Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 grld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
3 grld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. st. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i6. uri popoludne.
^tev. 269.
v Ljublianj, v torek 24. novembra 1891.
Letnilc XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 23. novembra.
Budgetna razprava.
V	petek pričela se je razprava o proračunu fiuančnega ministerstva s pomenljivim govorom ministra Steinbach a, ki ni le odgovarjal govornikom prejšnjega dne, ampak tudi omenjal splošne davčne preustroje.
V	prejšnji seji je bila namreč sprejeta neka resolucija, ki vladi priporoča, da naj pri nameravani preustroji direktnih davkov že skoraj vpelje progresivni osebni prihodninski davek in polajša davčna bremena pri zemljiškem, hišnem in obrtnem davku. Minister je odgovarjal, da mu bo, kakor upa, mogoče dotične načrte meseca februvarija ali marca predložiti državnemu zboru.
Toda gospod minister ni ostal samo pri splošni obljubi, ampak razodeval je tudi načela, po katerih se hoče držati pri davčni preustroji. V prvi vrsti je poudarjal, da bi bilo morda najbolje kazenskemu zakonu prepustiti vse pristojbinske prestopke, ker so razne goljufije pri davku od piva, žganja in sladorja pokazale, da so bile premišljene iu kaznjive. Tudi v tem je minister s poslanci ene misli, da je treba preostrojiti posilno iztirjevanje davkov, ali njemu se dozdeva, da se to vprašanje na|laglje reši pri splošni davčui preustroji.
Pri tej preustroji bo minister gledal na to, da se ne pomnože davčna bremena posameznih davkoplačevalcev, ampak da se davki pravično razdele. Tega pa nihče ne more zahtevati, da bi se odpovedal večjim dohodkom, ki prihajajo sami od sebe vsled pomuožitve prebivalcev in ljudskega premoženja.
Poslanec dr. G ros s je prejšnji dan poudarjal, da skoraj ne bo drugače mogoče zboljšati državnih financ, kakor posnemati vzgled ministra Brestelna, ki je bil vpeljal tako imenovani kuponski davek. Minister je odgovarjal, da po tem sredstvu nikdar ne seže, in da se je menda tudi poslanec dr. Gross
le zagovoril. Njegov načrt meri ua kontingentira»je pridobitnega davka, ki je zlasti zaradi tega potrebno, ker bi se bilo sicer bati, da bi veenitve za osebni prihodninski davek vplivale na odmero pridobitnega davka. Ko bi se to zgodilo, bile bi vse veenitve za prihodninski davek že od pričetka zgubljene. Konečno minister še poudarja, da vsaka davčna pre-ustroja, ki namerava pravično razdelitev davka, večja bremena naklada imovitejšim ljudem, ali on misli, da naj ti imovejši krogi radovoljno in z dobrim srcem prevzamejo te žrtve. Kdor ima večje pravice, ima tudi večje dolžnosti.
Nov državni dolg!
Minister je v svojem govoru tudi omenjal, da so se državne finance v primeri s prejšnjimi leti zdatno zboljšale in da se v tem oziru ne dajo tajiti velike zasluge onih, ki so k temu zboljšanju pripomogli. Ali ob enem spominja na to, da je hitro mogoče spriditi finance velike države, zboljšati jih pa silnotežko in počasno. Nemogoče je vse ob enem storiti«, zato opozarja, da naše finančno stanje še dolgo ne bo povsem povoljno.
Tako je govoril mož, kateremu so izročene državne finance in katerega prisega veže skrbeti zanje, da se ne pridijo in države ne spravijo v nove dolgove, nove skrbi in zadrege, iz katere jo je po večletnem trudu z velikimi žrtvami komaj in komaj potegnila prejšnja večina državnega zbora. Presežek državnih prihodkov, ki je znašal prejšnja leta dva do pet milijonov goldinarjev, skrči se letos na kakih 300.000 gld., kar najbolje priča, da je bojazen ministrova opravičena, in da je treba še malo potrpeti, predno bo mogoče misliti na znižanje davčnih bremen.
Vse drugače sodijo levičarji; oni so bili že od nekdaj vajeni dolgove delati in od dolgov živeti ter se tega tudi sedaj še niso odvadili. Je pač zmerom resničen stari pregovor: Kar mačka rodi, miš lovi! Precej prvo leto, ko dobe malo več vpliva na državno upravo, kakor so ga imeli v preteklih 12
letih, hočejo s tem svojim vplivom državo spraviti v nov državni dolg! In da bi to tem laglje storili in omamili javno mnenje, pričeli so svoje razdevalno delo s pretvezo, da hočejo pomagati malim obrtnikom in jim po-lajšati davčna bremena. Človek bi skoraj ne verjel, da je tolikanj proslavljena liberalna levica tako kratkovidna in da se njenemu voditelju Plenerju najboljše priporočilo za finančnega ministra dozdeva zmožnost dolgove delati!
Reč je namreč ta: Plener in tovariši so hoteli že spomladi svoji stranki pred svetom pridobiti malo več zaupanja, kakor ga je v zadnjem času imela, ter so zlasti gledali, da bi se prikupili svojim mestnim volilcem. V ta namen izročili so poslaniški zbornici predlog, ki vladi naroča, da naj malim obrtnikom pri obrtnem davku zbriše iz-vanredno priklado. Že takrat se je finančni minister upiral temu predlogu, rekši, da še ne v6, ali bodo državni dohodki za toliko presegali stroške, da bo mogoče misliti na znižanje davka. Konservativni klub, ki po svoji večini zastopa kmečke občine, pa je pri tej priliki uaglašal, da nikakor ue more privoliti v enostransko znižanje davka, ampak da se mora to znižanje v enaki meri raztezati tudi na zemljiški in hišno-razredni davek. Ker je finančni minister obljubil, da hoče pri davčni preustroji ozirati se na Plenerjev predlog in zbornici v svojem času izročiti dotični načrt, potolažili so se levičarji in Plenerjev predlog ni prišel na vrsto. V predzadnji seji pa zahteva mladočeški poslanec Masafyk, da naj se Plenerjev predlog stavi na dnevni red prihodnje seje, in ker se je Plener pridružil temu nasvetu, bil je od večine sprejet.
Kateri nagibi so vodili Masaryka, da je stavil dotični predlog, ni prav umevno, še manj umevno pa je, da mu je Plener takoj pritrdil. Ko je bil namreč izročil svoj predlog, kazalo se je pri državnem proračunu čez dva milijona goldinarjev presežka, ki naj se obrneta v polajšanje davkov. Iz besed Plenerjevih je bilo razvidno, da tega pred-
LISTEK,
„Kokoš je zakukurikala.-'
Kaj pa je zopet to? me redovedno vprašate, gospod vrednik! Povdm kar, samo me pustite, da se od strahu oddahnem in za danes splazim pod črto ter skrijem pod Vaš »listek".
