Shepherd’s Bushu. Njeno truplo so našli golo v grmovju ob Westfields Road 16. februarja. Tudi Bridie 0’Hara je bila približno enako visoka kot druge žrtve in je prišla v London iz Dublina. Prebivala je v Hammersmithu in zdi se, da je v začetku bivanja v Londonu delala v n eki tovarni, šele ko se je njen zakon razdrl, se je vdala prostituciji.
NASTOPI »FOUR DAY JOHNNIE«
Potem so se umori nenadoma končali brez kakega vidnega razloga. Tisto noč, ko so našli truplo 0'Hare, se je policija, katere naloga je bila lov na morilca, nekoliko preorganizirala. S počitnic so poklicali tudi načelnika Johna Du Roseja in mu dali na voljo osemdeset detektivov, Du Roseja so nedavno prej upokojili, vendar pa je še vedno slovel kot detektiv, ki je znal hitro razvozlati zločine. Rekli so mu »Four Day Johnnie«, ker je večino primerov razvozlal v štirih dneh.
Du Rose si je takoj izmislil past, v katero naj bi se bil ujel morilec, če bi bil znova udaril, hkrati pa so na novo preučili vse gradivo, ki so ga dotlej zbrali o umorih deklet. Predvsem so jih zanimali sledovi barve, ki so jih našli na žrtvah. Preiskali so vse lakirnice in vse delavnice ličarjev pa še vse tovarne, kjer so barvali z razpršilniki — od Marble Archa pa do Hounslovva. Vzeli so vzorce barve in jih poslali analizirat, vendar se ni pravzarav noben vzorec natanko ujemal s sestavo barv in s svinčeno osnovo, kakršne so našli na truplih.
Vedeli so, da morajo obrniti pozornost zlasti na take obrate in prostore, kjer bi lahko morilec delal v miru in neopazno. V bližini bi morala biti lakirnica in kak prostor ali skladišče, kjer bi lahko morilec skrival truplo nekaj dni ali nekaj tednov. »Ce bi našli primerno mesto, bi lahko pri pričj ugotovili, ali je tisto, ki ga iščemo — toliko smo že vedeli o vsem tem,« je dejal neki policist.
Na truplih so našli tudi sledove motornega olja in umazanije, kakršna je v garažah ali nekaterih tovarnah. Po tem so sklepali, da je morilec uporabljal za svoje zločinsko početje kako garažo ali kak tovarniški obrat.
ODKOD BARVA NA TRUPLIH?
Policija v teh prostorih ni nikdar našla kakega nakita ali obleke. Ce bi bila našla kaj, bi ji bilo to seveda precej pomagalo in bi bila pri priči vedela, kateri prostor je uporabljal morilec.
Po najdbi trupla	Mary Fleming in	po
skorajšnjem trčenju	na	Acton	Lane je	ve-
čina policistov domnevala, da so ženske stopale v morilčev kombi, se z njim prostovoljno peljale v kako garažo ali v kak tovarniški obrat, tam	pa	jih je	morilec	od
zadaj napadel. Ko je žrtev pokončal, jo je slekel in njeno obleko zažgal, truplo p>a pustil blizu lakirnice.	Po	nekaj	dneh — v
dveh primerih pa celo po nekaj tednih — je prišel jpo truplo, ga naložil v kombi in ga odpeljal na mesto, ki si ga je izbral.
Toda celo ta teorija je imela luknje. Kako naj si kdorkoli zagotovi zasebnost v velikj tovarni? Ali je morebiti imel morilec kak drug prostor — stanovanje, počitniško hišico ali pa zasebno garažo — kamor je odvažal trupla iz prostora v bližini lakirnice?
Zenske so izginjale med enajsto uro zvečer in eno zjutraj. Njihova tTupla je morilec odlagal med peto in šesto uro zjutraj. To je govorilo v prid misli, da hodi morilec kolikor toliko redno p>o svojih poteh — morda je šlo za kakega nočnega delavca, ki se je vozil v tovarno in odhajal iz nje ob določenih urah.
Truplo je puščal na takih mestih, kjer jih je pač moral kdo najti. Policiji se je čedalje bolj zdelo, da se morilec že kar norčuje iz njene nezmožnosti in da se ji od nekod reži v brk. V nekem obdobju preiskav so celo pomislili, da je zločinec v vrstah policistov samih.
Policijske enote so začele zasledovati in nadzorovati vsakega avtomobilista, ki je redno zahajal v samotnejše ulice zahodnega Londona. Du Rose je ukazal celo postaviti kordon okrog področja, ki je merilo kakih dvajset kvadratnih milj — od Marble Archa do Hounslovva in od Harrow Roada do Bayswater Roada. Vsako vozilo, ki je prešlo ta pravokotnik med osmo uro zvečer in sedmo uro zjutraj, so opazovali, zapisovali njegova pota, in si zabeležili njegovo registrsko številko. Po ulicah so patruljirali policaji v zasebnih avtomobilih, policijskih avtomobilih, v kombijih in peš.
MORILEC — SAMOMORILEC?
Toda vse to ni bilo več potrebno, dasi so bili prepričani, da je tak kordon najpametnejši ukrep, če hočejo naposled zločinca ujeti. Morilec je obmiroval.
Nekaj tednov po tistem, ko je stvar prevzel vroke Du Rose. se je zgodila neka družinska tragedija, ki se je zdela sprva čisto nepovezana z umori prostitutk. Neki moški, ki je prebival v južnem Londonu, si je vzel življenje in zapustil sporočilo, da je to storil zato, ker »ne more vefi prenašati napetosti«.
Policija se je lotila preiskave tako, da žalujoči tega niso niti opazili.
Ker umorov ni bilo več, so del policijskih sil premestili spet na njihove prejš-nje položaje in nadzor v omenjenem pravo-
kotniku nekoliko omilili. Toda policija si še vedno n* znala odgovoriti na vprašanja; Kaj se je zgodilo z morilcem? Ali bo spet začel moriti? Strinjali so se, da tak človek čisto sam od sebe ne bi mogel nehati moriti. Zaradi nečesa — bodisi da je bolan, ali pa se je znašel v zaporu, ali da je medtem umTl ali pobegnil v tujino — ni bil več telesno zmožen nadaljevati svojega zločinskega početja. Du Rose je zahteval vse podatke o ljudeh, ki so jih priprli od srede februarja dalje, in o tistih kriminalcih, ki so jih sprejeli v umobolnice. Zahteval je tudi podatke o nedavno umrlih ali umorjenih moških srednjih let in mladeničih.
V tej zadnji skupini je naletel na podatke o samomorilcu iz južnega Londona. Čeprav ni bilo v tem primeru nobenega sledu o povezavi z umori deklet, je Du Rose vendarle zahteval od nekega svojega detektiva, naj preišče ta samomor. Počasi so se prikopali do dejstev, ki so govorila, da je imel' pokojnik »izključno priložnost« moriti.
Ko so povprašali zavarovalnico, pri kateri je bil možakar zajposlen, kaj je delal zanjo, so izvedeli, da je bil vsakič, ko je izginila kaka ženska, po službeni dolžnosti v tovarni, kjer so barvali z razpršilnikom. Ure, ko je delal, so se natanko ujemale s tistimi — od desetih zvečer do šestih zjutraj — ki jih je oibčrtala že policija. Toda če je že imel priložnost, da ponoči uporablja tovarno za svoje osebne namene, je bilo zelo malo verjetno, da je lahko hranil truplo tam cele dneve in oele tedne. Tovarna je uporabljala precejšnje količine ne premočljive tkanine in z njo varovala okolico pred delci barve, ki so brizgali iz raz-pršilnikov. Zdelo se je, da je morilec trupla zavijal v prav to tkanino in tako so na njih ostali sledovi barve same. Ce je bilo to res, potem je morda vsako truplo odpeljal s svojim kombijem, zavito v nepremočljivo tkanino, s katero je žrtve skrival pred ljudmi. Detektivi so več kot natančno pretaknili samomorilčevo garažo, niso pa našli v njej ničesar sumljivega, niti ne v družinskem avtomobilu. Tega vozila morilec ni uporabljal, če bi ga bil, bi si bila policija zapomnila njegovo registrsko številko. Preiskali so tudi njegov dom, predvsem so iskali obleke in nakit, ki bi povezovali stvar z umorjenimi ženskami. Vendar niso našli ničesar.
Na videz ni imel samomorilec nobenega razloga, da si je vzel življenje. Toda zakaj si ga je vzel? In zakaj so se umori z njegovo smrtjo končali?
Neposrednega dokaza o njegovi krivdi ni bilo. Bilo pa je res, da je pokojnik, ko je bil seveda še živ, uporabljal kombi, da je imel v samotnih nočeh dovolj časa za zločine, da je imel na voljo v ta namen pri meren prostor in da je kot paznik užival neke vrste nedotakljivost.
»Ko smo nazadnje opustili to zadevo,« se spominja neki policist, kj -je ves čas sodeloval pri preiskavi, »smo bili nad izidom vsi strašansko razočarani — čeprav smo nekako nrijx>mogli k temu, da so se umori končali.«
MOJSTRI AFORIZMA
PASJE
UREJATA BRANE ŠOMEN IN ŽARKO PETAN LETO III. ŠT. 21
V mikrofone govori veliko ljudi, poštenih pa tiulj nepoštenih. Sklenili smo, da bo tokrat v mikrofon spregovoril nekdo, ki mora velikokrat biti tiho. Odločili smo se za študenta.
Poiskali smo ga tam, kjer študenta pač najlaže dobiš. Uganili ste: napotili smo se k Figovcu. A tovariš študent je bil tako silno žejen, da ni mogel govoriti, dokler ni vase zlil veliko pivo in ga plačal iz našega žepa. Potem je stekel pogovor:
— Kaj največkrat študiraš?
— Fanatizem lenobe.
. — ?! Katere študente pa imajo profesorji najrajši?
— Kar morijo za takimi z lepimi no-gami.
Mikrofon je vaš, tovariš študent
— Seveda se navdušuješ nad moderno glasbo. Kateri hit ti je najbolj všeč?
— Še vedno me privlačuje tista stara skladba— Money, inoney ...
— Kaj pa bi pripomnil k narodni če študent na rajžo gre?
