115 stranka, I Llibllatl, i soboto, ZZ. mala 1915 XLVIII. lelo. .Slovenski Narod* v*lj* w L)«M|aal na dom 4p^tXUP): ćelo leto naprej »v •- m\ • K 24*— pol leti „ mK •\*.fy • 12*— četrt leta m • •"•?• . fr— M mes«e » » • . . . 2*— v upravniitvu prejemafi: cclo !tto aapjcj • • • • K 22-— pol lcU m • ., ... . 1! — četrt leta „ • •' • • . 5 M) na meNC m • • • • • 1*90 Dop!s! naj se frankirajo. Rokoptel »e ne vrifajo. Vredntttvoi Ksailova allca *t 5 (v pritli^ju UvoJ teitloa šL 34. Iifca|a ymUl đma xvećer iivitmil aedelf« ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vln., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večph insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari ■ Poumtuu iUvilka v«lfi to vtnftrjev. ■■ tfo fltfBKIH narobila brez istodobne vposlatve naroi*n:ne se ne ozira. »Nareda« UOiniM teittea 6L ti. .Slovenski Narod" velja po požtii ga Avttro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m „ • • • 13— četrt leta „ » . • • 6-50 na mesee „ • • • • 2*30 za Nemčl)o: ćelo Uto naprej . . . K 3\r — u Ameriko in vse druge dcioia: ćelo leto naprej . . . * K S&.~~ Vprašarnem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali laas^. Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova miica tU 5, tsleloa ft, &&» 194.000 Mtai v Galinji. lampi ruski napadi vzapad. Gal i. Ma proliofeiva i Pr i iislaj-In. Uspi cft liti. Položaj na zapad, balistu. ZAVRNJENI RUSKI NAPADI V SREDNJI GALICIJI IN VZHODNO OD JAROSLAVA. — NEUDORF ZAVZET. — RUSKA PROT1OFEN-ZIVA SE USTAVILA OB PRtTU. — V BOJIH PRI KIELCIH SO VJE-LI NAŠI 4000 MOŽ. — OD 2. MAJA SMO VJELI 194.000 RUSOV. Dunai, 21. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Boji na fronti v Srednji Galiciji trajajo. Ruski od-delki ob Sanu, ki so se še držali od Sieniawe navzdol, smo vrgli preko reke. Vzhodno od Jaroslava so za-vezniške čete krv avo zavrnile posa-mezne šunke moćnih sovraznih čet. Število vjetnikov nadalje narašča. V hudih ponoćnih boi ih so naše čete zavzeie v naskoku vzhodno od Dro-hobycza rusko pozicijo, zavzeie kraj Neudorf ter napravile pri tem 1800 vjetnikov. Ruska protuofenziva preko Dniesrra v Vzhodni Galici-! se je ustavila ob crti na Prutu. Sovraž-ni poskus! prebili našo fronto pri Kolomeji so se pcnesrečilL Vse napade na to mostno utrdbo smo odbili z najtežiimi izgubami za sovražnt-ka. V bojih v gora ti pokrajini pri Kieicih, kr ponekod še trajajo, smo dosJej vjeli 4000 mož. Od 16. m??a je skupno število vjetih naraslo za nada!jnjih 20.000 mož: njih število znaša od 2. maja 194.900 mož. Naaiestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fml. NEIZPREMENJEN POLOŽAJ NEMŠKIH CET. — RUSKI VO.JAKI S KIJI-IZ HRASTOVEGA LESA. Berlin, 21. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša. Veliki glavni stan: Jugovzhodno bojišče. Položaj je pri ne^ških četah ne-izpreraeruten. Vzhodno cd Jaroslava smo vjeH včeraj sovra^ttil*«, ki nišo biJi oboroženi s pu^kami tentveč s kiji iz hrastovecra Irsa. Vrhovno armadno vodstvo. NAPREDOVANJE NEM?KIH CET OB DUBiSI. — 1300 SOVRAŽM-KOV VJETiH. — PRI NJEy,ENU PORAŽENE RUSKE SILE BEŽE PROTI KOWNU. Berlin, 21. maja. (Kor. urad.) Uradno se poroca: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. V okolici Szav/el so sa vr^*'? !e maniši boji. Ob Dubisi s???o da^p^l! z našim napadom vzhcdno cd Po^ibi-sa do Betvojole ter smo vj«li 1500 sovražnikov. Tud! vzhcdno cd M"o-szajcij in ZemJgote s? o vrgli Ra?q čez reko nszaj. Dalje rreti rizu boj stoji. Ostanki južno od Nienena poraženi rusk'h sil beže dalje v s;r.2ri proti Kownu. Vrrhovno armadno vodstvo, PONESREČEN! FRANCOSK1 LN ANGLEŠKI NAPADI. Berlin, 21. maja. (Kor. urad.) Uradno: Zapadno bojišče: Severno cd Vperna so nanaćii temnoi3o!ti Francozi ponoći našo pozicijo vzhodno od kanala. Tamka: boj še trasa. Napad An^Ježev južno od Neuve Chapelle se je v naše*n ognju razbil. Francoski napad v as!-Ivskem j;ozdu se je ponefrečil z ve-likimi izgubami za sov razni ka. Vrhovno armadno vodstvo. F a? Š Avstrija odklanja italijansko izjavo, da je trozvezna po godba razdrta ter prepušča vso odgovornost Italiji- ODGOVOR NAŠE VLADE NA UALIJANSKO NOTO Z DNE 14. MAJA. Duna;, 21. maja. (Koresp. urad.) C. in kr. vl;:da je odgovorila Italiji, ki je sporoćila, da smatra trozvezno pt.g^dbtj za razdrto, z naslednjo noto, karero je izročil zunanii niinistcr laron Burinu danes popoldne kr. ita-lijanskcmu veleposlaniku vojvodi d' A vama: »Avstro - ogrski zunanji mini-ster ie iinel čast, sprejeti sporočilo o razdroijn trozvezne pogodbe, ki mu ga je izročil gospod kr. italijanski veleposlanik po naročilu kr. italijan-ske >r!ade dne 4. niaia. C. in kr. vlade* jemlje odločitevr italijanske vlade z rnučnim presenečenjem na znanje, ki hočc na tako nepričakovani način rc?dreti po^odho, ki je. temel:eč na 5!.npnosti političnih interesov, zasi-g irrJa mi?im drlavain dolrra leta varnost in mir ter Italiji notorično koristila. To naše presenečenje je tem upravičenepe, ker se nanašajo vzroki, s katerimi utemeljuje itali-jansf;a vlada svoj korak, na več kot devet mesecev nazaj, in ker je krali, itcilijanska vlada cd takrat ponovno izrazila željo, vzdržati in še oiačiti alTarične vezi med našima deželama, katero želio smo spreteli v Avstro-Ogrski ugodno in prisrčno. Vzroki, ki so prisUili c. in kr. vlade, ć* je rtavila v iuliiu pr. I. Srbiji ultimatum, so preveč znani, da bi jih h'lo treba tu ^e ponavljati. Avstrija si je bito postavila edini cilj, bn-n'ti monarbtjo pred prekucuškimi spletknmi Srbije ter preprečiti nada-Ijevanje agitacije, ki je merila naravT-nost na razkosanje Avstro - Ogrske ter je rodila številne atentate in na vsezadnje sarajevsko tragedijo. Ta cilj ni mogel nikakor tangirati interesov Italije, kajti c. in kr. vlada smatra za izkliučeno. da bi se dali interesi na kakršnikoli način identificirati z zločinskimi spletkami, ki so bile naperjene proti varnosti in teritorijalni integriteti Avstro - Ogrske, in katere je belgrajska vlada žal tr-pela in bodrila. Italijanska vlada je bila sicer informirana in je vede!a, da niina Avstro - Ogrska v Srbiji ni-kakih osvojevainih namenov. V Rimu smo izrecno izjavili, da Avstro-Ogrska ne namerava, se dotakniti teritorijalne integritete ali pa suverenitete Srbije, ako ostane vojna lokalizirana. Ko je vsled vmešavanja Rusije dobil popolnoma lokalen spor med Avstro - Ogrsko in Srbijo v nasprot-ju z našimi želiami evropski značaj in sta bili Avstro - Ogrska in Nem-čija od več velevlasti napadeni je izjavila kraljeva vlada, da bo ostala Italija nevtralna, ne da bi Ie količkaj naniignila, da bi mogla ta, od Rusije povzročena in že dolgo časa pripravljena vojna odvzeti eksistenčni temelj trozvezni pogodbi. ZadošČa, spominjati na izjave, ki jih je dal tedaj umrii marehese di San Giuliar.o, in na brzojavke, ki jih je poslalo Nj. Veličanstvo kralj Italije dne 2. avgusta 1914 Nj. Veličanstvu cesarju in kralju, da se more konstatirati, da kraljevska vlada tedaj v postopanju Avstro - Ogrske ni videla ničesar, kar bi nasprotovalo določbam naše zvezne pogodbe. Napadeni od držav trojnega sporazuma, sta morali Avstro - Ogrska in Nemčija braniti svoja ozemlia, to-da ta ohrambna vojna ni imela za cilj, »udejstitve programa, ki bi na-s^^oto^*al življenjskim interesom Italije.« Ti življenjski interesi, ali to. kar smo mogli vedeti o njih, nišo bili nikakor ogroženi. Če bi pa sicer italijanska vlada v tem oziru imela po-misleke, tedaj bi jih mogla uveljaviti in gotovo bi našla na Dunaju, kakor tuđi v Berlinu najboljšo voljo za var-stvo teh interesov. Kraljeva vlada je bila tedaj mne-nja, da se obe njeni zaveznici spričo položaja ništa mogli napram Italiji sklicevati na zvezo, vendar pa ni sporočila ničesar, kar bi moglo upra-vičevati mnenic, da smatra postopa-nje Avstro - Ogrske kot »flagrantno krsitev besede in duha zvezniške pogodbe.« Kabineta na Dunaju in v Berlinu sta, čeprav sta obžalovala sklep Italije, ostati nevtralna — sklep, ki je po našem mnenju z duhom pogodbe komaj združljiv — vendarle na lojalen način pustila, da je. mnenic italijanske vlade cbveljalo, in dogovori, ki so se tedaj vršili, so konstatirali, da trozveza še vedno neizpre-menjeno obstoji. Sklicevaje se ravno na to pogodbo, prav posebno pa na njen člen VII., je tuđi kraljeva vlada predložila svoje zahteve, ki so smerile na to, da dobi gotovo odškodtiino za slučaj, če bi dobila Avstro - Ogrska vsled vojne teritorijalne ali drugačne koristi na balkanskem polotoku. C. in kr. vlada je sprejela to sta-lišče in je izjavila, da hoče vpraša-nje presoditi. Obenem je naglašala, da bi bilo dokler nišo znane koristi, ki bi eventualno pripadle Avstro-Ogrski. težko, za to določiti kompenzacije. Kraljeva vlada je bila istega mnenja, kar je razvidno iz izjave rainkega marehese di San Giuliano z dne 25. avgusta 1914, v kateri se pravi: »Prezgodaj bi bilo, govoriti sedaj o kompenzacijah.< kakor tuđi iz pripomb vojvode d' Avarnskega po naši umaknitvi iz Srbije, »sedaj ni nobenega kompenzacijskega objekta več«. Navzlic temu je bila c. in kr. vlada vedno pripravljena, pričeti o tem predmetu konverzacijo. Ko je kr. italijanska vlada, ponovivši svojo željo po nadaljnjem obstoju in ojačenju trozveze, izrekla gotove zahteve, ki so hotele, da odstopimo pod naslovom kompenza-cij integrujoče dele monarhije Italiji, je akceptirala c. in kr. vlada, po- LISTEK. itmerikanka. Francoski spisal Pierre d e Cou-levain. (Dalje.) — Povsem logično bi te moral pomilovati in ti odpustiti. Priznam pa, da bi najbrže za to ne imel do-volj modrosti. 2enin greh ima mnogo gorje posledice; ženina nezvestoba poruši svetost rodbinskega življenja, dočim ona moža . . . — Ne uniči kakor srečo žene, ga je prekinila Annie. In to je tako brezpomembno! — Ne, ni brez pomena, če gre za ženo kakor ti. Varajoč tebe sem strašno trpel, tembolj, ker nisem nikdar prenehal ljubiti te. Annie ga je začuđeno gledala s svojimi velikimi ocrni. — Nikdar me nisi prenehal ljubiti! je ponavljala počasi. — Nikdar, je odgovoril marki s trdnim glasom. Moje nagnenje do tebe se je od dne do dne večalo; vse moje nežne besede, vsa moja ljubko-vanja so izražala tišti globoki in vzvišeni čut, ki ga nazivljemo zakonsko Ijubezen. — Ah! . . . In tišti čut, še mnogo globokejši in brez dvoma mnogo vz-višenejši, ki ga hraniš za gospo de Blanzac, kako se imenuje ta? je vprašala markiza z žgočo ironijo. Rada bi ga poznala. — Ljubezen, je odgovoril Ja-cques neustrašeno. Annino lice se je bolestno skr-čilo. — Mislila sem, da samo v ro-manih more mož ljubiti istočasno dve ženi. — 2al, tuđi v življenju. Glej, so-proga postane meso od našega mesa; soproga nosi naše ime, tvori del našega bitja, ljubiti moremo torej tuđi izven nje ... To je taka resni-ca, da mi je eden mojih prijateljev priznal, da ga vsak trenotek mika potožiti svoji ženi skrbi, ki mu jih povzroča njegova metresa. — Ah, kake ubožice smo me Amerikanke! je vzkliknila Annie. In kako malo poznamo nevarnosti, ka-terim se izpostavljamo, ko se moži-mo z ljudmi, katerih duša je tako različna od naše! — Annie, življenje dam, da popravim zlo, katero sem ti prizadel, je del marki iskreno. — Besede, nič kakor besede. je odgovorila mlada žena. Dobro veš, da ga ne moreš več popraviti. — Vsak dan sem pripravljen vrniti ti tvoio prostost. S silnim naporom je Jacques spravil te besede iz ust. Annie je lahno pobledeln. — Locim naj se, kaj ne? Iz-vrstno! Da bode moja nesreća tem večja! Pri vas. kakor pri nas, se na-hajajo ločene žene, — tuđi one, ka-terim ne moreš ničesar očitati — v pomilovanja vrednem položaju . . . Težko sem se privadila vašim živ-Ijenjskim navadam. Ćutila sem se osamelo in domotožje me je obhaja-lo. Zdaj sem se privadila, pridobila sem si prijateljev ter ustvarila dela, ki me zanimajo. Vrniti se v Ameriko, pomeni za-me toliko, kakor z nova me izobčiti iz domovine. Dalje je tu Filip. Nočem, da je sin ločenih star-šev. Nočem se ločiti . . . Pogosto sem grajala franeoske žene, ki na-daJjujejo življenje z nezvestim mo-žem. Govorila sem na slepo. Niti mislila nisem na to, da jih vežejo na njihovo mesto otroci. Silo gotovih vezi še - Ie spoznaš, kadar jih ho-češ raztrgati, je dela Annie trdo . . . Sodniki naju ne morejo bolje ločiti, kakor so to storile besede gospe de Blanzac, je nadaljevala z lahno raz-burjenim glasom. Ta palača in Blo- nay sta dovolj prostorna, da more-va živeti ločena, ne da sva drug drugemu na potu. Jacques ni pokazal veselja, ki so ga v njegovem srcu povzročile te besede. — Kakor želiš, tako bodi, je del hladno. Ker se ne maraš ločiti, te moram prositi, da strogo molčiš o vsem, kar se je dogodilo. Ali mi moreš obljubiti, da se hočeš vedno tako vesti, da nikdo ne zasluti res-nice? — Ali ti je na tem, da varuješ ugled gospe de Blanzac? — Da . . . zakaj žena je, ki se ne more braniti. — In tuđi žrtev osode? — Gotovo. Pomilovanja vreden je vsak, ki je obsojen v kruto vlogo. Bi li zamenjala ž njo. — Ne, gotovo ne! — Vidiš torej .. . — Dobro, molčala bodem ... pa ne radi gospe de Blanzac — ni mi na tem, da igram velikodušno ženo — ampak radi tvoje matere in radi svoje rodbine. Da zvedo v Ameriki, kako si se vedel proti meni, rekli bi, to imaš, kar zaslužiš, in da me vidi-jo še nadalje s teboj živeti, zaniče-vali bi me. Ne razumeli bi, ne mogli bi razumeti . . . Vsaj temu se hočem izogniti, da ne žalijo moje samoljub- nosti. Pomirjen bodi, skrivnost bode dobro spravljena. Prav toliko mi je na nji, kakor tebi... Spor med menoj in gospo de Blanzac bo seveda obu-dil pozornost. Iskali bodo razlogov in, verui mi, našli jih bodo. — Kadar hočete dva moška prikriti vzrok dvoboja, tedaj se navi-dezno spreta. Stori tuđi ti tako. Povod lahko najdeš. — Poišči si ga sam. Ne znam lagati. — Poiščem ga, je odgovoril Ja-cques docela mirno. Sicer pa gespa de Blanzac odpotuje v Deauville, midva pa v Ameriko. — V Ameriko! ga je prekinila Annie. Misliš li, da si želim tja poto-vati v teh okolnostih? Ne bila bi v Ne\v - Yorku eno uro in Klara bi že uganila resnico. Jaz sama bi morda ne imela več moči, da jo ji še dalje prikrivam. V Blonav pojdemo naj-prej, potem napravimo s Keradieule-vimi potovanje po Švedskem, Nor-veškem . . . ločitveno potovanje . . . kot pendant poročnega potovanja ... prav po francoski! Marki je vstal in pristopil k oknu. Nevihta je trajala kratek čas, zjasnilo se je zopet. — Ali gremo kljub vsemu v hotel des Ambassadeurs? je vprašal, kakor da se ni nič zgodilo. Strm 2. .SLOVENSKI NAKOD*, ane 22. maja |yid. no. stev, lagajoČ na ohranitev najboijših od-nošajev z Italijo, največjo važnost, to podlago za pogajanja, akoravno se po njenem mnenju elen VII. (trozvez-ne pogodbe, op. ur.) nikdar ni nana-šal na o&emlje obeh kompaciscentov, temveč edino le na balkanski pol-©tok. Pri pogajanjih o tem predmetu }e kazala c. in kr. vlada vedno iskreno željo, sporazumeti se z Italijo. — Akoravno je bilo iz etnografičnih, političnih in vojaskih vzrokov, ki snio jih v Rimu obširno razložili, nemo-goče ustreči vsem zahtevam kraljeve italiianske vlade, so vendar žrtve, ki jih je bila pripravljena storili c. in kr. vlada, tako velike, da jih more upravičiti le želja, obraniti zvezo, ki je združevala obe deželi tako dolga leta v medsebojno korist. Kr. italijanski vladi ni bilo prav da smo hoteli uresničiti ponujane koncesije sele v nedolocenem času, to je stoprav po koncu vojne, iz Če-sar ona očividno sklepa, da bi na ta način te koncesije izgubib vso svojo vrednost. C. in kr. vlada je pou.darila materijalno nerr.ožncst takojštije izročitve odstopljenih pokrajin; navzlic temu pa je bila pripravljena, podati vse potrebne garancije, ki naj bi bile izro-Čitev pripravile ter jo :T,v -'edolgi termin zasigurale. Očitna dobra volja in spraviji-vost, katero je pokazala c. in kr. vlada tekom pogajanj, očividno nikakor ne potrjuje naziranja italijanske vlade, ki meni, da ni upati na sporazum. Sporazum se da doseći, toda le, če obe strani iskreno žele se pogoditi. C. In kr. vlada ne more vzeti na znanje iziave italijanske vlade, da hoče pridobiti popoino prostost svojega postopanja in da smatra zvezno pogodbo za nično in v nadalje za neučinkovito, kajtl taka Izjava kr. vlade se nahaja v odločnem nasprotstvu s svečano prevzetimi obveznostmi, katerim se je podvrgla ItalHa v pogodbi z dne 5. decembra 1912. Ta pogodba določa, da tra.ia naša aiijanca do 8. juliia 1920., pripušča odpoved le eno leto pred potekom tega časa, in ne omogoča poprej niti odpovedi, niti ničnosti. Ker se je kr. italijanska vlada odkrižala vseh svojih obveznosti na samovoljen način, odklanja c. in kr. vlada vse posiedtee, kl bi mogle nastati Iz tega postopanja. Na D u n a j u, dne 21. maja 1915. »Rđeča knjiga« o pogajanifh z Italijo. Avstro - ogrska vlada pripravlja Izdajo »Rdeče knjige«, ki bo na-tančno z akti pojasnila pokajanja z Italijo. (>Gr. TgbU) IZ ITALIJANSKE ZELENE KNJIGE. Iz Milana javlja »Frankfurter Zeitung« z dne 20. maja, da se otne-juje italijanska »Zelena knjiga« na diplomatske spise, ki sta i Hi menjali Avstro - Ogrska in Italija, ne da bi bila s tem tangirana pokajanja s trojnim sporazumom. Kot prvi dokument se navala brzojavka ministra zunanjih del S o n n i n a veleposlaniku d' Avarni na Dunaju, v kateri se le - ta poziva, naj obvesti avstro - ogrsko vlado, da je smatrati ofenzivo avstrij-ske armade v Srbiji kot dogodek, ki spada pod Člen 7. trozvezne pogodbe. — Kot drugi dokument je naveden odklonilni odgovor Avstro-Ogr-ske na to obvestilo. Dne 20. decembra 1914 je jela Avstrija izpremjnjati svoje stališče. Avstro - ogrski mini- Osupnena za trenotek vsled markijeve hladnokrvnosti, se Je Annie takoj zopet pomirila. — Bolj kako kedaj, je odgovorila. Glej me sredi komedije, kakor pravo Francozinjo, ki mora varati, se hliniti in celemu svetu metati pe-sek v oči! Slabo bodem igrala svojo vfogo, opozarjam te. Nikdar nisem jmela nicesar prikrivati. Nikdar nisem poznala žalosti. Ta beseda je Jacquesa zadela v srcć. — Rajši bi umri, kakor da sem te užalil. — Da, toda umri nisi, moje življenje pa je za vedno izgubljeno. — Kar mpfcoče, hočcm storiji, da zmanjšam tvojo bolest. — To ni v tvoji moči. — Poskusiti hočem. Pri teh besedah, ki jih Je irpre-govoril z zelo odločnim poudarkom, je marki odšel tako ponosno dvigne-ne glave, kakor da mu vest nima ni-česar očitati. Annie mu je sledila s pogledom, ki je združcval pr^senečenje, jezo in neprostovoijno obcudovanje. Ustni-ce so se ji streste kakor pr©d jokom in končiio so se ji zasvetile solze v očeh. Z neko jezo jih je obrisala, toda tekle so in tekle in prav počasi so pogasile njeno žgočo bolest ster zunanjih del B u r 1 a n je stavil razne predpogoje. Dne 22. fdhruarja je veleposlanik d* A v a r n a brzoja-vil, naj Italija ne vara samo sebe, ker hoče avs*rljska vlada stvar zavleči. Minister B u r i a n je dne P. marca privolil v to, da se prično pogajanja na temelju člena 7. trozvezne pogodbe. Minister S o n n i n o je stavil pogoj, da se mora odstopljeno ozemlje takoj izročiti Italiji, toda Burian je izjavil, da tega pogoja ne more sprejeti. Dne 20. marca je prevzel veleposlanik knez B u 1 o w nemško jamstvo, da se odstopTieno ozemlje po sklepu miru izroči Italiji. S on ni no je nato izjavil, da je voljan, znova pričeti pogajanja, ako stavi Avstro - Ogrska konkretne pređi oge. Po preteku 7 dni je baron Burian pozval Italijo, naj prevzame te - !e obveznosti: 1. Dobrohotno nevtralnost Italije v političnom in gospodarsKem oziru za čas, dokler bo trajala vojna. 