Zakaj bi vendar morali vedno molčati, kakor miš v luknji pod zidom, ko se vse dere na nas, kakor na belo vrano.
Da sem lahkoveren, kakor neki pravi otroci devetnajstega stoletja, katerega prismode hvalijo in v zvezde kujejo, in da bi se vsakega strašila bal, ne v^m, kaka bi bila z menoj. Vse bi mislilo, da zdaj in zdaj bo vse preobrneno na našem šolskem polju, kjer je po dolgem, dolgem molku v Sibiriji kaptoljska goska, reetius kokoš, — zakukurikala.
Spominjali se še bodo nekateri čitatelji »Slo-venčevi", da je ta list v svojem času le resnico povedal učiteljskemu »Popotniku". Bil je mir dobrega pol leta, kar najedenkrat ne dva ne tri Sibirčan zapoje — kukuriku — vsak se že petelinček rad zaganja v tarčo, katera je seve »Popotnik" *)
*) Glej »Popotnik" št. 21 10. novembra 1891, str. 340.
Le poslušajte (bolje: čitajte), kako zavrača Sibirčan v III. listu svojem, kar je pisano v »Slovencu", katerega je sam navel:
»Ali ai smešno gledati," — pozor! tako piše Sibirčan v rečeni številki »Popotnika", — »kako naduto sede na svojem prevzvišenem sedežu nekateri naši slovstveni bojevniki ter neusmiljeno krcajo po prstih nas uboge pisce, zlasti učiteljske. Najrajši bi nas požrli s kožo in lasmi vred. Brrr !
Seve, »Popotnik" je tudi taka tarča, v katero se že vsak petelinček rad zaganja. Živi kadaver, ka-li? Tu se spomuim iz polupreteklosti skrivnostno duhovitega listka »Baba krstila vuka". (»Slovenec", 1891, št. 51, 4. marca), s katerim je nameraval duhoviti pisatelj najbrž »Popotnika" uničiti. Oj, sirota ! Ta listek Vam je bil pisan povsem po receptu sv. Avguština, da ga človek — zlasti z učiteljsko pametjo — nikakor ne more umeti. Večna škoda, da mu zuani »očiščuik" slovenščine ni dodal komen-tara, sicer ostane omenjeni »galimatias" nerešeua zastavica, katera ugauitev bo belila glavo še pozuim pravuukom. Ne omenil bi več zastarelega bisera slovenskega slovstva, ako bi pisec ne počastil tudi Sibirčaua, ki po njegovem mnenju piše le fraze.
Na to sem ponosen. Mislim, da so fraze baš
toliko različne, kakor okus in zaušnice. Dasi pišem le fraze, vsekakor sem prvi, ki sem jih vpeljal v naše učiteljske liste, kjer je listek postal že stalni predal.
Sibirčan je dobil posnemalca-optimista, iu pesimista, ki tekmujeta ž njim v „Učiteljskem Tovarišu", vsi trije pa bodemo rodili sigurno še kakega drugega —ista."
To je originalua zavrnitev od besede do besede v omenjeni številki »Popotnikovi" ua članek »skriv-nostuo-duhovitega" listka »Baba krstila vuka".
Kdor je ta članek prečital, spoznal bode na-jedeukrat, da stvarnega v zavrnitvi bolje slutvo-zavrnitvi Sibirčanovi dobiš kolikor bečela na — brusu. Nehote pa so mi prišle na misel besede učenega dr. G. E. Haas-a (»Falsche Ideeu"), kjer govori o šoli, in sem si mislil po njem o navedenih besedah Sibirčana, da so to »Das unersetzliche Ju-wel fortgeschnUener Paedagogik, die concentrierte Salzbiiure menschlichen VVitzes, die Blume schul-meisterlichet Weisheit ... der Besprechuug und des evvigen Ruhmes vviirdig."
Sibirčan pravi, da bi »nekateri naši slovstveni bojevniki . . . uboge pisce, zlasti učiteljske, najrajši
loga ne bi bil stavil, ko bi se vsled nasvetovanega odpadka pri državnem proračunu pokatal primanj-
kljej. To se pa sedaj v istini zgodi. Že sem omenjal, da kaže proračun prihodnjega leta samo okoli 300.000 gld. presežka. Ako obvelja Plenerjev predlog, odpade državi 1,400.000, ali kakor nekateri trdijo, celo 1,800.000 gld. Vsled tega se pokaže pri-manjkljej 1,100.000 do 1,500.000 gld. in država se pogrezne v nove dolgove, da more zadostovati svojim potrebam. Ali dolgovi se ne delajo zastonj; od storjenega posojila je treba plačevati obresti, ki jih morajo skladati davkoplačevalci. Ce se torej v istini malim obrtnikom zbriše izvanredne priklade, morali bodo vsled tega nastali odpadek plačevati drugi davkoplačevalci, med katerimi so pa ravno kmečki iu mali hišni posestniki še veliko bolj, ali vsaj ne manj potrebni polajšav, kakor mali obrtniki. Kdor pozna kmečko življenje, ve, da je v nekaterih krajih veliko kmečkih ljudi in malih kajžarjev, ki nimajo krajcarja, da bi si kupili soli, ki po več tednov ali mesecev kruha ne vidijo in komaj o Veliki noči vžijejo malo mesa; obrtniki po mestih, za katere se ogrevajo Plener in tovariši, pa ga jedo skoraj vsak dan, ali vsaj glede vsakdanjega živeža niso v vednih zadregah. In ti kmečki poslanci in mali hišni posestniki naj ne postanejo deležni nobene polajšave, marveč naj pridejo celo v nevarnost, plačevati še večji zemljiški ali hišnorazredni davek, če država zabrede v nove dolgove! Noben zastopnik kmečkih občin ne more toraj glasovati za Plenerjev predlog, ki zahtevale enostransko polajšanje davčnega bremena, ampak mora enakomerno znižanje, kakor za male obrtnike, zahtevati tudi za zemljiški in hišno-razredni davek.
Ali še nekaj druzega je treba pomisliti. Če se po kratkem prestanku vnovič pokaže, da naša država ne more vravnati državnega proračuna, da ogromni in dostikrat jako občufjivi davki ne zadostujejo za njene potrebe, zgubiti mora kredit in državne obligacije, ki so v teku zadnjih 10 let poskočile za 21 gld., bodo brez vnanjega povoda, brez nesrečne vojske zopet padle v ceni in uničile velik del ljudskega premoženja.