— To, da je ta rajža največkrat usmerjena v Nemčijo in na švedsko, da o Švici ne govorimo.
— Povej mi kak paradoks.
— Poznam študenta, ki ki hi nul protestiral, pa je tako lačen, da še ust ne more odpreti.
— Imaš slik s tujimi študenti?
— Ja. najbolj zanimiv se mi zdi tisti nemški študent, ki .je protestiral, da nima osebne svobode, ker si kot dojenček še imena ni mogel sam izbrati.
— Tudi ti protestiraš?
— Ne, sploh ne, sem zelo miroljuben, zato protestiram proti protestiranju!
— Bi tudi sam rad kaj povedal?
— Rad bi postavil le eno vprašanje: kaj so delali študentje takrat, ko še niso poznali piva?
Vidite, tako so naši študentje, le pobarati jih je treba in radi povedo, kaj jim leži na duši in na telesu.
JOŽE PETELIN
V
LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC — KAM? Človek se uči, dokler ima mlado učiteljico. Vdovec je človek, lei je zakopal svoj zaklad.
) t v ZAKONSKI POSTELJI JE DOVOLJ PRO
^// ŠTORA ZA TRI.
če se ta zgodi, da se zaljubiš na prvi pogled, jo dobro poglej še enkrat;
V SEKSUALNI REVOLUCIJI SE HOMOSEKSUALCI IN LEZBIJKE BORIJO POD SOVRAŽNIKOVO ZASTAVO.
V seksualni revoluciji, se ne borijo za položaje, ampak za ležaje.
Domovina je bila njegova prva ljubezen, ampak poročil se je z drugo.
Ko gledam sodobna dekleta, čedalje bolj verjamem, da otroke prinašajo štorklje..
IMPOTENCA JE ŠE NAJBOLJŠA OBLIKA KONTRACEPCIJE.
ŽARKO PETAN
DA
m
LO
Ah, čudovito! Kakšni nageljčki, orhideje tulipani, ciklame. . Za katere le bi se odločil?
Pa saj se ne bi niti odločil tako rad, pa kaj moreš! Rože oi ji pa le moral prinesti za rojstni dan. Cvetje — to je veselje, plemenitost, spoštovanje, ljubezen ...
Ampak jaz bi rad kaj bolj originalnega, kaj bolj vzvišenega. Presneto, kakšna sitnost! Odnesel ji bom nekaj cvetic pa pika. Toda kakšne, za vraga salamenskega, če pa jih je toliko? Navaden šopek ne bo naredil kaj prida vtisa, zanesena tjavdan ga bo porinila v vazo ali pa še celo na kup k drugim rožam. Toda moje rože ne smejo neopaženo obtičati kje v sobi. Saj vendar osvajam!
Ah, Evica moja, kakšne skrbi mi delaš. Ti zagotovo ne misliš name. Zakaj bi ti potem še rože prinašal? Preveč je zapeljiva, tiste prelepe skrivnostne oči ima in okrogla kolenčka... res moram dobro premisliti ...
Orhideje ... To, ja! Odlične za njihovo stanovanje pa še staršem bodo ugajale. Kako imeniten gospod, bodo dejali, pa s tako prefinjenim . okusom. Najbolje, da potem kar zaprosim za njeno roko. Po sta-
rem, kot res soliden fant. S starima bom hitro opravil; eleganten poklon mamici, nekaj komplimentov, in... po potrebi še kaj. Z njo bo teže, ne poznam je še tako dobro. Ne vem, kakšne narave je — sicer pa se da z ljubeznijo vse zgladiti. No, ja, saj kar dobro vem, kakšna je. Avto ima, za volanom je lepa, elegantna, še kako zanimiva! Tudi sam bi potreboval vozniški izpit. Ne, naj Kar ona vozi, zakaj bi metal denar proč in še tako bo imela do poroke precej muh. Moj žep pa ni tako globok!
Kaj pa naj zdaj napravim? Tele orhideje niti niso tako lepe, nageljčki, zaviti v ce-lofan in z rdečim trakom, to pa že! čudovit poklon. Naj čuti, da sem kavalir, čeprav brez žiro računa. Samo, kako bom nosil te rože, in še s košarico zraven? To vendar ne pristaja imenitnemu gospodu. Naj pošlje cvetličarna? Cena se dvigne!?
Hudiča, nekaj le moram storiti. En cvet vsaj..,? Privlačna misel zanjo, dobra za moj žep. En sam cvet, to je prav imenitno, diskretno. To pa bo vžgalo!
Koldkooooo . ...? Pet dinarjev? Za en cvet...
To je konformizem! Preprosto voščilo bi kar prišlo v poštev, malo cenejši konformizem. Lahko kupim razglednico, tisto globinsko. Ali pa ne. Navadna bo kar dobra. Vraga, tudi to je konformizem — stroški.
Kaj napravici? Aha, že vem. Telefon! Telefonsko voščilo s Kakšno pesniško fraai-co. To je moderno, originalno, sploh v duhu časa. Dobro, da imam drobiž. Samo dvajset par, kje tiči ta Kovanec ... pri moji duši, pa sem res trapast — jutri v pisarni, da iz pisarne ji bom telefoniral ...
MITJA HRIBOVŠEK
SEXI
MISLI
Ali je skozi umetne trepalnice tudi pogled umeten?
KO MU JE ODKRILA SVOJO DUŠO, JE ZAHTEVAL, NAJ MU ODKRIJE TUDI TELO.
V časopisih, ki so zoper seks, je največ golote.
KOT OTROK SE JE FOTOGRAFIRALA NAGA. ZDAJ NOČE PRETRGATI TRADICIJE.
DUŠAN STARČEVIČ
		*’*		* * » <« "****» •• *	
-			•	
				
	10%,			I '
DOŽIVLJAJI DOBREGA VOJAKA SVEJKA V PRVI SVETOVNI VOJNI
\\W\W\
Na pragu se je pojavil vojni kurat. »Ni-ni-kakor ne morem dobiti kasarne. Pojdita torej domov in po-pomnita, da se ga človek v službi ne sme na-treskati. Marš!« Vojnemu kuratu v čast bodi rečeno, da v kasarno sploh ni telefoniral, ker doma ni imel telefona, marveč je govoril kar v stojalo namizne svetilke.
In znova se začenja Švejkova odisejada s častnim spremstvom dveh vojakov, ki ga ženeta k vojnemu kuratu Katzu. — »Ali veš, čemu te ženeva h kuratu?« — »Nemara k spovedi,« je odvrnil Švejk, »jutri me bodo obesili.« — »Zakaj pa ffe bodo?« je sočutno vprašal dolgin. »Najbrž bo to prst usode,« se je Švejk dobrodušno nasmehnil in izjavil, da je žejen. »Pojdimo h .Kukliku’,^ je še predlagal in vojaka se nista dala ^dvakrat prositi.
»N-n-n-nažrla sta se ga!« je rekel kurat, »švejk, odpeljite ju v kuhinjo. Stražite ju, dokler ne pride patrulja. Takoj bom telefo-nt-ra-l v kasarno « Pijana vojaka sta se zavalila na klop v kuhinji, Švejk pa je hodil pred vrati sem in tja. Vojaka pa sta užaljeno dolžila Švejka, da je bril norce iz njiju. »Pusti naju domov, ne uganjaj neumnosti, kolega!« — »Ne poznamo se več!« je strogo odoovo-rif Švejkc
V »Kukliku« je bilo veselo. Škripale so gosli in harmonika. Vojakoma je bilo to zelo všeč. Po petem vrčku se je dolgin odločil, da zapleše, debelfnko pa se je ves predal uživanju. Vse je bilo v vzdušju gesla: Za nami — vesoljni potop! Ko se je dan že nagibal k večeru, so se spet odpravili na pot. Švejk je moral podpirati pijana vojaka in šele po nečloveških naporih mu je uspelo, »da se je prignal« h kuratu.
♦
♦
♦
♦
♦
<D (/)
.2 'E
JD <0
is
ja ~ u> w •-5T 3
_ ></» CM 2
JC Q>
CL >, 03 i/> — U} ‘Z O
> O.I
Seksi pasje bombice
In bog je ustvaril žensko... in .ji dal zadnjo besedo.
Nekateri živijo za ljubezen, drugi od ljubezni, tretji — slednji so bolj redki — v ljubezni.
Seksualna revolucija ne pozna mej — zlasti iUdijansko-jugoslovanske.
Primer ponesrečenega striptiza je naša kultura. Kar naprej jo slačimo, pa še vedno bodi okrog v cunjah.
Iteklama za maksi krilo: Pod njim je nekaj več!
OGLAS
Poročim se z dekletom, ki zna delno tudi kuhati.
Janez Turk
PLAYBOY NAŠIH BABIC
iHH
C3
O
DUALNA
V J
O ADAMU IN EVI
Neki obrtnik je, iz,povedujoč ljubezen, polovico utajil.
Striptizeta je ženska, ki se oblači na račun slačenja.
Zenske je začelo skrbeti, kaj naj ob določenih trenutkih slečejo, in ne več, kaj naj oblečejo.
LAJOS PINTER
REVOLUCIJA
Edina revolucija, po kateri se število ljudi Poveča, je seksualna.
Impotentni so lahko samo teoretiki seksualne revolucije.
^ zmago seksualne revolucije bo premagano
devištvo.
Vsa dekleta iz naše ulice trdijo, da je velik borec seksualne revolucije.
Glavni boji seksualne revolucije potekajo J* Postelji.
B°rcem seksualne revolucije ne plačujemo Pokojnin, pač pa otroški dodatek.
seksualno revolucijo se aktivno bori že
pubertete da|ie- MIRKO CYLER, ML.
c«
Nimam rad ljudi, ki hodijo po mestu z rožami. Sam sem Cesto postopal z rožami po ulicah, zato mi gre to danes malce na živce. Zaradi stvari, ki jih bom opisal, sem ob srečanju s takšnimi ljudmi malce živčen. Toda zdaj sem že korak dlje.
Injekcijo mi je dajal prijatelj, zdravnik.
— V bistvu je zdaj vse v redu, — je dejal -- glavno je, da se ne boš živciral.