2. Svobodo za Avstrijo na Balkanu. 3. Odpoved Italije na vsako na-dalfrio odškodnino. 4. Podaljšanje pogodbe glede Albanije. Dne 2. aprila je Avstro Ogrska ponudila te - le koncesije: Avstro-Ogrska odstopi: Okolico Gardske^a jezera, Rovereto, Rivo, Tione, iz-vzemši Madonna di Campiglfo z okolico, nadalje Trident in ozemlje od Borga do Lavisa (kakih 10 kilome-trov severno od Tridcnta). Dne 8. aprila je S o n n i n o na poziv Avstrije naznanil svoje proti-zahteve: 1. Odstop južne Tirolske z vsem ozeml.iem, ki ie pripadalo leta 1811. k stari kraljevini Italiji. 2. Naborjet, Bovec. Tolmin, Gradsko, Gorico, Tržič, Komen in Na-brežino. 3. Trst, Koper in Piran tvorijo od Avstrije neodvisno državo. 4. Odstopi se otok Korčula. 5. Desinteresement v Albaniji in pripoznanie italiianskega gospodstva v Valoni. Od 2. do 3. krožijo neprestano govorice o separatnem avstrijsko-ruskem miru. Zato zahteva konsulta začasen odgovor. Toda Avstrija boce samo na južnem Tirolskem napraviti nadaljnje koncesije, o kakih drugih preimstitvah pa neče obravna-vati. D' A vam a brzojavi] a dne 2. aprila, da ima dunajska vlada z njim nepotrebne diskusije, ker ne verja-me, da ima Italija resno voljo za vojno. Vsled te?:a je ItaKja podala Av-striii odpoved zveze. Ta listina pravi, da je Italija zvesto izpolnjevala zavezniske dolžnosti, toda Avstrija da je podala Srbiji znano noto, ne da bi bila o tem prej Italijo obvestila, ali poslušala njene nasvete za zmernost. S tem je dano izhodišče sveto\Tie vojne, status quo na Batkanu moten in ustvarjen položai, iz kateregra bi mogla edina Avstriia imeti koristi. Kršenje zavezniške dolžnosti ]e provzročilo, da je bila tuđi blago-hotna nevtralnost nemo^oča (!) Pamet in Čut sta izključevala, da bi mo^el obraniti en zaveznik blag"o-hotno nevtralnost, če ie drupri pose-gel po orožju, da doseže interese in cilje, ki so življenjskrm interesom drugrega diamentralno nasprotni. — Kljub temu se je Italija potrudila, zopet vzpostaviti prijateljske odno-šaje med obema državama. Pogajanja pa nišo imela praktičnih uspe-hov. Vsled tegra razglaša Italija po svoii dobri pravici, da prevzema od tega trenotka naprej por>olno akcijsko svobodo ter proglasa svojo pogodbo z Avstro - Ojfrsko za ničevo in brez učinka. Ta dokument je fzro-čil dne 4. maja vojvoda d* Avarna ministru Burianu. * Zanitnivo je poroČilo berlinske-ga »Lokn!anzetgerja vofno. Provocirala )e Ru9Qa. KVob leam se *e zćek) Italiji, dm ni primorana kot za-veznica pomagati, čeg, da je Avstro-Ogrska agresivno naslopik proti Srbiji in tato provzro4fU nastop Rnst-fc todi )e rrdtou da Je avstro - ogr- ska vlada kršila člen VII. trozvezne politike, ker ni obvestila Italije o ultimatumu Srbiji. Sklieevanje na ta člen bi bilo upravičeno, če bi bila Avstro - Ogrska hotela razsiriti svojo posest na Balkanu, avstrijBka vlada pa je se pr«d izbruhom voine v Petrogradu in Rimu izjavila, da svojega ozemJja noče razsiriti na škodo Srbrje. Avstro - Ogrska in Nemčija bi bili torej upravičeni, da ne priznata ugovorov Italije, toda tr^a ništa storili ter se zadovoljili z izjavo blagohotne ncvtralnosti. Poleg tega je izjavila avstro - ogrska vlada še, da je pripravljena naprani Italiji za kompenzacije. Po smrti San Giuliana pa se je pokazalo, da ddujejfo v Italiji gotove sile na to, da bi izbile za italijansko nevtralnost še posebne prednosti. Začelo se je oboroževanje, irredentistična propaganda in fran-kofili so bili na dslu. Medteni je dne 19. marca garantirala nemška vlada Italiji, takoj po vojni izvedbo pogodb. Prve dofočne ponudbe Avrstro-Ogrske koncern marca, ki je obse-ga!a že odstop italijanskega ozemlja v južnih Tirolah, italiian5đtiČneca navduSe-nja in posije prevdani pozdrav vzvi- šcnerau vladarju.....(Vsi senator- ti vstaneio s svoiUi s«dežav in pii-triu^jo s kticr. Živio krali! Živio < Savoia! 2ivela Italija!).....kakor tuđi častitemu princu Savojskemu. (Odobrovanjr.), v trdnem zaupaaju, da bodo itaiijanske zastave zrnago-vito vihrale na naših alpah in na morju. Pozivljam Vas, da sprejmete nacrt in kličete: Zivela ItalJ5a! Živio krali! — Vsi senatorji m ministri so vstaii s svojih sedežev in dolgo pri-trjevaje klicali: Zivela Italija! Živio kralj! Zivela armada! Galerija se je temu klicanju pridružila. Klici: Nabiti na zidove!) Cadolini in Mazza sta se pridružila izvajanjem predgo-vornika. Canevaro in tovariŠi so predlagali naslednji dnevni red: Po iz)avah vlade, v katerih se volja naroda tako glasno poudarja, preide senat na glasovanje o nacrtu. Ministrski nredsednik Salandra. je izjavil, da sprejme ta dnevni red z navduše-njem. Med ovacijami je bi! dnevni red pri glasovanju po imenih sprejet 7, vsemi 281 glasovi navzočnih sena-torje11' Zbornica sklene, nai se govor kneza Colonne javno nabije. Zakonski nacrt je bil pri tajnem. glasovanju sprejet z 262 proti 2 gla^oma. Izid glasovanja je bil pozdravljen z živahnimi aklamacijami. Predsednik Manfredi, želeć srečno usodo domovini, je rekel: Italija pozna sramoto, ki jo more popraviti, sliša krik ne-resenih dežel in vidi, katera stran se bori za civilizacijo in pravico. Predsednik je izrazil željo, naj se senat združi, da bi proslavil zmago, in ie končal s klicem: Zivela Italija! Živio krali! — Vsi senatorji in ministri, ki so predsednikov govor stoje poslu-žali so priredili dolgo in navdušeno ovacijo in klicali:2ive!a Italija! Živio kralj! Senat se je odgodil na nedo-ločen čas. Seja se je na to zaključila. Bazel, 20. maja. (Kor. urad.) Po nekem poročilu iz Rima se je dogo-dil v se>i senata neliub dogodek. Knez Camporeale, svak nemškega veleposlanika kneza Biik)wa, se ni udeležil splošnega navdušenia, zato ga je inzultiral na tribuni se nahaja-joči socijalist Tosca. Seja se je morala prekiniti. BrTROLINSKO ČASOPISJE O DO-GODKIH V RIMSKI ZBORNICI. Berolin, 21. maja. (Kor. urad.) Ćasopisje piše v tonu oštre kritike o včerajšnjih dogodkih v rimski zbornici. »Lokalanzeiger« pripominja k očitku, da Avstro - Ogrska ni poprej obvestila Italije o ultimatumu Srbiji: Salandra menda več na to ne misli, da Italija, ko je na priganjanje Angli-je in Francijc udarila na Turči}Oi tuđi ni o te] svoji nameri vnaprej obvestila niti Nemčije niti Avsiro-Ogr-ske. Tedaj se je hotelo ćelo pojasniti, da pomenja ta vzdržnost posebno obzirnost napram članom trozveze, ki se jim je hotelo spričo njihovih dobrih odnošajev napram Turčiji prihraniti neljube odiočitve. >Berliner Tageblatt« piše; Ko so koncem me-seca julija stali narodi pred katastrofo, je nekdo vprašal franeoskega poslanika v Beroiinu, starega Julesa Cambona, zakaj je Francija na vsak način prisiljena, iti z Rusijo. Gospod Cambon je haje odgovorili »Ker nismo Italijani«. Italija, ki ni šla z zavezniki, bo Šla zdaj proti njim, kajti upa. da bo zadala od vseh strani napa-deni Avstro - Ogrski oni su-nek z bodalom od zadaj, ki spada med najpriljubljenejše načinebojeva-nja na jugu. Mi nismo Italijani, vsled tega bo našla Italija tuđi Nemcijo na svojem potu. »Vossische Zeitungi« pravi: Kakšen vtisk zapušča ta parlament, v katerem se je zdaj polasti-la pijanost vojnega navdušenja, kakor da bi se žrtev intelekta slavila z bakhanatom, 300 mož, katerih razum zametava vojno? List primerja Sa-Iandro z Macchiavellijem ter pravi: Morda bo Italija kmalu zadosti izve-dela, da se je zaračunala glede ve-tra in vremena. Odbila je, kar bi mogla dobiti brez prelivanja krvi. Kar bo v vojni pridobila ali izgubila, bo pokazala bodočnost. Eno pa je že brezdvomno izgubila: Čast. Omade-žcvala se je z najbolj zaničevanja vrednim verolomstvom, ki ga pozna novejši čas. Ce je kaj pravičnosti, v zgodovini, tedaj bo ta čin maščevan, kakor zaslnži. ITALUAN9KI ULLTIMATUM. Ehinajiki listi porocajo preko Lupana: Italijanska vlada bo iz ročila najbrž danajeki vladi ultimatum, v katerem bo zahtevala izročitev terre irredetite. Na odklonitev te zahteve bo odgovorila ItaJi]a z vojno napovedjo. V Berlinu ne bo izvršila Italija nikakega lforaka. temveč bo poča-kala, da se Nemčija sama pridruži svoji zaveznici. Tuđi Tureiji Italfia ne bo napovedaia voine. Berlinski tišti konstatiralo, da je špekulirala italijanska vlada na to, da bodete Avstrija in Nemčija napovsdali vojno. Iz italijanskih li-slov }e rasvidna jeaa, da se ta špekulacija ni obnesla, PRED RAZGLAŠENJEM VOJNE. Iz Turina poročajo: Po demon-stracijah za vojno se je oglasilo več kakor 2000 dijakov iz tukajšnjih visokih sol prostovoljno k vojaški službi. Iz Lupana poročajo: Dekret vlade je uredil bivonje vseh nesumljivih tujcev v Italiji. Po zglasitvi pri policiji lahko mirno otanejo v Italiji. Samo v slučaju represali] bi se jih interniralo. — Napadi na Nemce se do seclaj še nišo dogodili, pač pa so bili na cesti opsovani. Pri nemških lokalih so razbili napisne table in sipe, drugače se nemška lastnina ni poškodovaln. — Po poročilih raznih listov se je vrnilo tekom meseca maja samo kakih 50OO italijanskih delavcev iz tujine. V Nemčiji se nahaja še kakih 30.000, v Avstriji pa kakih 15.000 italijanskih delavcev. Listi zahtevajo, da raj konzuli pospe-šijo povrnitev teh ljudi v Italijo. Iz Curiha poročaio z dne 20. maja: Od danes dopoldne ob 10. so vse brzojavne zveze z Italijo pre-rušene. Kralj je želei intervencijo. Poročevalec lista -Basel?r Nach-richten« poroča iz Rima: Kralj sam je želei intervencijo in vsled tega ni hotel ničesar vedeti o Giolittiju, ki mu je sicer vedno zaupal. Razrešitev krize, pravi poročevalec, se je vršila na popolnoma konstitucijonalen način. Krali je zaslišal vodilne parla-mentarce. Poklicanje Giolittiia pa ie deželi prineslo namesto intervencije revolucijo. Vsi ministri pri kralja. Iz Chiassa poročajo z dne ?0. maja: Danes, v četrtek dopoldne, ie sprejel kralj vse ministre v avdijenci in je podpisal razne dekrete. Kralj je govoril zlasti s Salandro in Sonni-nom. Nato sta ostala pri kralju še eno uro vojni in mornariški minister. Pri njihovem odhodu jih je množica živahno pozdravljala. Ministrski svet na Dunaju. Z Dunaja poročajo z dne 21. maja: Včeraj popoidne se je vršil pad predsedstvom ministrskeiza predsednika grofa Stiirgklia večur-ni ministrski svet, katerega so se udeležili vsi Člani kabineta. Garibaldl. Mnogo italijanskih poslancev se je že prostovoljno priglasilo za vstop v vojaštvo, med temi tuđi socijalisti in seveda republikanci. Peppinc Garibaldi postane poveljnik v ar-madi. Vojaško nadzorovanje pisemske poste v Italiji. Iz Berolina poročajo: ženevski »Journal« poroča iz Chiassa, da so se 17. t. m. na vseh obmejnih krajih Italije vpostavili vojaški poštnonad-zorovalni uradi. Isti dan je ustavila italijanska pošta promet zaprtih pišem iz in v inozemstvo. Sodba švicarskega Usta o italijanski armađi. Curin, 21. maja. »Neue Ziiricher Zeitung« piše: Italijanski častniki so si sami na jasnem glede nepopolno-sti italijanske armade in se bridko spominiajo dogodkov v Libiji. Iz Italije prihajajo poročila, da je del na meji stojećih čet uprav revolucijoni-ran. Italijanska mobilizacija se ne da primerjati z nastopom nemških čet Del armade je prenasičen republikanskih nazorov, se vdaja socijalizi mu in tuđi disciplina je slaba. Pravo razpoloženle v Italiji. Berolin, 21. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad je dobil iz Rima slede-če zakasnelo poročilo svojega pri-vatnega poročevalca: Čeprav objav-Ija intervencionistično časopisje zelo dolge brzojavke o dozdevnem vojnem navdušenju v provinci, so-glašajo vsa verojetna poročila v tem, da pravzaprav nočeio niti industrija in trgovina v severni Italiji niti vinogradniki na jugu ničesar vedeti o vojni. Tuđi v glavnem mestu je razpoloženje slabo. Divji izgredi dr-hall v zadnjih dneh seveda nišo iz-grešili svojega učinka. Giolitti, ki je dobil sto in sto pišem s smrtno grož-njo in ki ni mogel več iti iz svoje hi-še, ne da bi bilo v nevarnosti njegovo življenje, se je vrnil v svoj pie-monteški rojstni kraj Cavour. Drugi prijatelji miru med poslanci in senatorji, ki so jih na javnih krajih zmer-jali in pretepali, se morejo komaj še pokazati na cesti. Vojno časopisje neprenehoma besno napada one, ki se nahajajo v okolici kraljevi in ki jih smatrajo za nasprotnike vojne. Zahtevajo tuđi, naj ti odstopijo. Pač pa pozdravljajo isti elementi kralja povsod, kjer se pokaže, z »Evviva la guerra!« in »Evviva il re!«, elementi, ki vsak večer demonstrirajo pred angleškim, franeoskim in ruskim po-slaništvom in ki pripadajo vecinoma radikalni in republikanski smeri. Javna tajnost je, da so pred krat- 115. Stev. „M-OVUNSKi NAKOU-, unc 22. maja ii*i5. siran '6. kim prefekti kraljestva, povprašani po razpoloženju v svojih departma-}ih, izvzemši prefektov notorično revolucionarnih provinc Milan, Man-tua, Ravenna in Ankona, soglasno izjavili, da želi prebivalsvo mir. Vsak-do tuđi ve, da je skoro ves senat in vsa številna većina zbornice proti vojni. Vrdeti je pa že vnaprej, če stopi ministrstvo danes pred parlament, da bodo preplašeni prijatelji miru molčali ali pa iz strahu, da jih bodo smatrali za nepatriotične, stri-njali se z vojnim vpitjem. Tako se je tuđi faktično zgodilo. Kakor tako po-gostoma v romanskih deželah, terorizira manjšina večino. ITALIJANSKI KRALJ ODPOTUJE V PARIZ? švicarski listi javljajo, da odpo-tuje italijanski kralj Viktor Emanuel prihodnje dni v Pariz. GROF TISZA O ITALIJANSKI KRIZI. V ogrski magnatski zbornici je včera] odgovoril ministrski predsed-nik grof Tisza na vprašanje grofa Avrela Desse\vffyja sledeče: Visoka zbornica! Vlada je izvedela iz časo-pisov o dogodkih, ki so se včeraj odigrali v italijanski zbornici. Ven-dar pa ni dobila od rtalijanske vlade, odkar je bila ta znova poverjena, do sedai, to se pravi, v kolikor smo informirani, nobenega poročila, V teh okoliščinah se želim za sedaj vzdr-žati vsake izjave in prosim visoko zbornico z največjim spoštovanjem, naj se postavi na isto stališče. (Splo-šno pritrjevanie.), kani mnenja sem, da moramo mi mirno čakati na po-stopanje, h katcremu se bo italijanska vlada popolnoma spontano in brcz vp li van ja od naše strani, odločila, ter po tem določiti naše ravnanje ter iz-vajati konsekvence. (Splošno odobravanje.) Prosim, sprejmite to izjavo na znanje. (Pritrjevanje.) Mirna samozavest v Budimpešti. Budimpešta, 21. maja. V parlamentu presojajo položaj popolnoma mirno. Skalnato trdno zaupanje v zavezniske armade je neomajno: po-vsodi vlada ogorčenje nad postopa-njem Italije in prepričanje. da borno premagali tuđi to nevarnost. Razpoloženie v Zagreba. Iz Zagreba poročajo: Italijanske zahteve po ozemliu so tu povzroei-le veliko ogorčenje. Posamezni deli ozemlja, ki jih Italija zahteva. so namreč popolnoma hrvaški. Pred-včerajsnjim zvečer so se v Zagrebu vršile navdušene patriiotiČne mani-festacje pred Jelačićevim spomenikom in pred banovo palačo. ŠVICA PREVZAME VARSTVO NEMŠKIH DIUAVLJANOV V ITA- LIJI. Iz Berna poročaio z dne 20. maja: »Bund« poroča. da ie nemška vlada naprosila švicarski zvezni svet, da naj prevzame varstvo nemških interesov v Italiji. Zvezni svet je ugodno odgovori!. TUĐI POSLANIKA PRI VATIKANU ZAPUSTITA RIM. Berlinski listi javljajo, da zapu-stita ob izbruhu vojne Italijo tuđi nemški in avstriiski veleposlanik pri Vatikanu, ker bo Italija najbrže suspendirala § 11. garancijskega zakona. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Iz Zeneve poročajo: Italijanski ministrski svet je razpravljal v torek o izrednih ukrepih za slučaj vojne. Vse gorenje italijanske pokrajine, severno od Bologne, bodo proglašene za vojni okoliš. GIOLITTI O POLITIKI ITALIJE. »Journal de Geneve« prinaša in-terviv z Giolittijem, ki se je izrazil: Zagvozdeni smo med dvcma državnima skupinama- Nemčiji in Avstro-Ogrski ne sledimo v vseh njunih sklepih o življenju in smrti. Nasprot-no sem delal vedno na to, da ne pa-demo svojemu staremu zavezniku v hrbet. Ljudstvo ne more biti za to vojno tako zelo navdušeno, niti če gre proti Avstriji. Mi imamo na vratu že vojno v Libiji, druga vojna bi uregnila prekositi naše moči. Se ne vemo, kaj bo prinesla zmaga. gotovo pa je, da bi imel poraz za posle-dico razpad dežele. To si moramo prav dobro zapomniti. In če smo svoje korake dobro premislilL jih moramo še enkrat premisiiti. Ce bi bili ostali mirni, bi bili dobili od obeh strani prav dragocene kompenzacije. ITALIJA IN TROJNI SPORAZUM. Bazel, 20. maja. (Kor. urad.) Po privatnih poročilih lista »Baseler Anzeiger« iz Chiassa je razložila Italija, da je njen nastop odvisen od grožnje Angleške, da bo zatvorila morsko ožino pri Gibraltariiu že se ne pridruži državam tripleentente. če pa se Italija priklopi trozvezi. ji je Anglija dovolila predujem treh milijard lir in prevzela garancijo za neskrajšano posest delov Avstro-Ogrske, ki morajo pripadati Italiji, za kar pa se mora Italija zavezati, da posije od svojih čet 150.000 mož ob Dardanele in 300.000 mož v Champagno. STALISĆE ROMUNSKE. »Kolnische Ztg.