Če je Plener res tako zveden v finančnih zadevah, da ga zaradi tega imenujejo rojenega finančnega ministra, smo prepričani, da bi se kot minister odločno protivil nasvetu, kakoršnega sedaj priporoča, ali pa da bi ga prej ko mogoče zopet uničil, ko bi v istini obveljal, Ce si namreč država zopet nakoplje stalen primanjkljej, kakoršnega smo prej imeli, morali si bodo finančni ministri beliti glave, kako bi pomnožili državne dohodke. In kaj jim bode priličneje, kakor seči po davku, ki je že obstajal, se enostransko odpravil iz zgolj naključnega nagiba, ne pa po resnem prevdarku?
Kakor koli torej reč obračamo, ne moremo se strinjati s Plenerjevim predlogom. Mladočeški poslanci že spregledujejo, da ni bilo politično modro, da ustrezajo levičarjem in jim pomagajo, da prej ko mogoče pridejo do zaželenega cilja in namena. Poljaki so omahljivi in ne vedo, kaj bi počeli. Levičarjem bi se neradi zamerili, ob enem pa spre-vidijo, da bi bil Plenerjev predlog v sedanjem trenutku nesreča za državo. Včeraj so celi popoldne
požrli s kožo in lasmi vred." Tudi jaz pritegnem njegovemu — Brrr, in še desetkrat brrr . . .
Ljudje ne »žrejo" pri nas, kar bi Sibirčan, kateri je gotovo »pedagog" najnovejšega kova, od p6te do glave, vedeti imel. In samo vkusiti katerega, mislim, bi že slednjemu presedalo, kako še le »požreti" kakega pisca.
Dobil bi izvestno kroničen katar, ker gotovo ti v želodcu obleži, Sibirčan, že cel, »s kožo in lasmi vred," — in tega katarja še te župnik Kneipp ne ozdravi ne.
Ali se res listek »Baba krstila vuka" nikakor ne more umeti, — zlasti učiteljsko pametjo — ne." Hm! Vaš »generalissimus, kakor je krstila nedavno neka učiteljska skupščina filozofa dr. Tomaža Romiha, — razumel ga je prav dobro, gosp. Sibirčan. Priča temu je v mojih rokah pismo (privatno), s katerim me je gospod dr. Tomaž Romih počastil dn^ 5. marca 1891. leta. Morate tudi Vi, gospodine Sibirčane, »griindlich" preštudirati dr. Lindnerja in si dobiti doktorsko diplomo, — katere, sodeč po Vaših listih, še nemate, — boste pa tudi Vi ne samo »skrivnostno duhovite listke" brez komentara, — ampak vse drugo dobro umeli, kakor drugi doktorji.
reč razpravljali in mogoče je, da stavijo predlog, naj se reč odloži dotlej, da pride minister z obljubljeno davčno preustrojo, ker bo če Ie tedaj mogoče prevdarjati, ali je mogoče brez novih dolgov ob enem zmanjšati zemljiški, hišno-razredni in obrtni davek.
Kako nepremišljeno je ravnal Plener, vidi se tudi iz tega, da je hotel svoj predlog sprožiti še le pri finančnem zakonu, ko bi bil moral kot načelnik budgetnega odseka vendar vedeti, da se je treba pri sostavi državnega proračun* ozirati na tako važno premembo in pravočasno skrbeti za potrebno pokritje. Reč se bode reševala jutri in bo gotovo obveljala, če Poljaki ne stavijo odložilnega predloga. Ravno tako gotovo pa je tudi, da gospodska zbornica ne pritrdi Plenerjevemu predlogu. Nasledek bo le ta, da se utegne konečna rešitev državnega proračuna nekoliko zakasniti.
Ljudske šole.
Gotovo ustrežemo svojim čitateljem, ako iz govora g. naučnega ministra dr. barona Gautsch a dne 13. t. m. navedemo vsaj glavne misli. Rekel je mej drugim: »Na Koroškem so trojne šole* nemške, takozvane utrakvistične (dvojezične) in jedna šola, kakor je g. poslanec Klun prav omenil, v Jezeru s slovenskim učnim jezikom. O nemških šolah mi ni treba govoriti, ker učna uprava nobeni občini ne bode mogla zabraniti nemške šole, če jo zahteva.
O dvojezičnih šojah pa smo slišali, da je slovenščina popolnem potisnena v kot, da ni obligatna itd. Te razmere so se baje vpeljale, ko je deželni šolski svet na podlagi novele za ljudske šole leta 1883 izdal nove šolske načrte. V resnici pa so se te razmere bistveno premenile in zdi se mi, da so sklepi deželnega šolskega sveta popolnem ustregli vsem pritožbam, katere je v tem oziru navajal gospod poslanec. Pri rokah imam okrožnico koroškega deželnega šolskega sveta z due 9. t. m., v kateri določa, da se morajo učne ure za slovenski kakor za nemški jezik v posameznih šolah po krajevnih razmerah primerno razdeliti med tedenskim poukom. Torej se v prihodnje ne bode več dogajalo, da bi bila slovenščina potisnena v kot.
Dalje je določil deželni šolski svet, da je na vseh šolah pouk v drugem, to je v slovenskem jeziku, za vse otroke obligaten, da pa se oni, ki izrecno zahtevajo — in v tem slučaju se sklicujem na člen XIX. državne osnovne postave — ne morejo siliti, naj se udeležujejo takega pouka. Končno je deželni šolski svet še več storil. Ker se trdi, da so otroci na takih šolah preobloženi s poukom v nemškem in slovenskem jeziku, je deželni šolski svet vsled soglasnega sklepa določil v tej okrožnici, da v višjih oddelkih more odpasti po jedna ura pouka v risanju in telovadbi. Iz tega je razvidno, da koroško deželno šolsko oblastvo ni prevzeto proti drugemu deželnemu jeziku.
Gospod poslanec je tudi obširno govoril o pritožbah, katere so občine vložile proti deželnemu šolskemu oblastvu. Konstatujem, da sta sedaj pri ministerstvu dve pritožbi, prva je občine Št. Jakob v Rožni dolin<, v kateri prosi, naj se slovenščina
Veste, nam »sirotam", ki nemarno »oslovske kože", pač mnogo kaj »skrivnostnega" ostaja. Pa potolažite se s tem, ,da se tudi s samo navadno pametjo in — če le človek ni preveč »kosmat", — lahko omenjeni „skrivnostni listek", in če tudi po Vaših hočete besedah — »beseda ni konj" — „gali-matias" lahko razumi.
Zakaj prepričal sem se o tem pri Vašem samem vredniku »Popotnikovem", kateri se je držal po izišlem tistem »skrivnostnem listku", kadar sva skupaj prišla, kakor da mu je maček s peči padel, po domače rečeno.