— Hvala, — sem odgovoril. Potlej sva se malo pogovarjala o montaži poljskega fiata, potlej pa sem ga vprašal, koliko sem dolžan.
— Ne bodi smešen! — je odgovoril zdravnik — Nič! Bil sem zelo vesel.
Da bj se oddolžil, sem odšel, v cvetličarno z imenom Kuryllo in se znova vrnil k zdravniku z rožami, kajti nisem našel človeka, ki bi mu jih lahko odnesel.
Naslednjega dne mi je znani odvetnik svetoval v neki pomembni zadevi.
— Kar zadeva stvar, bodite popolnoma mirni, —• mi je rekel vljudno, kaj moram storiti. — Važno je, da se ne boste živ-cirali.
POLJSKE ROŽE
— Gospod baron! To bi lahko pustili za kasneje! ...
— Nič hudega, draga gospa — za kasneje nama ostane še kaj drugega ...
Pogovorila sva se o sezoni na Zakopanih, potlej pa sem vprašal odvetnika, kolikšen je njegov honorar.
— Ne govorite o tem! — je z roko zamahnil odvetnik. — Veselilo me je, da sva se lahko pogovorila.
Gospa KuryllO me je sprejela zelo prisrčno. S skupnimi močmi sva uredila izreden šopek.
Začel me je boleti zob, in to že tedaj, ko sem odvetniku oddal rože in se vračal proti domu. Znanka, dentistka, me je sprejela takoj, čeprav je bila čakalnica polna.
— Takoj bo nehalo boleti, — je rekla in mi odprla ter zaprla zob. Glavno je, da se ne bi zaradi tega živciral.
Usedla sva se v fotelj in četrt ure je minilo v pogovoru o erotičnih problemih neke znane osebe iz javnega kulturnega življenja ter o nepravilnostih, ki so jih odkrili v nižji zobozdravstveni šoli v našem mestu.
— Koliko moram plačati? — sem vprašal.
— Ne bodi neumen, — je rekla dentistka. — Takih šal ne prenesem.
Zgodaj zjutraj sem se napotil v cvetličarno po imenu Kuryllo. šopek je bal izreden, kajti prav takrat so dobili sveže cvetje.
— Koliko stane? — sem vprašal.
— Nič, — je rekla gospa Kuryllo. — od gospoda ne bom vzeia nobenega denarja! Saj se vendar ne poznava od danes.
Odnesel sem rože dentistki in odšel v delikateso po čokolado za gospo Kuryllo.
MEGAN POLJSKA
PO IZVIRNIKU JAROSLAVA HASKA PRIREDIL IN ILUSTRIRAL JOŽEF LADA
Švejk pa je opravil z njim kar po domače. Enostavno je zvlekel kurata s stopnišča v vežo. Tam se mu je Katz spet uprl. »Bil sem pri nadškofu,« je jecljal držeč se vežnih vrat. »Vatikan se zanima zame.« — »Ne upiraj se mi,« mu je zagrozil Švejk, »sicer te kresnem po gobcu. Domov greva in konec besedi!« Po dolgem boju s kuratom je Švejku končno uspelo najti izvoščka.
švejk je bil že tretji dan v službi pri ku-atu, ko so prišli ponj, češ naj gre po svo-r®9a gospodarja. Katz je sedel pijan pri .fatih stanovanja nadporočnika Helmicha, ,1 je vrgel vojnega kurata na stopnice. »Po-p>rno javljam, gospod feldkurat, da sem tu,« Je Švejk salutiral, ko je kurat odprl oči. »Kaj Pa hočete?« je mrmral. »Jaz nimam nobena puefleka. Svinja sem! Pustite me, go-Pod, ne poznam vas.«
/
Naslednji dan se je počutil gospod feldkurat strašansko slabo. Tudi žejen je bil. »Ko bi imel pravega orehovca,« je zdihoval. »Švejk, pojdite k hauptmanu Šnablu, da ml posodi sto kron. Izmislite si kaj in ne vračajte se praznih rok, sicer vas pošljem na fronto!« Švejk je sijajno izpolnil svojo nalogo. Z dobrodušnostjo in poštenim obrazom si je pridobil popolno zaupanje. Dobil je denar, čim je prošnjo podkrepil z izjavo, da mora kurat plačati alimente.
V kočiji se je vojni kurat povsem pogreznil v otopelost. »Gospod,« je brbljal Švejku, »dragi prijatelj, prisolite mi zaušnico!« — »Eno ali več?« je vprašal Švejk. »Dve « — »Na!« Vojni kurat je na glas štel zaušnice in se pri tepi blaženo smehljal. »Kako dobro to de, to je dobro za želodec. Kresnite me še po gobcu, prosim.« Potem je še izrazil željo, da mu Švejk izpahne nogo, da bi ga malo davil, itd. Švejk se je počutil zverinsko.
r
OBLEKA
So poklici ki zahtevajo posebno obleko. Ti poklici imajo svoja pravila. Naj omenimo le to. da delovna halja nii več uniforma kot nekoč. Barva, kroj, blago in ne na, zadnje način nošenja lahko omilijo uniformiranost in dajo halji prijeten videz.
Delovno haljo imate v službi za vse kaj drugega, kot da si vanjo brišete roke ah celo nalivno pero. Po sjužbi vas ne bo nihče nadrl, če jo boste lahko obesili na obešalnik, namesto da jo treščite v kot. Tudi s krtačo ali s staro krpo je moč očistiti prašne čevlje, ne le z delovno haljo.
Ljudje v pisarnah navadno ne nosijo posebne obleke, zato naj se oblačijo nevsiljivo. Za moške, ki veliko sedijo, je bolj praktična enovrstna obleka kot dvovrstna, Majhni, okrogli moški so v dvovrstni obleki videti kot pivski sodčki, suhe ljudi pa napravi močnejše. Divji vzorci, pisane kravate, vijoličaste nogavice nenavadni kroji — vse to ne sodi na delovno mesto. Dovolj je, če se s takimi stvarmi smešite na počitnicah.
Tudi slepo oblačenje po modi ni vedn0 okusno. Čeprav je mini krilo še vedno moderno, se mu odpovejte, če ste že v resnih letih in če nimate lepih nog. Ce pa iščete ženina, le sedite za delovno mizo
v miniju, moški imajo radi malo razvedrila ob napornem delu.
Ljudem preskrbite veliko zabave, če ‘*e močnejše postave in se oblačite v velike karo vzorce, bele obleke, rož>aste tkanine. Tudi prečne črte vas spremenijo v impozantno gmoto.• Zato naj velja: vedno boste dalj časa nosili kvalitetno, dobro ukrojeno blago mirnih barv in vzorcev kakor drage modne muhe, ki hitro minejo. Za moškega obleka, za žensko kostim — to je po mnenju nemških svetovalcev železna opora garderobe za službo (in dobro vemo, kako resno Nemoi jemljejo delo!). Ne zamenjujte pa elegance s kričavostjo!
Najgrša je zanemarjena nova obleka. Oguljen ovratnik, strgan ro. čaj pri torbici, spuščena zanka na nogavici jedilnik na hlačah so stvari, ki so že marsikomu preprečile napredovanje. Zanemarjenega človeka spoznamo že po obleki in mu drugega spričevala ni treba.
Poleti nastopijo nove težave, če moškj odloži suknjič in ima naram. nice, je to videti kot slaba krimi. nalka. Reoimo, da ste srečnež in imate miren delovni' kotiček, kamor stranke ne zahajajo. Tedaj lah-ko delate v srajcj brez kravate in suknjiča Toda srajco si zapnite do .vratu, pa naj vam katera od kolegic še tako razlaga, kako so ji všeč pri moških poraščene prsi. V najslabšem primem ste lahiko v srajci s kratkimi rokavi, če jo zapnete do vratu.
Idealno oblečen moški nosi poleti platnene hlačo in enovrsten lahek smkniič Naša industrija ima tako izbiro poletnega tekstila, da se ti že leta kopiči io neprodane zaloge, torej vas zavolio vročine ne bo kan. kvečiemu zaradi cene.
Tudi ženskam je poleti vroče To pa še ni raztoe da bi šle zato čez mejr, dobrega okusa in prihajale na delovno mesto s prozornimi bluzami in z globokimi dekolteji, ki se še poglobilo, ko se sklonite Tooles in podobne reč- prepustite revijam, ki žive oe seksa Delavno mesto ni plaža Kratki rokavci botero kroji tn podobm vam dale toliko možnosti za zleto srednjo pot.
NAREDI Sl SAM: PREDLOGI,NASVETI, IDEJE, NAČRTI
ZAŠČITA PRED SONCEM
Ali štejete med tiste, ki ob toplih poletnih večerih radi posede na balkonu? Ali pa med tiste, ki jim po kosilu kavica na balkonu bolje diši? Kakorkoli že, balkon, ki je zaščiten pred premočnim soncem in preradovednimi sosedi, je vsekakor prijetnejši in bolj domač od »golega«.
Balkon lahko »oblečemo« na več načinov. Na prvi skici vidimo rolete iz blaga, ki imajo to prednost, da jih po potrebi lahko tudi dvignemo. Izdelamo jih brez večjega truda. Primemo trpežno blago najprej narežemo, ustrezno dimenzijam balkona, in ga odnesemo torbarju, ki varuje ob zgornjem robu in ob straneh pritrdi ušesca. Nato na strop balkona pritrdimo letve, v katere privijemo vijake, kd se
namesto z glavico končujejo z obročkom. V obročke obesimo blago ter vodilno in potezno vrvico.
Nekoliko dražja od rolet iz blaga je španska stena iz furniranih in z lakom
prebarvanih plošč, kakršno prikazuje druga skica. Seveda pa si špansko steno lahko izdelamo tudi iz cenejšega materiala, na primer iz blaga, ki ga napnemo na primerne okvire.
ŠPORT IN IGRE
'5JJ .	2.*;.-'	••	,	'4	.M-	:*A>
• ZA filateliste %
! IN NEFILATELISTE
; :___________________________________________________________________________________________________________________________________
ABECEDA
Nogomet je kolektivna igra, ki jo igrata dve moštvi, Vsako moštvo sestavlja enajst igralcev — vratar in deset nogometašev. Namen vsakega moštva je spraviti žogo v nasprotnikova vrata in obvarovati svoja pred nasprotnikovimi napadi.