« poroča iz Bu-karešte po romunskem vladnem listu »Indćpedence Roumaine«: Seda-nja diplomatična pogajanja obenem z izredno uelavnostjo na bojiščih ie znak, da smo blizu vrhunca krize. Čudno je, da stavijo države, ki so stale od leta 1911 do 1914 na bojiščih, pretirano visoke zahteve. dasi-ravno poznajo grozote vojne. Bati se je, da bodo vodilni državniki za-pletli te države nepremišljeno v sve-tovno vojno. To velja tako za balkanske države, kakor za Italijo. List dostavlja, da očividno ro-munska vlada noče zapustiti svojega nevtralnega stališča, če ji vlade, ki se z njo pogajajo, ne dajo garancije, da je Romunska glede svoje bodoč-nosti lahko popolnoma pomirjena. Države tripeleentente tega ne more-jo garantirati, zlasti ker v svojem sedanjem kritičnem položaju na bojiščih paČ obljubljajo vse, ne morejo pa izpolniti nobene obljube. »Independence« konca: Male in velike, vse narodnosti imajo svoje zahteve jasno vtisnjene v dusi; narodi slede samo svoji zastavi in slu-žijo samo svojim interesom. Noben narod v Evropi ne bo danes soglašal s tem, da ga napravijo drugi za svoje orodje in da bi prelival svojo kri za stvar, ki ni njegova. »UniversuK< piše: Ne verjame-mo, da bo oboroženo vmešavanje Italije provzročilo zmago er.tente. Deset mesecev se bojujeta centralni državi proti številnim sovražirikom in ništa niti vojaško, niti gospodarsko izžeti. Nasprotno! Ta čas sta priza-dejali sovražnikom toliko udarcev, kakor je to v zgodovini brezprimer-no. Ražen tega sta imeli priliko opa-zovati dvoumno politiko Italije ter sta brez dvoma storili vse potrebno. Če priđe do razpora med Italijo in centralnima državama, sta ti dve najbrže pripravljeni. Pri tem so pripomogle velike zmage v Karpatih in Oaliciji, da morata poslati tam proste čete proti novemu sovražniku. Nastop Italije na bojišču bo za zaveznike brez velike koristi. Centralnima državama je pa v poduk, kako [talila respektira pogodbe in kako lahkomiselno meče cd sebe desetietja mijaioče prijateljstvo. Ro-munsKa pa, ki dela realno politiko, tej aventuri ne more slediti, interes države in naroda ji naravnost nare-kuieta, da se ne pridruži akciji Italije in da prepusti Italiji sami. da nosi posledice svoje politike. Doižnost romunske javnosti je, da podpira svoje odgovorne faktor-;e. Svet naj vidi, da se politika Romunske ne dela niti v Rimu, niti dru-god, marveč samo v Bukarešti. V tem odločilnem trenutku gre naša pot narazen od poti Italije. Pri vsem oziru na naš skupni izvor, na kate-c-ga smo pogosto mislili.se moremo to pot Ie z bolestjo in obžalovnnjem ozirati na sedanjo politiko Italije. Italija in Nemčija. Nasprotje Italije do Avstriie ie staro. Porodilo se je iz nacijonalnih nagibov, pooštrilo pa je je v novej-šem času tuđi križanje drugih interesov. Napačno pa bi bilo misliti, da vlada v Italiji glede Nemčije še danes tisto razmerje, kakor v letu 1S70. Trozveza ni bila Itaiijanom nikoli simpatična, tuđi tedaj ne, ko so jo oficijelno odobravali, zagovarjali in slavili. Italijanski interesi sicer nišo ni-kdar prišli v direktno mcpn>tje z nemškimi, a vendar so italijanske simpatije za NemeijD ugasnile še pred aneksijo Bosne. To je pokazala kon-ferenca v Algecirasu. V anksijski krizi je Nemčija odiočno stala na strani Avstrije in v Italiji je tedaj nastalo veliko gibanje tuđi proti Nemčiji. Poostrovalo je to nasprotje tuđi dejstvo, da so si znali Nemci v Italiji pridobiti znamenite gospodarske pozicije. Italijani so bili do usta-novitve kraljevine narod plemenita-šev, duhovnikov, advokatov, pisate-Ijev, rokodelcev, kmetov in trgov-cev. Združenje vseh dežela v eno kraljevino jih je pripravilo v popolnoma nove probleme, finančne, indu-strijalne, železniške in parobrodne. Na vseh teh poljih so jim bili Nemci učitelji. V italijanskih industrijalnih podjetjih in v b:mkah je med ravnatelji, uradniki in delavci jako mnogo Nemcev, ves parobrodni promet med Genovo in Južno Ameriko je v ro-kah hamburške parobrodne družbe in oč&eta hotelov iL Itaiiii ie y nem- ških rokah, kar je spričo velikanske-ga tujskega prometa vir velikih do-bičkov. Tuđi je treba vedeti, da si je ncmška kemična industrija znala za-gotoviti vse italijanske trge v taki meri, da je pred iiekaj Teti italijanski kongres zdravnikov, ki je zboroval v Milanu, zelo sovražno nastopil proti ne niskim medikamentom. Nasprotje Italije do Nemčije izvira torej ne samo iz političnih nagibov, ampak tuđi iz gospodarskih. Italijansko vojno Mvie. Italija šteje 20 bojnih ladij, iz-med katerih začetkom vojne 4 še nišo bile dograjene. Ti štirje naddread-noughti so nad 200 m dolgi in je bila njih hitrost preračunjena na 25 milj na uro. Oboroženi bi morali biti z 8 topovi, alibra 3S cm, 16 topovi, kalibra 15'2 crn in 24 topovi, kalibra 7*6 cm. Drugi tip »Caio - Duilio« iz leta 1913. ima 13 topov, kalibra 30*5 cm, enako tuđi tip Cunte di Ca-vour«. Tip »Dante Alighieri^ ima 12 305 cm topov. Drugi tipi so sta-rejšega izvora in sicer od leta 1890. do leta 1907. Najstarej^a ladja te skupine je »Sardegna«, 130 m dol-ga, 2,^ m široka ter šega v vodo Sf> m. Armatura obsega 4 tope, kalibra 34 cm, 8 topov, kalibra 15 cm, 16 topov, kalibra 12 cm, in 16 topov, kalibra 57 cm. Najmanjša je »Ema-naele Filiberto^.ki je dolga 111 m ter ima 4 tope, kalihra 25 cm, 8 topov, kalibra 15 cm, 8 topov kalihra 12 cm, 6 topov kalibra 7"6 cm. 6 topov kalibra 47 cm in 2 topa kalibra 37 cm. Mitrnst teli ladij se Riblje od 18 do 25 morskih milj na uro. Najhitrcjši bodo haje novi nacidreadnongliti: »Ammirajilio Caracciolo«, »Cristofo-ro Colombo«, »Marcantonio Colon-na« in »Franceseo Morosini«. Oklopnih krlžark ima Italija 10, oboroženih je 7 s topovi kalibra 25 centirnetrov. ostale s topovi kalibra 15 cm. Tudt hitrost teh ladij se gib-Ije med 18 in 32 miljnmi na uro. Lahkih varovanih križark šteje Italija 15. oboroženih s topovi kalibra 15 in 12 cm. MinGnoscev, «fjreml»eva!cev pod-inorsliih čolnov in drugih podobnih ladij ima Italija 7. Torpednih rušilcev izkazuie 49, toda 16 jih lani ob začetku vojne še ni bilo v službi. Odli-knjcio se te ladje z veliko hitrostjo cd 2^ do .?.=> milj. Torpedovk za odprto morje imajo 34, ki vezijo povprečno 26 milj na uro. drugih torpedovk še 26, obrežr'h Datrs:!n!h ladn pa 40. Podmorskifi čo!nov imajo Italijani .32, najstarejši, ki je bil zgrajen za poskv^njo, je iz letn 1896, najmo-dernejši so bili z^raieni v Speziji, tri so jih zgradili lani v Benetkah. Raznih drugih, deloma prav starih ladij za -razne vojne narnene imajo 35. h katerim ie prišteti še ladje za lokalno službo in za nodpira-nie brodovia nri daljših \*ožniah. Ta-kih ladij }c 49. Poleg teh ladii pa je zaznamovanih za nomožno službo v vojni še 24 trgovskih ladij. ki stopi-jo v \rojni v službo kot križarke. Samo 2 taki ladii sta določeni kot transportni ladii za ranjence in b^ine. Ti dve sta »Re d' Italia« in > Regina d' Italia«. SEVERNO BOJIŠCE. RUSI RAČLNAJO S TEM, DA BODO MORALI PRZEMVSL ZAPUSTITI. Iz Pctrofcrada poročaio preko Hanga: »Močne sovražne čete se bližćiio Przcmvslu. V okrožju mesta se bije hud artiljerijski boj. neniška in avstriiska artiljerija obstrcliuicta utrdbe. V prostoru med Przetnv-sl'>m in velikimi močvirji ob Onje-stru so sovražne čete dospele do naših žićnih ovir. Po sedaj se je posrećilo odbiti napade, vendar se je tuđi sovražniku z neizmernimi žrtvami posrećilo, vzeti par našili strelskih jarkov.« Nadalje se poroča iz Petro-grada: »Poročiki petrogradskih vo-jaških krogov. da so pred Przemvsl dospele sovražne čete, ro većini se-stavljene iz konjenice. nišo resnične. f)opn«iTK) je sedaj, da so dospele ob reki San pred Przemvs! velike množine infanterije in artiljerije. Mnogo čet, o katerih moči se do sedaj ^e ne ve nič natančnega, ima s seboi po najnovejših bojnih poročilih tako možTiarje kakor tuđi poljske topove. V Petrogradu še vedno upajo. da za Przemvsl ne obstoja še nobena nevarnost. vendar se je doznalo, da je bila Ivovska garnizija nenadoma po-klicana v Przemvsl. Če pa se bodo nenadoma pojavile premočne sovražne čete pred Przemvslom. tako da ne bo možno pravočasno dobiti pomoči, potem ni izključeno. da se bo moral Przemvsl izprazniti, ker Rusi še nišo imeli dovolj časa, da bi od Avstrijcev porušene utrdbe zopet ftopjravUi.* . SADOVI RUSKE ZIMSKE VOJNE IZGUBLJENI. London, 21. maja. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik lista »Times« piše: Sadovi ruske zimske vojne v Karpatih so po večini izdubljeni. Mi upa-mo, da se bodo pomirjevalna zatrje-vanja Rusije uresničila, a možnost obstoja, da se bo položaj še noslab-šal, predno se še izboljša. Odkrito moramo priznati naše razočaranje. Težko je razuineti. da Rusi nišo niče-sar cdločilnega ukrenili proti ofenzivi, za katero so opazovali priprave že mesec preje. Tuđi ni razumljivo, da je ruska poizvedovalna služba tako popolnoma odpovedala. — Glavna stvar je sedaj vzdržanje in združitev ruske armade ter integriteta ćele njihove fronte. Iz Rusije. Iz Krakova poročaio: Prebival-stvo Varšave je zelo v skrbeh radi poteka dogodkov. Uradne akte so prepeljali v notranjost Rusije. Ruski glavni stan se je preselil proti vzho-du. — »Rusko Slovo< poroča iz Rima, da je malo simpatično nastopa-nje ruskega časopisia nasnroti itali-ianskim nacrtom razočaralo italijanske politike, ki označujejo to posto-panje kot netaktno. — »Rieč« poroča o nekern pravočasno nreprečenem atentatu na neki žc'fczniški most ob progi iz Petrograda na Finsko. ZAPADNO BOJIŠCE. FRANCOSKO URADNO POROČILO. Francosko uradno poročilo z dne 19. maja ob 11. zvečer pravi: Vreme je trajno zelo slabo in vlada izredno gosta mcgla. Na noben i točki fronte se ni vršila čez dan nobena akcija. V noči od torka na sredo so posku-sili Nemci napad na gozd Le Pretre, ki smo ga s svojim ognjem takoj ustavili. BOJI OB FRANCOSKI FRONTI. V bojih za Arras so se glasom pariških poročil posebno odlikovali poljski prostovoljni legijonaši. Pri na-skoku na nemške strelske jarke so bili baje popolnoma uničeni. Iz Londona: X. irska divizija je odpotovala iz Londona na fronto v Severni Francoski. To je prva izmed novih Kitchenerjevih armad, ki je odšla na bojišče. Več drugih divizij bo v kratkem sledilo. Po uradnih poročilih generala Frencha se nadaljuieio sovražniku prizadejane »ogromne« izgube. Te izjave izgledajo. kakor da bi hotel angleški vrhovni poveljnik -s temi poročili odvrniti pozornost od last-nih iz^ub in od zadnjih ponesrečenih akcij pri Vpresu - Bognu. Ceprav se je ar.gleška fronta s pomočio iranec-skih čet podališala samo za kakili 16 km. so se pa izgube častnikov neprimerno zvečale. Po uradnih po-ročilih so znašale častniške izgube: v januar i u 254. februar ju 397, marcu H84 in aprilu 1.^00. \isoke izgube v marcu so povzročiii boji pri Neuve-Chapelli, ki so donesli Angležem le malenkosten uspeh, izgube v aprilu pa so povzročiii brezplodni boji pri Vpresu. Za mesec maj se bodo izgube še zvišale. Od 1. do 11. maja so i/gube častnikov dosegle število 147S. od teh je 2S9 mrtvih, ostali so ranjeni ali pa se pogrešajo. Vzrok teh visokih številk so tuđi boji v Oalipo-liiu in napadi južnozapadno od Lilla. V celem znašajo izgube angleških častnikov do 1. maja 8957. pri čemer pa nišo všteti izgube pri mornarici. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ĆOLNOV. Reuter poroča, da je neki nemški podmorski čoln potopil ribiski paniik »Chrisolot« 40 milj od Kin-nairds Heada. Neka danska jadrnica je izkrcala v Fraserburgliu moštvo parnika »Lucerne-, ki ga je neki nemški podmorski čoln 20. maja 40 mili od Rattrav Heado potopil. Iz Haaga poročajo, da je neki nemški podmorski čoln ustavil in preiskal nizozemski pamik »Niobe . Istotako je isti podmorski čoln preiskal malo prej švedski parnik Biorn«. Na tem parniku je podmorski čoln zaplenil vso rusko pošto, ki je bila namenjena v Anglijo. Kov Hitili kabinet na Anoleškem. Iz Londona poročajo: Posebna izdaja »Pali Mali Gazette« oficijal-no poroča, da je bila sprejeta demisija lorda Fishcrja. Kabinet odsiopi. Asquith bo sestavil liberalno - kon- j servativno koalicijsko ministrstvo, v | katero bodo vstopili tuđi voditelji delavstva. »Times« pišejo o bodoči izpre-membi v ministrstvu: Opozicija mora biti v novem kabinetu ravno-ta^o moćno ^aštogana, ka^or libe- ralci. Se pred več nego enim tednom je rekel Asquith, ko je odgovarjal na vprašanja v poslanski zbornici, da se ne misli na koalicijsko ministrstvo, toda težkoče med Fisherjem in Churchillom so dovedle cio krize. Tildi ponesreČL'tio protialkoli(^Ino zako-nodajstvo in težkoče s sovražnimi inozemci so omajali stališče vlade. K temu priđe še vprašanje izdelova-nia vojnih potrebščin. vDailv Chronicle« piše: Pred 4S uranii bi 99(> od 100T liberalcev od-Ioeno zavrnilo vsako m:sel, sestaviti koalicijsko ministrstvo. Danes se jih postavi pred dejstvo, ki se je izvršilo za njihovim hrbtom. Toda. ti ne bodo, tako se misli, izpremcruii svojega naziranja. V poslanski zbornici je ministrski predsednik Asquith sporočil, da nameravajo storiti korake v svrho sestavitve novela kabineta na Široki osebni in politični podlagi. Ni še prišlo do končnega sklepa. Da pa se prepreci vsako napačno razumeva-nje. želi govornik vsakomur pojasniti, da se prvic namcravaiie izpre-membe ne tičejo stališča ministrske-ga predsednlka in dr/a\Tictra tajnika za zunanje zadeve, da se drugič ne namerava izpremcniti politike dežele z ozirom na nadaljevame vojne, ki ?e z vso eneržijo in z vsemi sredstvi pospešuie. in da se tretjič ne srne >matrati izpremembe kabineta, ki se bo zgodila v vojne svrhe, za to. da bi se ta ali ona smmka odpovedala svojim idealom. Govornik je oslabil izjavo Bonar La\va in je rekel, da opozicijo vodi le misel. katera je nai-boljša metoda, da se uspešno konca vojna. V poslanski zbornici je izjavila delavska stranka, da sprejme po-nudbo Asguithovo, vstopiti v kabinet. ANGLEŠKA ZBORNICA. London, 21. maja. (Kor. urad.) Poslanska zbornica. Na vprašanje, če je vlada odredila, da se odlični vojni vjetniki izpred Dardanel interniralo na pasažirskih parnikih, ker sovražnik po-končava neoborožene ladje, dalje, če se zaplenjeni nemški parniki po mož-nosti porabljajo za potniški promet, je odcrovoril loyd Georg:e, da vlada prvc^a ne namerava storiti, zadnje pa se že godi. Na vprašanja glede irskih časopisov ni ničesar odjrovoril. Po izjavi Asquitha o nameravani izpremembi v kabinetu so se zavzemali liberalci za splošno vojaško doižnost. Zbor-nični tajnik Teunant ie izjavil, da ni pooblaščen oddati kako izjavo vlade o njeni politiki v tem oziru. Poslanec Rothero je izjavil, da bi cena pšenici lahko dosegla tako visino, da bi lahko oslabila voljo ljudstva nadalievati vojno s tako popolnostjo, ki bi upra-vičila žrtve naroda. Najtežji del pro-Mema pa je visina cene mesa. Vsi viri države bi se morali organizirati, da se zasigura zado5tno živil za ljudi in živino. Boi za Carigrad. USPEŠEN TURSKI SUNEK OB DARDANELAH. Carigrad, 20. maja. (Kor. urad.) »Agence telegraphique Milli« poroča: Na fronti ob Dardanelah smo 19. t. m. zjutraj napadli utrjene pozicije v Ari Burnuju. Vsled neverjetne hrabrosti naših Čet smo dosegli svoj cilj na desnem in levem krilu ter vrgli sov-ražnika iz njegovih naprejpotisnjenih pozicij. V centrumu smo dospeli do sovražnih okopov in smo zasedli levo krilo. Zavzeli smo del sovražnih strelskih jarkov in vplenili dve strojni puški. Popoldne je poskusil sovražnik pod zaščito svojih ladij protinapad na naše desno krilo, bil pa je pod težkimi izgubami na njegovi strani pognan nazaj. Naši letalci so med napadom izvrševali dragoceno poiz-vedovalno službo. Na jugu smo odbili sovražne protinapade pri Sedil Bahru v noči od 18. na 19. t. m. Sovražr.e ladje pred vhodom v morsko ožino so izmenjavale kakor navadno, strele s sprednjimi baterijami. Pri tem je ena krogla zadela oklopnico »Char-lemagne«. Artilerijske pozicije in tabor pri Sedil Bahru naše obrežne baterije uspešno obstreljujejo, tako da je bil sovražnik prisiljen se umakniti s svo-jimi artilerijskimt poztcijami. Na drugih bojiščih nič novega. AVSTRO - OGRSKI PODMORSKI COLNI V SREDOZEMSKEM MORJU. Iz Svracusa poročajo, da so vi-deli v kanalu pred Malto, 30 milj od otoka neki avstro - ogrski podmorski čoln. Neka franeoska torpedna floiila išče te pod morske čolne. Parnik »Torino« iz Dedeagaja je srečal v kanalu Otranto neki podmorski loln neznane narodn-csti. Parnik se je moral ustaviti. Podmorski čoln ie nato odpliU naprej, _, ifran 4. .SLOVfcNSKl NAKOD', dne 22. maja 1915. 115. štev. RgvolDdia na Portogalskem. Lyon, 20. maja. (Kor. ur.) „Le Nouvellist" povoča iz Madrida: Politični položaj na Portugalskem je se-daj ta-le: Demokrati se vesele, a odlični republikanci obsojajo zadnje do-godke ter izjavljajo, da se hočejo odstraniti iz političnega življenja. Monarhisti so odločeni z vsemi sredstvi delati na padec novega kabineta. Vjeti ministri se bodo sodili po dolo-čitvi prava o ministerijalni odgovornosti. Nemiri lahko zopet izbruhnejo vsak trenotek. Poročila „Tempsa" in „Guerre Sociale", da je Chagas mrtev, se da-nes preklicujejo. O pravih razmerah v Portugalski se razširjajo samo razne vesti, ker se vse brzojavke iz Lizbone cenzurirajo. Bae vlada tam mir pred viharjem. Pripadniki Arriagasa imajo močno oporo v armadi na suhem, medtem ko je mornarica nezanesljiva. V Madridu se dela propaganda za ,op Španije v slučaju, če bi bilo itrebno". Dnevne vesti. — Resni čaši. Goriški listi pri-občujejo to-le: Živimo v resnih, ze-lo resnih časih, ko ni časa za izgub-Ijanje nepotrebnih besed. Zato pa je vsako brezmiselno beganje prav nepotrebno in le škodljiva. Ohraniti je treba mirno, hladno kri in čakati mirno razvoja dogodkov. Nespamet-no je brez nujne sile zapuščati svoje domove, svoja posestva! Kako se je marsikdo izmed Galičanov pokesal, ker je nepremišljeno zapustil brez posebne potrebe domovino in svojo lastnino! Trdno smo prepričani, da nam bode naša hrabra armada tuđi v najhujšem slučaju stala krepko ob strani, tako da ni nohenega vzroka, da bi se begali in omahovali. Trezna, hladna, nvrna kri, to je potrebno! — Od ikovprr slovenski častn ki. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 3. polka dež. strelcev Stanislav Dekleva. Sig-num laudis so dobili: stotnik Franc Brižnik 26. domobr. pešpolka, nadporočnik Bernard M auro vic in Makso Ravtar 5. domobr. polka in nadporočnik 12. črnovojniškega polka Friderik Franc Bradač. — Odlikovani slovenski vojak!. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda sta dobila: stražmojster Gregor Ogrinc 3. orožniškega zanovedni-štva in Bernard Župane 6. orožniške-ga zapovedništva: računski pod-častnik Anton Krotlič, četovodja Vinko Duh in korporal Jakob Uduč 3. domobranskega polka: četovodja Iv. Razpotnik in korpora! Karei Celeer 26. domobranskega polka. — Brona-sto hrabrostno svetinjo so dobili sa-perji: Josip Blažina, Miha Pebevec in Ferdinand Hotko 3. saperskega bataljona ter pijonirji: Josip Vevčar, Andrej Boltar, Andrej Premelc, Kare! Slatinek in Josip Zaberl, kakor tuđi četovodja 4. topničarskega polka Ivan Dumančič. — V drugič odi kovan je bil v priznanje hrabrosti pred sovražnikom na severnem bojišcu rezervni poročnik 39. topničarskega polka Henrik Matija Dole ne, sin graščaka Edvarda Do-lenca iz Orehka pri Postojni, in sicer z vojaškim zaslužnim križeem III. vrste z vojno dekoracijo. Ugledni rodbini naše čestitke! — Prvo odlikovanje v oblik: srebrne hrab-rostne kolajne II. vrste je dole-telo mlađega iunaškega rojaka že pred meseci za hrabro vedenje na južnem bojnem polju. Razun njega stojita v fronti na severu tuđi oba njegova brata, topničarja poročnik Josip in praporšćak Edvard Dolenc ml. — Kdo ve kai? Pogreša se že od 2. novembra Janez Rađano-v i č , od 26. domobranskega polka. 5. kompanija, vojna posta št. 48.. doma iz Velikega Obreža. O njem se ve samo to. da je bil 1. novembra zve-čer ostal na bojišču v jami in da je prišla ruska četa in ga pobrala. Naj to blagovoljno sporoči. kdor kaj ve o njem njegovi ženi Tereziji Rada-novič, Ve!. Ohrež št. 43. — Iz ruskega vjetništva se je oglasi! enoletni prostovoljec g. Mak-similijan O 1 i h a , sin trgovca Maksa Olihe iz Unca pri Rakeku. Pisal je dve dopisnici datirani z dne 27. aprila. Naha;a se v mestu Sysram, Sim-birska gubernija. -— Iz ruskega vjetništva. Vojaški sodnik nadporočnik dr. Lavo M a s t n a k , kateri je bil v Prze-mvslu, je danes brzojavno poročal svojim staršem v Slivnico pri Celju iz Kazalinska na Ruskem, da je zdrav. — Vojno posojilo. Na 57*% av-strijsko vojno posojilo iz leta 1915. je bilo pri c. kr. kreditnemu zavodu med drugim podpisano: 15.000 K od Jožef Schneider, Ljubljana, 10.000 Kod ravnatelja Jožef Luckmann, sočasno v Nabrežini, 10.000 K Olge Vilhar kuratelna masa, 10.000 K od L. B., Ljubljana, 2000 K Josipina Flerin, Selo pri Ljubljani, 1500 K Franc in Hedvika Sonnbichler, Tržič, 1000 K Artur Frisek, c. kr. nadporočnik, sočasno v Ptuju. — 672% avstrijtko voino po-»9JU0 U mtp 19JL& Pn Uvbliieski kreditni banki v Ljubljani, kot ofiri-elnem subskripcijskem mestu, se je do inkl. 20. t. m. od 62 strank subskri-biralo 416.100 K 5Va% avstr. voj-nega posojila iz leta 1915. Subskrip-cija se vrši do incl. 29. t. m., nakar se p. t. interesenti ponovno opozar-jajo. — Izpred upravnega sodišča. Dne 20. maja t. 1 vršili sta se pred upravnim sodiščem na Dunaju dve obravnavi in sicer ena o pritožbi mestne obćine idrijske proti odloku deželnega odbora kranjskega v zadevi mestnega proračuna in druga o pritožbi g. Frana Zupanćiča, posestnika na Rakovniku proti odloku deželnega odbora kranjskega glede stroškov ponovnih občmskih vo-litev. Upravno sodišče je o b e m a pritožbama ugodilo in v slučaju pritožbe mestne občine idrijske d v i g -nilo — glede vseh važnejših točk — odlok deželnega odbori kranjskega radi pomanjkljivega postopanja, v slučaju g. Frana Zupančiča pa je odlok ceželnega odbora kranjskoga raz-veljavilo kot povsem nezakonit. Pritožitelja: mestno občino idrijsko in g. Frana Zupančiča je pred upravnim sodiščem zastopal g. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani. V zadevi pritožbe mestne občine idrijske je zastopal ruđniško ravnateljstvo višji finančni uradnik iz finančnega mini-strstva. — Omejiiev nošenja orožja in municije. Dunajski uradni list z dne 21. t. in. priobeuje odredbe glede posesti orožja, niunieijskih predme-tov in razstreljiv in glede prometa ž njimi. Te odredbe veljajo za Tirol-slio, Predarlsko. Solnograsko, Štajersko, Koruško, Kranjsko, Oorico in Gradiško, Istro, Trst in okolico. Na podiagi teli odredb lahko prepove-do deželne vlade nošenje in posest orožja ter odrediio, da se mora vse orožje, municija in razstreljivo izro-čiti oblastim. — Pobiranje orožja, streliv in raznesil na Priniorskem. Tržaško c. kr. namestništvo je izdalo naredbo, ki prepoveduje izdelovanje, prodajo, posest in nošenje orožja, stre-liv in raznesil vsake vrste. Kdor ima orožje ali strelivo (tuđi upravičeni orožarji), je mora oddati tekom 24, oziroma 4Š ur najbližji orožniški postaji ali politični oblasti. Izvzeti so !e javni nastavljeuci in pa elani ohla-stveno dovoljenih strelskih zborov. Piestopke proti tej naredbi bodo politične obalsti strogo kaznovale. — Poši!jatve vojakom. Vsled nakuničenja se do preklicr« ne bodo več* sprejemi;!e pošiljatve kot vzorci na naslove vojakov na bojišče. Že sprejete poši'atve se bodo vrnile odpošiljateljem. — V našem včerajšnjem članku »20. maj 1882 — 20. maj 1915 je čitati v 5. stoipcu 12. vrste od zgoraj rnesto »Solun* — »Solum«. Anglija se seveda ni polastila znanega gr-škega pristanišča ob macedonski obali, temveč solunskega zaliva ob severoafriški obali na meji med flsciptom in italijansko Cireneiko. Angleški Solum ogroža italijansko kolonijo gospodarsko in vojasko. — Učna doba vaiencev. Državni zakonik je danes objavil cesarsko naredbo z dne 17. maia 1915, s ka-tero se odreja, da je smatrati za končanu učno dobo onih vajencev, ki so bili v sedanjeni vojnem času poklicani kot črnovojniki v črnovoj-niško službo, predno so dosegli ono starost, v kateri so obvezani iti na tiabor. toda le tedaj, če je vajenec, k^ je šel pod orožje, končal vsaj dve leti svoje učne dobe. Obrtni red namreč predpisuie dveletno učno dobo kot minimalno. Otvorilev mestne vojne pro-dajalne. Z ozirom na sklep aprovi-začnec:a odseka občinskega sveta se otvori mestna vojna prodaialna nri-hodnji torek. Legitimacije za nakup živi! v tej pro-dajalni so se začele dostavHati na dom žc včeraj in bodo do torka vsem dostavljene. Na legitimacijo se Inhko dobi v mestni vojni prodaialni (Turjaski trg) za vsako osebo 2 kg pekatet. Prodaja se je s pekatetami za posktišnjo že priče-la. Druga živila pridejo pozneje na vrsto. — Kako đolgo moramo shajati s ftarim krompinem? Marsikdo že komaj caka no^-ega krompirja in ž njim računa pri svojem gospodini-stvu. V ohstoječih razmerah pa je čisto negotovo, če se bo pri nas novi krompir v takem času, kot druga leta, sploh dobil. Tuđi se ne ve, koliko bo novega krompirja na razpo-lago civilnemu prebivalstvu. Pametno je torej. če se vsakdo s starim krompirjem preskrbi tako. da bo ž njim izhajal.vsaj do konca ju lija. ker sicer lahko priđe ž njim v zadrego. Sicer je novi krompir boljši kot stari, vendar pa je stari bolj zdrav kot novi. Novi krompir provzroča rad črevesne katare, kateri pa se mo-raio z ozirom na večjo možnost in-fekcijoznih bolezni kar najbolj pre-prečevatl Krogipir je tu4i naibpljše nadomestilo za kruh. Vsestransko umestno je torej, da Ijudje kupujejo še stari krompir, zlasti ker ga je pri nas na srečo precej v zalogah. — V veljavo je stopila naredba glede mesa. Prodajati se srne meso ob nedeljah, ponedeljkin, sredal, če-trtkih in sobotah. Izvzete so klobnse, notranji organi zaklane živine, kakor pljuča, jetra, ledice, jezik, vraniće, možgani, divjačina, ribe in drob-nica. To velja sev^eda za mesarje, kakor tuđi za gostilne In se bodo prestopki strogo kaznovali. — »Glasbena Matica« je naklonila od čistega dobička III. do-brodelnega koncerta 131 K 40 v za ranjence v ljubljanskih bolnicah. V tekočem društvenem letu je nahrala s svojimi glashenimi prireditvami za '^Rdeči križ«, za »revne rodbine vpo-klicanih vojakov« in za »ranjence v ljubljanskih bolnicah < vsega 1418 K 04 vin. — »Olasbeni Matici« so darovali: g. dr. Rudoli Andrejka p I. z L i v n o g r a d a . c. kr. min. tajnik na Dunaju. 20 K; gdč. Dana K o b 1 e r j e v a , konservatoristi-nja v Pragi. 40 K; N e i m e n o -vanka IX., 10 K; g. A. S a r a b o n, trgovec in posestnik v Ljubljani, r.O kron; g. M. Hubad. koncertni vodja, je popustil za mesec marec in april lo9 K €6 v za nadure, in poda-ril društvu 50 K nagrade. Srčna hvala vsem! -— Kmetska posoiilnlca Ijublian-ske okolice v Ljubljani je tnkaišnji soli naklonila podporo 30 K. Velikodušni darovalki najsrLnejša zahvala. Krajni Šolski svet in šolsko vodstvo Drenov gric. — »Bo!n:ško in podporno društvo pomoćnih in zasebnih uradni-hov za Kranjsko« opozarja svoje elane, da jim hode društveni zdrav-nik g. dr. Peter Košenina ražen ne-delj in praznikov brezpiačno cepil koze vsak dan od pol 12. do pol 1. ure v ordinaerski sobi okraine bol-niške blagajne, Turjaski trg 4, I. nad-stropje. Clani naj se legitimitirajo z izkaznicami. — »Malo gledališče«. Mestrti dom. Binkoštno nedelio in ponede-Ijek priredi svetovnoznani komik Hans GrangI iz Apollo-gledališča na Dunaju dve predstavi z mnogo-vrstnim sporedom. Čita. misli, žonglira, balancira. cara in druge umet-nosri. Začetek ob 8. uri. Predproda-ja vstopnic: Cešarkova trafika. — »Malo glrdalisče^. V nekai dneh iziđe brošura »Malega gledali-šča«, z obračuni, troski, tekstom in inserati. — Poroci se jutri v šentpeterski cerkvi gospod Srečko T e k a v c , sedaj trgovec v Zagrebu, z gospico Miciko M a r c h i o 11 i iz znane narodne rodovine na Sv. Petra cesti. Iskrene čestitke! — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 9. do 15. maja je bilo 20 novorojencev, 1 mrtvorojenec. Umrlo jih je 19, med njimi 10 domačinov in 9 tujcev. Za davico je umri 1 tujec. za jetiko 7 oseb, med njimi 3 tujci: za različni-mi boleznimi je umrlo 11 oseb. — Za infekciioznimi boleznimi je obole-3o v tem času 10 oseb, in sicer za le-jrarjem 7 tujcev - vojakov. za davico 1 tujec in za egiptovsko očesno bo-leznijo 2 tujca. med njima 1 vojak. Izmed mestnega občinstva ni bilo ta teden nobenega naznanila nalezljive bolezni. Kaj se vse najde na smetišču. Trije otroci mizarskega mojstra Jo-žefa ženica, v Spodnji ^iški so br-skali na javnem smetišču. Tu je na-scl 31etni lvran zamašeno steklenico, v kateri se je nabaial karbol ter po-kusil to tekočino. Dobil je težke no-tranje okvare. 2upanstva, pozor! C. kr. na-mestništvo v Prasci je preklicalo. dne 24. susca 1S77. v Kaadnu rojenejTa ter v Reisehdorf. okrog Pressnitz pristojnega odvetniškeo:a solieita-torja Jožefa Panbansa, ki brezposel-no pohajkuje po svetu in izvablia pri raznih županstvih podpore na račun svoje domovine občine. Kjer bi se še utegnil pojaviti in zabtevati denar, naj se ž njim, če so v to dani vsi postavni predpogoji, obravnava po od^onskib prcdpi^ih. Puška ni za otroke. V Prekerni-ci pri Moravcah je neki deček s puško v glavo ustrelil 16 let starega Franccta \'esela ter mu prizadejal težko poškodbo. Koča v Kamniški Bistrici se otvori na binkoštni praznik dne 23. t. m. Oskrbo koče je prevzela za-časno gdč. Lojzika Klemenc, preie oskrbnica Kamniške koče na Sedlu. Osrednji odbor S. P. P. Lčenke dekliške ljudske sole v Ribnici so bile letos prav pridne. Iz-delale so za naše vojake in ranjence 12 srajc, 136 robcev, 68 parov oboj-nikov, 61 parov zanestnikov, 19 parov nogavic. 41 parov palčnikov, 79 snežnih oglavnic. 18 parov dckole-nic, 5 pasov, 134 parov nogavic iz Bielrothovega eapirja in 3200 pa- pirnatih podplatov. Denar za volno in papir — 266 K — so nabrale gg. učiteljice in učenke. Izdelovale pa so te razne predmete prav pridno učenke IV. in V. razreda. Sainonior v vlaku. V osobnem vlaku se je v vozu, kjcr se nahaja stranišče ob 3. uri zjutraj na Rakeku z revolverjeni v leve sence ustrelil neki neznan človek, star kakili 20 do 30 let, visoke tanjke postave, tem-nih las, brez brk. Na sebi je imel pisano sukno in ravno take hlače, vis-njevo zavratnico, slamnik v kate-rem je bil napis: »Trieste«. Pri sebi je imel škatuljo z napisom Lega Na-zionale. Iz vsega tega se da sklepati, da je bil samomorilec Italijan iz Trsta, da je bil kliean v vojasko službo, ter je zaradi te^a izvršil samomor. Ker ni imel pri sebi nikakoršnih li-stin, ter ni bilo najti niti na perilu niti na obleki nikakršnih napisov ali črk, se njegova identiteta ni mogla do-gnati. Samomorilec je imel pri sebi 21 K gotovine. Truplo so prenesli v tukajšnjo mrtvašnico. K smrti ravnatelja G!owacfcega nam pišejo iz Maribora: Pokojnik je deloval kot profesor v vseh naših spodniežtajerskih gimnazijskih me-stih in maio bo naše mlajše in tuđi starejše inteligence, ki bi ga kot učitelja ne bila spoznala — in kar je glavno, ki bi mu tuđi ne obranila lju-be'^a spomina. V Ptuju in Celju je učil Olovvacki realne predmete, v Mariboru sem ga slišal učiti psihologijo. Ni se vezal nikoli na mrtvo čr-ko, predaval je prosto, tu pa tam ćelu dovtipno. Znal je biti strog, a v tišti strogosti ni bilo čutiti kake ma-lenkostne in sovražne odurnosti. — Znanstveno se je bavil pokojnik z rastlinstv(jm in napisa I o flori našega Krasa več razprav. Mesto ravnatelja na mariborski gimnaziji je izborno i-zpolnjeval; nikdar nismo imeli slovenski dijaki kake prilike za pri-tožbo. V srcu se je čutil pokojnik sam Slovana. dasi tega javno ni veliko kazal: rad je kupoval slovenske knjige. Naša sredniošolska mladina je imela v njem izvrstnega vzgojitelia in prijatelja. Naj mu bo zemljica Jahka! Maribor. (Raz^irienje ž e-lezniške proge.) Kakor poro-ča »Grazer Volksblatt«, so dela na Tezr.i pri Mariboru — med progo Maribor - Trst in Maribor - Beljak — že malor.e končana. Tam pripravlja železniška uprava nov, -zmikalni kolodvor, ki bo obsegaf več kakor 20 tračnic. S tem postaneta mariborska kolod\ ora pravzaprav en sam velik kolodvor, največji, kar jih ima Južna železnica. Pri delu je zaposlenih na stotine civilnih delavcev in čez 250 ruskih vojnih vjetnikov. ki so nastanjeni v dveh velikih bara-kah. Maribor. (T u j i gost i.) Začetkom vojne ]e pridobil Maribor skoro čez noč po svojem preriivalsivu tuie lice. Dospelo je na stotine beguncev Poljakov, tako, da sta poliščina in slovenšcina kmalu skoro prevlado-vali nemsčino. Kakih 14 dni sem, pa se je Poljakom, Slovencem in Nemeem pridružit še nov element, in sicer Italiiani. Tuđi teh je sedaj že zelo mnogo, toliko, da se italijansČi-na po javnih šetalisčih že prav do-ločno razlikuje od ostalih jezikov. Po večini gre tu za goste iz Trsta, Gorice itd. Da pa v večernih pro-menadnih urah dobodo Šetališča se prav posebno pestro lice. je videti tuđi mnogostevilne narodne nose iz Dalmacije, kakor tuđi bosanske Mo-hamedance. prvi z nizko čepico, druge z visokim turbanom. Maribor. (N abor i.) Nabori let-nikov 1878—1S94. se vrše za Maribor od 2S. maja do 1. junija. za ma-riborsko okolico pa takoj za tem. Poljaki v Mariboru. Iz Maribora priobčuie krakovska »No\va Reforma« daljši dopis, iz katerega po-snemamo te-le podrobnosti: S podporo okrajnega glavarja dr. \Veissa in okrajnega šolskega nadzornika Dreflaka se je v Krčevini pri Mariboru otvorila 4. razredna poljska ljudska šola. Trije razredi so nastanjeni v šolskcm poslopju, za en razred pa se je najela soba v privatni hiši. Na poljski soli poučujeta učiteljici Marija Bandrovvska in Mihalina Fialkowska ter katehet Lukasik. Več poljskih dečkov obiskuje mari-borsko gimnazijo in realko. Učne knjige sta jim brezpiačno preskrbela ravnatelja dr. Tomin.šek in dr. Bitt-ner. Da se elani poljske naselbine med sabo spoznajo, se prirejajo 2krat do 3krat na teden sestanki. Z ozin.m na to je sprejela mariborska slovenska čiialnica poljske begunce v vrsto svjjih članov gostov, naro-čila zn r" • oljske časopise in jim dovolila, da lahko vporabljajo dvorano. T lavir in druge naprave v »Narodnem domu«. Mariborski Po-Iiaki so tuđi hoteli praznovati oblet-nico poljske konstitucije in poljske vstaje pod Košciuszkom. Praznova-j nje se je pričelo 1. maja s službo I božio in s petjem ppljskih nabožs& 115. štev. „M (JVtNMKI NAKUD* Aue 22. maja 1^15 Stran 5. pesmi. končati pa bi se imelo dne 2. maja s koncertom, deklamacijami in govori v vNarodncin dcmin. Slovenci so pomnožili poljski pevski zbor s svojimi pevci in prev.zeli del godbenih tock v svoje spretne roke. No. koncert se ni vršil, ker ga je piepovedal muriborski magistrat, češ, da ima prircJirev polit;čno ten-denco. Tuđi pritožha proti te! prepo-vedi na namesrnistvo v Gradcu ni imela uspeha. Maribor. V Bruek ob Muri je odšcl dre 19. maja pospod Avgust Lukačič, adjunkt Južne žeieznice. Dil je premeščen, V slovenski narodni družbi gospod Lukačič ni le uži val splosnesra ugleda kot zaveden mož, bil je vrhu tega tuđi znan humorist, na kojega račun se je marsi-kak.