bsft£ON¿A í iS'JiÍBtCA I . y d I—J Leto XIII. Hrastnik, 10. 6. 1977 Št. 6 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bežgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel* 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična- in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). • v a z u cn a Letošnja zaključna prireditev v naši občini, ki je bila v soboto, 28. maja v počastitev meseca mladosti in Titovih in partijskih jubilejev, je bila enkratna, veličastna. Prostor za gledalce je • bil po dolgem času ponovno premajhen, do skupine, ki je - prikazovala spretnosti karateja. Pionirke in pionirji obeh hrast-niških Šol so. z različnimi pripomočki od: žog do lesenih obročkov prikazali rast in srečo mladih. Ob spremljavi zvokov pesmi »Druga-rice posadimo cveče«, ;so pionirji vilnih skupin, ki so prikazale-športno in tehnično dejavnost v občini, je marsikoga presenetil, To presenečenje pa izhaja iz dejstva, da precejšnje število prisotnih doslej ni poznalo vse te dejavnosti. da bi sprejel vse, ki so želeli prisostvovati tej prireditvi. Precejšnje število občanov je videlo prireditev izza žične ograje, ali z nabrežja ob šoli heroja Rajka. vo kolo, kolo v katerem so bile zlite mladost, 'sreča in želja pri-, šotnih, da bi bile take prireditve posvečene v maj skih praznovanjih še mnogo let v počastitev o-'■sfebnosif,'. trdne volje, neuničljive-' ga . duha, 'stratega' in praktika, Jugoslovana, ki ; je obenem tudi drža vij ah sveta.-, in pionirke prekrili stadion in s posrečeno vajo navdušili prisotne na tribuni... Za vezavo in spremljanje nastopajočih so poskrbeli godba na rihala, recitatorji, harmonikarji in pevski zbor osnovne šole. Organizatorji so imeli pri izbiri programa zelo posrečeno roko. Začetni nastop varovancev VVU š prikazom šestih bratskih republik, njihova nevsiljiva ritmika in Sam ambient je bil estetsko in praznično, pripravi j en, kar je obetalo, da prisotni lahko pričakujejo nekaj, česar v Hrastniku resnično pogrešamo. TITO — 40 LET in 85 LET se je razvil: rdeči napis po stadionu in takoj zatem. Se je razvilo -Tito- Tulpa je izpihana, čaka še rezanje in brušenje sproščenost ob zvokh glasbe, je požel že med izvajanjem programa priznanje prisotnih, saj je bilo ploskanje prav tako sproščeno kot izvajanje : vaj malčkov na . iMfBHlilKfl iimunmwi . Prihod vsake nove skupine so navzoči pozdravljali z dolgotrajnim ploskanjem. Prihod tako šte- igrišču. -Enkratno doživetje so prikazali športniki Hrastnika s predstavitvijo dejavnosti. .Težko je bilo slediti od namiznega tenisa Del steklarskega naselja, v ozadju tovarna kemičnih izdelkov Proslava 1. maj a - praznika dela Za nami so prvomajske svečanosti, izleti, shodi. Prižgali smo kresove. V. Podkraju so kres postavili mladinci Steklarne Hrastnik. Centralno proslavo ob 1. maju pa je za Hrastnik pripravila delavska godba Steklarne Hrastnik, moški pevski zbor Svobode II in mladincirrecitatorji iz Podkraja. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel tov. HARTMAN Jože," član IO Republiške konference SZDL Slovenije, se je začel kulturni program, sestavljen iz dobro izbranih in izvedenih pevskih točk moškega pevskega zbora pod vodstvom tov. Vilija Petriča. Delavska godba je poleg drugih' skladb pod vodstvom tov. Vilija Zaletela res kvalitetno izvedla tudi Sutj eskop-3Šfcladbd|:v • kateMasa: instrumenti izpovedali vse tisto; dramatično: borbene in- otožne;: trenutke med NOB. Vmes ipa sp: točke povezovali: recitatorji.; cEro-i gram j e . sestavila: tov. Manja :Go~ lec, skupaj s. tov. Janj 6 Zaletel pasta; z recitatorji i naštudirali: tudi': recitacije; Tudi$iz: teh pesmice-:: odsevala borbenost,:: odločnost;:: spev domovini, vse, kar sornašii literati: izpovedali, v spomirn.na dneve revolucije. Zaključek, ih: vrta je proslava dosegla- ob spešmie in recitaciji, posvečeni: Titu;fnaši 2 sreči; in idealu. Vendar, v naši 'deželi: ni bilo vedno tako: kot danes; Neko'č se ljudje niso mogli svobodno sesta— jati kot danes, odhajati za 1. maj na~ iziete v hribe in Tžobešati zastave, svobodno izražati svoje misli. Za vse to se je bilo treba v temnih kapitalističnih okovih