Nogometaši se lahko gibljejo po vsem igrišču naprej, nazaj in vstran ter udarjajo žogo z vsemi deli telesa, razen z rokami. Roki morajo uporabljati le pri izvajanju stranskega auta Le vratar lahko v svojem 16-metrskem prostoru uporablja vse dele telesa za lovljenje oziroma odbijanje žoge.
Moštvo sestavljajo: vratar (1), desni branilec (2), levi branilec (3), desni krilec (4), srednji krilec (5). levi krilec (6), desno krilo (7), desna zveza (8), srednji napadalec (9), leva zveza (10), levo krilo (11). Nogometaši so oblečeni v enake drese, vratar pa v dres druge barve, da se razlikuje od nogometašev Vsi so obuti v posebne čevlje — kopačke, ki imajo na podplatih plastične vijake (zavoljo večje stabilnosti), oblečeni so v dokolenke, hlačke in majico.
Tekmo sodijo trije sodniki, glavni tn dva stranska. Glavni sodnik teka med igralci in daje znake s piščalko. Stranska sodnika se premikata ob robu igrišča in z zastavicama dajeta znake glavnemu, ki s piski dosoja nepravilnost Sodniki so oblečeni v čme drese, da se razlikujejo od ponavadi svetlo oblečenih nogometašev.
Nogomet igrajo na pravokotnem igrišču, ki je lahko najdaljše 120 metrov, najširše pa 90 metrov. Igrišče sme biti najkrajše 90 metrov in najožje 45 metrov. Igrišče je posebno začrtano, vsaka črta Ima seveda določen pomen. Črta na sredini- igrišča deli igrišče na dve polovici. Na sredi črte je krog s polmerom 9 metrov. Ob začetku tekme, po odmoru ali
po dobljenem golu se morata moštvi razvrstiti vsako na svojj polovici. Tisti, ki imajo začetni udarec z bele točke na sredi igrišča, stojijo v krogu, njihovi nasprotniki pa se morajo iz kroga umakniti do prvega udarca.
Kazenski prostor je pravokotnik pred vrati, v katerem sme vratar loviti žogo tudi z rokami. Vsak večji prekršek nad nasprotnikom se v tem 16- metrskem prostoru kaznuje s prostim strelom iz 11 metrov oddaljene bele točke od vrat — z enajstmetrovko. Polkrog pred kazenskim prostorom je zato, da izvajalca enajstmetrovke ne ovira nihče, saj se morajo vsi Igralci razen vratarja umakniti iz kazenskega prostora in polkroga. Pred vrati je začrtan 5-metrski prostor, kjer ima vratar večjo pravico kot drugje. Vsak najmanjši prekršek nad njim se v tem prostoru kaznuje.
Vrata so okvir, ki ga sestavljajo dve navpični vratnici in prečka. Ponavadi so to okrogli leseni ali plastični drogovi, debeli 10 cm. Vrata so dolga 732-cm, visoka pa 244 cm.
Nogomet igrajo s posebno usnjeno žogo, ki je ponavadi bele barve s črnimi pikami. Žoga je težka 396 d,i 452 gr in ima obseg 68 do 71 cm.
V vse štiri kote igrišča so zapičene zastavice, ki ločujejo črto kota m črto, ki označuje stranski aut. Zunaj igrišča ob sredini stojita dve zastavici, ki delita igrišče na dve polovici. Igrišče mora biti zavarovano z ograjo, ki ločuje gledalce od nogometašev. Gledalci ponavadi sedijo na tribunah, ki so zgrajene okrog nogometnega igrišča in šo sestavni del stadiona. Vsi večji stadioni so opremi jeni. z uro, ki meri čas igranja ter s semaforjem, ki sproti kaže rezultat.
B KAVČIČ PRIHODNJIČ: OSNOVNA PRAVILA NOGOMETNE IGRE
STRANSKA ČRTA
VRATARJEV
PROSTOR-
9,15 m
ENAJSTMETROVKA o
co
16.5 m
90- 120 m
SLOVENCI
Pripadnika katerekoli narodnosti vsekakor zanima tudi to, kateri izmed njegovih sonarodnjakov so ol. tako zaslužni ah pomembni, da so jih Še za življenja ali vsaj po smrti upodobili tudi na znamkah.
Kako smo (so) se glede te. odrezalj Slovenci?
Predvsem velja ugotoviti, da na znamkah tujih dežel še ni bil pri-kazan noben Slovenec, na jugošlo. vanskih znamkah pa doslej ni bil upodobljen noben še živeči pripadnik našega naroda Ce ne bi bilo druge svetovne vojne, bi bil to čast nemara učakal pokojni Stanko Bloudek. Ministrstvo PTT prejšnje Jugoslavije je namreč v letu 1941 pripravljalo posebno izdajo znamk v počastitev planiških poletov. Prt-reditev je bila odpovedana, zato ni izšla znamka. na kateri je bil v medaljonu upodobljen »oče« planiške velikanke.
Prvi Slovenec, ki so ga pokazali tudi na znamki, je bil Valentin Vodnik. Za znamko in spominski blok ob 25-letnioi ustanovitve Jugoslavije je decembra 1943 poskrbela kraljev, ska begunska vlada v Londonu
Po vojni so leta 1948 najprej izšle štin znamke in spominski blok v spomin Lovrenca Koširja, »očeta« poštne znamke. 2e naslednie smo na treh znamkah »dobili« Franceta Prešerna Leta 1951 sta izšli znamki s podobama narodnega he. roja Franca Rozmana-Staneta (od deseti obletnici ustanovitve OF) in Primoža Trubarja (ob 400-letnioi slovenske knjige). Njima so v naslednjih letih sledili znameniti možje Jurij Vega. Simon Gregorčič, Ivan Cankar, Franc Miklošič, Fran Levstik in Oton Župančič. Poleg teh je bil v prvi seriji »Umetnost skozi stoletja« reproduciran Jakopičev av. toportret. Ob 50-letnioi prvih letalskih poletov, ki smo jo praznovali leta 1960, je bil upodobljen Edvard Rusjan lz Nove Gorice. Končno smo pred dvema letoma med izdajami »Narodni heroj« dobili tudi znamko s podobo narodnega heroja Toneta Tomšiča.
Ne bi mogli trditi, da na znamkah doslej ni bila predstavljena večina najbolj znamenitih Slovencev. V galeriji likov naše kulturne, zgodovinske in politične preteklosti pa seveda manjka še precej velikih mož. Pogrešamo, na primer, znamko s podobo revolucionarja Borisa Kidriča, pisatelja Josipa Jurčiča, slikarja Ivana Groharja itd. Morda bomo tudi to kdaj dočakali, če bo Skupnost JPTT privolila, da bi pri nas izdajali tudi »nekomercialne« znamke ..
MILAN GOVEKAR
LJUBLJANSKE
TRGOVINE
ali
MK
PROBLEMSKI SAH
Šahovski problem (Študija) št. 63
A. A. TROICKIl IN A. O. GERBSTMAN 1. nag. »64« 1934
M
MI
a b c d e f g h Beli na potezi dobi
Beli: KC3, Lbl, Sc3(3) c«-ni: Kgl, Sfl, P:hH(3)
USODNI CRNI KMET
Sovjetski problemist A. A. Troi-c*di sodi med prave mojstre-sastav-jjalce šahovskih študij. O tem se ™hko že danes prepričate, kajti v nJegovi študiji beli doseže zmago ®Mo, ker ima črni kmeta!
Rešitev problema st. 62
<W. Pauly):
E Th2! Kal 2. De4 Ka3 3. Ta2 •nat.
E ... K- 2. Dd7(t) K- 3. Th6 •bat.
KAŽIPOT KUHARSKEGA MOJSTRA
ZELENJAVA (2)
V prejšnji številki smo obširnemu uvodu o sodobnem pojmovanju in pripravljanju zelenjave dodali tri recepte. Danes vam jih nasujemo precej več: zbirajte, veliko zabave pri pripravi in še več užitka za mizo!
KUHANE ARTIČOKE
Potrebujemo štiri do osem svežih artičok, sol, limonin sok ali kis.
Artičoke operemo in jim z nožem porežemo stebla, liste pa s škarjami prirežemo dva do tri centimetre pod vrhom. Nato jih položimo v osoljen, okisan krop in jih na ne premočnem ognju kuhamo toliiko časa, da lahko iz njih brez težave izpulimo list. Ponudimo jih s holandsko Omako, omako vi-naigrette ali s penasto vmešanim surovim maslom, kd smo ga začinili z malo česna in limoninega soka.
ARTIČOKE NA NAČIN ODESA
Potrebujemo osem do dvanajst ar-tičok, sol, limo|'n sok, 125 g majoneze, kapro, gorčico, kumarico, trdo kuhano jajce, krebuljico, pehtran in majhno konzervo kavirarja.
Artičoke skuhamo tako, kot je opisano v prejšnjem receptu, in jih ohladimo. Majonezo začinimo z gorčico, kaprami, sesekljano kumarico, sesekljanim beljakom (rumenjak porabimo za kaj drugega), krebuljico in pehtranom ter z njo napolnimo artičoke. Na mizo jih postavimo garnirane s kaviarjem.
Za spremembo lahko artičoke nadevamo tudi z jastogovo majonezo in jih okrasimo s sesekljanim peteršiljem.
GRATINIRANI OHROVT
Kilogram ohrovta, sod, muškat, 250 gr prekajene slanine, nekaj juhe, poldrugi kilogram krompirja, 2 rumenjaka, kosmiči, maslo.
Ohrovtovo glavo osmukamo, jo deset minut kuhamo v slani vodi, jo dobro odcedimo in jo zmeljemo. Nato zmešamo zmleti ohrovt s popečenimi kockami slanine, dolijemo juhe in vse skupaj dušimo (dvajset minut) do mehkega. Po želji jed začinimo še z muškatom Medtem olupimo in skuhamo krompir, ga pretlačimo v gosto krompirjevo kašo, ki jo zmešamo s prežvrk-Ijanim rumenjakom Ohrovt začinimo s solijo, nato pa še vročega damo v ne-pregoren model in ga pokrijemo s krompirjevo kašo. Za okras nabrizgamo na rob nekaj preostale kaše Tako pripravljeno jed obložimo s kosmiči masla in jo v segreti pečici zlato rumeno prepečemo.