šen večer zabavala vsa narodna družba, ki je posečala naš »Narodni dom . V narodnih društvih je bil go-spod Lukačič nad vse vesten ter to-Cen sotrudnik, ki je naložena mu de-ia izvrševal vedno redno in vestno. Prav posebno sta mu bila prirasla na srce železničarski Ciril - Metodo-vi podružnici, kojih predsednik je bil in Dramatično društvo, kojega blagajnik je bil. Obe podružnici sta že v prvem letu svojega obstanka pri-spevali pod njegovim vodstvom v tako izdatni meri, da sta želi vseob-Če priznanje in laskave pohvale. — Blagainiško mesto Dramatičnega društva je prevzel gosp. Lukačič že pred dvema letoma in to pod precej težavnimi okoliščinami, ki jih je pa vse premagal. K odhodu mu kličemo: Vesele prijateljske pozdrave in na svidenje! Vojne poroke. V Brežah na Ko-roškem, kjer je zdaj šola enoletnih prostovoljcev, sta se pred odhodom na boiišče poročila dva enoletna prostovoljca. Jurij Oiureo z učiteljico Emilijo Gorzo iz Trsta in Emil Tom-šič z učiteljico Ano Krašovic s Kranjskega. V Rutah pri Beljaku so te dni prijeli dva ruska vjetnika, ki sta po-begnila iz vjetniškega taborišča v Knittelfeldu. Zglasila sta se pri ne-kem kmetu, ga prosila za kruh in vprašala. kje je pot v Italijo. Iz obupanja? V Cerovem pri Gorici je posestnik Karei Prinčič, zajemajoč vodo iz domaćega vod-i-Iaka našei truplo svoje sestre Katarine in njega pet mesecev starega = :nčka. Katarina Prinčič je sebe in svojega otroka sama usmrtila. Kužne bolezni v Zagrebu. Koncem rrošlega tedna je bilo v Zagrebu bolnih 14 oseb na davici, 34 na >krlatici, 68 na ošpicah, 108 na tre-u::šnem legarju pel i v igranju i v posnetku. Deja-: e se razvija brez vseh nepotrebne -sti in nam kaže Psilandra v svoji vlogi zdaj kako pridiga, zdaj v mor-* irski beznici, zdaj zopet v pripove--<] svoje mladosti. Ražen te drame >:a se dva naravna posnetka in dve Nordisk veseloigri. Ta spored se vidi od danes do ponedeljka v kino Ideal«. Ta spored se vidi od danes do poneljka v Kino »Ideal«. Zadnja nredstava ob ugodnem vremenu na «TtU. Nevarno se je opekel. V kuril-nici tukaišnjega južnega kolodvora, ie odletel zamašek parnega kotla, in :e vrela voda plusknila kotlarju Iva-v.n Babniku, proti trebuhu in spod-njemu delu života, kar mu je priza-delo težke opekline. Izgubit se ie majhen psiček crne dlake belih nog z znamko št. 117. Najditelj naj ga blagovoli oddati pri ravnatelju druge državne gimnazije na Poljanah. V vojaško službovanje vpoklica-ra družabnika tvrdke J. Ciuha, Pred *rančo, vljudno javljata p. n. občin-stvu, da ostane trgovina začasno zacrta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo nakloni enost do zopetne otvoritve. Književnost. — Rdeči križ in drugi zapiski z vaši ob sedanji vojni. Knjiga pod tem aslovom se ravnokar tiska in se bo malu začelo z razpečevanjem. Jesnik je uvrstil v svojo knjigo de- et povesti: »RdeČi križ«, »Vojna ;namenja^, »Za ranjenike«, »Pred *ražo«, »Dve vesti<. »Pred hišo«, 2reb», »Prvi« in »Starec«. Vse te ovesti se odlikujejo z osobito pla- rriko in nosijo na sebi vse lepote Lujnega slavonskega življenja hr- vatskega kmeta, kar je doprineslo, da so v>a dosedanja dela Ma^jerova prevedena na poijski, češki, nemški, slovr.ški ter slovenski jezik kot dela trajne književne vreJnosti. Lrnetm-skfi stran okrasili sta slikar ja Rena-rič in Tomerlin ter se knjiga v vsa-ktm pogledu reprezentira s svojo vsehino in z opremo kot sodobna in vrta v hrvatski književnosti. Za se-ciai se jo more dobiti samo pri av-torju v Osije'ru. Knjigo gorko pripo-ročanio, ker je pravo zrcalo, ne Ie hrvatske ternveč tuđi slovenske duše v pravem smis!u*besede. V njej avtor ne opisuje samo vojne, teni-več kot umetnik crta vse, kar na kn-ečko dušo deluje povodom vojne. On je potem psiholog in analitik. V tem je odlika MagjeroveKa pisanja, nikdar ne iztiče svoje subjektivnosti^ temveč pusti, da govore in mi-siijo njegovi junaki. To je, kar odlikuje Magjerovo realistično pisanje od drugih pisateliev, kar ga dela mođernega novelista v polnem smislu te besede. Ta četrta knjiga njegovih »zapiskov« je najbolje jamstvo, da nam bo Magjer življenje kmečkih ljudi v Slavoniji v tančine prikazal v hrvatski moderni literaturi, v kateri se je do sedaj poznalo našega kmeta le po obleki in vanj-skem idiličnem življenju in se ni vprašalo po njegovih težnjah in ču-tih. Ravno to je glavna vsebina slo-vanske duše, katero Magjer prikazuje z vso plastičnostjo. Ćeška kritika nazvala je njegove zapiske »poeme« in isticala močni dojem njegovih »štimunga« kot glavno vsebino njegovega književnega de-lovanjn, njegove nežne poezije. To Je bil tuđi vzrok, da so ga mnogi hoteli imitirati, toda brez usreha. V hrvatski literaturi zavzema Magjer s svo]imi »zapiski« posebno mesto. Razne stvari. * Onorevole Podrecca. Pri manifestaciji za vojno v Rimu 17. t. m. je govoril tuđi poslanec Podrecca. po pokliču časnikar v Rimu. Podrecca je poitaliiančen Slovenec iz Reziie. * Prebivalstvo Varšave. Kakor javlja krakovska »Nowa Reforma«, je štela Varšava po uradnih podat-kih dne 14. jar.uarja 1915. 8S4.544 prebivalcev. Med temi je bilo mo-ških 425.693. ženskih pa 458.851. * Čeh aretiran v Španiji zaradi šciionaže. Iz Prage poročaio: Urednik in izdajatelj časopisa čeških es-perantistov E. Kiihnel. ki je bil sedaj v Španiji, je bil aretiran, ker je bil osumljen špijonaže. Vsled posredovanja uglednih esperantistov so ga kmalu izpustili. * Cesar, prestolonaslednik in Hfndenburg kot botri. Iz Berlina po-ročajo: Redko čast je dozi vela v zadnjem času rodbina mesarskega mojstra Hankeja v Dittmannsdorfu pri \\aldenburgu v Sleziji. Pri sed-niem sinu je bil cesar, pri osmem prestolonaslednik in pri devetem sinu. ki se je med vojno rodil, Hin-denburg za krstnega botra. Deveti sin obilne rodbine je dobil pri krstu krstnojme Hindenburg. * Nov Izum Edisonov. Znani amerikanski izumitelj 'Edison se je popolnoma prilagodil potrebam časa in se peča, kakor se poroča iz N'ew Yorka, z izbolj^anjem podmor-skega čolna. Če se more verjeti po-ročilom, je dosegel že lep uspeh. Edison je izumi! novo pripravo, s katero se more preprečiti 7astrnpljen|e moštva s klorovimi plini, ki je naj-večja nevarnost za plovbo pod morsko gladino. S tem bo omogočeno podmorskim čolnom, vzdržati se ce-lo 100 dni pod vodo. * Izpustitev hrvatskessa ministra iz franeoskega vjetništva. Hrvatski minister grof Rožidar Peiačević je od svoje bolezni okreval in ^e ho najbrže v najkraišem času smel vrniti iz franeoskega vjetništva v domovino. Dolgrrtrajnim pogaianjem znnaniega ministrstva se je posrečilo. dobiti od franeoske vlade dovoljenje za izpustitev hrvatskega ministra. Tzpusti-tev se bo izvršila potom zamenjave. Avstro - Ogrska je dovolila za grofa PejaČevića izpustitev v naši monarhiji interniranega odličnega Fran-coza. * Paderewsk! v Ameriki. Iz Krakova brzojavljajo; »GIos Naroda - poroča, da je znani, v $vici ži-veči poljski pianist Paderewski, ki je v zvezi s pisateljem Sienkiewiczem ustanovil pomožni komite za Poljake, prizadete vsled vojnih dogodkov, dofipel v Ameriko. da pospešuje tam pomožne akcije za poljske okra-je, ki so porušeni vsled vojne. Pade-re\vski se je izrazil, da od pričetka vojne ni niti enkrat igral in da je vse njegovo delovanje koncentrirano na to, po možnnsti pomagati nesrečni doželi in svojemu naroda. * General Kusrranek. Russkija \jedoniosti« poroča iz Nižjega Nov-goroda: Po natančni reviziji kovčka generala pl. Kusmaneka v Kievu se je ta odpeljal s svtjjim pobočnikom v civilni obleki v spremstvu neke ga ruskega častnika v hotel Jermolajev v Nižneni Novgorodu. Na odredbo vojaškega poveljnika je moral plem. Kusmanek podpii»ati neko izjavo, po kate/i mu je kot vojne;nu vjetniku prepovedano obiskovati javne lokale in se srne sprehajati le med 11. in \2. in 5. in 6. uro. Utroške za svoje stanovanje, ki obstoja iz dveh sob mora pl. Kusmanek piačati iz la^tnih sred-stev. Za stanovanje plačuje \t)h rub-ljev mesečno. TuJi parlamenter predane trdnjave M;trtinek se nahaja v Nižncm Novgorodu. * Naša uprava na Ruskem-Polj-rkem. Iz glavnega poročeval-skega stana poročajo: Najvišje ar-niadno poveljstvo je izdalo 17. t. m. dnevno povelje, ki se bavi z ustano-vitvijo voiaških gouvernementov v zaseuenih pokrajinah Ruske Poljske. Po tem povelju se bo iz sedanjega upravnega okoliša enega armadne-ga etapnega noveljstva z okraji l>ombrova, Olkusz. Miechov,\Vlosz-czo\\ a, Pinczo\v, Stopica in Kielee ustanovil c. in kr. vojaški gouverne-ment Kielce. iz sedanjega upravnega okoliša arrnadnega etapnoga povelj-stva No\voradomsk, Petrikov, Opoc-no in Konskie c. in kr. vojaški gu-vernement Petrikov. Sedež vseh uradov bo v vojaškem gouverne-mentu Kielce začasno Micchov, po-zneje Kielce, v vojaškem gouverne-mentu Petrikov pa glavno mesto tega gou\ ernementa. Oba vojaška gouvernementa sta direktno podre-jena najvišiemu armadnemu povelj-stvu oziroma najvišjemu etapnemu poveljstvu. * Sleparski ogrski armadni do-bavitelii. Iz Budimpešte poročajo: Na podlagi vojaški oblasti došlega naznanila, je bil aretiran trgovec Jakob Fenvves zaradi sleparstva. — Fenvves je z drugimi dobavitelji dobavlja! za armado blago, pri čemur je oddajal mnogo manj vrednega materijala. Pri hišni preiskavi se je našlo mnogo obtežilnega materijala, zlasti pišem in 150.000 kron denarja. Fenvvesa so oddali vojaskemu sodi-šču. — Iz Neumarkta na Ogrskem poročajo: Tukajšnje sodišče je po tridnevni razpravi obsodilo mesarja in podjetnika Aleksandra Banvaiia na šest let v prisilno delavnico in 1500 kron globe, njegova pomoćnika in sokrivca Benjamina Csergedija in Abrahama Bernsteina na šest in osem mesecev ječe. Dobavljali so vojaskemu erar]u mesto belega go-vejega mesa, meso bivolov, da, kakor je dognano, ćelo meso bivolov, ki so poginili za raznimi boleznimi. Obsodba vzbuia v mestu veliko zanimanje, ker so bogatega mesarja od vojaščine zato oprostili, da je Iahko posta 1 dobavitelj za arinado. * Alfred Vanderbilt. Na potopljeni ladji »Lusitanija« se je mudil tuđi amerikanski milijardar Alfred Vanderbilt. Tuđi on se je potopil, kakor mnogo drugih potnikov. Ker je spadal Vanderbilt med denarne kra-Ije tega sveta, ne bo odveč, Če iz-pregovorimo nekaj besedi o njem. Rodovina Vanderbilt je v nekaterih generacijah nabrala velikansko pre-moženie. Kornelij Vanderbilt — pi-šejo ga Kornelij II. — je imel dva sina. Ker se je starejši, ki mu je bilo tuđi ime Kornelij, porocil z nevesto, ki očetu ni bila po volji, mu je oče zapustil »samo« nekaj nad 7 milijo-nov kron, vse ostalo je dobil drugi sin Alfred. Ta pa je bil tako veliko-dušen, da je svojemu starejšemu bratu daroval še nekaj manj kakor 15 milijov kron. Brata sta si bila malo podobna. Korneiii je neutruden delavec, štedljiv in skromen, ki le skrbi, da bi svoie premoženje čim boli pomnoži!. Alfred pa je bil samo »nobel gospod« in je le vžival sado-ve dela svojih prednikov. Zapustil je dva sina. ki si bosta razdelila njegove ogromne miJijone. Gospodarstvo. — Važno za konjerejce. Ker je žrebčarska uprava odpeljala vse plemenske žrebce iz dežele Kranjske, dal je posestnik gospod France Bo-hinc v Terbojah pri Kranju svojega mlađega pinegavskega žrebca An-walt Hcencovati ter je ta žrebec sedaj na razpoLigo za kobile konjerej-cev. Omenjeni žrebec se nahaja pri gospodu Francetu Molj. posestn''! v Vogljah pri Kranju, ki ie imel do sedaj v oskrbi državnega plemen- skega žrebca. Kakor smo zvedeli od strokovnjakov, je omenjeni žrebec zelo močne in pravilne rasti ter je imel skozi dve leti od ministrstva vzrejevalno premijo. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: 73 (,Cir;'-Metodovo družbo" c: Lia pl. Gorujp v Ljubljani, Bethovn, ulica 15 v spomin vrle^a domorodca Matko Mandiča 25 K, „Kegljaški klub" v Ložu po g. dr. A. Jenku v Ljubljani 32 K 60 v, nabranih pri kotrljanju, pisama dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani 30 K, iz ka-ženske zađeve g. Josipa Stupice ca. Mihacl ŠušteršiČ pogojeno globo in v spomin na dobrega Cirilmetodarja Pcpeta Poklukarja podari 10 K od-kritosrčen prijatelj, če tuđi nekoč v dobrohotečern nesporazumljcnju. Sku-paj 97 K 60 v. Srčna hvala! m Podpornemu društvu za slovenske visokošulce na Dunaju so v času od 5. aprila do 21. maja darovali: 150 K: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani; 23 kron 54 vin.: ostanek volila g. Jakoba Kuki; po 20 K: Saleška posojilnica in štedilnica v VeJenju (darilo ravnatelja dr. Jakoba Pirnat) in Posojilnica v Konjicah: po 10 K: dr. Otmar Krajcc, mestni fizik v Ljubljani, Jos. Stritar, gimnazijski prof. v p. v Aspangu in Anton Delles, predsednik poT7i. oblasti v Trstu; po 5 K: dr. Ivan Tomažič, kn. šk. tajnik v Mariboru in Matija Marinček, notar v Tržiču; 2 K: dr. Uičič, dvorni ka-plan na Dunaiu; 1 K 10 v: Fran Berlec v Kandiji. Vsej^a 256 K 64 v. Društveni odbor se vsem cenienim darovalccm naitoplejse zahvaljuje. Prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapaj-n e t odvetnik na Dunaju, I. Brauner-strasse 10. Umrli so v Uubljani: Dne 14. maja: Katarina Gorjanc, zasebnica, 66 let, Poljanska cesta 18. Dne 17. maja: Ivana Kavčič, ?o-stilničarjeva soproga, 41 let, Pri-voz 4. Dne 18. maia: Fran Makovec, kajžarjev sin - hiralec, 23 let, Ra-decke^a cesta 9. — Peter MvsiOv, pesec 9. pešpolka, v vojaški rezervni bolnišnici. Dne 19. maja: Josip Poklukar, tiskarnar in posestnik. 39 let, Breg št. 12. Dne 19. maja: Janez Slivnik, občinski ubožec. 61 let, Radeckecra cesta 9. — Jakob Draksler, delavec - hiralec, 63 let, Radcckega cesta 9. — Ivan Turšič, črnovojnik, v garnizijski bolnišnici. Dne 20. maja: Pavlina Kromar, rejenka. 4 tedne, Streliška ulica 15. — Valentin Rupnifc, sin vdove okrai-nega sluge, 5 mesecev, Dolenjska cesta 62. Dne 21. maja: Bogumil Celarc, rejenec, 1 Ieto, Sv. Petra nasip 71. — Marija Vidmar, hči štabnega narednika, 4 leta, Dolenjska cesta !3L — Marija Biziak, postrežnica - hi-ralka, 75 let, Radeckega cesta 9. . V deželni bolnišnici: Dne 32. maja: Neža Smit, dnk narica, 62 let. Dne 13. maja: Frančiška Kalan, postrežnica, 70 let. Dne 14. maja: Marija Kral], za-< sebnica, 74 let. Dne 16. maja: Marjan Solaro, posestnikov sin, 1 dan. — Albin Ba-jer, sodarski pomočnik, 51 let. Onozorilo prijateljem dobro ido- čih ud Nič ni bolj zoprnega kakor neročna nezanesljiva ura in nič Čio-veka, ki mu je čas denar, ne pomiri bolj nego točna, zanesliiva ura. Pri-poročamo, da si potrebščino nabavite pri prvi tvornici na Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu št. 8S4 (Češko). Zahtevajte bogato ilustrovani, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki ga imenovana firma vsakomur posije zastonj in poštnine prosto. Cena :Viste-klen!ceKl-20 Vi steklenica (zadošča me-sece, K2-|. p^" Kdor Ođol dosledno rabi vsak dan po naših današnjih vednostih kar najbolje neguje zobe in nsta. Na)liol{ša nttna voda. Panasnj; list obsega 12 stranu Izdaiateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Meteorološko poročllo. Vlilaa nađ morjem 306-2 Sređa I irićni tlak 7341 mm ^|č„ | Slanje1 ^ \ "? opazp- ^™l g.; VetiovI Nebo = va^ijt t mm ČE__________; 21. .2. popJ 732-9 24-2 | sr. jjzah. 'pol.oblač. „ ! 9,zv. 733-1 175 sr. szah. oblačno 22. 7. zj. 7341 142 si. jvzh. pol.oblač. Srednja včeraiŠna temperatura 18 0, norm. 148. Padavina v 24 urah mm 4*l! Sinoči in ob pol 10. uri ponoči nevihta. ni vselej slaba lastnost nego mnogo pogosteje bolezenska prikazen in v tem slučaju ji je skoro vselej vzrok prepočasno delovanje črev. Kdor ne prebava hitro in Iahko, je skoro vedno slaboten in malokrven, ker se kri obnavlja prefiočasi. Takim liudem manjka potem seveda tuđi delavna moč in ^vežost, ki jih naletimo pri ljudeh z normalno prebavo. Staropreizkušeno, zanesljivo učinkuječe, voljno sredstvo za olaišanie prebave so Feikrieve od- vajalne rabarbarske krogljice z znamko „Elsakrogrljice. Zbnjajo tek, pospešu-jejo prebavo, blaže krče, urejajo telesno odvajanje in boljšajo kri. 6 škatljic za 4 K 40 v. posije franko lekarnar £. V. Feller v Stubici, Elsatrg št. 238 (Hr-vaško), kjer se Iahko dobi tuđi sloviti Fellerjev „Eisafluid* poizkusni tucat za 6 kron. Si------------ Učiteljski zbor Sole Oloboko pri Brežlcah javlja tužno vest, da je njegova najdražja koieginja, gospoaična Terezija ICene učiteljica po kratki, mučni bolezni danes zjutraj preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bode v nedeljo, dne 23. maja ob 8. uri od sole Globoko 1298 GLOBOKO, dne 21. maja 1915. Blat Tominc, Šolski voditelj. Srećko Tekauc trgovec JJtcika Tekauc roj. Jlarchiotli -»»« peročena. ^(»' 1293 Zagreb dne 23. moja t9t5. Ljubljana Stran 6 .SLOVhlNIbKi NAKUD-, dne 22. maja W\b. 115. stev. Priznano I opije M. I ^■■^■^^■^"""iMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai Nafwečja izbora žaln h klobuko*. III — I II !■■■■! ■lili I IM 11 u. Priporoča se "#^W^* f% #~^ "MHa1 "1 ^L ^ ^ 1 C ^ "fi"^ speeialno damskih in otroških Sismni&GV solidna tvrdka -""»--■-*-**-*-■--"--■- <^ *C4* A V_# JL JL tep svilenih čepic v najnovejčih oblikata. IMARIJA GOTZL, Židovska tilica žte^a B* ■lU Vna,nja narodUla ahp®*Qm pa>#fg in na jgjaerca._________ ___ - Glitznerjev šivalni stroi najboljsi sedanjosti za rodbino in cbrt. Krasna onreraa, lahek tek. Učenje brezplično v hiši. g*y Veze, štika, kraa nogavice ta oeriJo, Cdina tovarniska maloga slval. strojev in koks jros iP^mSaUNc Ljubljana, Sv, Petra nasip St« 7 I " *"■•■ blizu franči&kanskega mosta, tavo za vodo. [ 10 letlia garancija I I«h»e«lt« o«nik. PHdem tađi n« ečje b tjata zolcgo ur, vertžic vojnih obeskov, uhanov, zapestnic, brtljantov. ^ Priporoča in vabi za obilen obisk F. CUĐElđ v Ljubljani » o flelnićar švicarskih tcvarn Union ur. i03o Naročite novi vojui spominski cenik s koledarjem tuđi po pošti zastonj. -li r-r-aaMMaTi^araaa»aaaaaalaT^aaaaaaaalMaaaaaaaa^r^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ! ;; Niijni/Je ceije. I Solidno blago. !l AV&e ?.■< i, -•■ i,„. §§, fVj? »t> -,. ^ pre^c BJIina & Kasch, UBb!|22&a, SKdCMn&a rtl. 5. piiporuča veliko zalocyo fikftain i a ^lace-ro'-avic, n^dno Hiaero .: {jospocie in rianr raznovrstn*- f;?i*j parfnoe, ro(aa dela in Rta^Hial, Moderna prednsk^rlja. Izdhi!ftt"*.strasse št. 37. | \ 2»;yro blago pa primano najnlžjih cenah dobite v maSni trgovini j I Ll^l^ana, Si^ri trg štei?* 13. j Ve'ika zaloga najboljseica perJa za gos»HKle, daine in otroke, ■: dalic i*aimodernei5ih b!czf *«traa[£h oblelT9 ssojavic, s*sz- td&ov 1.1. d. N2^it9 svile ic vse poSrefclžine za šivilje. J Moški klobuki, čepiće in slamniki. ■ KOLES j I Es-ka in Adler kolesa Bi f špeclalse trgovine s kolesi in deli l £iuhljana, parije Jerezijc cesta št. 14 I („ISovi svet'*, naspr-oii Kolizeja). i SPeter Mozina 4 c%°- tomima čeoljeo ^^^fe a *@i%iču, eJZ***. Prodaja svoje lastne i^delke na debelo tn dro'ono v Sjubjani, $reg, aasprofi sa. Sahob'a ni u si u aa ■ ■■ 31 ^■■f ■" aaaa^ av ^a* ^pr^ aa ^» ^aa^ sa mt as aa a* aj ^^^m ^aw ^aav *»^ ^a^ ^v ■■ «• «■ ■■ ■«» : tovrriia zarezanih strešnikov : ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezasi :; s poševno obrezo in priveznim nastavkom. :; Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihfas^i! Najpriprostejše, najcenejse in najtrpežnejše kritjo stroh sedasijosti. Spretni zas'opniki se sprejmejo. 