boriti. Jugoslovanski narodi pa so z zmago, nad fašizmom in kapitalističnim družbenim redom stopili na pot. svobode in delovnih zmag. Da, to so bile resnične delovne zmage, saj so naši ljudje stali sredi ruševin, ko je bilo treba zgraditi vse na novo in končati s stoletno zaostalostjo, ki je bila značilna za staro Jugoslavijo. In ko je prišel 1. maj, so delavci na novo zgrajene tovarne, elektrarne, mostove,: stanovanjske bloke izobesili zastave, jih okrasili s ^smrečjem in postavili mlaje. Na deloviščih je med ljudmi, polnimi elana in navdušenja, ves čas donela pesem, razpoloženje.pa je doseglo višek prav 1. maja, na dan praznika dela, ki ga sedaj praznujemo svobodno in se ni treba bati zaporov in nasilja. Vendar na žalost ni tako vse-, povsod po svetu. Marsikje vlada še. vedno z- nezaupanjem in ^zadržanostjo spremlja delavske shode in jih ponekod skuša celo preprečiti. Koliko jo še. neizpolnjenih zahtev delavcev v. teh deželah. 1 s 1. Prvomajski; dnevi so v naši der želi potekata tudi v'smislu naših velikih .- jubilejev, ki jih iskreno Brigada ročnih pihalcev praznujemo- skupaj .z/našimjdra-gimjttovarišein;;Titom;| Tisoče, in| tisoče, role sekjesdvigalo:v:pozdrav; ko: je: tovariš-TitO to: leto. preživel prvomajske.dnl v/Slovehiji. Mno—: gi,, kšis6::doživljali'težke dni obnove;» :se:.spomiiijajQ. Tito ve: trezne: odtačnos ti: in:enotnos ti KFJrv časutblokadekzristaoda, kb . j e: bila Jugoslavija v"tatao osamljenem in težkem položaju, a je kljub temu ostala- svobodna, trdna in3 neomajna; Nam: mladim; ki teta težkih1 dni nismo doživeli, pa, nam pomeni Tito veliko — on je naš Tesno je na nakladalnem prostora ideal, simbol zmage, revolucije, humanosti in njegova osebnost, njegova dejanja bodo vedno živo vtkana v zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti in v srca vseh nas. Na tej slavnosti so. bila podeljena tudi priznanja posameznim občanom Hrastnika za leto 1977. Priznanje osvobodilne fronte slovenskega naroda so prejeli: Bradaševič Valči, Cigeinjak Božo, Dolanc Tone, Kozole Drago, Kunsti. Ljudmila, Ladiha Anica, Orožen Marko, Stošiski Hinko, Sivec Štefanija, Šentjurc Danica, Kosem Gvido, Grohar Janez in Gasilsko društvo Hrastnik — mesto. Srebrni znak sindikatov so prejeli: Cigler Janez, Jager Jože, Kolar Stefan, Premec Jože, Zver Mirko, konferenca sindikata,KOP, konferenca sindikata Sijaj in kon^ ferenca sindikata STP. Največje priznanje sindikata, to je zlati znak, pa sta prejela naša bivša člana kolektiva in dolgoletna sindikalna: aktivista Kastelic Jože in Sihur Anton. -Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! / Jasna KOSEM Sindikati v novi samoupravni vlogi Nekako, pod tem naslovom se je dne 9; 4. 1977 vršil, izobraže,-valni,’stečaj za IO OOS v OZD' STEKLARNA HRASTNIK. Zakon o združenem delu. daje tokratne večji poudarek delu in delovanju- sindikatom kot nosilcem delovanja v posameznih TOZD in OZD. Tb izobraževalno srečanje v Gorah je samo nadaljevanje že začetega v letu 1976. Glede na vsebinske teme, ki so bile tokrat izrednosbogate^temeljito pripravljene in 1.skrbno izbrane intki: So . prinesle obilo bogatega novega seznanja;.:smo se prisotni, člani zahvalili za vse referate, Nosilec tegarizobraževalnega seminarja, je bite '¿konferenca .sindikata' OZD": Steklarna Hrastnik,| Da pa j e vse skopali te nekako uspelo,: se; ima-mo: zahvaliti- predvsem predsed-nikurtov. Janežu Ciglerju;; ki se je> posebno potrudil na vseh ravneh, da je dosegel vsaj. minimalno Ut deležbo. Q? čem je bilo tokrat govora. Vrstile; so se teme kot: — usmerjeno izobraževanje za delo in ob delu; — družbenoekonomski in politični ¡položaj Jugoslavije; — vloga in naloge sindikatov v smislu zakona. o združenem delu; — družbenoekonomski odnosi., in položaj; delavca: -v združenem i delu; samoupravno organiziranje združenega dela in uresničevanje samoupravljanja; — odgovornost za opravljanje samoupravnih in.političnih funkcij: ter. delavska razmerja,; — samoupravna delavska kontrola s- področja delovnih razmerij; — družbena. ..samozaščita in 1 j udšba i obramba v vlogi ‘in nalogah: sindikata; — komuniciranje in obveščanje delavcev v združenem delu. Kot vidimč iž teme predavanj, ki so' bila izbrana zelo skrbno, bi bilo moč mnogo tega pisariti, toda naj bo vsaj tistim, ki smo se tega seminarja udeležili, najmanj žal za sobotni dan. Predavateljem pa iskrena zah-: .vala za njihov trud in izčrpno in odlično izvajanje. Takih in'podobnih Srečanj si želimo še v bo- doče* toda ne tudi s tako udeležbo. Ko že govorim o udeležbi, samo nekaj osebnih pripomb. Ne bi grajal tiste.