Kar še nadalje piše »pravi sin Sibirije" iz polupreteklosti, da je »dotični duhoviti pisatelj nameraval najbrž »Popotnika" uničiti," da se poslužim fraze, »katere so baš — tako piše Sibirčan — toliko različne, kakor okus in zaušnice", vvie kiist-lich! — mi je pač »prebedasto" odgovarjati. Zakaj „petelinček" . . »sirota" . . listek, katerega človek nikakor ne more umeti in naj »Popotnika" uniči, onega »Popotnika", ki »hrabro" in »krepko" vihti učiteljsko zastavo ter z uma svitlim mečem premaguje tmino duha." *)
♦) Cfr. .Popotnik" 1890, str. 91.
vpelje kot izključno učni jezik in ob jednem nemščina kot neobligaten predmet za one otroke, katerih stariši to želd. Druga pritožba je občin Blače in Tolsti Vrh. Te dve občini hočeta obligaten nemški pouk v 4., oziroma 5. šolskem letu. Poleg tega so došle naučnemu ministerstvu v zadnjem času prošnje še od 33 občin. Te prošnje pa je predložilo »Kat. politično in gospodarsko društvo za Slovence" v Celovcu.
Naučna uprava je te prošnje izročila kompe-tentnemu deželnemu šolskemu oblastvu. Morda bi bilo umestno vprašanje: Kako to, da »Kat. polit, društvo" v Celovcu nabira te prošnje za preosnovo šolstva? Ne stavim tega vprašanja. Dozdeva se mi, da bodo to vprašanje stavili na drugem mestu, kjer bodo mogli dati tudi pravi odgovor in ukreniti primerno.
S svojega stališča kot naučni minister pa ne morem zamolčati nekaterih opazk.
Če pregledamo te prošnje in vse, kar se na Koroškem dogaja glede šolstva, vriva se misel, da imamo opraviti s premišljenim postopanjem, katero mora biti škodljivo mirnemu sobivanju obeh narodov v tej deželi, kakor tudi gojitvi in znanju nemškega jezika.
Znanje vsem omikanim obče umlji-vega narečja, to je znanje nemškega jezika, je v Avstriji ona neizogibna potreba, ki bi morala resnim politikom biti tem umevnejša, ker v zadnji vrsti koristi tudi prebivalstvu.
Jaz mislim, da je znanje tacega skupnega narečja morda tudi edino sredstvo — ker se šolstvo v narodnem oziru vedno čvrsteje razvija — da se obvarujemo one osamelosti, v kateri mora uveneti vse cvetje duševnega dela.
Toda, gospoda moja, na Koroškem so še posebne razmere. Vsi poznavalci koroških razmer, Nemci in Slovenci — in g. govornik je to sam naglašal — se v tem strinjajo, da je koroškim Slovencem znanje nemškega jezika neobhodno potrebno tudi iz gospodarskih uzrokov.
Morda pride čas, ko bodo obžalovali oni, ki danes z vsemi sredstvi in skliuevaje se na postavne določbe zahtevajo preosnovo koroških šolskih razmer. Naučno ministerstvo bode v vseh slučajih rešilo predložene prošnje in pritožbe v smislu obstoječih zakonov. Oni, ki hočejo sedanje šolske razmere pre-drugačiti, prevzemajo veliko odgovornost, izvzemši nekatere opravičene želje, katere pa hočem s svojega stališča vedno zagovarjati.
Po teh besedah naj se presodi velika odgovornost onih, kateri so jo zakrivili. Po mojih mislih bi taka organizacija ne mogla koristiti lastnim nji-govim sorojakom, pač pa morda jako škoditi. (Živahna pohvala in ploskanje na levici — sikanje na desnici.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. novembra, lotraiaj« detok.
Planerjev predlog ob odpravi izrednih priklad pri nižjih razredih pridobitkarine ne ugaja niti Po-
Ni li to smešno, kakor ona po narodovem pregovoru : »videla baba muho na zvoniku, a zvonika ni videla".
Gospodine Sibirčane, namen »skrivnostnemu" — po Vaši pameti, ker drugim je očito — listku je bil pač drugi, kar še lahko slepec iz njega vidi. Resen se tudi »gosi časi na ledu spodrkne," in človeku se zgodi, da izusti nepravo, — tako je bilo v človeški družbi in bo. Še lonci na polici se skregajo, da bi se pa ljudje ne, ker pod kožo smo vsi krvavi, torej na svojo moč naj nikdo nič ne stavi. Zato si je pa tudi dobil pomočnike Sibirčan . . . »posnemalca, optimista in pesimista", ... vsi trije bodo pa rodili sigurno še kakega drugega —ista. Kaj takega še gotovo ni videla Slovenija.
Zato počakajmo, kakšen »monstrum" se tu zvali, ako nas poprej, — da po Sibiričanovo govorim, — ne »požre" vseh »vaških kapelanev", kakor zaničljivo duhovščino imenuje, glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev". In če na življenju ostanemo, priobčim kmalu nekaj.
»Vaški kapelan".
ljakom, niti nemškim nacijonalcem, pa tudi Hohen-vvartov klub ni z&nj. Za predlog sam na sebi bi pač bili ti klubi vsi, ali vst dobro vedo, da je le sredstvo za vse druge namene. Poljski klub se je izrekel v večini za to, da se predlog vrne davčnemu odseku, kar se bode najbrž zgodilo. Davčni odsek bode pa najbrž stvar toliko časa odlagal, da minister predloži skupno reformo davkov, potem pa predlog itak zgubi veljavo.
Ministerske premem.be. Že včeraj smo omenili o nekaterih premembah, ki so pričakovati, čujejo pa se zopet glasovi, da ne bode Plener finančni minister, temveč poslanec Baernreiter. Poleg tega se bode osnovalo še komunikacijsko ministerstvo, ki se bode izročilo kakemu levičarju. Tudi se domneva, da grof Taaffe hoče odložiti ministerstvo notranjih stvarij in ostane samo ministerski predsednik. Bodi tem kakor-koli, levica si nadeja kmalu priti na krmilo. Naveličala se je čakanja. Plener sedaj napenja vse sile, da bi izpodrinil finančnega ministra. Zaradi tega in sicer jedino zaradi tega je ponovil svoj predlog, da se nekaterim malim obrtnikom odpusti nekatere priklade. S tem on misli sebi narediti pot v ministerstvo in preprečiti občno davčno reformo, s katero bi se bogatinom povekšal davek, drugim stanovom pa zmanjšal. Vedeti treba, da bodo levičarji hitro odpravili olajšave, katere bi sedaj dovolili, ako pridejo na krmilo.