115. šiev. „SLOVENSKI NAKUD*, dne 22 maja 1915. Stran 7. Pogled na flngleško. (Konec.) Zaključili smo svo] zadnji članek s konstatacijo, da je bila An^Ieška I. 1905. brez prijateljev in popolnoma osamljena. Bila je sicer v u^odnem razmerju z različnimi manjšimi in večjimi državami, a kake izdatne podpore ni smela od njih priCakova-ti, pač pa je imeia proti sebi Rusijo, Nemčijo in Francijo, torej najmo-goeneiše države in morala je računati tuđi s tem, da je imela Avstrija trdno zvezo z Nemcijo in da ostane tej zvezi zvesta, če tuđi ni imela di-rektnega nasprotja z Anglijo Ta položaj je bil za Anglijo jako neprijeten. kajti gospodarska in politična konkurenca Nemčije je postajala vse bolj občutliiva in poleg tega so se čula namigavanja, da so dane dispozicije za zbližanje Nemčije z Rusijo in s Francijo, katero zđruže-nje bi bilo seveda naperjeno proti Angliji. Francija je bila jezna na Angliio. ker jo je ta prisilila zapustiti Fašodo, od koder so Francozi ogrožali angleško nadvlado v Egiptu; Rusija je bila jezna na Anglijo zaradi Mandžurije, Nemčija je bila jezna, ker ji Angina ni pustila pridobiti kake boljše kolonije in je povsod delala težave nemški ekspanzivno-sti. Dani so bili tehtni pogoji, da bi se ustanovila franeosko - nemško-ruska koalicija proti Angliji ter zlo-mila angleška nadvlada. Angina je bila s tem postavljena pred vprašanje, kako se resi iz svoje osamljenosti, ki jo ie časih imenovala »splendeed isoIatioiK in kako prepreci še v temnih obris:m kažoCo se koalicijo proti njej. Evropa Je bila takrat v splošm'.ri razdeHena na đve s>upir.l. Na enl sfain je bila j* eza Francije in Rusije, n:i cn:g: s'tani zvez.i Nemči e in Avstrije. S t er sta biii Nemčija in Avstriia zvekani tuđi z Italiio — o.1 toj imenovanje »trozveza« — toda kot na-sprotnica Italija za Anglijo ni prišla v roštev. Angliia se je odio Ma da se i o-ravna z Rusijo in s Fianc'i). Lahko bi se bila sporazumeli tuđi z Nem-jiic In z Avstrijo, zlasri ker ^ra bila angleški kralj in nemški cesar bra-tranca. Odlocilno za to, katero skupino evropskih velfsil poskusi Anglija britegniti na svojo stran, je bil zgol gospodarski in politični interes. Nemčija je poskušala dobiti svetov-ne trge in kolonije za svoje izdelke in pridobivanje surovin, tekmovala je z Anglijo, koder je mogla, si pridobila Kiaočav, od koder je trgov-čko prodirala v Kitajsko in zasidrana je bila v Carigradu. Nemčija je bila Angleški bolj nevarna, kakor Rusija in Francija. Nemčija je angleske gospodarske in politične interese bolj ogrožala, kakor obe zadn;eime-novani državi, ki ništa delali Angleški ne v industrijalnem ne v trgov-skem oziru konkurence. To spozna-nje je Anglijo napotilo, da se je naj-prej sporazumela s Francijo leta 1905. in tri leta pozneje, 190S. z Rusijo. Sporazumljenje s Francijo je bilo lahko doseći. Francija je imela že Algir in Tunis in je vedno čakala prilike, da si prisvoji še sosedni Maroko in tako ustvari v svoji blizini velikansko cesarstvo, polno naravnih, še nedotaknlenih zakladov. Maroko je bil poglavitni cilj franeoske kolonijalne politike, a dobiti Maroka ni bilo mogoče, dokler je Angleška temu nasprotovala. Končno je vrgla tuđi Nemčija svoje poglede na Maroko in nemški cesar se je 1. 1905. peljal v Tanger in s tem potovanjem proklamiral, da hoče tuđi Nemčija imeti en del Maroka. V tem trenotku je bilo že tuđi sporazumljenje med Anglijo in Francijo perfektno, Anglija ni na noben način hoteln pripustiti, da bi Nemčija dobila ob Atlantskem oceanu le-žeči del Maroka, zakaj s tem bi bila nemška moč kolosalno narasla. Ne enega samega pristana ob oceanu ni hetela Angleška koncedirati Nemči-ji, smatrajoč, da bi bilo s tem podse-kano angieško prvenstvo na morju. Angleška se je poravnala s Francijo. Prepustila je Franciji ves Maroko in sploh zapadni in severozapad-ni del Afrike, zato pa se je Francija odpovedala vsem svojim aspiraci-iam na Egipt in vso vzhodno Afriko. Na konferenci v Algecirasu je bila Nemčija diplomatično premagana in franeosko - ang'eška zveza utrjena. Tuđi z Rusijo se je Anglija sporazumela. Na Velikem oceanu ni bila Rusija več nevarna angleškim interesom, lahko pa bi bila postala nevarna Angleški iz Perzije. Angleška je iskala prijateljstvo Rusije na pod-Jagi načela »dai ti, in dam tuđi jaz«. Angleški je bilo na tem, da si zago-tovi svojo svetovno veljavo, ta je pa odvisna od tega, da ima okrog svoje iiriijskfc DAft**-^ii niflgoffnfi jszovs* da ima Egipt, Sueski kanal in perzijski zaliv v rokah. Sporazumela se je z Rusijo najprej glede Perzije. Rusija je vzela pod svojo oblast severni del Perzije, Angleška pa južni del. Ćela Perzija v svoji samostalnosti, ni bila tako trden jez, kakor polovica Perzije v an^Ieških rokah - - kupči-ja, sklenjena z Rusijo. je bila torej dobra za Anglijo. Nasprotje med Anglijo in Nemčijo je po konferenci v Algecirasu postalo še ostrejše, kakor je bilo po-| prej. Nemška bojna mornarica je ! j rasla in to je Anglijo prisililo, da je : i poglavitni de! svoje mornarice koncentrirala v angleskih vr/Jali, t\Kim je Francija večji del svoje mornarice koncentrirala v Sredozemskem { morju. K temu naravnemu nasprot- -ju je prišlo se to, da je NVmčija za- i dobivala čedalie večji vpliv na Tur-j čijo in čedalie intenzivnejše delala t na to, da Turčijo z vsemi njenimi de-I že'anii pritegne uase in zadubi go- ; i spodarsko prvenstvo v njej. j \ Prusiia je bila še majhna, ko je že obraćala svoje roglede na Tur- . čijo. 2t leta 18-11. je poznejši feld-maršal Moltke o;>ozar.ial *voje rojake ■ na azijski del Turčije in jim priporo-: cal. naj si pndobe kak uel in 1. 1845. j je znameniti ncii:sk: ria^-onnln: oso- ; j nom Roscher popisal malo Azijo, J ! Arabijo in Mezopotamijo in ćelo . m ustanovitve nemške-ga cesarstva. Od tedai je politični in gospodarski vpliv Nemčije v Carigradu ■ stalno ra^el. Turčija je začela naro- ' čati najprej vojaške potrebščine v i ^i'emčiji, putem tuđi druge suari, j nemški vpiiv na tursko politiko je j postajal vse večii in so Francozi ter j Angleži vzdrževali svoje pozicije sa- ' mo vsled tega, ker so bili največji ; upniki Turčije in ker Nemčija ni | imela denarja, da bi ga Turčiji poso- | I jala. Nemčija je dosledno delala na j ! to, da utesni kolikor mo^oče v pre:š- s njih časih vedno merodajni ang'eški : ! in franeoski \pl;^ ter si z vsemi ' sredstvi zagotovi da postane v : . ugodnem trenotku dedinja turžkega j ozemlja. To stremljenje Nemčije je j bilo naravno, kakor ie bilo naravno j nasprotovanie drugih velesil. Poseb- | no odkar je prevzel remško krono j cesar Viljem je osredotočil vso svo- ! jo pozornost na Turci o. | Od rusko - turske vojne v letu i 1879. je vsa Evropa bila mnenja, da I Turčija nima kva'ifikacijcvJsdati dr-! žavo, v kateri živi poleg Mohame- j i dancev toliko drugih narodov raz- I I ličnih veroizpovedani. Mislilo se je, ( i da je Turčija pri kraju s svojimi I močmi, da leži v agoniji in je abso-j lutno nezmožna ustvariti redne r:iz-I mere. Posebno se je to mnenje utr-! dilo v časih ko je vladal sultan Ab-; dul Hamid. ki so ga potem MkicJo-turki odstavili. Takrat je ves svet j sodih da je Turčija Avgijev hlev in » j njega očišćenje kulturno delo. i V tistih časih ie bil zastopnik | Nemčije v Carigradu baron Mar-schall, ki je znal pridobiti nemškemu vpiivu največjo veljavo. Zaeno se je v Nemčiji zr.če'a velika propaganda, j ; da mora priti Turčija ood nemško -»Schutzherrschaft«, kar je seveda pomenilo, da se morata Angleška in Francija, kakor tuđi Rusija odpove-dati vsem svojim aspiracijam. Će se ' hoče pomen ten rivalitet prav spo- ■ znati, je treba uvaževati, kake so i cicžele turške^ra cesarstr a. Nemška I literatura je silno bogata vsako-I vrstnih spisov o turskih deželah in vse te kniige pričajo, da so Mala Azija, Sirija, Mezopotanija in Arabija dežele, ki so tako rodovitne in bogate naravnih zakladov, da jim ni kmalu enakih dobiti. Tam ni treba nikakih pragozdov izsekati, tam ni ; treba zemlje sele obdelati, tarn je j podnebje ugodno, tam so dani vsi pogoji, da bi postale te dežele naj-bolj cvetoče na svetu. Samo tla je treba malo popraskati, jih posejati in potem pospraviti bogato žetev. L. 1913. je imel nemški general Imhoff, ki je bil dolgo let v turski službi, v Berolinu predavanje, v katerem je rekel, da je v sprednii Aziji prostora za 70 milijonov ljudi, živi jih pa tam samo 15 milijonov in od vse čudovito plodovite zemlje je samo 275 od-Stotk0¥ oMelanih, I Kaj čuda torej, da je Nemčija stremila, obvladati te dežele. Lahko bi tja pošiljala kot koloniste vse ljudi, kar jih je doma oJvec; ti bi lahko tam bogateli in p< tali razširievalci nemštva in ncinšk;> industrija bi tam imela trge. da nikjer takih in dobivala od tam vse surovine. Nemčija je sniotreno in spretno zasledovala svoj cilj. Prvi veliki uspeh v tem prizaelevanju je dosegla 1. 1888.. ko je sultan izdal ferman, s katerim je bila nemški dru/bi pode-j Ijciia koncesija za z^radbo železnic ■ v Mali Aziji in za izvrševanie obrata na tth žele/:nicah. Nemški kapital je z rumškimi inaterijalom sezidal 'desnico in da je bila ta tndi veli-kanskega političnejra pcmiena. se pač i ob sebi razume. Marsikdo se je ta- ! krat vprasal: Kic so čaši, ko je Bis-n;arck rekol. da ćelo orijentalno vprašanje r.i za Ncručiio vredno kosti enega samega ponicranskega i grenadirja. \ Od tedaj ie bila Nemčija diplo-matični, vojaški, finanJ;ii in jrospo- I darski voditelj Turčije. Nemški ' vpliv ie v Carigradu n-oi^rcno nara-se! in ćelo ncn.ški jezik jo zadobil iako veijavo, da so g.; \ franeosili snlah v Carigradu uveJli kot učni , predmet. ! Angleška, Fr^ncija in Rusija te- ga nišo prijazno gledale. Rusija, ki nima nobenega izhoJa na svobodno morje, caka /e sto'ctjr*., da se ji od-pro !>ard£nele: Ffanciia si pripravlja že no! stoJetja ^la v Siri'i, da jo ne!:etra dne spravi pod svojo oblast; Angleška pa je bifa posebno prizade-ta po nemskem dolova nju v Turčiii. Kakor smo že rekli, ie an^lesko gospodstvo v Iiiđiii in je angleška gospodarska nadvlada na Kit:»jskem odvisna od tesa, da ima pot prosto in zavarovano. Anglija ima Fgipt, ima Sueski kanal, ;nia Sv-eie kraic Mo-hamedancev. Meko in Medino v oblasti in ima tuđi veliko moč v Perzij-.sker" zalivu, a to se ji ne zdi doveli inočna zagotovitev. Slabo Turčijo bi biU že še prenesla kot gospodarico v snreJrr'i A/iji, moćne Nemčije pa ni hotela pustiti na to nzemljc. Vpliv Nemčije v Carigradu je bil Angleški tuđi zatcgadelj na po tu. ker je sultan otenern kal'f. to je duhovski po-pflnvar vseh Mohamcdancev. Angleška ima mnogo milijonov mohame-danskih vernikov in ji je kalif, ki stoji pod nemškil vplivom vedno neva-ren. iMcseca oktobra 1. 1898. je r.em-ški cesnr Viljem v spremstvu seda-njecra državnega kanec ;:ria kneza Btilo\va potoval v Jeruzalem in v Carigrad in od tedai je hi! nemški vpliv na Turčijo tako uirjen, da ga Angleži rsif-o mogli več izpodnesti. Koj naslednje leto je Nemčija izpo-slovala koncesijo za pođal.išanie maloazijskih zeieznic do Bagdada. Koncesijo je sicer dobila mednarodrta dru/ha in :c bila pri kapitalu udele-/ena Nemčija s 40';, Francija s 40';. druge držnve pa z 20r'<. toda po svojem značaju je bila ta železni-ca naivečicga pomena za Nemcijo, ter moćno ogroženje angleški trgovini in politični velnvi. S to žclczni-co se ie Nemčija približnla Perzij-skemu zalivu in si ustvarila naikraj-?o pot v Indigo in nn Kitajsko. To ie j bilo toliko bc!j pomenibno, ker ie bita releznica Solnn-Monastir itak ab-sohuno v očinskih roknh. železnica Solun - Mitrovica pa večinoma. V sr'^»po1nitev te proge .ie pozneje grof Aehrcntbal nnmerava! izrabiti pravico, ki jo je berolinski kongres pri- I znal 4vstriii. da zgradi železnico j skoz Sandžak do Mitrovice. Takrat je na Aneleškem nastalo tndi nasprotje proti Avstriii. o kateri so Angleži sodili. da je pijonir Nemčije. Angliia je še enkrat napela vse sile. da izrine Nemcijo iz Turčije. V i ta narnen se je dogovorila z Rusijo. ' Leta 1908. sta se sešla angleški kralj j Fdvard in ruski car Nikolaiu v Re- i valu in se na tem sestanku dogovo- | rila glede politike v Evropi in glede j ! razdelitve Ti'rčiie. Evropa je izve- i ■ dela sele I. 1913. za ta dogovor. Nacrt za razdelitev je napravi! nekda-nii indijski podkralj lord Curzon in se ie Angliia za^'ezala. pomagati Ru- siji, da se ji odpro Dardanele, dočim se je Rusija odpovedala vsem aspiracijam na Mezopotanijo. Zaradi odpretja Dardanel sta si bila Rusija in Anglija dol^a deset-letja huda nasprotnika. Anglija ni hotela tam trpeti nobenega rivala; njen interes je zahteval, da Carigrad, ki je ključ do Črnega moria. ne priđe v ruske roke in da ostanejo zaprta po-ta po kopneni iz Evrope v Malo Azijo in naiJicj. V trenotku pa. ko je prišla Nemčija do skoro odločilnega vpliva v Ćarurradu in se je zidala bagdadska železnica. je Angleška premenila svoje stalisče. Ljubše ji je, da je Rus'ia, ki ne misli prodirati v Mezopotanijo in Arabijo, gospodarica v Carigradu, kakor da je to Nemčija. Angleška je prišla do prepriča-n;a, da ji je mnnj ncvrarno. če je Rusija v Carigradu, kakor čc je tam Nemčija. S tem odgovorom je bila tripel-ententa niogočno izločena, zakaj odstranjena so bila ž njim vsa interesna naspret a, nobena stvar ni več molila soglasia med Angli!o, Rusijo in Francijo in lahko so cakali, da priđe ura žetve. Tripelei: lenta si je peskušala olaišati svoje prizadevanje. V ta na-inen je angleški krali 1. 1908. prišel obiskat našega cesarja v Išel in je poskusil Avsirijo pritepniti na svojo stran. Njegove ponudbe pa so bile odklonjene in Avstrija je ostala zve-sta svoji z Nemcijo sklenjeni aliianci. Mladoturska revolucija je po-spešila razvoj Turčije. Angleška, Rusija in Francija so dosegle, da ie hiia Kreta iztrgana Turčiji iz rok, ruska nota v prid Crnogorcem je bila prvo znamenje, da je Rusiia zopet začela aktivno politiko na Balkanu. Avstrija je b:la vsled prememb, ki jih je ustvarila mladoturška revolucija prisiljena anektirati Bosno in Hercegovino in v tem trenotku je bilo stoletno prijateljstvo med Avstrijo in Angleško uničeno. Tista An-c:liia, ki je na berolinskem kongresu naj več pripomogla, da je dobila Avstrija evropski mandat, okupirati Bosno in Hercegovino, se je aneksiji uprla z največjo srditostjo. V Londonu se je reklo, da se je z aneksijo Bosne in Hercegovine ugladilo Nemčiji prodiranje v Malo Azijo in Anglija je napela vse sile, da premeni razmere na Balkanu tako, da bi bila Avstriji vsaka dalnja pot na jug zabarikadirana. Aneksijska kriza je sicer potekla brez konflikta, a rodila je velike po-sledice. Italija je okupirala Tripoli-tanijo. Tripelentema pa je pod vodstvom Rusije osnovala balkansko zvezo. ki je premenila vse razmere na Balkanu. Sedanjemu času ni primerno, da bi obširnejše razpravljali o dogod-kih od bosanske aneksije do sedanje vojne. A že iz tega, kar smo navedli, se razvidno zadnji vzroki velikega nnsprotstva ined Angieško in Nem-čiio, ki se kažejo v sedanji vojni. Velika svota đenarja se zamore naključiti vsaKomur, ki postane Daš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja' 545 Srečbovno zastepstvo 1. Ljubljana znstoni iu poštnine prosio moj rlavni katalog s 4000 podobami. ur, zlatnine in srebrninc, ^lasbil, orožja i. t. d. i. t. d. :: Prva tvornica ur» is M WW,:. kr dvtr. dabavltslj. ftest C3i (Ceškc). Ni;-:Jiasta ankerica K. 38(\ boljše knuovo^ti K 4 20, v starosrebrnem kovinskom rokoko okrovju K 4*80. s Svicar. kolesjem n-< s;dro K 5-— Voine spomin^ke ure K. 5*50, 6 —, radijeve ž^rne ure K 850. nikljasta budilka K 29'■. Razpošili.inje po povzetju. 8rez rizika. Zamena dovoljena ali denar r.azai. Pri C^t!iiii|Uii lil IM • f l •• 1 •!_ 1 1 *n m'in^ !\ff i" ^IM* HhbhižJJlUil LuL-jLisAi g^g Mi pomoouk lahko nastopi takoj dobro in staln. mesto pri J. Svotee, briveo 1« vlasuliar, Hntollovo, Olavnl trg. I 1269 I Zlata verižica na obroke I 60 gramov tetka K 140*—, mesećao & 4- —. Frva vrste k srebrma ara s 3 srebrni mi po-I vrovci K 14■--. Dobavlja se na I vse strani. Kdor Di rad ceno f l kuril. naj r'^e takoi. — — R. LECHNEft, lalooja zlatnine Breclava (Londentarg) 299. ogrske in kranjske salame fino, sočno ftnako (gnjat). kranjsk« klo> ■me, prekalcno meso, slcalno s papriko, najbolji pristni emeniolskl »ir ter sladko : 6a|no »nrovo maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini tfelikateroa trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj-vcčje množine po najnižji ceni. 130 Franc Furlan aasMik fasttiiipn rim ' kljnčavnlčarstvo : zaloga štedilnikov : senabaja: 10 : ^Imbrožev trg štev. 9. i ^a_ «!h. ^^__^a__'^M__■.■£■■ ..iSIju. ri« - ^hjAH^^aOdtaL^ ^JffiL^'-J^R^V^^^Bri^ i G. Flux w Gosposka ulica 4, -»■ I nadstropje, levo. 1273 Cradne deTeljcna, te 20 let efeste-feča na]stare)Sa llublfanska posredovalnita stanovani in sluzeb v udobnost cenj. občinstva zopet v sreellšču mesta. s Priporoća in namešča le bolfie n službe Majo«! vsake vrste kakor privatno trgovsko in ojostilnisko osobie I zbir a raxllčnih služeb, zlasti za ienffce Vestna In kolikor moino hitra postretba xaoj#tevlfena. Pri vnmjih ¥ praši njih se prosi za ođforor znamka. ISAT^TORIUM • EMONA, pjZA-NOTRANJF IN KFPJRGICNE-BOLL^ZKa L PORODNISN1CA i/ LoUHLiJAJMA KOMENSKEGA ULICA 4 \ Kdor hofe Tarftvati, nhmc na' tf ni tTTdkA Ml*? f JhlBIff. ,prl Srtlncn* za vodo, tim se dftM kakor rdlka zaloga rtll fomasfakanja prostora !• wq»io 9» i*»rt n«tH ■ ] Kupi se kislo zelje laa repa. Ponudbe na upravn. Slov. Naroda« pod „zelfe-repa/1242". 