-sindikalne- delavce, ki. se tokrat »niso mogli udeležiti tega . predavanja. Ne, saj je mnogo takih,-, ki družbenopolitično vsestransko;-. delujej o i| Pripomba» pada predvsem na tiste, ki so-sindi-; kalisti, toda» samo papirnate figure,/katerim-ni; niti najmanj do tega, da so bili voljeni izsvojita sredin in bili deležni zaupanja širokega kroga delavcev. Vprašanje glasil: kako in na kak način bomo — če smo že tu — lahko, svojo vlogo odigrali v prid delavcev, če pa zato nimamo niti najmanj posluha. Naj bo napotek delavcem v združenem delu v bodoče: naj izbirajo, ljudi v organe,: bi bodo znalifn s. sfcem delali, - znali ščititi interes, delavca, ise;soočiti z njegovimi problemi ;ter mu znali pomagati v zagatah- teT; j ita.-odpravlj ati.': 11 Včasih pozabljamo, da smo vsi, ne samo sindikati, f dolžni reševati nastali • položaj — kajti- vsi mi: smo člani .sindikata in ne; samo IO OOSi' Dalje vprašujem, »kako bomo vodili zbore delovnih ljudi in obravnavali sanacijski program, k-i mimogrede niti ni takb skromen,. kako se bodo obnašali člani. OOS V DSSS, če na tem pre-' davanju ni bilo niti enega same- , ga člana odbora sindikata? Za konec —prizadetim.v.rahel premisleki,;;. Edi Volfahd ' ZAHVALA ©b odhodu v, invalidski j pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prekrasno, darilo! Posebna hvala tov. Pepci Zore in Dori Godicelj za izrečene besede. To krasno darilo me bo spominjalo na vas do konca življenja, še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj! Vam pa želim še veliko dobrih in uspešnih ur ori nadalj-. njem delu! Ovnik Marija Iz dela občinske skupščine Delegati zbora združenega dela Skupščine, občine Hrastnik so na zasedanju 12. aprila 1977 sprejeli analizo poslovnih uspehov delovnih organizacij združenega dela v občini Hrastnik za leto 1976. Iz -analize izhaja, da se je v letu 1976 nasproti letu 1975 povečal celotni dohodek za 7%, družbeni proizvod za, 11,45 %, dohodek za 9 %, materialni stroški za 5 % in osebni dohodek za 16,6 °/o. V steklarni je družbeni proizvod nižji za 6 % v primerjavi z letom 1975, v SGP Hrastnik pa za 26%. Zaposlovanje se je v primerjavi z letom 1975 povečalo za 0,35 %. Z izgubo so zaključile vse TOZD v Steklarni Hrastnik in SGP Hrastnik, TOZD gradbeništvo, v TOZD Rudnik premoga Hrastnik pa je bil izpad dohodka še pred sprejetjem bilance'pokrit v okviru EGS. Rast osebnih dohodkov v Steklarni, Jutranjki, SGP in KOP Hrastnik je bila hitrejša od rasti družbenega proizvoda, kar je v nasprotju z republiško in občinsko resolucijo, v Uvoz je bil v letu 1976 za 8,33 odstotka manjši od leta 1975, izvoz pa se je povečal za 8,28 %. Najbolj ugodno uvozno-izvozno bilanco je zaslediti pri Steklarni Hrasthik. Delegati so na istem zasedanju sprejeli Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Hrastnik za obdobje od leta 1976 do 1980, v letu 1977. Z resolucijo je predviden porast družbenega proizvoda po stopnji 4,9%, delež. investicij v družbenem proizvodu naj bi bil 20,3 %., izvoz naj bi porastel po stopnji 8,2 % in uvoz po stopnji "7,9 %. Realni osebni dohodki pa naj bi se povečali za 2 %. Sredstva za skupno in splošno .porabo naj bi rastla počasneje od rasti družbenega proizvoda (realno 4,9 %). Na področju negospodarskih investicij pa se predvideva, da bo zgrajenih 70 družbenih stanovanj in 10 adaptiranih, da bo zastavljena gradnja tretje stolpnice •s 50 stanovanji in prvega elementa s 30 stanovanji na Logu ter na Dolu ;20 stanovanj, da se bo pričelo z izgradnjo obrata družbene prehrane, druge faze zdravstvenega doma v Hrastniku, z izgradnjo ambulante na Dolu; ter ¡da se bo pričelo z modernizacijo ceste JMarno—Turje. Delegati zbora so vzeli na znanje tudi informacijo o stanju in aktivnosti na področju, pokrivanja