Poslednja borzna kriza. Polom na dunajski borzi bil je menda jako dobro pripravljen. Že prejšnji dan so pali kurzi v Berolinu in Parizu, da se je tako borzno občinstvo malo preplašilo. Sumilo se je, da v Berolinu nekaj posebnega vedo. Pri takih razmerah je seveda vest znanega židovskega lista o avdijenciji Javorskega jako prestrašila borzijance. Kolikor se sedaj vd, ste dve finančni firmi pred polomom hitro prodajali razne vrednostne papirje, ob polomu jih po ceni zopet kupovali in si tako prislužili milijone. Sodnijska preiskava bode morda pojasnila, kdo je prouzročitelj velike sleparije.
Tnanj? držare.
Avstrija in Rusija. »Graždanin" sedaj priporoča zvezo mej Avstrijo iu Rusijo. Taka zveza bi odstranila vse nevarnosti za evropski mir. Ta glas je vsekako pomenljiv. Sevčda je vprašanje, za kako ceno bi se dala tabi zvez* pridobiti. Tega omenjeni list ne pov^, iu tu je najvažnejše. Za ceno, da bi se Rusija polastila skoro vsega Balkana in tako nas odvrnila na jugu o<1 svetovnih trgovišč in nas tako oklenila od dveh stranij, seveda Avstrija ne more skleniti zveze. Sicer bi pa Avstrija iz dosedanjih zvez ne mogia izstopiti, dokler ni gotova odkritosrčnega prijateljstva z Rusijo.
Rusija in Nemčija. Sedaj, ko je bil Giers a Parizu, se je po nemških listih razširjala novica, da se Rusija hoče približati Nemčiji. Finančni minister Višnjegradski se je baje preveril, da Francija v narodnogospodarskih ozirih tako ne podpira Rusije, kakor jo je poprej Nemčija, in je zatorej že storil korake za približanje Nemčiji. Višnjegradski pa že davno ve, da na denarnem trgu ne odločuje niti Francija, niti Nemčija, temveč v prvi vrsti židovski bogatini, ki pa imajo zveze mej seboj, zatorej bi tudi približanje Nemčiji ne povzdignilo kurza ruskemu rublju.
Srbija. Srbska vojna uprava bode baje v kratkem omislila si 2000 vojaških šotorov, katere bode izdelala neka italijai.ska tvrdka. V Belemgradu po tem takem niso posebno trdno preverjeni, da bi se ohranil mir. — Dokic bode baje imenovan načelnikom državnega sveta.
Nemčija. Državnemu zboru je došla prošnja, da se zakon proti oderuhom tako predela, da bode že kazensko sodišče priznalo poškodovancem odškodnino in ne bode treba še-le moledovati pri civilnih sodiščih. Protisemitje so pri tej priliki marsikatero resnično povedali židom. Katoliški centrum je predlagal, da se prošnja izroči državnemu kan-celarju, da se ozira na njo. Ta predlog se je tudi vsprejel v veliko jezo Židov in liberalcev.
Španija. Novo ministerstvo je baje tako le sestavljeno: Predsednik : Canovasdel Castillo; vnanje stvari: O' Doneli, vojvoda Tetuanski; notranje stvari: Elduayen; bogočastje in pravosodje: Villaverde; vojsko: general Azcarraga; pomorstvo: Montojo; finance: Concha Castenada ; javna dela: Linares Rivas; kolonije: Romero y Robledo.
Brazilija. Vstaja je že v nastopnih pokrajinah : Grande do Sul, Santa Catharina in San Paolo, Bahia, Parnambuko in Para. Vse te države bi se rade odločile od Brazilije in postale samostojne.
Izvirni dopisi.
Iz Lašč, 20. novembra. Hrvatarji so nas zapustili iu tudi zemljemerci, ki smo jih bili prej vajeni videti vsak dan; odrinili so od nas in tako je tudi pri nas postalo nekako bolj tiho in mrtvo. No, bode pa spomladi tem živahneje, ko zastavijo na vseh krajih delo za zgradbo toliko zaželene dolenjske železnice, ki baje tolike preglavice dela našim sosedom iRibničanom in Sodražanom.
Kaj si hočemo, sa{ pravi pregovor, da še Bog ne more vsem ustreči.
Umevno je, da bode nova železnica dokaj povzdignila narodovo blaginjo, ker bode odprla pot tukajšnjemu blagu in izdelkom, da pridejo na trg in se hitro spečajo.
Mogoče je, da razven Kočevja še kje drugod pridejo do premoga, kar bi bilo izvestno neprecenljive vrednosti. Baš tu pri nas že dlje časa išče premog gosp. Jontes. Zdaj koplje kako četrt ure od Retij, a kopal je tudi že drugod, toda brez vspeha. Zadnji čas ima baje zopet več upanja, da zadene na premogovo žilo. Bog daj, da bi se njegovo upanje uresničilo, kar mu vsi iz srca privoščimo.
Slovesen je bil sprejem, ki so ga svojemu novemu g, dekanu napravili vrli Ribničanje. Prišlo je do dvajset vSz dekanu naproti do Pekla, kjer je stal krasen slavolok, na katerem se je čital pozdrav od občine poljanske. Ko je strel iz topiča naznanil bližajoč se prihod dekanov, zbranega je bilo že mnogo ljudstva okoli slavoloka. Sprejem je bil izredno prisrčen jn ganljiv.
Najprej pozdravi novega dekana v imenu svoje županije župan poljanski; potem mu šolska deklica v imenu navzočih šolarjev in šolaric poljanskih podari s primernimi besedami krasen šopek v znak svoje udanosti, in ko še gosp. učitelj izgovori svoj pozdrav ter se gosp. dekan vsem prav prisrčno zahvali, bil je sprejem končan. Videli smo tu gosp. sodnika Višnikarja, graščaka g. Rudeža, skratka naj-odličnejše ribniške tržane.
V dolgem sprevodu so kmalu na to zdirjali vozovi v ozaljšano Ribnico, kjer je bilo nastopno nedeljo slovesno vmeščenje novega dekana.
Se nekaj, gosp. vrednik I Veste li že, kako slovenski Benjaminček svojo jezo izliva nad svojimi obrekovalci (I). Poslušajte! Jezi ga, da to počenjanje tirajo (sic!) posamezni malovredneži že zdaj (jojmene!), akopram vedo, da govori neresnico.
Žal, da so med temi obrekovalci tudi nekateri mlajši duhovniki (ni mogoče!), ki s tem ravnanjem le ugledu duhovskega stanu škodujejo, zakaj lažnjiv-cev in obrekovalcev nihče ne spoštuje.