BELUŠI NA MALTEŠKI NAČIN
Kilogram kuhanih belušev, rdeča pomaranča, četrt do pol litra malteške omake, peteršilj.
Beluše pripravimo z rezinami rdečih pomaranč in s peteršiljevimi šopki na prej segreti plošči. Posebej ponudimo malteško omako.
GRATINIRANI BELUŠI S SIROM
Kilogram kuhanih celih belušev, četrt litra holandske omake, nariban sir.
Beluše pripravimo na plošči ali v skledi, prevlečemo vršičke z omako in jih na debelo potresemo z nastrganim sirom. Potem jih v segreti pečici ali v salamandru zlato rumeno prepečemo, pri tem pa tiste dele belušev, ki jih ndsmo prevlekli z omako, prekrijemo s pergamentnim papirjem, namazanim z maslom, ali z aluminijasto tolijo, da se ne posušijo.
ANTON STRAJNAR, VODJA KUHINJE HOTELA SLON V LJUBLJANI
5.75 dinarjev: Za ženske z majhnimi stopali je prava muka, preden staknejo dovolj dolge nogavice. Vsem takšnim trpinkam priporočamo nogavice znamke »Katrin«, ki so jih izdelali v Polzeli. Pa še lepih barv so. Kupimo jih v trgovini TONOSA v Čopovi ulici.
- -V
2380 dinarjev: Namig za globlje žepe, ki se nameravajo ukvarjati s sedmo umetnostjo: Pri FOTO-MATERIALU na Cankarjevi cesti so dobili pošiljko izvrstnih japonskih snemalnih kamer »Super. 8 Kono« z objektivom 4 x ZOOM in z avtomatičnim merjenjem svetlobe.
40.20	dinarjev: Meteorologi sicer še za junij napovedujejo sneg, mi pa se bomo napovedim navkljub le začeli sončiti. V NAMI so te dni dobili pošiljko imenitnih kopalnih brisač v živih sončnih barvah, ki so jih izdelali v kamniški »Svilanita«.
13.10 dinarjev: In za konec se drobna kozmetična novost: v oddelku s kozmetiko SUPERMARKETA na Ajdovščini lahko kupimo cenen in kakovosten odstranjevalec očesnega make-upa znamke »Margaret As tor«.
IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA
Dvojčka Erhard in VVilfried Strube iz Altenkessla sta štela do deset, stopila drug k drugemu, se objela, si na senca nastavila pištoli in se pred očmi sedemnajstletnega dekleta ustrelila. S samomorom sta hotela dokazati, da sta bila žrtvi pravniške zmote.
* ».
•	.	r
AFERA DVOJČKOV - POSILJEVALCEV, KI JE RAZBURKALA ZAHODNO NEMČIJO
Petnajstega januarja letos je porotno sodišče v Landauu šestindvajsetletna brata zaradi posilstva enaindvajsetletne študentke filozofije Marie K. obsodilo na osemnajst mesecev zapora in tisoč mark globe.
Šestega julija lana sta se dvojčka proti večeru potikala po Saarbriioknu, dokler naposled nista potuhtala, da bi bil0 prav prijetno še »kaj doživeti«. Sedla sta v svoj avto in se odpeljala proti Kaiserlauternu. Na odcepu za avtomobilsko cesto sta opazila stoparko, ki jima je mahala. VVilfried Strube, ki je sedel za krmilom, je avtomobil ustavil, izstopil in spustil Mario K., ki se je želela odpeljati k svojemu zaročencu v Worth, na zadnji sedež.
Po nekaj kilometrih vožnje sta brata z avtomobilske ceste zavila na cesito 10 ab, kj pelje v Worth. Precej pred omenjenim krajem pa sta na samotnem kraju ustavila in od dekleta zahtevala »plačilo« za vožnjo. Študentka jima je — kot je kasneje povedala na sodišču — ponudila denar, toda dvojčka očitno nista imela v mislih običajne voznine. Hotela sta ljubezni. VVilfried je Mario pritisnil ob sedež in jo krepko dr. žal, Erhard, ki je po postavi šibkejši od brata, pa jo je posilil. Potem sta vlogi zamenjala, toda.Wilfried se je med tem, ko je Erhard posiljeval dekle, tako razburil,
da je bilo njegove moške moči konec in dekletu ni več mogel storiti žalega. Dvojčka sta Mario nato odpeljala v VVorth, kjer ju je dekle nemudoma prijavilo policiji
Na sodišču v Landauu sita dvojčka vztrajno zatrjevala, da se jima je Maria K. vdala prostovoljno, iz hvaležnosti, ker sta jo vzela s seboj. Porota jima ni verjela in sodišče ju je obsodilo na osemnajst mesecev zapora in tisoč mark globe. Proti obsodbi sta se pritožila. Ponovna razprava, ki bi morala biti v začetku tega meseca, pa je bila preložena, ker so Mario K. z vnetjem slepiča odpeljali v bolnišnico.
Od petnajstega januarja sem sta dvojčka, ki sta prej veljala za zgledna rudarja, začela neredno prihajati na delo v rudnik Lui-senthal pri Volklingenu. Aprila sta delo povsem opustila. Njun oče, petinpetdesetletmi Ernst Strube, ki je leta 1957 z ženo in šestimi otroki pribežal iz NDR, je novinarjem dejal da nista mogla delati, ker ju je krivična obsodba tako potrla.
In tako sta se dvojčka vse dneve brez cdlja potikala okoli. Običajno sta se potepala • po bližnjem Saarbriioknu, do katerega je z avtomobilom le skok.
Tudi šestega maja letos sta se vozila po Saarbrticknu in okrog polnoči na cesti opazila sedemnajstletno gospodinjsko pomočni-
KAKO DOKAZATI NEDOLŽNOST: posiliš dekle in se ustreliš
Qo Renato B., ki se je iz plesnega lokala »Starlight«, kjer Je s prijateljem preživela prijeten večer, sama vračala domov. Brata sta nekaj časa z avtomobilom zasledovala dekle, v bližini mestnega gledališča pa je Erhard skočil iz avta in Renato s pištolo v roki prisilil, da je vstopila.
Nato sta oddrvela po avtomobilski cesti, pri prvem odcepu zavila proti St. Ingbertu in ustavila avto v gozdu, kjer sita Renato B. prisilila, da je po nareku napisala njuno poslovilno pismo, namenjeno policistu Be. okerju, ki je vodil preiskavo v primeru Marie K.
• »Po nedolžnem obsojena« dvojčka si nista mogla kaj, da ne ba izkoristila ugodne priložnosti. Erhard je Renati zvezal roke in ji grozil s pištolo. Wilfried, kj pri Mariji
K. ni prišel na svoj račun, pa Je dekle v avtomobilu posilil.
Renata se je morala potem z bratoma še dolge ure voziti 'skozi noč, dokler naposled nista ustavila avtomobila v gozdu med Ludvveilerjem m Lauterbachom, jo potegnila iz avtomobila in ji rekla: »Ti boš pričala, da sva naredila samomor ... Sicer pa... raje ne Ustrelila bova tudd tebe.« Dekle se jima je iztrgalo in se skrilo za avtomobil. Dvojčka je nista več nadlegovš-vala ... Stela sta do deset, se objela in si pognala kroglo v glavo. Renata B., ki so jo zaradi živčnega zloma morali odpeljati v bolnišnico, je policiji kasneje povedala: »Erhard Strube je bil takoj mrtev, Wilfried pa je še nekaj časa trzal z nogami« Umrl je med prevozom v bolnišnico.
brest cerknica
industrija pohištva Jugoslavija telefon 79-080 telex 31 -167
ZGODBA:	N	N.
Zmerom sem imel rad barve viskija v rosnem kozarcu s kockami ledu, zdaj pa jne ob pogledu nanj oblije kurja polt. Zakaj?
Moj gospodar, zemljiški posrednik Mcln-tire — sem njegov šofer — me je poklical ki mi naročil, naj pripeljem njegov srebrno Mvi Cadillac iz Miamia v IVashington, kjer ,se Je Mclntire takrat mudil. Noč sem pre-v°seljačil v gospodarjevi tiiši s srčkano mačkico in sem bil zelo truden, ko me je klical šel
Spal sem kakšno urico ali dve, se oprhal, nekaj malega pojedel in se odpeljal po Parkwayu iz Miamija proti Washingtonu.
je lep dan nebo modro prometa pa malo Zgodaj popoldne sem severno od Or. ianda zapustil Parkway in prešel na cesto 30l Medtem se je nebo rahlo pooblačilo, Qa me sonce ni več slepilo, in laze sem vozil iz radia je pršela vesela muzika In tttlco sem prispel v Folkston
Tukaj bi moral prenočiti, a ker sem se tako pozno odpeljal iz Miamia, sem popil samo skodelico kave. Ko sem zapustil Folk-?l°n, je kazalo na dež, promet pa je bii ^vaiinejši Prižgal se.n luči in čutil sem, mi noge drevene od trudnosti. Sklenil ?°ni, da se bom ustavil pn drugem motelu m prenočil.
To je bilo narobe, zakaj takoj potem, ko sem švignil mimo prvega velikega mote-'a. ki je bil ves razsvetljen kot kakšna Počitniška palača, Je cesta peljala skozi sa-motne gozdove in čez prazna polja.
Cez slabo uro je lilo kot iz škafa. V ra-tim je bilo več motenj kot godbe. Maj lun moteli, mimo katerih sem vozil so imeli vsi izvešeno tablico »Zasedeno« Moj šef mi je bil natanko določil pot, po kateri »aj vozim v IVashington — bila je pač najkrajša, dvomim pa, da je bila najboljša. Končno se mi je zazdelo, da sem se izgubil Med polnočjo in eno sem se znašel na °zki poti, kj jo je obdajalo visoko drevje, da je bila kot predor. Vračata se mi ni kazalo Pripeljal sem se v majhno gnezdo temnih lesenih hiš. Na sredi je bil majhen trg s trgovino, staro bencinsko črpalko in stanovanjsko hišo zadaj v temi. S stropa trgovine je visela gola žarnica; vrata so bila nekoliko odprta. Ustavil sem in izstopil, da •>i povpraša! za pravb pot. *
Zaklical sem v poltemni prostor: »Je kdo tukaj?«
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem sem zaslišal korake. V prašni prostor, kjer so stale na policah konzerve, je prišel moža-
kar. Bil je zguban možic z več dna staro brado tn vnetimi očmi. Obleka mu je bila najmanj za številko prevelika. Strmel sem v njegove roke in se prestrašil: v desnici je držal dolg, okrvavljen nož. Srajca tn hlače so bili oškropljeni s krvjo .. «
»Želite, gospod?« je vprašal z zatikajočim glasom.