izgub, ki jo je pripravil Izvršni svet ;Skupščnie SR Slo- , venije. Delegati zbora združenega dela pa so skupaj z delegati zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik, ki so zasedali 1L oz. 12. aprila, sprejeli še odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Hrastnik v prvem polletju 1977, poročilo o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik za obdobje maj 1976—marec 1977 ter okvirni program važnejših nalog do zaključka mandata v letu 1978;prav -tako so sprejeli poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o stanju, pojavih in problemih pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine za le- to 1976 ter poročilo Zavoda za šolstvo SR Slovenije — organizacijske enote Ljubljana: — o vzgojnoizobraževalnih u-spehih na osnovni šoli v občini Hrastnik v šolskem letu 1975/76, — o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke v občini Hrastnik; " ter sprejeli sklep o ustanovitvi,, delovnem področju in izvolitvi članov komisije skupščine občine Hrastnik za spremljanje izvajanja Zakona o združenem delu. Komisija bo spremljala izvajanja o združenem delu in bo sodelovala s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomagala pri izvajanju Zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge bo komisija spodbujala aktivnost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti pri izvajanju Zakona o združenem delu, spremljala samoupravno prakso in opozarjala na izkušnje za njeno izboljšanje, dajala potrebna pojasnila in sprožala pobude za akte in ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje Zakona o združenem delu. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so na istih zasedanjih sprejeli 'še odlok o priznavalninah za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918— 1919:ter slovenske prostovoljce, iz vojn v letih 1912—1918. Zbor krajevnih skupnosti pa je med drugim sprejel tudi dogovor o ustanovitvi, nalogah in položaju ter vlogi informacijsko-doku-mentacijskega centra v delegatskem sistemu v občini, ter o pravicah in obveznostih ustanoviteljev- centra. Delegati' ^družbenopolitičnega zbora so na zasedanju dne 16. 5.. 1977 potrdili spremembe in do|„ polnitve statuta sklada za negospodarske investicije .občine Hrastnik' oz. njegove spremembe in dopolnitve. Spremembe in- dopolnitve statuta se nanašajo na -določbe, ki določajo naloge in cilje sklada ter na delegiranje delegatov, podpisnikov samouprav-', nega sporazuma o združevanju .Sredstev za negospodarske investicije v upravni odbor tega sklada. Poleg tega so delegati sprejeli poročilo o zaposlovanju in življenjskih pogojih delavcev iz drugih republik na -območju ~-ob-čine Hrastnik in pri tem menili, da je potrebno poročilo dopolniti tako, da bo zajelo vse delavce -— samce, ki delajo v občini Hrastnik in ne samo delavcev iz drugih republik. Iz poročila je razvidno, da je stanje na področju zaposlovanja in življenjskih pogojev ¡delavcev iz drugih republik nezadovoljivo in to predvsem v Steklarni, TKI, KOP Hrastnik, nekoliko boljše je stanje v TOZD Rudniku .premoga Hrastnik, Sijaju in SGP Hrastnik. Tako dopolnjeno poročilo pa naj bi se posredovalo v razpravo in sprejem pristojnim zborom občinske skupščine in prek njih vsem TOZD in drugim delovnim skupnostim, z namenom, da bi njihovi organi u-pravljanja podvzeli ustrezne u-krepe. Delegati so se nadalje seznanili z naslednjimi informacijami: -— o stanju priprav na sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih planov: SIS za družbene dejavnosti; o izhodiščih za splošno porabo ¡v letu 1977; —js o sanacijskem . programu OZD Steklarne Hrastnik za obdobje 1977 do 1982; — o stanju v OZD Splošno gradbeno podjetje Hrastnik ter o pripravah za pričetek gradnje druge faze zdravstvenega doma v Hrastniku, ambulante na Dolu pri Hrastniku in -.obrata družbene prehrane na Logu, Iz informacij izvršnega sveta ‘o sanacijskem programu OZD Steklarne Hrastnik in o stanju v OZD Splošno gradbeno podjetje Hrastnik izhaja naslednje: Steklarna Hrastnik: * Na podlagi Zakona o sanaciji (Uradni list SFRJ, št. 58/76) je bila OZD Steklarna Hrastnik dolžna zaradi nekrite izgube v letu 1976 izdelati sanacijski program za celotno 'delovno organizacijo. (Izguba za leto 1976 znaša 57,285.000 din v vseh TOZD). OZD Steklarna se je pri tem držala po tem zakonu predpisanih rokov in postopkov ža kritje izgube in izdelavo sanacijskega programa, ki ga je izdelala skupno z Inštitutom za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave (ITEO) pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sanacijski program je podrobno izdelan :ža pretečeno obdobje v letih 1971 do 1976 in za obdobje 1977—1982. Iz sanacijskega programa je razvidno, da bo prehod iz leta 1976 »: leto; 1977 'najtežji. 