Ste li slišali, gosp. vrednik! Oh, kako je to žalostuo! Glejte, vsa obrekovanja in vse laži bo treba preklicati in poštenemu Benjaminu vrniti dobro ime, ki je bolje, nego zlato in srebro, kakor pravi sv. pismo.
Toda, pst . . .! Le počasi! Lažnjivcev iu obrekovalcev nihče ne spoštuje, zato tudi mi ne verjamemo Benjaminu, dokler nam ne dokaže, da govorč neresnico tiBti, ki svare pred »Rodoljubom" (?)."
Meniš li, dragi moj neprijatelj, da boš ti ukazoval našim vrlim duhovnikom?
To je res od sile smešno! „Quisquis praesu-mitur bonus, doneč probetur malus" ; vsak za poštenjaka velja, dokler se za slabega ne spozna, to je dobro znano moralno načelo. Ti, dete, si se pa že davno pokazalo, kakšno seme si in kako ti je z vero in onimi, ki jo oznaujujejo. Kakor pa veš, imajo baš naši oznanovalci sv. vere dolžnost, da slabo zatirajo, a dobro pospešujejo, in to tem bolj, ker »litera scripta manet". Zato ti odkrito povemo, da za to, kar čenčaš o svojih obrekovalcih, ne damo gluhega oreha, in da nas o svoji poštenosti ne prepričaš. Saj menda včš, da »kar iz srca ne pride, se srca ne prime". Prisezi torej zopet na naše jedino pravo geslo: vse za vero, dom, cesarja, in ne bode ti treba tožiti čez svoje obrekovalce. Toda »sole clariora patent consilia tua, Benjamine!" Jasni kot beli dan so tvoji naklepi! A vedi, da ti kličemo i mi sCicerouom: „Quousque tandem abu-teris patientia nostra!" Doklej boš izvajal naš verni rod v gmotno in moralno propast in s svojo pisavo vzgajal katilinarične eksistencije?! Ce smo mi v zmoti, ki nismo na vaši strani, prepričajte nas, do-kažite nam; če pa tega ne morete, priznajte, da načela vaša niso prava, ampak naša! Vprašaj le jedenkrat, ljubi Benjamin, svojega očeta, ki te je rodil, z besedami Goethejčvimi:
„Nun sag', wie h as t du 's mit der Religion," in soditi boš moral o njem:
„Du bist ein herzlick guter Mann,
Allein ich glaub', du haltst nioht viel davon . . "
in reči bi si moral: »Methusalem, mir graut's vor dir!" Ker pa vdmo, da tega storil ne boš, ampak da »kar mačka rodi, rado miši lovi," kličemo ti: .Benjamin, uns graut's auch vor dir."
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. novembra.
(Presvetla cesarica Elizabeta) biva sedaj v Kairu, kjer je vsprejela obisk švedske prestolona-slednice, ki ostane čez zimo v imenovanem mestu.
(Novo cerkev karmelifiank na Seln) pri Ljubljani so, kakor smo že omenili, danes dopoldne blagoslovili prevzvišeni gospod knezoškof in potem darovali sv mašo. Slovesnosti sta se mej drugim udeležila tudi gospoda vladni svetovalec in okr. glavar J. Mahkot in Hansliks Sela.
(Kat. tiskovnemu društvu) poklonil je v pospeševanje družbinega delovanja neimenovan dobrotnik z Notranjskega s t o goldinarjev. Bog živi velikodušnega gospoda!
(Podporno drnštvo za slovenske visokoSolce na Dunaju.) Piše se nam z Dunaja: V soboto 14. t. m. je »Podporno društvo" imelo tretji občni zbor, katerega je počastil s svojo navzočuostjo društveni častni član mil. knezoškof lavantinski, dr. Mihael N a p-o t n i k. Predsednik g. N a v r a t i 1 je v imenu zbora izrazil veliko veselje, da visoki cerkveni dostojanstvenik s svojim prihodom počasti družbo, ki se je zbrala z dobrodelnim namenom. Milostni knezoškof pa je razveselil družbo tudi z daljšim nagovorom. Pohvalno se je izrazil o onih, ki so ustanovili to potrebno društvo in se še zi'i-nj žrtvujejo, opominjal navzoče visokošolce, naj se pokažejo hvaležne za to, kar jim stori društvo, in sicer s tem, da se z neprestano marljivostjo trudijo doseči svoj namen v prid sebi in domovini, da se trudijo z besedo in dejanjem za vero, domovino in cesarja ter kjerkoli in kadarkoli izražajo svojo hvaležnost z vzglednim vedenjem. Končno pa je mil. knezoškof z ganljivo pohlevnostjo odklonil zasluge, vsled katerih ga je društvo imenovalo častnim udom. Prepričevalne iu dobrohotne besede cerkvenega kneza so med vsemi napravile globok vtis. Ker se bode itak razposlalo tiskano poročilo o društvenem delovanju, omenim danes le ob kratkem iz tajnikovega poročila, da je zlasti duhovščina ostala društvu zvesta in da se mnogi gospodje veliko trudijo z nabiranjem udov, tako n. pr. veleč. g. Jančar in g. Pukl na Dunaju, gospod prof. Stritof v Ljubljani itd. Izdatno podpirajo društvo tudi slovenske posojilnice in srednji slovenski stanovi. Med umrlimi sta bila velika dobrotnika društvu veleč. g. Račič in g. Fr. Kotnik. — Blagajuik veleč. g. dr. Fr. Se de j poroča, da se je društvena ustanovnina od 1. januarija pomnožila za 400 gld. in znaša sedaj 2813 gld. Drugih dohodkov je imelo društvo v tem letu 737 gld. 52 kr., podpor pa je razdelilo G59 gld. 14 kr. in drugi troški so znesli 43 gld. 93 kr. Skupna imovina znaša 3062 gld. 47 kr. V predzadnji odborovi seji se je razdelilo nad 100 gld., v zadnji nad 160 gld., kar kaže, da društvo sedaj še ne more ustrezati vsem potrebam. Predsednikom je bil zopet soglasno izvoljen gospod Navratil, ravno tako prejšnji odborniki, le na mesto odišlega revizorja g. Švaršnika je vstopil v odbor g. dr. Sežun. Zborovanje je g. predsednik zaključil z željo, naj bi blagi slovenski rojaki po svojih močeh to koristno društvo podpirali. Blagovoljne darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik, veleč. g. dr. Fr. Sedej, c. kr. dvorni kapelan, I. Augustinerstrasse 7.
(Ljudske šole v Celovcu) obiskuje letos 1125 dečkov in 1326 deklic, in sicer: štirirazredno vad-nico na učiteljišču 96, štirirazredno šolo na realki 260, petrazredno mestno deško šolo 606, jednoraz-reduico v sirotišnici 27, deško meščansko šolo 136 šolarjev. Petrazredno mestno dekliško šolo 675, zno-tranjo šolo čč. uršulink 208, zvunanjo 253, dekliško meščansko šolo 149, višjo dekliško šolo 41 šolaric.