Blizu mene ob vratih so stale nove lopate, ki so bile očitno na prodaj. Bil sem
brez sape ob pogledu na čudnega moža, vzel sem eno od lopat in jo dvignil v obrambo.
Mož me je začudeno pogleda), se ozrl na svoje krvave roke pa spet vame »Nič ne skrbite,« je rekel utrujeno, »ni se vam treba bati. Pravkar sem zaklal nekaj piščancev in jih čistil Počakajte malo, da si umijem roke«.
Izginil je skozi teman zadnji vhod m se kmalu vrnil. Roke si je brisal z umazano brisačo. »No, kaj bi radi, gospod?« je spet vprašal,
Odložil sem lopato, se odhrkal in živčno rekel: »Izgubil sem se, menda sem se oddaljil od ceste 301. Kako bi jo spet našel?«
Pogledal me je s trudnimi, nezaupnimi očmi' »Precej kilometrov ste že od ceste 301. Najbolje bo, da se peljete kar naprej do prvega križišča. Peljite približno šest kilometrov levo, da pridete na novo cesto. Potem pa kar naprej — ne morete zgrešiti ceste 301...«
Medtem ko mi je razlagal pot, je vzel potolčeno kavno ročko z majhnega električnega kuhalnika in z dišečo tekočino napolnil debelo belo skodelico. Sklonil se je pod pult in privlekel vem še eno skodelico, nalil vanjo kave in mi jo ponudil. Čutil sem mokroto in mraz v čevljih in sem bil hva-
goreče hiše . .. Poslušala sva le njihove kri. ke, dolgo časa, neskočno dolgo časa . «
Mo? je popil svojo gavo. »Od takrat je moja žena malo čudna ... Ne moreva več prav spati.«
Spst je potrkalo, /delo se mi je, da bolj šibko kot prej in kot bi zraven kdo ihtel.
»Iti moram,« je rekel mož. »Za kavo in kruh dobim petdeset centov.«
Plačal sem in molče zapustil trgovino, kot bi čutil na tilniku hladno roko Dež je ponehal. Mož je strmel za menoj z rdeče obrobljenimi očmi.
Pripeljal sem se do prvega križišča in zapeljal na levo, pa niem srečal ne hiše ne čloieka. Cez dolgo časa sem končno našel bencinsko črpalko. Vzel sem bencin in vprašal po cesti 301
Mož pri črpalki je začudeno majal z glavo. Menil je, da sem jo pošteno zavozil. Ni mogel razumeti, v katero smer me je napotil trgoovec iz tistega gnezda. Dal mi je avtomobilsko karto in čez tri tri četrt ure sem bil na pravi cesti.
Našel sem prijeten motel, spal nekaj ur * in končno prispel v VVashington in šel spat. Ko sem se zbudil, se mi je zdelo moje nočno doživetje v trgovini le kot hude sanje. Zdelo se mi je, kot bi slišal otroške krike, o katerih mi je pravil trgovec — tiste grozne krike, ki so končno zamrli v ognju ..
Ponoči sem letel iz WashingV>na v Miami. Stevardesa mi je dala nove časopise. Nenadoma sem na četrti strani opazil po. ročilo iz kraja Morgansville v Severni Karolini. Državna policija je prijela osumljenca, tako je pisalo, množičnega morilca . ..
Pisalo je: Moža, ki je sedaj priprt, so pred letom dni odpustili iz klinike za živčne bolezni. Osumljen Je, da je prejšnjo noč z nožem ubil gospoda in gospo VVilliams v zadnji sobi njune trgovine. Zakonca VVilliams sta pleskala hišo in trgovino. Potem je osumljenec zažgal stanovanjsko hišo. ki je stala za trgovino. V plamenih Je umrlo šest IVilliamsovih otrok, policija je prišla prepozno. Iščemo tudi lastnika ali voznika težkega luksuznega avtomobila, ki je malo po polnoči stal pred trgovino ...
Zgrožen sem spustil časopis Sem bil v fvlorgansvillu ali ne? Bi bil lahko rešil družino VVilliams, ali vsaj otroke, grozne smrti? Vedel sem, da se moram takoj povezati s policijo — in odrinil sem kozarec viskija, ki mi ga je ponudila stevardesa. Barva viskija se mi je gabila. Bila je taka kot voda, v kateri bi si kdo umil z rok staro kri.
ležen za kavo. Trgovec se je naslonil ob steno in me natanko opazoval.1
»Bi morda lahko dobil obložen kruhek?« sem vprašal.
Brez besed se je obrnil k staremu hladilniku, ga odprl in vtaknil glavo vanj Hip nato mi je molil velik kos kruha z gnatjo, zavit v pergamentni papir.
Jedel sem kruh in pil kavo. Trgovec je še vedno slonel ob steni in me gledal čez
rob skodelice. Vrtal je vame s svojimi rdečimi, vnetima očrni.
Nenadoma sem zaslišal neki šum... Najprej nisem vedel, kaj naj bi bilo. Potem se mi je zdelo, kot bi kdo trkal na zid s peto čevlja;
Grižljaj ser mi je zataknil. Mož pa je rekel: »Nič hudega, to je moja žena, s pestjo trka na steno. To pomeni, naj je ne puščam tako dolgo same. Zato ne morem več ostati pri vas, gospod. Moja žena ne more spati od takrat ... jaz pa tudi ne.«
»Mar živita s svojo ženo tukaj?«
»Da. Hiša zadaj je pogorela. Odtlej z ženo ne moreva več spati. Zaito puščava odprta vrata trgovine. Redkokdaj kdo pride, vendar se ne počutiva tako odvečna.« Mož ,ie strmel vame: »Imate otroke, gospod?«
»še ne.«
»Pa bi jih morali imeti. Jaz sem jih imel šest. Vse sem izgubil. Najstarejši jih je imel osem, najmlajši komaj šest mesecev. Moja žena in jaz sva ponoči pleskala trgovino in hišo zadaj. Bilo je hladno in v hiši sva zakurila oljno peč. Razneslo jo je in sveža barva se je takoj vnela... Drvela sva po stopnicah navzgor, a nisva mogla ničesar več storiti, čeprav siva poskusila vse ... moja žena in jaz. Nisva mogla rešiti otrok iz
...zijrj pr <5uej-; p*.;*	..
ŽRBR JE TU,	‘	~	"'Stf
BRNRNE r " /N T°
PR TUVI 1... f SE Tl 277/
POTEM BI M O ER L, „ HEJ,,.. MENJJJR.:
fnENUR NE
'ZVITOREPEC?!,
SRJ RES/,... MRR N! BIL ŠE TU?
PREV SMEŠNO, KRONE
REKU SMO VENBRR, ER BOMO SPREMENILI 3RNRNE V ŽRBO,,,
MISLIM, 'M VB. VEM
SMEŠNO'.
JE ERzRL,
mee tem,
KOSITI CRRRL!
KJE PR JE ZVITOREPEC,
-Jtofl
@v
fi
'\VU,|L
TO S/ TOREJ Tl, MOJ STRE/ PR! JR TELO ...KRJ NRJ ZDRJ STORIM S TEBOJ?,.
SR J TO JE,	.
UR NE MOREM!
TU JE KONEC
ZRE/SKOK,,,
30JME, KRU SEM STORI.L,
KRU SEM STORIL VEJJEL SEM, ^
JR JE V KNJIGI . JRU/RUJ, NE KR J NRROBE!,, \ TEMVEČ JOJME, / TOPRRV! UDUME l' / KRR *' STORIL:
&
tričrrrj,
<SR NRZRU ///
P,
f ... HM... NE "RRZUMEM, ( KR J f MR NENRUOMR V -nariTi
Y TOVRRIŠJT!,,. W ...GR ( NE BOSTR M/ VERJELE,y SUsIS?!,,.
I TODR ZOR j I VUčENJRM VERJET!
OR RES čRRRTR,,, / SE MU ZTJ!
IN ŽE PRIčENJP
ED KO NUN O PR BOS
VERJEL TRKRRT, KO TE ZRČRRRM
PROTI MEN!
BILO JE REŠ
V
e
TOREJ GURP..TT
JE IWE ? &LISI
se i~ef=o...<Svt_ KPO PRIHAJA/
ran D Y„ KITARA” ! )
l KPO ?
SEDI K VZAtGRAa
W
AAENt ' i NAA/\fc^NJpy
rt
ZDRAVO:
ir
X
XjCSt iuvs
/<5-27
'AUE JE PA^SEVEpA JE . ČUDOVlTo IGRA.PE
TD JE. TOREJ T1STT,, KI GA A/OIEAV\ U&ITI f
NAJ UZlVA f DOLGO TAKO NE &0.
J KITA -
PKIU7 Ob—/ IGRA DEKLETA UJENJ. J f OMEDLEVAJO KO GA —V POSLUŠAJO .
NA M.0
Pl ST J Pl
—.fSASUN f
m,
io-2 e
STAVIM . DA JE^U^ELO VERJETMo DEČKO ISTI / J
  r
“HrPOGLEJVA A Sl L. V E K
V ccaA L irtnao 1 Ir- a.