'V letu 1976 Se je Indeks fizičnega obsega proizvodnje nasproti letu 1975 zvišal za 10 indeksnih točk, prodaja (CD) za 9,19 točk, materialni stroški pa so porastli kar za 21,174 točk. To pa pomeni, da se • .je vrednost materialnih stroškov na enoto proizvoda zvišala od 17(02 din za 1 kg v letu 1975 na 7,77 din za kg V letu 1976. 'S predvidevanji v- letii 1977 bi se morali materialni stroški znižati na 7,41 din za kg, ' kar predstavlja 0,36 din razlike ali;4;63'% manj: kot v letu 1976. Če upoštevamo; da so w prikazu potrebnih surovin cene enake ali celo v porastu nasproti letu 1976, tedaj vemo, da bo to zelo težko dosegljivo, zlasti še, ker organizacija nima izdelanih potrebnih ozironia dejanskih 'Obračunskih ¡kalkulacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče spremljati take stroške in sproti'ukrepati. Posledice takega predvidevanj a prihrankov je izredno velik porast družbenega proizvoda (70,47 odstotka), kar zopet vzbuja sum v možnost takega uspeha. Na podlagi tako predvidene rasti DP v letu 1977 nasproti letu 1976 (ki je nižji od leta 1975) so razumljivo v porastu vse .delitvene kategorije dohodka (razen pogodbenih obveznosti) in na koncu leta je predvideno, da OZD Steklarna v letu 1977 ne bo poslovala z izgubo. Predvidena rast DP v naslednjih letih je v mejah možnosti, ker je organizacija pri svojih o-•cenah uporabljala nominalne vrednosti in torej tudi vpliv cen. | V sanacijskem programu ni podrobno izdelanega plana oziroma potreb po kadrih do obdobja, na katerega se nanašajo vsi drugi kazalniki. Iz pregleda obstoječih kadrovskih struktur pa je razvidno, da je zasedenost delovnih mest po kadrih predvidenih' v sir stemizaciji, zeip šibka. Zato bi bilo nujno potrebno izdelati tak program'čimpr e j (samo en podatek: po sistemizaciji je potrebnih 371 delavcev z visoko kvalifikacijo, po dejanski zasedbi pa je le 36 takih delavcev, v obratni smeri pa je 466 moških nekvalificiranih, nasproti potrebam po sistemizaciji 189 moških). Zaradi iztrošenosti oziroma zastarelosti. osnovnih sredstev in naprav (sedanja vrednost osnovnih sredstev po revalorizaciji znaša po stanju 31. 12. 1976 44,33 %, odpisi pa 55,67 %) je v sanacijskem programu predvideno, da mora OZD vložiti V investicijska sredstva 32,437.826 din za nakup novih osnovnih sredstev, ki bi nadomestila .iztrošena oz. : pripomogla k temu, da bi bilo mogoče dosegati take rezultate proizvodnje, ki so začrtani, s programom, V. prikazu ostanka dohodka za. bruto sklade in ostanek za poslovni sklad moramo poudariti, da so od bruto skladov predvideni le skladi rezerv, medtem ko je ves ostanek namenjen v poslovni sklad, pri čemer ni predvidenega .Sklada skupne porabe, niti' ni predvidenih sredstev za sprejete samoupravne sporazume v okviru občine (1,5 % tn 1%), medtem ko je postavka pogodbenih obveznosti tudi-v tendenci padanja. Prikazana sredstva akumulacije, ki zajemajo sredstva amortizacije m vsa sredstva, prikazana kot poslovni ¡Sklad, zaradi tega Zadoščajo za pokritje obveznosti, ki se nanašajo na kredite po stanju 31. 12. 1976 in vse novonastale, ki ¡so srednjeročni ali dolgoročni, medtem ko kratkoročnih -kreditov in eventualnih za .nove •investicije ne predvidevajo s tem prikazom. -Sanacijski program .ne vsebuje pregledov, ki sp - v dani situacij i potrebni pri nadaljevanju sana-.cije OZD kot celote, kajti iz številčnega dela izhajajo nelogični .zaključki, če primerjamo obdobje 1976 do 1982. Indeksi porasta posameznih delitvenih kategorij :šo neprepričljivi, če primerjamo medsebojno celotni dohodek, materialne stroške in družbeni proizvod. Iz: tega ¡se da zaključiti, da bo Steklarna morala opraviti še celo vrsto popravkov v sanacijskem programu in predlagati konkretne ter logične zaključke o poslovanju V času sanacije, ki je že v teku. 