(Uravnava Drave na Koroškem.) Da si ogledajo stavbe za uravnavo Drave, vozila se je od dn£ 4. do 7. t. m. posebna komisija po Dravi od zgornjega Dravograda do Velikovca. V komisiji bilo je pet deželnih poslancev, dva zastopnika deželne vlade in jeden zastopnik deželnega odbora. Na več krajih so komisijo slovesuo sprejeli in pozdravljali.
(Nesreči.) Včeraj popoldne je na tukajfnjem kolodvoru službujoči Fr. Filipič tako nesrečno prišel med vozove, da je bil takoj mrtev. — Dne 18. t. m. je dvaletni otrok Fr. Suša v Cerovcu v novomeškem okraju pal v neko mlako in utonil.
(Pri občinski volitvi) v Mirnipeči je bil izvoljen županom Jos. Krivec iz Dobja, odborniki J. Bartel iz Mirnepeči, A. Somrak z Dol. Vrhovega, Jos. Dragan s Hmelčiča in Franc Sukovič iz Dol. Globodola.
(Borolinski Julferajn") propada, tako vsaj či-tamo v poslednjem sešitku društvenih izvestij. Po teh poročilih se je skrčilo število krajnih odborov na Nemškem na 356, in med njimi jib je mnogo, koji le životarijo. Drž^ se samo še Saksonsko, Bra-niborsko, saska pokrajina, Anbaltsko, Virtemberško in Sliezija, nasprotno pa peša društveno delovanje dan za dnevom na Pruskem, Hanoveranskem, Po-moraoskem, Poznanjskem in v Šlezviku. O tem upadku so različna mnenja. Da se pa delovanje be-rolinskega »šulferajna" zopet ojači, namerava odbor poslati v vse kraje, kjer je že bil krajni šulferajnski odbor, da ustanovi nove odbore, —■ potovalne govornike. S to organizacijo bode zopet podprto društvo. Leta 1890 je imel berolinski šulferajn 30.299 mark prejemka. Vrhu tega so poslali posamični odseki več nego 50.000 mark na C*)ško, 3700 mark v Galicijo, 11.700 mark na Sedmograško 6200 mark na Tirolsko, znatne svote šulferajnskim društvom, koder bivajo Slovenci, in v Sredee na Bolgarsko 1900 mark. — Kakor posnemljemo iz tega izvestja, ni založen šulferajn zaradi istinite potrebe, temveč je politiško agitacijsko sredstvo.
»
Nove orgije
v uršulinski cerkvi v Ljubljani 1891.
Še nikoli se nisem tako rad lotil recenzije novih orgelj kakor danes, ko imam ocenjati nove nunske orgije. Delo je za naše razmere veliko in tu more mojster kaj pokazati in censor nekaj povedati. Orgije so 56. delo našega domačega umetnika g. Frančiška Goršiča. Večkrat sem bil v niegovi delavnici in orgije sem sedaj trikrat temeljito poskušal, toraj lahko govorim.
Prostora je ua nunskem koru obilo, mojster toraj ni bil omejen, marveč popolnoma prost v raz-vrščeuji svojega dela.
I.	Omara, mehovi. Omara je samo jedna, naredil jo )e g. Vurnik v Radovljici iz mehkega lesa v barvi posnema hrastov les, bogato je pozlačena in naredi res mogočen vtis. Na vrhu je relief podoba sv. Cecilije, ki sedi pri orgijah in peva. Sredi orgelj je napis: „Omuis spiritus laudet Dominum". — „Vse, kar sope, hvali Gospoda." Ps. 150, 6. Pred omaro je igralnik, igralka gleda k altarju. Pred igralnikom in krog njega je dovolj prostora za velik pevski zbor.
Na dnu orgelj je meh s tremi zajemalci (Schop-fer), meh goni kolo. Eu sam človek zadostuje pri tem kolesu in prav lahko opravlja svoj posel. Sapa iz glavuega magacina ima 80mm moči. Poleg tega meha sta v orgijah še dva druga, eden s 70mm, drugi s 60mm sapne moči. Drugi in tretji meh dobita sapo sicer iz prvega, pa jo po umetni pripravi spreminjata v lahueio. Častiti bralec si že mišli, da vsak teh mehov preskrbljuje glasove druzega ffianuala in pedalnega oddelka. Da je dotok sape vedno enakomeren, je v orgijah še do 10 regulatorjev. Sapilo jr tako izdatuo, da se ue čuti najmanjega tresfija. četudi prideš iz plen o v en sam ton nežnega spremeua. Jako zanimivo je bilo gledati v delavnici, kako lepo iu točno so se vrstoma napolnjevali vsi trije mehovi. Pousnenje in zgoščenje lesa s trdnim papirjem j« jako solidno iu snažno.
II.	Igralnik, mehanika. Igralnik je precej velik iu lepo likan, ima tri munuale. Tipek v maoualu je 54; snežnobele so in da ni treba do III. mauuala preveč stegati rok. izpodrezane so tipke gorenjih dveh manualov in mole nad spodnjim malo naprej in pridejo tako bliže orglavca. Vlaki (Register-ziiue) so na desno iu levo igralca v treh vrstah ; po barvah se spozna, kateremu manualu da služijo. Abstrakti na koncu nimajo več medenih kljukic, marveč kljukice so vrezane v les sam, in da les ne poč:, prevlečen je s eap rjem. Vijaki (Stellschrauhen) so na mnogih krajih, prav lehko se pride do njih. Sploh ie v orgijah tak red, da mojster lahko sem ter tie hodi iu \se piščali doseže. Iz vsega se vidi,
' da' g. mojster racijoualno dela iu stvar temeljito , premisli.
Orgije so na stožke (Kegelladen,) toraj vsak glas prejema sapo iz posebne kancele. Veutilčki in | sploh vsa mehanika je tako skrbno pousnjena, da | ni čuti najmanjega ropota. Votlinice, v katerih stoje piščali, so natančno izvrtane, one za cinaste piščali so gladko vžgane jamice.
Dunaj, 24. novembra. Ogerska delegacija je sprejela proračun mornarice, finančnega ministerstva in računskega dvora. Poročevalec je naglašal, da je proračun mornarice sestavljen z največjo varčnostjo.
Praga, 24. novembra. Na 29. dan t. m, napovedani shod staročeških poslancev je odložen.