124 Hadomestilo za meso. Morske ribe slane, brez glave in drobnih koščic, velefina kakovost, ribe 3 do 5 kg težke, 2 uri namočene pripravne za praženje ali kuhanje po K 1*40 za kg, pri zabojih po 100 kg po kg 1*25 loco Ljubljana. Naročila prosim pravočasno. Kocke za gevejo juho najfin. znamke .Globus" po 5 vin , škatlja s 300 kosi K 12, torej kocka 4 vin., franko na vsako pošto. Za uvedbo se vsaki škatlji po 300 komadov pridcne moška, pri 2 škatijah, to je 600 komadov 2 moški ali cna damska ura zastonj. Sardine veleprima norveške, zaboji po 100 škatelj po 44 vinarjev škatlja loco Ljubljana. Mleke kondenzirano, prvovrstna kakovost, brez konkurence glede okusa, tolščobe in čistosti (ne posušeno mleko)! NM treba slad-korja! Škatlja po K 120, zaboj z 48 škatljami K 52-— loco Ljubljana. Slani kl prima prekajeni K 9— za 100 komadov, pod katerim številom se ne oddaja. Salame veleprima goriške dokler kaj zaloge po K 6'— kg in se pod poštnim zavojem, torej 5 kg iz Gorice ne oddajo. Tiin v olju, najfinejše kakovosti v škatijah po 5 kg po K 5 kg loco Ljubljana. ■esne konserve i dunajska pijucka ali tripe v škatijah od 1 kg naprej po K 1*40 kg loco Ljubljana. Izborna kakovost a. svara agentura in komisija, Ljubljana. 1284 |V Pr»ef»m~*elafMl«»a sp* olf »Im« i»»Btem€ta»^. St 7^00. ^^ 1291 Razglas. Meital magistrat lfvblfauld potrebn]e u kvrfavo iropfe nrad. iiroatorov 1b od ajega oakrbovaaih savoiov 80§ — 1M0 m8 zđravlb, aahlh bukovih drv ta okoU IM m3 mohUh 4rw ta sprolma za afUt dobavo ob nradalk arak pismeat ta utao ponndbe do do 10. {unija 1915. Dobavo drv bo Izvritil do 15- aoptoaibra I91S. Mestni magistrat ljubljanski. dne 17. maja 1915. | Mirna stranka (3 Osebe. hrez otrok), j stanovanje | iz 2 velikih ali 3 manjŠih sob s pri-padk»v za avgnsL 1268 Ponudbe na upr. »Slov. Naroda«. tonski doiedI In uče n ec .'-e takoj sprejmeta v galanterijslri in modni trgovini PRIČA & KRAMAR, Celje. 1217 Poletna stanovanja 2, 3 in več sob 5 pritiklinami, popol-noma opravljena, se oddago prav cen6. Pojasnrla daje: 1207 SI. C. Tauzher lesna trgovina, Dunajska cesta 47. Poc.nl! Pocenl! Dokler traja zaloga, oddajaia še po K 11'— za 100 kmd. Dahe odda-jam, dokler zaloga traja umetilO surovo maslo v žabo ih a 30 kg a. K 4*— za kef-Dalje imam na zalogi preče] SARDIN, ter naj se kupci obrnejo na tvrdko A. Kuslanf Ljubljana, Karlevška ! cesta št. 15. 1250 i Tvornica aluminija v lenta išče za takojšnji nastop ob dubri plači, krepke, samske 1210 v Jtfcstncra logu se 9a v najent Naslov se izve v upravništvu »Slo-venskega Naroda. 1254 dobro izuriena v trgovini mešanega bla^a, se Sprejme. Prednost imajo s daljšo prakso iz dežele. 1264 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod Šifro „PrldllOSt*1. Ugodna prilika! Ugodna prilika! Še noya se proda ali da v najem na Bledu pri deielni cesti, ki se sedaj gradi. Mimo je napeljan vodovod ia elektro-vod. Cena je 3200 K. 1287 Več se izve pri Ivanu PangerCj Selo p. Bled. x mesarijo, lepim vrtom tn gospodar-sklml poslopil, parna pekaru a, mlin In iaga, hlsa s trgovino mesanega blaga In okrog 20 oralov zemlfliča se v saod-nfeStajerskih toplicah skupa) ali pa vsako podletjo posebej pod ugodnim! pogoii prodo. Ponudbe pod „Dobra založba 1166" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Odlikovan na razstavl v Radovljici 1.1904 s cas no diplomo In kolajno I. vrste. BRINJEVEC1^ najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABR1JELU ERŽE^U Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za prisiaost se jamči. 1277 Cea» zmerne. »$aVje ur^te, eprano in neoprano l^apiit) po najui$ji ceni! Provzamem vsako BMOilao proti gotovini. ^'2 Vozmlao po ielezaici ali pošti plaćam sam. J. UROdELNIK, Mestni irg 22. iLjubljanska kreditna banka v Ljubljanil I „ Pelniška glavnica »,000.000 kron. i 253° StnitanjeVa llllCa ŽteV. 2» Reacenrni fondi gkrogBo 1,000.000 kron. I I . Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. I I Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. | I Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije. j I Zrebanje 8. in 10. junija t- I. I CEHA i Vi rtb ■ 4»'-, Vr «Bl E t9r~9 Va gfth E lfr-t Vt ggftl K »'-■ 1 iSprejema kat Član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo B1]^ I TOfnega STitrlfskefa piMolUa Iz L 1915 po originalnih == pOgOjllk Subskripcija se vrSi do 29. Utaja t. I. == I 115. štev. .SLOVfcNSKi NAKOD-, dne 2i. maja iyi5. Stran 9 „Mokri" ii „suhi". Znano ie, kako veliko gibanje proti alkoholu je provzročila sedanja vojna. Na Ruskem je vlada sploh ustavila prodajanje žganja, na An-gleškem so se najboljši krogi odpo-vedali uživanju vseh vrst alkoholnih pijač in tuđi na Francoskem se je začel tak boj in se vodi z uspehom, dasi proizvaja prav ta država najple-menitejša vina. Kar se je v Evropi sele sedaj začelo, to se godi v Ameriki že dolgo časa in bo vsekako marsikv>ga zanimalo, če nekaj povemo o proti-alkoholni vojni v Ameriki. Predvsem se je treba spomniti. da so bili prvi naseljenci v sedanjih Zedinjenih državah severoameriških angleški puritanci. To so bili vrli, delavni, pošteni in idealni ljudje, ki so zapustili svojo domovino zaradi svoje vere. Puritanci so, kakor že kaže njihovo imenovanje, zaničevali vse užitke, kar jih nudi življenje. Krepki ljudje so to bili in so res živjeli za svojega boga, to se pravi, živeli in delali so tako, da bi si z načinom življenja in delovanja zaslužili milost božjo. Nišo ne pili, ne se zabavall, ampak smatrali vse živ-ljenjske užitke za hudičeve pasti. — Tako naziranje je bilo seveda mogo-če samo v temnih časih srednjega veka. Puritanci so v Ameriki ostali dolgo časa zvesti načelom, ki so jih prinesli seboj z Angleškega. Seveda so se ta načela tekom stoletii zelo ublažila in premenila, a nekateri nazori so se ohranili Še do naših časov, vsaj v splošnem, zlasti spostovanie nedelj in sovraštvo do alkohola. V starih časih je bilu spoštovanje nedelj tako strogo, da pripoveduje zgo-dovinska anekdota, da so v nekem ameriškem mestu navadnega mačka obsodili na smrt in mu slovesno od-sekali glavo, ker je v nedeljo misi lovii. Kar je v Zedinjenih državah pre-bivalstva angleškega izvira, je več ali mani sovražno alkoholu. Kajpak da se je v vseh časih pilo zlasti žga-nje, imenovano whisky, in pozneje tuđi vino iz Kaliiornije. Priseljenci neangleškega pokoljenja so bili od doma vajeni pijace in so to navado razširili tuđi v Ameriki. In ker se je prebivalstvo mešalo, se je alkoholi-zem močno razpasel. Whisky je po-stal — izvzemši naslednike puritan. naseljencev — občenavadna pijaca. Pivo so vpeljali v Ameriki Nem-ci in štejejo si to v zaslugo, češ, da je veliko boljše, če pijejo ljudje pivo, kakor če pijejo žganje. Nemci so v Ameriki ustvarili velikansko pivo-varsko industrijo in če je na eni strani tuđi resnično, da so si pridobili kulturno zaslugo, ker so s pivom izpodrinili žganje, je na drugi strani tuđi res, da Ijudle piva veliko več prenesejo, kakor žganja in da se sedaj v Ameriki razmeroma več alkohola zavžije kakor prej. Nasprotje alkoholizmu v vsaki obliki je v zadnjem desetletiu mo-gočno naraslo in šega tako globoko, da je nastala že posebna politična stranka >prohibition party«, ki je zapisala na prvo mesto svojega programa boj alkoholu. Jedro te stranke so nasledniki nekdanjih puritan-cev, so ljudje, ki smatrajo za zavr-ženega človeka vsakega, kdor postane muzik ali igralec, ki smatrajo obiskovanje gledaliŠČ in koncertov ob nedeljah za greh, da med kateri-mi so ćelo ljudje, ki menijo, da ie greh, čitati ob nedeljah časopise. — Poklič vinotržca, gostilničarja ali žganjetoča proglašajo ti za nečasten poklič. To pa se ne nanaša samo na male ljudi. Ćelo »kralj pivovarnar-jev« Busch v St. Louisu, ki skuha na leto toliko piva, da je treba pet mi-lijonov pivcev, da ga zavžijejo, ni bil nikoli priznan kot ra\*nopraven član ameriške družbe, dasi je za dobre namene žrtvoval ogromno mnogo denarja. Najhujši nasprotnik; alkoholizma so metodistovski duhovniki in ženstvo, a ne samo v mestih, nego tuđi na kmetih. Katoliški duhovniki, ki imajo med svojrmi verniki pijaci vdane Irce, Italijane, špance. Poljake, Maloruse in Slovence, se proti-alkoholnega gibanja nl£ ne udeležu-jejo; duhovniki drugih verolzpove-danj le malo, a metodisti so fanatični i nasprotniki vsake pijace. To sovra-štvo izvira paČ iz spoznanja, da je pijančevanje v zdravstvenem, nrav-nem in gospodarskem oziru prava nesreća. V amerikanskih »saloonih«, kjer je zavetišče pijančevanja, se je najbolj pokazalo, kako vse družine trpe vsled alkoholranfl m ti »saloo-ni« so dali povod za sedanfi bol. Pota, po kateriti hodijo sovraž-niki alkohola do svojega cilja, so različna, Najbolj priljubljena pot le >local optioti«, to je, lokalna prepo-ved, izdelovati, uvažati in prodajati alkoholne pflače. Agitacija je silovi-)*. Najbolj se trudio ženske za, pire- 1 poved alkoholnih pijač. Ćelo otroke pošiljajo v boj. Sprevodi otrok, ki prenašajo deske z vsakovrstnimi, na slabi vpliv opozarjajočimi napisi, so precej navadni. Amerika je razdeljena na dva velika tabora: na »sune in na »mokre«, to je, na prijatelle alkohola in na sovražnike. V državi Illinois so pri zadnjih volitvah odločile ženske, da so zmagali »suhi in ti s© ta-koj zaprli gostilne in plvovarne in žganjarne. Kako si booo pomagali tišti, ki so vsled te^a Izgubili kruh, za to se nihče ni zmcnil in tuđi n:h-če ni vprašal, kako se bo nadomestil izpadck na davkih. Tuđi v južni Ka-rolini in v državi Maine so zanrli gostilne, žganjarne in pivovarne. Eno se vidi novsod: pijančevanja z vsem tem še ni konce. Take drakonične odredbe sicer zelo omeje pijančevanje, a zatreti ga ne more-jo. Ker piva ni lahko vtihotapljati, pa vtihotapliajo v teh dr/avah ž^a-nje; prej se je očitno popivalo, sedaj se popiva skrivaj. Ljudje, ki imajo denar, hodijo ćelo k zaravnikom in si dajo zapisati žganje Kot zdravilo. vSuhi«, ki jim je ženska volilna pravica dala veliko moč, delajo sedaj na to, nni bi kongres — to je za-stopstvo vseh 36 zedinjenih držav — prepoveda! izdelovanje in rrodaiunje alkoholnih oijač. S pomočio ženstva upajo »suhi«, da bodo 7ma£aTi vsaj v 25. državah in da boao imeli v kongresu većino. Pivovarnarji in gostilničarii seveda tudl ne drže križem rok. amniik se hoče^o hraniti na vse kriplie. Ker so pivovarnarji ve-činoma Nemci. je noj proti abstinen-ci prevzela >nemško - amerikanska narodna zvezn«. Medtem, ko se bije v Evropi ve-likanska vojna za gospodstvo, pa se bije v Ameriki med »suhimiv< in -mo-krimi« nič mani ljut. četndi nekrvav boj za zmago vode in alkohola. iHSF Magluhosft, *^BS 5umenjc v ušesih itd. ozdravi Otiz'nan. Ccna 370 K. Brošura zastonj proti ro>tnini za nazaj. M. Wo|acek, Mftnchen, Paul Heysestr. 5. Kakor gobe po gorkem dežju rastejo sedaj novi takoimenovani iz-delki praškov za pečenje, ponarede kolikor mogoče varljivo znane znamke in se celo ne sramujejo izkušene recepte drugih lirm dobesedno natisniti na zadnji strani svojih vrečic. Seveda so pa gospodinje, ki so poskusile ta prašek za pečenje, že izrekle svojo sodbo. Skoro vsi izdelki so brez vred-nostiT popolnoma neprimerno sestav-ljeni in povzročajo naravnost skaženje z njimi pripravljenih jedil. Za takozvane vojne moke so popolnoma ne-porabni. Vsaki gospodinji bodi v last-nem interesu nujno svetovano zahte-vati milijonkrat preizkušeni znamki ,,dr. Oetkerja prašek za pečenje Bakin', ali „dr. Cratos Treff prašek za pečenje" in zavračati ponaredbe. Negovanje zdravia. Vsak ima v svoji rodbini ali je med svojimi prijatelji že doživel slučaje holezni, za katere absolutno ni bilo uganiti, kaj da jim je vzrok. Bolezen je prišla in nihče, tuđi zdravnik ni vedel, odkod. Naši raz-iskovalci so torej že dolgo iskali, da bi takim zagonetnim hohzcnskim vzrokom prišli na sled, in sedaj nam prihaja vest, da je razkrita ena najbolj razširjenih razširjevalnfc bolez-ni — v samih človeških ustih. Vzrok je tako preprost in dokaz tako jasen, da se je čuditi, da nismo že zdavnaj prišli na to. Stvar je kratko ta - !e: Vsak človek sprejema vaše z dihanjem ali med hrano premnogo bakterij, de-loma docela nedolžnih, deloma škodljivih. Med temi škodljivimi so take, ki razdevajo zobe in take, ki naravnost lahko povzroče bolezni. Ako torej ustna duplina ni čista, sleznica vneta, na zoben pa umazana plast, ali pa v špranjah med zobini ostanki jedi, se vseljene bakterije razmnože v stotine milijonov. Ako torej ustnih duplin ne očistimo vsak dan večkrat z antiseptično ustno vodo (Odol), se kmalu pokažejo zle posledice. Mno-žice bakterij se pri dihanju vsesajo v pljuča, ali pa z ranami, ali zobno fistulo dospo v kri, razentega pa svojemu presnavljanju neprestano proizvajajo strupene snovi, ki pre-idejo deloma v želodec, deloma v kri in tako nastanejo slabosti, glavo-bol, pomanjkanje teka. motenje pre-bave, obolelosti vratnih žlez in pljuč, da, celo očesne in ušesne bolezni in zastrupljenje krvi se je že opazilo. Koliko nevrastenikov neki hodi oko-li, ki se imajo za svoje mučno življenje zahvaliti temu smeŠnemu vzroku. (Smešnemu zato, ker se mu }e lahko izogniti.) Ne more biti zatore] zadosti nujno nasvetovano, da se navadimo na pridno negovanje zob z Odolom. Kdor Odol dosledno rabi vsak dan, po naši današnji znanosti kar najbolje neguje zobe in usta. A. KUNST L|ublj*na Židovska ulica &tev. 4. Velika zaloga obu val iastnecia iidelka za dame, gospođe in otroke ;e vedno na izbero. Vsakršna naručila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznumuiejo. — Pri zur.anjih naročilih aaj se blagovoli vzorce poslati. 40 flajvecja zaiooa napadnih do najfinejšili otroških vozičkov in navada© do naiflnei^e ^w na ^^ M. Pakič v L|ublfani. Neriamm naroinikon se 30!: ja s oovzetjem. v liiiuliii Ounajska CEsla 21 Velika zaloga na, siretfSkj zrcal, žipj kozarcev, vrčkov i. t. d. Sosiilmška in kavarnar- ti ska namizna posoda po na'nlž'ih cenah. i TstaTiovlIeno 1845. parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Appeiura sukna. JOS. REICH Poilanski nasip - OzKa ulica št. 4. Sprejemališče Sclcnburgova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ■ .'~—)it^T~ r^>^'.f-Us1- ' i' 10 m mi imiiiii '. imi ?$Mw ioki!! r i t 72 hoćete imeti? i i r J Potem jim dniTo uživati i.^boljšano, aro J matično ribfe alfe iz lek.irne pri zlntem 1 orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje j- olje iz knterega je popolnoma odstranjen $ zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. ! Zoper kašelj. zaslize- i I nost in prehlaienje [ ic v tem času za otroke najboljše preli i7ku5en in mnogostrnnsko priporočen J trpOtČCT sok« — 1 steklenica 1 krono. J Zaloga vseh tu- in inozemskih t specialitet ter preizkušenih do- 2 mačih zdravil. j Izborna toaletna sredstva „Aia". i Vedno mze onmijeve špecialitetB ; Oddafafo se tuđi zdravila sa člane vseh bolaUklli bUgafo. j Razpošilj* se ?krat na dan na vse strani. jp^^^aBM^Bi^HMnh^BB^^k^Bv-^B^im^^B^A^^^^A^^^^^^^in^BB^iii^nfc^Bh^nA^nM^n^^BBl I Pharm. Mag. j Vinko Prohn}hn| lekarna pri zlatem orlu LlaUlaaa, Jmrftlt«* «n «. 2. I ' Rogaška mineralna voda i , Vralcl: Tempel, Styrta, Donat! ■ . Čisto naravno polnenje. : Izcorne ždravilne \<,dt- rrot:. | UiodtDini'iB trevesnim bofeinini S^! (grila, dlsenterlja, legar) sečni kislini sladkorni hGfezn! t^t^t bolezDin na iettiti. Za'oge Mihaei Kaslner in A. Saraban v Ljubljani O i«l *i« Mi «*i. ++m IH *J Proti 9 [ I : zoDslolii ii onlilĐtii iA izborno deluje dobro znana > aniiseptična Melusine ustna [ in zobna voda [ j ki utrdi dlesno in odstranjuje ! nepri^etno sape iz ust. ', 1 steklenica z navodilom 1 krono. ! ! De/elna lekarna Milana I.ensteka : v Ljubljani, R^sljeva cesta štev. 1 ; polejr Ffanc Jožefove^a jubilejne^a mostu. ; J V lei leVarni đr.hivafo zđravili Tuđi člani ' j holni^Vihbla^ajn jnf.železnJce, c.kr.tobaćne i \ tovjirne in okr. bo!. blagajne v Ljubljani. I j Melusine-ustns in zobna vođa. ; ; Sunja. f-frvaškn. 22. tehrnarja 1908. ; ! Blae. pospod lek-arnar' * • Prosim vlj'idno, nnšljire mi zopet | I tri sfeklenice Va?e 'zborno deiiiioče ! ' antiseptlćne melnsine-ustne zobne ' f vede, kntera ie nenrekosljtvo sredstvo 'f ! zoper zohobol, utrja dlesno in od- ! j stranin neDrijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ! vsakomur kar naibolie priporočal. ! Spoštovanjem IMato Kaurincvić, kr. po?te meštar . ISODE ; majhne in vel ke kakor tadi dobro močno : motorno kol^ 31 '2 kon-sicih si' ima na j prodaj J. Bnggenig, sodar, Cesta na ! Rnđolfovo Isleznico, Ljubliana. 118-3 se dđda za takoj v najem 5 minut oi Ko.oavuia. V lnši je kopališče, go-štiinn, kecjljišće. Stranka^, katere imajo do ribolova veselje, je ta na razpolacjo. | Poizve se pri ^astniku FranO • GrebetlCU, velepo^estniku n .^ostil-ri^p.rj:: ri kolodvoru, TrbOVlje, Štajersko. 1243 Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar Liubliana 839 Kolezijska ulica št. 16 I prirmroča svojo bogato opremljeno I vrtnarstvo ter okusno izdelane j vence, šopke in trakove. 1 L ob mrtvaških odrih I % drevesne cvetlice: i 1 va?*.op tuđi najfi-1 f neiše dekoraciiske I cvstlice za dvorane ! :: In balkone. :: j Vsakovrstne sadikc do I naižlahtneiših cvetlic in I zelenjadi. Sprejemam na- I ročila na deželo. Vsa na- I ročila se izvršujejo točno I 'n solidno. I 3rzojavke: I. Bizovičar, [ r vrtnir. Iiixibliana. •: I BT 1 I u IiMIiJIILi II' iJUTTIl^f^iPrM Pfjsnr i/nf Ljubljana, Ilfllll Slili Sddnaulks. Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper tr^anie, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dobar zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. Podpirajte domato industrijo! Stare nogavice se ceno pcdpletnfeiol PnCPliriA Ipf AC c venko ]eže^e na dobrem poljedelskem orodju, da se r OjvUIIU IvIUj de!o z lahkoto ter hitro opravi, vsled tega naj vsak naredi 1^ ^»K*i F. P ŠKRABAR v Višnji gori kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre turske kose v dolgosti 56 61 67, 72 78 in 84 cm 926 po K 1 90 K 2*30 Pri naročitvi lOkomadov skupni, poštnine prosto vsako postajo. Preprodajalci dobe prtn. popust. JMaznaijil©. Vljudno naznanjam, da sem i danainfim dnem I otvorll v Prešernovi ulici št. 9 staroznano „Ucjtauracije f^crlcj" | J katero sem popolnoma na novo preuredi! in povečal ter so slavnemu vj ^ občinstvu restavracija, veranda, vrt in kegljišče na razpolago. Ifl } Skrbel bodem za dobro kuhinjo, dobra naravna vina in točno \j postrežbo ter se priporočam z odličnim spoštovanjem j 1251 Franc Krvarič. | 2& %?J IJfaznemile pre^elitue. Udaoo podpisani dovoljujetn si tem potom vljudno naznaniti, I da sem svojo I I brii>5^o obrt I iz Sodne ulice št. 2 v isto hišo na Dnnajsko cesto št. 20 na- I I sproti kavarne 9vEvropau preselil ter najmodernejše in z vsemi I I higijeničnimi pripravami uredil. 