R°> RES ZAPRAVLJAŠ POSEL Tl MORA ITI OP SILE PO&RO I j
r
POSLUŠAJ /KITARA KOT v TISTI VOTLINI ... J
; PSIHOLOGINJA SVETUJE: KAKO NAJ ŽENSKA PRIPRAVI MOŠKEGA DO BESED
omare »ABC«, izdelek ZLIT - Tržič kuhinjska grt. »ANITA«, izdelek LIPA - Ajdovščin?
spalnica »ERIKA«,
izdelek KRASOPREMA - Dutovlje
■edežna grt. »ALIDA«, zdelek USLUGA - Kamnik
Vse vrste lesene, kartonske, žične in plastične embalaže Transportne palete
Neslišne švicarske karnise SILENT SLISS
Žene se pogosto pritožujej'o, da se možje z njimi nočejo pogovarjati, in pri tem pozabljajo, da v večini primerov tega niso krivi le možje, ampak deloma tudi same. Vdova znanega ameriškega Psihiatra dr. VVilliama C. Mencingerja podobnih težav sicer ni imela, pa vendar zna drugim dobro svetovati, kako se jim lahko izognejo.
Mnogo let je že tega, kar sem kot žena mladega, zelo zaposlenega psihiatra pretočila potoke povsem nepotrebnih solza. Pričakovala sem namreč, da bo najin zakon takoj po tem, ko bova pred oltarjem rekla »da«, kot po čarovnija prevzela tista globoka povezanost, o kateri vedo pesniki povedati toliko lepega. Morala pa sem se šele začeti učiti, da niti sklenitev zakona niti čas sama po sebi še nista dovolj za res trdno, vsem težavam doraslo skupnost moža in žene, ampak da je zanjo na obeh straneh potrebna še dobršna mera dobre volje in prizadevnosti.
Moj mož dr. William C. Menninger je to
KLIČITE-PRIDITE-PRESODITE!
poslovalnice: Ljubljana, maribor,celje, krani, MURSKA SOBOTA. KOPER. NOVA GORICA
prav dobro vedel. Zagovarjal je načelo, da si mora vsak zakonssi par, pa naj bo še tako zaposlen, vsak dan utrgati čas za pogovor, in se tega načela tudi držal, čeravno je bil po naravi redkobeseden. Tudi če je imel z bolniki ali raziskavami še toliko opraviti, je vendarle vsak dan našel toliko časa, da je poklepetal z menoj.
Kaj lahko žena stori, da tak klepet za oba zakonska partnerja postane sestavni del vsakega dne? Predvsem ne sme pozabiti, da besede niso edini način za izmenjavanje misli in občutkov. »Pogovor brez besed« je lahko prav tako pomemben kot klepet, saj ustvarja med možem in ženo ozračje intimnosti. Pa tudi, čemu kopica besed in hvale, če žena, na primer, možu skuha njegovo najljubšo jed ali če mu pripravi pipo in copate?
Včasih lahko dotik pove več od besed. Ko so me takoj po rojstvu drugega sina še vso omotično odpeljali iz operacijske dvo-ne, je stopil k meni moj mož in mi molče stisnil roko. Z dotikom mi je jasneje, kot z besedami povedal: »Ljubim te. Ponosen sem nate in vesel sem najinega sina.«
Spolnost je v zakonu seveda bistvenega pomena. Ljubezenski akt je in ostaja najlepši dokaz povezanosti med možem in ženo, pri čemer pa ne gre pozabiti, da zavrnjena ljubezen to povezanost lahko nepopravljivo poruši.
Toliko o sporazumevanju brez besed, zdaj pa nazaj k pogovoru. Večino misli je treba izraziti z besedami. Toda kako pogovor začeti in kako ga ohraniti?
Čeravno ne bi mogla trditi, da poznam čarobno formulo, pa vem za nekaj koristnih napotkov, ki so mi pomagali poglobiti se v miselni svet mojega moža do tolikšne mere, da je bila najina duševna skupnost . skorajda popolna.
Moj mož je bil dostikrat po ves dan zdoma. Več kot enkrat me je po dolgih urah pospravljanja in pranja plenic obšla nora želja, da ne bi bila njegova žena, ampak njegova ljubica. Takrat se nisem zavedala. da težava ni tičala v dejstvu, da sem poročena z njim, ampak v tem, kakšna žena sem mu postala, to je žena, ki od moža pričakuje, da ji bo zunanji svet kratko in malo prinesel v hišo.
Z leti mi je postalo jasno, da mora biti žena, ki noče biti le parazit svojega moža, razgledana. Razgledanost ni lahko dosegljiv cilj, še posebej za žensko, ki ima otroke, ne, vendar pa se trud nedvomno splača. Poskusite torej biti vselej na tekočem o dogajanju doma, v tujini, pa čeprav bo zaradi tega kdaj pa kdaj pod posteljami obležal prah Kdor veliko ve, se zna o mno-gočem pogovarjati...
Ker je izmenjavanje misli med zakonskima partnerjema tako pomembno, morata mož in žena poiskati kaj, kar drug z drugim lahko delita. Otroci, stanovanje, avto in podobne reči sem seveda ne šteje-
jo. Moj mož je, na primer, zbiral znamke, kar se je meni sprva zdelo otročje, dokler nisem lepega dne spoznala, da je možev konjiček idealna priložnost za prijeten pogovor. Bila sem tudi toliko pametna, da nisem čakala, kdaj me bo mož sam od sebe pritegnil k urejanju znamk, ampak sem mu šla več kot za pol poti nasproti: pokazala sem mu, da se za njegovega konjička zanimam. Odtlej mi pogosto pomaga pomiti posodo, čeravno pomivanje iz dna duše sovraži, samo da lahko potem skupaj sedeva k albumu.
Vsaka žena se mora naučit# slediti razpoloženju in potrebam svojega moža. Ce pride mož zvečer domov slabe volje in utrujen, si niti ne želi niti ne more reševati družinskih problemov. Nikar ga torej takoj, ko stopi skozi vrata, ne zasujte s težavami, o katerih ste imeli čas ves dan premišljevati, ampak ga raje poskušajte razvedriti.
M
Inoge žene se pritožujejo ,da se možje z njimi nočejo pogovarjati o svojem delu, in ne pomislijo, da si marsikateri moči želi doma sprostiti in pozabiti na težave, s katerimi se srečuje v službi. Nekaj časa je moral moj mož še posebno trdo delati. Ce bi se zvečer z menoj pogovarjal o svojem delu, bi to pomenilo, da se niti doma ne bi mogel otresti problemov, ki jih je želel pustiti med stenami klinike. Kadar ima mož v službi veliko dela in še posebej takrat, kadar mu delo ne gre kdove kako od rok, naj pametna žena ne sili vanj z vprašanji v zvezi z njegovim poklicem, ampak naj raje poišče druge teme za pogovor.
Podobno kot psihiater bolnikom lahko tudi zakonska partnerja pomagata drug drugemu, seveda če znata drug drugega res s srcem poslušati. Spominjam se, da sem neke noči dolge ure. ležala v postelji budna kot zajec, se smilila sama sebi in zavidala — po mojem mnenju — izredno očarljivim medicinskim sestram, ki so po ves dan, delale skupaj z mojim možem. Mož je začutil, da bedim, in me vprašal, kaj je narobe. Bruhnila sem v jok in mu priznala, da me življenje gospodinje dolgočasi in da se počutim nepotrebno. Mirno je poslušal moje tožbe in me potem vprašal: »Ali se ti res zdi, da vzgoja treh otrok ni mnogo pomembnejše delo kot tisto, ki ga na kliniki opravljajo medicinske sestre?«
Zena pa tudi mož mora zakonskemu partnerju znati pokazati svojo hvaležnost. Moj mož se mi je zahvalil za vsako drobno uslugo, pa čeravno je bila to le sveže oprana in zlikana srajca. Njegova zahvala mi je dajala občutek, da- me potrebuje in da zna ceniti moje delo. Besedica »hvala« je v zakonu kažipot, ka možu ali ženi pove, da je na pravi poti.
ZMHJSEM
i..T
■	-	-.	*	.	-Hžfš
ABRAHAM IN ONA
Star sem devetinštirideset let, enajst Tet razvezan. Živim Precej samotarsko, v svojem stanovanju in z dovolj dobro plačo.
Po ločitvi sem imel sicer ne-VaJ avantur, s vse s starejšimi 111 zrelimi ženskami.
V obdobju, ko sem začenjal e intenzivno misliti na starost, sem se drugič v življenju zaljubil (prvič sem ljubil svojo ženo). u*prav bi me takšno čustvo v Plojih letih v vsakem primeru vr8lo s tira, je v tem primeru Vse skupaj dobesedno tragično. Moja ljubezen je stara šele štiriindvajset let:	natanko. četrt
s,oletja več imam kot ona.
Mnogokrat sva se že menila 0 tem, in ona pravi da je leta sPloh ne molijo in da me ima ^ato, ker sem zrel in umirjen, 4,8 rajši. Sam pa sem n& žalost realist in natanko vem kakšen “i bil najin zakon videti čez de-
set ali najpozneje čez petnajst let.
Kaj naj storim? Naj jo pustim ali naj tvegam, kajpada z vednostjo, da bo sreča le kratka?
ROMAN
- Ce življenje preračunavate, jo pustite. Ce ga živite, tvegajte.
SIN IMA DEKLE
Sina imava, triindvajset let je star m že zaposlen, poleg tega tudi izredno študira.
Vse doslej dekleta nd imel, vsaj nič resnega ne. Pred nekaj meseci pa se je tesneje navezal na 21-letno dekle, ki tudi izredno študira. Dekle ni bilo doslej še nikjer zaposleno in tudi zdaj ni. Tudi nič ne kaže, da bd se pobrigala za zaposlitev, ker name. rava napraviti še svojo višjo šolo. Sama o tem pravi: »Ce se zaposlim, se ne morem posvetiti učenju, in to bd bila zame dvojna obremenitev, prehud napor . ..« Poznanstvo z našim fantom je, po pravici povedano, začela ona in načrt ji je tudi povsem uspel. Tako, da sta zdaj oba preko ušes zaljubljena.
V glavnem sta njuna sobota in nedelja. V nedeljo sta se s plesa nekajkrat vrnila tudd že polnoči. Z možem sva oba opo-
zorila, da tako ne more biti, ker ima fant odgovorno in nevarno delo in mora v službo prespan.