Rim, 2S. novembra. Kakor je določeno, bode tajni konzistorij dne 14., javni dnč 17. decembra. V tajnem bodeta imenovana dva italijanska kardinala, in sicer papežev najvišji dvornik msgr. Kuffo Scilla in tajnik kongregacije škofov in redov. msgr. Sepiacci. Imenovanje vnanjih kardinalov se bode vršilo prihodnjo pomlad; tedaj bode imenovan kardinalom novi ogerski primas Vaszary. Sedaj je praznih 11 mest v kardi-nalskem zboru. Zdravje sv. očeta je prav povoljno; sveti oče se sprehaja po navadi in izvršuje redno dolžnosti svoje visoke službe.
Berolin, 24. septembra. Giersova av-dijenca pri cesarju je trajala 20 minut.
Kolonija, 24. novembra. „Kol. Ztg." se poroča iz Peterburga: V poučenih krogih se razširja govorica, da je svoječasno želez-nično nesrečo pri Borkiju prouzročila bomba, katero je iz cesarskega kuhinjskega voza vrgel človek, ki je identičen s Padlevskim.
Rio di Janeiro, 24. novembra. Zaradi vstaje se je predsednik Fonseea odpovedal na korist generala Peixota. V nedeljo dopoldne so vstaši razrušili mornarski arzenal; jeden delavec je bil umorjen. Prodajalnice so bile zaprte. Sedaj je splošna zadovoljnost zaradi uspeha vstaje.
Sf Piccoli-jeva tinktura za želodec ig
Listnica uredništva:
Gosp. dopisniku v Ljubljani: Mi Be popolnem strinjamo z Vami, a prosimo, da nam naznanite pravo svoje ime, ki za občinstvo itak ostane tajno.
Gosp. dopisniku v Celovcu: članka PDvojna mera" ne moremo objaviti, ker bi bil gotovo zaplenjen. Ostalo o priliki.
Tujci.
22. novembra.
Pri Maliču: Napret, zasebnik; Hueber, filozof; dr.. Wiedenfeld, odvetnik; Wehrlian, Orešnik, Gliick, Heller, Schneeberger, Rosenl>erg, Hautz, Benedikt, trgovci, z Dunaja, eich in Hirsch, potovalca, iz Budimpešte. — Brunn, trgoveo, iz Varaždina. — Theimer, trgovec, iz Monakovega. — dr. Burger iz Gradca. — Krainer, duhovnik, iz Kočevja, — dr. Salin iz Stockholma. — Bouvir iz Radgone. — Borkov, potovalec, iz Zagreba.
Pri stotiu: Goldhainer, Prossinagg, Jamnitz, Doktor,. Kleissl, Franki, Tobis, trgovci; Ekert in Schuchardt, potovalca, z Dunaja. — Berthi, trgovee, iz Inomosta. — Hofferer, trgovec, iz Št. Pavla. — Stritof, trgovec, iz Planine. — Janka iz Prage. — Stoy, poročnik, iz Brna.
Pri bavarskem dvoru: Borgi s soprogo iz Italije.. — Krivic iz Radovljice. — Turek s soprogo iz Trsta,
Pri avstrijskem caru: Sieber in Poreti iz Celja. — Smitek, slikar, iz Krope.
dfinrii »o:
19.	novembra. Jožef Vinter, sprevodnik, 73 let, Kolodvorske ulice 30, marasmus.
20.	novembra. Apolonija Peternel, delavka, lt) let, sv. Petra cesta 48, jetika. — Marija Bahovc, posestnikova soproga, 67 let, Plorjanske ulice 34, otrpnjenje možgan.
21.	novembra. Karol Dobnikar, železniški strojevodja 51 let, Cerkvene ulice 3, haemoptae.
Yrem«ttNko »porodilo.
B et a	Cm	Stanje		V t e r	V r 'j m e	> J-š •g in e a « "" a
opazovanja		zrakonieru t mm	toplouiura pn Celziju			
23	7. u zjut. 2. a. po|3. 9. u. zvee. Srednja	731 3 7315 7316 emperatur	76 7-e 6-8 a 7 3°, za	sl. svzh. » n 4,4° nad	oblačno dež normalom.	1900 dež
IVWH(V.U UUlilUlU itu. I/VUVFUVU jEOS
afcT" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, UtiC kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — 0«na &JT steklenici 10 kr.	(300-2411
Za 12 gld. se odda:
Wolf: Nemško - slovenski slovar. Cigale: Terminologija. Praetorius: Fremdworterbuoh. Šmid: Nemško-grški slovar. Orobnič: Ilir. - nem. - taljanski slovar. Orobnič: Tal j. - nem. - ilirski slovar. Janežič: Slov.-nem., — Nem.-slov. slovar.
Ranke: Češko-nemški slovar.
Flis: Stavbinski slogi, eleg. vez., 4 gld. Kje, pove upravništvo.	(1476) 1
ZAHVALA.
Za muoge dokaze presrčnesa in dobrohotnega sočutja ob nagli smrti uaše iskreno ljubljene soproge, matere, oziroma stare matere in tašče, gospe
Marije Bahovec roj. Primiz,
za darovane krasne vence in za izredno mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem udeležuikom najsrčuejšo zahvalo.
V Ljubljani, due 24. uovembra 1891.
(i)	Žalujoča obitclj.
I > u 11 a j s k a borza.
Dne 24. novembra.
Papirna renta 5%, Iti % davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tno akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100
. 90 gld.	— kr.
. 89 ,.	65 .,
. 107 ,.	95 „
. 101 „	45 „
. 1000 „	
. 267 „	50 .,
118 „	10 .,
. 9 ,.	37",„
5 „	62 „
. 58 .,	021,,.,
One 23. novembra.
Ogerska ziata renta 4%.......102	gld. 25	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	n	60	„
4»„ državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	133	„	75	„
o% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .	145	r	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banka 4 %	96	„	25	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4,/s'Ji>	100	„	—	„
Kreditne srfečke. 100 gld.......183	„	25	„
St. Genois srečke, 40 gld.......61	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld. 50	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......19	„	50	.,
Salmove srečke, 40 gld........59	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........52	.	—	r
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . .	146	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2742	„	50	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	79	,,	75	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	14V9b
Laških lir 100 ....................45	„	50	„
tmenjarnična delniška družba na Dunaju,
j«.^«.. v w i., WollzeiIe štev! 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Rii/.na naročila izvršč se najtočnojc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacljske zadolžnioe. 4','j % zastavna pisma peStanake ogerske komer-
oijonalne banke. 4' komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
ti®.®®® goldinarjev
se more dobiti s
promeso iz 1864.1.,
ki velja cela 41/, gld., polovica 2l/2 gld in 50 kr. kolek.
Žrebanje dne I. decembra! -m*