'Izvršni svet skupščine občine Hrastnik je na 46. seji, dne 14. aprila 1977 obravnaval Izvleček iz' sanacijskega programa Steklarne 'Hrastnik, ki ga je pripravil' oddelek za: gospodarstvo in finance ter pri tem ugotovil: — Sanacijski program določa, da bo Steklarna Hrastnik poslovno leto 1977' zaključila z minimalnim ostankom dohodka (ne bo izgube). Izgubo v letu 1976 je Steklarna pokrila z lastnimi rezervnimi sredstvi ter s kreditom LB , (Nadaljevanjema 4. strani) Iz dela občinske skupščine (Nadaljevanje s 3. strani) v višini 50,000.000 din za dobo 6 let, 8 % obrestno mero in pričetkom odplačila v letu 1979. Izvršni svet šteje, da je sanacijski program sprejemljiv, vendar ga je potrebno pred dokončnim sprejetjem na zboru delavcev dopolniti predvsem: a) iz obširnega gradiva, naj se na kratko strne ukrepe, ki bodo pripomogli k boljšim poslovnim rezultatom že v letu 1977 .(zmanjšan lom, večja produktivnost, boljše izkoriščanje delovnega časa itd.). Prav tako naj se (v kolikor še ni) za izvršitev teh nalog določijo nosilci in roki, da ne bi ob koncu leta ugotavljali, da naloge niso bile izvršene. b) Ker je sanacijski program narejen do leta 1982, se mora v programu dati več poudarka rešitvam,, ki bodo za daljše časovno obdobje pripomogle k boljšim poslovnim uspehom. Med njimi predvsem: — povezovanje proizvodnje s trgovino - po določilih zakona o združenem delu, na dohodkovnih odnosih, — več poudarka dati predvideni ustanovitvi poslovne skupnosti v Hrastniku med Steklarno, TKI, Sijajem in Jugometalom iz Beograda, ki bo po oceni izvršnega, sveta eden izmed dejavnikov, za boljše poslovanje v naslednjih letih. Poleg tega je treba dodati konkretno o dvigu storilnosti, boljši kadrovski zasedbi delovnih mest, boljšem izkoriščanju sredstev za delo'in delovnega časa, itd., kar je predlagat že oddelek za gospodarstvo in finance, in katere predloge izvršni svet v celoti podpira. Izvršni svet meni, da ima steklarna priložnost, : da sanacijski program dopolni tudi iz razloga, ker je podaljšan rok v okviru federacije do 1. 7. 1977, da bi delovne organizacije, ki so poslovale z izgubo, pripravile konkretnejše in vsebinsko bolj oprijemljive sanacijske * programe. S takšnimi programi naj bi nakazali smernice za boljše, poslovanje v naslednjih letih. . Ker je bilo ugotovljeno, da so sanacijski program že obravnavale družbenopolitične organizacije v okviru OZD, izvršni svet podpira predvideni program obravnav tako, da ga morajo v prečiščenem besedilu, s predlogi izvršnega sveta obravnavati in sprejeti delayci vseh TOZD, ker le v primeru, da bo sprejet od ■delavcev kot program delavcev, bo dano zagotovilo za njegovo u-resničitev. • V kolikor bo vodstvo Steklarne oziroma; županji sodelavci, ki bodo sodelovali pri sestavi sanacijskega programa, potrebovalo Sodelovanje izvršnega sveta, bo oddelek za gospodarstvo in finance pri tem, sodeloval predvsem s konkretizacijo stališč : izvršnega sveta. Tako dopolnjen predlog sanacijskega programa izvršni svet podpira in meni, da ga je potrebno finančno podpreti v organih Ljubljanske banke, sklada skupnih rezerv, kot tudi Gospodarski zbornici SRS. Splošno gradbeno podjetje Hrastnik OZD SGP Hrastnik je poslovno leto 1976 zaključila z izgubo v višini 3,636.000 din, ki pa jo je pokrila iz lastnih rezervnih sredstev. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je ta delovna organizacija v letu 1976 dosegla za 36 % manj celotnega dohodka nasproti letu 1975, dohodka za 26 % manj in družbenega proizvoda prav tako za 23 % manj kot leto poprej in to ob povprečno 6 % večjem številu zaposlenih (podatki iz analize SDK podružnice Trbovlje o zaključnih računih za leto 1976). Pray tako je ta delovna organizacija'v. letu 1976 imela velike težaye v organiziranosti, probleme s kadri, pa tudi znotraj kolektiva je prišlo do nesoglasij oziroma neenotnosti. Zadeva se je skušala reševati v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ob pomoči občinskih dejavnikov. V delovni organizaciji so pristopili k spremembi samoupravnih aktov oziroma statutu. Prešli so iz kolektivnega na individualni/ poslovodni organ (direktor), spremenili so poboje za zasedbo vodilnih delovnih mest. Razrešeni so bili vodilni delavci od predsednika poslovodnega organa navzdol in imenovani vršilci dolžnosti. Opravljen je bil razpis za ta delovna mesta, ki je potekel konec aprila 1977 in tako sedaj s pomočjo družbenopolitičnih organizacij tečejo predpriprave za imenovanje, direktorja in ostalih vodilnih delavcev. Nadalje so sprejeli sklep o določitvi Števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Občinskega sodišča v Trbovljah. Po sprejetem predlogu bo imelo Občinsko sodišče v Trbovljah 76 sodnikov porotnikov, za sodnike porotnike pa so bili z območja občine Hrastnik izvoljeni: 1. ZDOVC Franc, Cesta Albina Dušaka 1, Hrastnik 2. KMET Ivan, Log 7, Hrastnik 3. KOVAČ Aleksandrina, Nbvi dom 46, Hrastnik 4. KIŠEK Alojz, Novi Log 3, Hrastnik 5. SLOKAN Roman, Log 15, Hrastnik . 6. LOGAR Vida, Cesta 3. julija 3, Hrastnik 7. HUDI Alojz, Grajska pot 11, UrastniK 9. POGAČNIK Andreja, Cesta 1. maja 28, Hrastnik 10. LEVEC Franc, Taborniška pot 3, Hrastnik 11. P-UST Viljem, Dol pri Hrast-niku 79 12. PAP Elizabeta, Dol prt Hrastniku 227 13. ERMAN inž. Silvin, Dol pri Hrastniku 258 14. VABIČ Srečko I., Plesko 6, Hrastnik / 15, DOBERŠEK Alojz, Kovk 15, Dol pri Hrastniku 16. KOLMAN Anton, Savna peč 12, Hrastnik 17. Žagar — DIJACI Magdalena, Brdce 42, Dol pri Hrastniku 18. KREŽE Martin, Boben 36, Hrastnik 19. GORENC Anton, Kal 6, Dol pri Hrastniku 20. SKUSEK Jože, Podkraj 55, Hrastnik 21. PAVČNIK Silvestra, Turje 4, Dol pri Hrastniku. Delegati zbora so nadalje tov. Marjano Dolinšek, roj, 17. 3. 1951, stanujočo v Trbovljah, Ke-šetovo 7, izvolili za sodnika Občinskega sodišča Trbovlje, ter sprejeli sklep, da je delegat v u-pravnem odboru sklada za negospodarske investicije občine Hrastnik vsakokratni predsednik Skupščine občine Hrastnik, ter sklep, da dosedanjim članom u-pravnega odbora tega sklada preneha mandat ter da se razrešijo te dolžnosti. Sekretariat Skupščine občine Hrastnik Remont kompresorja V A 23 je precej zahtevno delo, ker so tolerančna območja izredno nizka. Ob takem remontu se zamenjajo ležaji, razna grafitna tesnila, kompresor se znotraj obarva s posebno specialno odporno barvo. Ob samem remontu se očistijo tudi vsi sesalni kanali, oljne in mazalne naprave, da je. kompresor po končanem remontu res dobro pripravljen za ponovno obratovanje. I Pripominjam pa, da bi morali za take remonte še bolj usposobiti domače ljudi, da bi bili sposobni te stvari sami popraviti; oziroma obnavljati. Ob tej priliki bi pa poudaril izredno dejavnost ih pa skrb glavnega monterja tov. Boška Stojo-dinoviča, ki že od samega začetka opravlja remonte in pa montažo novih agregatov v Steklarni Kompresor — razstavljeno pogonsko srce proizvodnih strojev Hrastnik. inž. Jože Guzaj V- mesecu maju je bil opravljen remont kompresorja V A 23 firme Atlos Čopco iz Švedske, katere generalni, zastopnik je Uni-verzal Beograd. Omenjeni kompresor je do sedaj opravil več kot 40.000 obratovalnih ur. Pri omenjenih kompre-' sorjih se je izkazalo, da so izredno zanesljivi pri samem obratovanju/ in imamo: izredno malo, vzdrževalnih stroškov. Remont takšnega kompresorja se vrši-vsakih 16.000—20.000 obratovalnih ur, to se pravi, da lahko obratuje brez večjih ustavitev več kot dve leti. Vsaki dve leti je treba izvršiti remont na kompresorju. Remont; izvršuje strokovnjak iz podjetja Univerzal Beograd ob sodelovanju naših ljudi. Omenjeni remont OB ROJSTNEM DNEVU TOVARIŠA TITA SO NAJMLAJŠI HRASTNIČANI POSLALI NASLEDNJE ŽELJE Dragi naš tovariš Tito Ob Tvojem rojstnem dnevu Ti pošiljamo iskrene čestitke in najlepše želje, da bi nas še dolgo vodil v mesece maj! Lepo nam je v naši domovini, srečni in veseli smo, igramo in učimo se, pojemo in plešemo. Redno hodimo v vrtec, kjer nam je lepo. Veselimo se šole in življenja v naši domovini, ki si jo zgradil Ti, tovariš Tito, in s Teboj vsi naši ljudje. Prisrčno Te