V aprilu je bila deklica nekaj dni pri svojih starših, ki ne stanujejo v našem mestu. Ko se je vrnila, je prosila fanta, naj gre z njo v počitnicah obiskat njene starše, da jim ga bo predstavila. Poleg tega je še predlagala, da bi se peljala za nekaj dnj na obisk k znancem v Piran. Z možem nad obiskom v Piranu nisva prav nič navdušena Naj hodita skupaj, vendar naj upoštevata primerno mejo, saj oba še študirata in ona tudi še pri kruhu ni.
Naši stari mami (sin pri njej stanuje) se dozdeva, da se dekle preveč lišpa, čeprav je še tako mlada. Ureja si oči in podaljšuje v kote ter se maže s tekočim pudrom.
Mi se bojimo predvsem, da je dekle bolj »komod« sorte, saj nima zaposlitve in se tudi ne trudi, da bi jo dobila, vsaj kot prakso ali kaj podobnega. Menda /anjo še vedno skrbijo njeni starši, in ker je naimlajša, jo baie precej razvajajo
Fant. ji je med drugim tudi že rekel, da se bo z njo poročil, in dekletu, se zdi, je veliko do tega. Vendar je po našem mišljenju v prvi zaljubljenosti o tem
najbrž še preuranjeno govoriti ter ji dajati take izjave in obljube.
Saj ne silimo vanju več kot je treba Vendar mislim, da jima nekaj izkušenj le lahko posredu. jemo in ju na to ali ono opozorimo.
O dekletu vam kaj več ne morem povedati, saj tudi midva z možem o njej dosti več ne veva. Ugibala ?va že, kako bi prišla do bolj realne slike o njej in kam bi se še obrnila, saj ne bi rada nikomur delala krivice.
OČE IN MATI
Razumem, da očetu in materi ni vseeno, s kakšnim dekletom se bo njun edini sin oženil. Vem pa tudi, da kljub skrbi na takšne odločitve ne moreta vplivati. Ce se bosta iniala mlada rada, bosta za nasvete staršev slepa in gluha. Tudi vidva z možem sta bila taka, ko sta sc jemala, kajne? In če starši že vnaprej vedo, da ne morejo vplivati, je najbolje, da so vsaj diplomati in si neveste že vnaprej ne odbijejo. Vi ste na najboljši poti, da si jo (če si je že niste), s tem pa si boste kajpada odtujili
tudi sina. Iz vašega pisma sklepam. da dekleta ne marate prav posebno, in prav gotovo dekle to že nekaj časa tudi čuti. Poskusite ji (za svoje dobro) ta občutek kako izbiti. Preveč se vtikate mednju! Prav nobenega smisla nima. da pri njunih letih, sinovi ekonomski neodvisnosti in resnim namenom* da se poročita, budno držite roke nad njuno (domnevno) nedolžnostjo. Ko jima bo spolnost zadišala, si jo bosta vzela (ali sta si jo že), pa če je to vam pogodu ali ne. Mislim, da je v srži vseli vaših problemov poleg skrbi tudi dobršna mera ljubosumnosti na-tujo žensko, ki vam krade edinca. In prav to je tisti sovražnik, pro. ti kateremu se je treba najbolj boriti.
SAR IN TEDENSKA TRIBUNA
VABITA
NA BREZPLAČNA LETOVANJA IN IZLETE
Na 14. strani objavljamo imena prvih devetih srečnežev, ki jih je za natančno reševanje nagradne križanke iz IT št. 20 žreb nagradil z devetimi turističnimi kuponi. TOKRAT VAM VAŠ TEDNIK IN SAP-LJUBLJANA PONUJATA NOVO PRILOŽNOST ZA PRir.TNE IN CENENE POČITNICE: OBKROŽITE PRAVILNI KRAJ OB VSAKI SLICICI, IZREZITE NAGRADNI RAZPIS IN GA ZALEPITE V OVOJNICO, KI JO DO 10. JUNIJA DO 12. URE POŠLJITE v uredništvo »TEDENSKE TRIBUNE«, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3, z Oznako »ZA TURISTIČNI KUPON«.
SAP in TI’ sta reševalcem tokrat namenila drugo serijo devetih »turističnih kuponov«:
L J l/B LJ A /V A
ODDELEK ZA TURIZEM
TITOVA 38 • *Ek 314-922
a) Kraljeviča h) Crikvenica
c) Volparija
d) Novi Vinodolski
a) Primošten
b) Pakoštane
c) Kaštela
d) Noval,ja na Pagu
enega /a .'»00 din dva (H) 300 din
tri pn 200 din in tri po 100 din
Za naštete kupone ne morete dohiti denarja, pač pa jih lahko izkoristite pri SAP za katerokoli od letovanj ali katerokoli od Izletov, naštetih v naslednjem odstavku, in sicer do 15. septembra, seveda po poprejšnjem dogovoru. Cc se boste odločili /a dražje aranžmaje ali pa želeli potovati v dvoje, boste samo .še doplačali razliko.
SAP vas vabi na letovanja v VOLPARIJO, FIKSO, CRIKVENICO, NOVI VINODOL, na KASTE-LANSKO RIVIERO, v STARI GRAD NA HVARU, JELŠO, PODGORO, VELO LUKO. na KORČULO, v BOL in POVIJ O NA BRAČU, DUBROVNIK, ULCINJ, KRANJSKO GORO IN ČRNO NA KOROŠKEM. na potovanja pa na ISLAND, v GRČIJO, PARIZ. RIM in na NIZOZEMSKO.
Sodelujte torej v štirinajstdnevnem nagradnem razpisu SAP in TT »Turistični kupon za vaš dopust«!
a) Kranjska gnra
b) Bohinj
c) Pokljuka
d) Platak
■M--'- ■<’?■	'	vRtt	:
a) Martinščica
b) Krilo pri Splitu
c) Kit-sa
d) Povalja na. Braču
i
I
I
I
|
!
i
i
i
Človek,ii izecuSA DELOVNI PROCES
NEMŠKO
SEJEMSKO
MESlOl
COLN ZA REŠEVANJE V OORAH
STARODAV
NOST, OSI
Cajnost
JE«*
GERMANSKI [R AD, KI GA E PREMAGA! 1E0D0RIKA
OBRAT ZA
IZDELAVO
DENARIA
PESNICA
SEIDEL
SOL BOROVE KISLINE
SEDLO NA VELEBITU
GL MESTO ŠKOTSKE
ZVITEK
TRAKU
STRUP MIKRO ORGANIZMOV
KOS
POHIŠTVA
OTOK PRI NAPOLIJU
VZKLIK
BOLEČINE
TARNANJE, JAR
IT. PISATELJ ICARLOI
MERA ZA DRAO KOVINE
SIBIRSKA
REKA
LOČITEV.
RAZHOD
AMERICIJ
ZNAMKA IT
AVTOM. GUM
PRIPADNIK SLOVANSKE GA NARODA
MELIŠČE,
PRODIŠČE
Železov
SIJAINIK
OKENSKA
NAVOINICA
SIN ODISEJA IN PENELOPE
SIABOINEZ
OBRESTI 00
Kapitala!
DEL PANON SKE NIŽINE
REKA POZAB
IV PODZEMLJU
.ENA 00
Žitaric
DEBELEJŠI KONEC HLODA
DEL SRCA
TEHNIKA PLASTIČNE GA FILMA
SLOV.SKLAO
IGOJMIRI
ITRAJNA P0| ŠKOOBA OCl
IZBRANA 7EJAS
TEKOČINA
V TELESU
DRG. SPOJINA! ZA UMETNE MASE
ODSTOP.
DEMISIJA
8EBECJ
Kreten
S00 FRANC
PISAT. EKSISTENCIALIST
SESTAVIL: A.KUKEC
"-'ml? ■*'
ODPADNIK,
KRIVOVEREC
ŠOLSKA
POTREBŠČINA
NIKOLA
TESLA
TEKSTILNA
SUROVINA
KIPAR
MEšTROVlC
PREGANJEN
KARTON
ZGORNJI ftioH
2upanCiC
IT. PRISTAN. OB JADRANU
MAOZ M IME
OBREZOVANJE TRTE
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
CILINDER
SREMSKA
MITROVIČA
SOMBOR
STRITARJEV
ROJSTNI
[RAJ
OPIS BOLEZNI IN NJEN POTEK
OSTRO DI-
ŠEČ PLIN
»Zdaj lahko računate Ic še na kratek stik-i
R | i R R R I R
R
I R R R
R
R I R R R R R 8
I
R
R
R
9 R
£NEMI1E
■ ■	■	JR>
k
rlC-M	.snv.
£r.-&
1 0 lc:
'1
s
»V redu, v redu, vaša prošnja za povišanje plače je sprejeta!«
44f
»Kaj ne veste, da je prepovedano voditi pse brez vrvice?«
i
»Šef, kaj ko bi jim rekli, naj se slečejo? Potem bo mogoče laže prepoznala tistega, ki jo je posilil...«
I
»Spet te zapornice!«
n
\
»Dragee, tisti gospod, ki ti je prodal motor, je prinesel knjižico z navodili za uporabo . ..«
■
■
■
■
I
I
H
■
Vojak se je na manevrih maskiral v drevo, a prav takrat, ko ga je general opazoval, se je premaknil! General ga je seveda pošteno nadrl:
»Le kdo je še videl drevesa, ki se premikajo? Kaj ne veš, da bi zavoljo te napake lahko vsa četa šla po gobe?«
»Razumem, tovariš general! Toda poglejte: potrpel sem, ko so se golobje ponečedili name, nisem se ganil, ko je pes ob meni dvignil nogo, a ko sta mi v hlačnici švignili veverički in je ena rekla: ,Ti, pojejva enega, drugega pa spraviva za zimo!’ preprosto nisem več mogel vzdržati!«
i. l: .ri . lil Hill LIU l1 ll li.II.H11;
toplj*nl alr \\ *■ mw®n)* \
i;V»K
n ur vr
PJHISTVO
J Plašna mucka, predrzne miši.	|
11 S	Škotski	pregovor	|
NOVO!
ZDENKA TOPLJENI SIR V NOVI EMBALAŽI
12 VRST SIRA
TEDENSKA TRIBUNA .......
»Zahoga, to bo moj mož!«
»Nisem si mislil, da bomo tudi v Kurji vasi nekega dne imeli predstavo .Las' ...«
»lahko se dobiva kar tu na postaji! Brez težav me boste spoznali: imam rdečo kravato!«