1222 I I S tem, da se vsem častitim naročnikom za dosedanjo oaklonje- I ■ nost najtopleje zahvaljujem, se obenem za nadaljni obislc priporočam ■ I z zagotovilom, da bodem vedno skrbe! častite gospode oaroČnike I I najbolje postreČi. I I Z vsem spoštovanjem * I I €ngelbert franchetti, fjnbljana, Dunajska cesta i\tt. 20. I Stran 10. .SLOVENSKI NAROD-, dne 22. maja 1915. 115. štcv. trpkega pika dobro moč, gprejmd takoj trgovina v mestu na Gorenjskem. 1262 Ponudbe pod „Gortnjsko 1262" pa upravništvo »Slcv Naroda«. Sprejema zavarovanja Človeikega liv- I ljenja po najraznovrstnejSih komblna-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, nobcna druga zavarovainica. Zlasti je ugodno zavarovanje na dozi vetje fn smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. .-.-•". Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-.-•*• ftemarvml londl K •0,780.72«16. — UpUćana oiUkodnine tat kapitaUfe K 129,935.304-25. Po velikosti druga vzajemna zavarovainlca naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --------——----------------Vta pojasnila dajai------------------------------- Generalno zastopstvo i Liobljaoi ^j^?u la^L^r» Gosgoskl ulici štev. 12. BBaBBBBBBBaaBBBBBBaaaaaaaaaaBBBBBaaaaBaaBBBaBBBBBB^H^^BBBBaBBBBBHBBiaBBBHHNH^^^^^^^^^^^^^MaHHl Zavaruie poslopja in premičnine proti I požarnim Skodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najbolji sioves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pokoji. — Zahtevaite prospekte. Unosi đennrlo prihranilo kolesurii! K 95*— namesto K 145*—, razpoilliaam sa rftklaaao, 500 novih „Torpedo14 prostotečnih koles, modeli 191*»; elegantno grajeni, lahkotekoči, s Ia pnevmatikami, kompletno in ^^^^^^^^^^^^^ s 31etno garancijo Svezi močni plaSči po K 6"—, 7 —, 8 — zračne cevi po K 4'50, 5'—, 6"—. Popravila, emajlir. in poniklanje in vse kolesarske potrebščine po cenah na debelo. AWpk^h^ra trojnfftka zaloga koles In iivalaik utr%\ewt . Vf CiajlJll gf Dunaj II., Unttre Donaustratse 21 III. Katalogi gratis. SIov. dopisovanje Na obroke izključeno. Firma ustanovljena leta H98 500 hektolitrov belega vino In većjo mnoilno praznili sodo* li zapu&čine nmrlega Josipa Vodnika ¥ Sp. Sftfttd so bodo prodajalo 25. mafa t L potom prostovol|ne dražbe. Dražba so prlčne 29. t m., to )o ▼ torek po Biakoittk ob S. uri dopoldne v hlil st. 76 n* ColoviU cesti v Sp. SUkl In se bode po potrebi nadaljovala tndl naslednje dneve. K obilni udeležbi vabijo i 263_______________________Josipa Vodnika deđlčL lar* Nad 50 let obstoječa ~*MII parna barvarija in kemično snaženje oblek *43»t- * 610 e=^ apretura sukna ^^= Ljubljana, RhIaii Da* OUnce, Selenburgova uL 6. HIIIUII DUV Burska ulica 4fi. a»o fvj^ma9c^x*^v^saa* Postreiba vestna in točna. Kajaiija eea«. ; Najbolj priporočljivo! 7S1 £ 1 Pfaff sivalni Mi M vozna Mm \ najnovejše konstrukcije, za vsako lahka in trpežaa, phznano naj- ^ obtt najbolj pripravni. lOletna :: boljša v monarhiji. :: ► garancija. Pouk v vezenju brezplačeni = 2 letno iamstro! ' t Zaloga vseh zraven spadajočih delor. Popravila točno in po cenL I Ugodne cene event. nizki meaečni obroki. ; IGN. VOK, spedaina trgovina sival. strojev in koles j Ljubljana. Sodna ulica 7. zraven sodliča. j Zahtevajte cenik. Zastopniki se aprejemajo. J ________________________^__^______________________________________________________________________________________________________k i MM sukane. šesterooglate. v ognju pociokane strojne žične pletenine ——^—— s 13—120 mm širokimi petljami različnih debelosti ——— 1 ! 1215—11! pripravne za oqraditwe parkov za dhrJaCino* vinoaradov, drevesnio, Wot mraivo arot zajcetn, za paslake, varstvo proti toćf, fazanei-ile, voliere in kletke, za iara-lis£a lanrn-tennisa <^ 3 m ^:roko«r v t*\o«.- . ** Rahitzeve stene, momrtke a radnje iM Te p'.e'enine se Sele po SpleteflJ« V Oattlu BOClllkalO in ntorpi n- rre tn v> ♦•i'ii trdnej*e nego vse is pocin'-t.it>*- firc nar>rav]:ene plet-rnin*". dali- Stirioglste ilčn« StrOfffte ■ leteHili© ** °«t»^l-vc v»eh ▼rst. okenske mpti« m mrežo xm petek '- qramoz, v« oar^dilni materijal, Jeklena bodeča žica za plotove, žicaste ^ Ittotelezne oaraje, «topni*ke, okenske. wr*b- Me* grobitiike, prOČellte in balkonske Ograje ter vse radevne itdelke dohavl-a^po nUkih cenah **j» Hatter ft Scoraatz d. d., Dnna] VL, Wlndmiihlg. 26 42 f|^Sp tvoralea sltarskeaa in klobttčeviitasteaa blaaa. i fl^P^ =^== Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. == [ Dobiva «e pri vseh većJih traovcih z feleznino. i _________________________________^______________________________________________^^____________________ _ ______ _ . __ _..________....__________________________________________________________________ ovčfo. oprano in neoprano, kupim vsako množino po najviši! cen! proti takojinjemu plaćZiu ter plaćam rožn;o sam. Veletrgovino R. Sfcrmeclii, Celje štev. 15, Štajersko. Teodor Kom (poprej Henrik Kom) nohrivalec M in klepar, vpeljalec strelovodov. ter instalater vodovodov Ljubljana. Poljanska testa St. i. Priporoča se si. občinstvu za izvrSe-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Škriljem z asbest-cementoim škriljem (fternit) patent Hatscbek z izbočno in ploščnato opeko, !esno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in palanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvrSitvi. Kišna is kuhinjska opraia. Postekljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. M.ROSNER&CO. ^= v Ljubljani ^= uelcžganjorno 5«dja in tcuerna lil^erjeu priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. a.: i slivovko brinjevec j bruševec tropinovec \ pristnost zajamčena. Vermut-vino ; najboljše kakovosti. Ugodno ceno! :^=z=== = Vzorcft na razpolago. J aha nmml dobe deklic.e in 2ene vsake starosti, ako I pilo flrSI rah'i° moje najnovejše snažilo za kCUL uiJ! Pps*i rabi se samo na zunai, eaino res-" r nično učinkujoČe sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, .S in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. fl.-LJ ^or"e lepe, polne telesne oblike z mojo ređilno moko lllnl »KSthe«, zajamčeno neškodljivo, mnoso zahvalnih Jlllll Pisem Cena kartonu K 220 po povzetiu. Od 4 kar-tonov naprej post. prosto. — PoSiljatve poste ro-htante samo Če se posije denar naprej. — Razpošilja ga ^atiie Menzet Đunsj V!.. Stumoersasse 4§ H, 2. Stoch. Sdniška Družba združenih pivovaren Žalec in taški trg v Cjubljani. Deiniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani ki se vrši u netfeljo, dne 6. ]uni]3 1915 ti Z. uri popoldne v pivovarat v Lašksm trgu Dnevni red: 1. PoroČilo upravnega sveta o letuem raŽunu preteklega leta. 2 Porocilo revizijake komisije. 3. Volitev upravnega sveta. 4. Izvolitev treh računskih pregleđnikov in đveh namestttikov. 5. Slučajnosti. V LJUBLJANI, v mesecu majniku 1915. Upravni svet. § 17. pravil: Vsaka delnica ima pri obČnem zboru svoj glas. § 18. pravil: Delnice, za katere se hoČe izvrševati pravica glasovanja, se morajo založiti najkasueje 6 đni pred obČnim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tuđi število delni-čarju pristoječih glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s Še ne zapadlimi kuponi. § 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti pokažu legitimacije. Kot založna mesta delnic so dolocena: PlVOvaroa V Laškem trgu, LfnblJaDska kreditna banka v Ljubljani, Posojiinica v CelJ«, SaTinska posojiinlca v Žalcn. 1286 Kmetsko posoillnlco ljubljanske okolice v Ljubljani. ^^^m 284 obrestnje hranflne vloge po čistih -^■3/ 0/ brez odbitka rentnega 9avka. Rezervni zaklao* nad X 800.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. 115. Stev. .SLOVENSKI NAROD-, r»**i dobite ob rabi med. 9r. Hm Rixa kreme za nr*l °b|aatvcn° pikano, *«. neškodljivo za vi. p. f%i*a AILUI^ La pi^l vsako starost> saMtijt* «*»«*. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovite** učinka prodaiajo lekarnarji, dvorne parfumertje itd. Poizkusna pusica K 3 velika pusica A- dostna za uspeh K 8*- Razpošiljanje strogo diskretno. 1086 Kos. đr. A. HU, UborttoHI, Duaf IX., Berniut 17 E. Zalog« t Lfmlillani, Leluu-na pri .ZUtem J*«MM, «rmvH| »trt te '**■**— C. kr. priv. tovarna za cementi I Trboveljske premogokopne dražba v Trbovljah priporoČa svoj priznano izvrsten Portland-comont v vedno enakomemi vse od avstrfjskega društva inženirjev rn arhitektov določene predpise elede tlakovne in podorne trdote daleć nadkrfljvfočl dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apnoi Priporočila in izpričevala 3910 raznih nradov in nai slovitej ših tvrdk so na raipolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximi!ianstrasse 9. ^________________ IORALNO ORODJE I se jalni stroji, plugi, raljarji, brane, kaltivator|i i I Kosilni in žetveni stroji I kosllnlki za travo in iilo, snopovezci, grabilniki in obraćale! senal Mlatilni stroji I z navadnim in dvojnim čišćenjem. I Bentinovi moforji — Bencinove lohomobile I izdelujejo in dobavljajo v priznano rajboljši izvršitvi ' , PH. MATFARTH & Cof Dnnaj, I -~™^.- II. Taborstrasse St- 71. I Tvornica poljedelskih in obrtničkih strojev. I Katalog St. 572 gratis in franko. 10371 ^—------------■ _____ sj Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporeča svojo bogato zalogo v ■ voznih koles. M tt ^ % ^r %m rodbino ia obrt. | Biezpačoi kuni za vezenje v hift 5 Pisalni stroji „ADLER^, pietilni stroji vteh velikosti AI FOKF7 RDFTIVFIK' nčiteIjGIas*Maticcincdinizaprise" l\ L F U 11 L D IV Ltf £t 11 1 I\ ženi strokovnjak c kr. dež. sodlsča. Llnblfana, Kongresni trg 15. (Nasppotl nunske cerkve.) Največja Jn najsposobnejša tvrdka in izposojevait.!«a »klavirjev In barmonijev na jn£u Avstrije. — Velikanaka zaloga vsaga glaabenega orodja, stran In ninzlliall|. Edini založnih »ivomih in komornih tvornic- B6sen-dorfer, H6I21 & Heitzmann, Fdrster, Ebrbar, Gebrflder , Stingl. Rud. Stelzbammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann fn Hofberg (amerikanski harmoniji). ------^ Obroki od K 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljaiočo mehaniko. 10 ietna postavno obvezna garancija. Nafemnlna najnižja. Zantena naj- ugodnejša. Uglaievamje ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lzklfnĆno la jax za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalsl- fikatov in naviđeznega „pofelna" pri kriČaČih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagnu, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalosri. * Nalnlt|e cene. Tuvana poMštva J. 1 Naglu Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 23-' H^reaa zaloga pohištva za spala« 1b ledila« lobe, mIom fai gotposka sob«. Praprog«, sastorji, mmdro* aa vutat ttaaaatl moirrnd, otroild tmUU IM. aaiaallaMlia felaa«. Ustaa»vl|Ma I84T. Dstanovliena 1847. d^lmilij! li It HaW vsch vrst za urade, VHBeL^^^ druStva, trgovce itd. I |^ 1 fiu\w Čerac, ^^^^^1^^^ ^m gf*»ef in izdelovatelj ^^^m^^^ kafftikdTih itampflfj Ljubljana, SeUttbarfova nlioa 1. Centki franko. Ceniki franko. .: TONI: JAGER Lfnbliana, Židovska ulica \\. 5. I Predtlskarija I najnovejših vzorcev za vezene obleke I in bluze. D ■___________________B Pekarija, slaščičarna in kavama Jak. Zalazoik Stari trg štev. 21. Filialei Glavni trg št 6, Kolodvorska ulica št. 6. k ina' modni ntelije : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Voja^ke in uradniSke i uniforme: po meri v najkrajšem času. LMIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 , priporoČa svojo veliko izber atažnikov in solnčnikov. i Popravila se izvršujejo točno in solidno. Velika prodajalna s komptoarjem, prostoralml skladi&čl In velibo kletfo, v katerl M trn M Ut nabaja ipecerlfika trgovina, se na Kongres« nem trgu št. 10 (Dvornem trgu št- 1) z 1. novembrom t. I. v najem odda. 12% Pojasnila v odvetniski pisarni v Gosposki ulici it. 3, I. nadstropje-_______________________- Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za s: nakup in prodajo zemljišč in posestev u VALENTIN ACCETTO zapriseženi sortni izvedenec 408 Ljubljana, Trnovski pristan 14. Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišna na izbero. — Tajnost zajamčena. — 4 navijeno i L 1841 Tovarna eiiiiai liarv, laka in llrneža Telsfon | Jtevilka i 154. ( dkosliharia. lakirana, sfav&na Prodajalnica: Miklošičeva ulica št. 6. nasnroti hotela ..Union11. ili — - - —---------------------i w in poitvena pleskarja:. 41 Delavnica; Igriška ulica štev. 6. Električna sila. I Stroje za košnjo in žetev i najbollšl avstrljskl fabrikati In slcer kosilnice za travo in žito ter druge poljedelske stroje v vsaki poljubni opremi I po najnižjih cenah Ernest Sehmolka, Dunaj II. Novaragasse štev. 32- Edioo zastopstvo za Kranjsko in Spodnje Štajersko : I I FRANC HITI, Ljubljana, Martinova cesta 2. | L ____ _________________________________________________________________A Brez konkurence! * F. L. Popper čevlji I za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični ih najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri i JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5. Goysserski CC¥lji za turiste, higijeniCni , čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji. % K 12-50—16-50. Minu Fr. SevČlk aWa U. 7. puškar I priporoČa svojo veliko zalogo raznovrstnih 280 I pu&k in samokresov lastMga Uiolka, kakor tuđi belfllsUli, sulshib in češklli strogo I prolSklliOBlll pvikf za katere jamčim za dober streL Posebno pripo- I ročam lallkO IrOCOTke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- I dimni smodnik. — Priporočam tuđi I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I |QT po najniijih cenah. "^m I I Popravila in aaročba sa iivrinltjo točno in zanesllivo. I C«MO««lkl na sahtevanje zašto nj in poštnine prosto« I Stran 12. '.SLOVENSKI NAROD*, dne 22. maja 1915. 115. štev. Stanje denarnili vit* iatnj.il tek. ritan 31. dec. 1914: ^^^ UDSl Stanje den. vlog na hran. knfižice 30. aprila 1915: :: K 202,841.4««--. n O. 1». HT priv. a K 88,192.035.-. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje i. C. Mayer eentrah na Brnjo. — Ustaorijna 1864. — 29 ptank. fVfil larijiB tT|-SV. fcfa CRta (V llRl „tatara teKiali"). Deliilki kapital in reserve 65,000.000 krcn. Preskrbovanje vsch bankovnih transakdj, n. pr.: Prevzemanje demmrmlll vio« na hrani Ine knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim ohre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnlh papir}«* strofo v okviru uradnih kurznfh por#čil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnib rapirjev in postiila nanje. 15 Ustmena In pismena pojasnila In na««otl o vseh v bančno stroko »padajoćih transaiccijati vsskrfar brezplaćno. M^ErTOtevke: Proaetna banka L*~abliana. - Telefon štcv. 41 _________________________________________________ I Najkulantnejfte izvrSevanje borznib naroćll na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izptačevanje ku- I ponov in izžiebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — S Najemodaja varnih rredalov ^arnoshrambe (safsM /a ognjevarno shranievanie vrednostnih panirjev, l*stin, * dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — OnravilUće c. kr. razr. loterite Firezn1a*m reviziia iz*re- * banih vrrdnostnih papirjev — Promfse za vsa 2r^r: tnja. Izplaćlia šn nakanila v Ameriko in iz Amerike. Lepo moderao stanovanje obstoječc iz 3 sob, kuhmje, kopelji, itd. z elektr. razsvetli oMa 80 I« ma-JOV termin i v III. nadstr. vogalne hiše Dunajska c. 22. in Sodna ul. 1. Na-tančnejše v I. nadstr. „Hotela pri Ma-liču" vrata št. 12 485 [ Pili luko igo. | | Spomladanska in poletna sezija 1915. I j Enponom 3'tO dolgo | i knpan 8 kron I I zapopoloo!R3$kcoftlBko j£|«: (suknja, hlače, telovnik) j SnDOn \j Kron I s stane samo u I 1 kupon 20 tron I i Kupon za crno salonsko obleko 20 K I j dalje bla^o za površrike, turistovski I loden, svi!natekamsrarnc.bla?o za ćam- | ske obieke itd. ra?pošt1ia po tvorniških I cenah kot solidna in po§tena vrlo znana j Zaloga tvornice za sukno §ie:?eMaihof v 3rau (Brftnn). Vsorcl gratis in Iranko. Od tesra, da direktno naročajo blago i pri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem kraju, imaio privatni odjemalci veliko prednost. Najvpčia izbira. Stalne naj-nižje cene. — Tud* naimanjSa naroČila se izvrše najpozorneje in natačno po | vzorcu. 465 | ■^■ih^v ^^hhm^m^^v «BB^^MaB ^^a^^m^m^r ot^mbv aiBn«i«ii "immmmm* njm wmw»-j nB^»aMaaia mtutumT^mtmB mmhmMV ■■■mbm^MHB umbmmMmM WwmK *-- VM ^_ ^ I krasne novosti spomladnih in letnih oblek i;? povrinikov domaćega izđelka 1 ^SSF" po izr*egf^o ^j^^ih cenafi. "'%^ | Brez konkurence ! Se 3 »dna noairešlbn ! Kain;ž;c cene! U Na juti je vene! Sflođni SiliOU marm. plošco j >! in ogledalom t il js: 5J0-—. I |l: Jamci se sa } sofi dno delo. i Cene \ Jconlcurencne. !, Zahteva)te naj- \ nemjši kn Zalog, j kateri obsega ^ nad 300 mo- \ dernih slik. * J. Pogačnik, Ljubljana, parije Jere^iie cesto št t3—18. Ceao s& preda z Sedro cmsro. 1267 Popravila inpreobleke :: točno in ceno. :: | Popravila inprcobleke I ;: točno in ceno. :: «3. W ♦ fsajcenejse m soliičiilke domačega tzdc!:!£*&$%« BiaiiZBfll, ISCfliaa. i I i . zelo solidne tvrdke : I fP8 ^ - RJF B JE. ^a JS. ^i ^, __l_ .^ F' IS^lB mm »(«t S* 9 ^S«j «1 »1 § ^ S. J Hl Wjt*J ^iJl ft^T J**^ S : Se ^?» 9 S ^& a ■ **S& ^j «^ *3 »^ ^abv Sati^ v£^fl ^dP '^nsj 3a ; | Ljubljana; Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. i Naj29vejše W^~ KOSTURE -^g Nainovejša f ^SW WI^?|K ! Piašče, jope i EB §^ F W &§ \ ^ffž S 11| Jf f Perilo. čeoice, m?drce p^ j^ H S .f^ | $ ':^ Aii