pozdravljamo in radi Te imamo! Tvoji cicibani, tovarišice, mamice in očki in vsi naši prijatelji zbrani ob praznovanju »CICIBANOV DAN MLADOSTI« V HRASTNIKU SKLEPI LETNE KONFERENCE 00S STEKLARNE Na podlagi sprejetega zakona o združenem delu, katerega je v samem osnutku obravnaval najširši krog delavcev, so konkretizirana načela našega šo cialističriega samoupravnega razvoja,' Za sindikat je jasno opredeljena družbena akcija, zlasti intenzivna dejavnost v smeri spreminjanja odnosov v delitvi v TOZD in OZD, tako da bo dobil z uresničevanjem zakona o združenem delu močno podporo in bo s svoje strani podprl in pripomogel, da se bodo neugodne tendence spremenile. Dohodkovni odnosi se morajo na podlagi zakona o združenem delu izvesti v prakso,-to se pravi, da se morajo urediti odnosi med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami ter delovno skupnostjo na, podlagi planov,: Osnovne organizacije sindikata se morajo aktivno vključevati pri uveljavljanju načel’ zakona - pri graditvi samoupravnih odnosov, sprejemanju normativnih aktov ter aktivno sodelovati pri urejanju delovnih razmerij. delavcev v združenem delu. 1.1 i Sanacijski program, ki je bil . sprejet v letu 1976,' vsebuje ele-. mente, ki so že dali gotove pozitivne rezultate. Naloga sindikata1 in članov sindikata je, da s svojim programom dela uresničuje, da se program sanacije v celoti realizira. a) Vprašanje trajnih obratnih . 'sredstev še ni rešeno. Naloga strokovnih služb je, da ta problem prek strokovnih utemeljitev, glede na gospodarsko situacijo delovne organizacije, skuša čimprej rešiti. : b) Na podlagi zakona o združenem delu se 'morajo upoštevati določila š področja dohodkovnih odnosov. — OOS morajo aktivno sodelo-vati pri uresničevanju realizacije’ dohodkovnih odnosov med TOZD in OZD kot celoto. c) Slaba ekonomska situacija, delovne organizacije • zahteva maksimalno j angažiranost, komer“ ■ cialne službe, ki mora biti aktivno prisotna na domačem in zunanjem tržišču. Na podlagi teh razmer prilagodili- proizvodnjo, ; asortiman in cene. Proizvodni TOZD morajo z racionalno izkoriščenostjo vseh proizvodnih kapacitet in. kvaliteto zadostiti zahtevam plana. d) Nagrajevanje po delu je eden naj važnejših faktorjev proizvod-. nih Uspehov, Naloga sindikata o-ziroma OOS je, da TOZD, v katerih še ni izpeljan stimulativnej-ši - način nagrajevanja, 'zahtevajo-od svojih vodstev, da pripravijo, merilo za nagrajevanje. j 2. V letu 1978 poteče mandat delegatom v samoupravnih interesnih skupnostih. Naloga sindikata oziroma OOS je:. a) pristopiti k . evidentiranju kandidatov za SIS; : ..' b) OOS morajo narediti analizo aktivnosti posameznih delegatov SIS. Ugotovitve morajo obravnavati izvršni odbori OOS in sprejeti zaključke; ■. 3. Naloge OOS so, da izdelajo izobraževalne programe za člane izvršnih odborov, poverjenike in druge člane sindikata. Izobraževanje, naj se organizira prek kluba samoupravljálcey. 4. Glede na deficitarnost steklarskega poklica in Veliko fluktua-cijo strokovne delovne sile morajo vodstva TOZD in kadrovska služba pristopiti k izvedbi programa izobraževanja. Pri tem naj bi bil večji poudarek na izobraževanju zaposlenih ob delu, Program izobraževanja mora biti izdelan na podlagi razvojnih predvidevanj delovne organizacije. 5. Izvršni , odbor konference o-snovnih organizacij sindikata' se, mora aktivno vključiti pri reševanju problema nočnega dela žena. Naloga izvršnega odbora je, da skupno s službo varstva pri . delu pristopi; k progfamskemü reševanju toga problema. Ker problem presega naše možnosti, je nujno povezáti se z občinskimi; in republiškimi inštitucijami. 6. Izvršili odbor KOOS pristopi k formiranju organa vseh steklarn v Jugoslaviji. Ta organ naj bi imel koordinátivno vlogo .med steklarnami in istočasno prenašal problematiko v republiške in zvezno organe. • Naziv organa naj bi bil: PÁ-. NOŽNI KOORDINATIVNI ODBOR SINDIKATA STEKLARJEV JUGOSLAVIJE. ■ Glede na vlogo, ki jo zakon o združenem delu daje sindikatu, in nalogo pri izvajanju programskih načel v praksi, je nujno potrebno za' uspešnejše delo v sin-dikatu sistematizirati: delovno mesto tajnika sindikata.;■ Splošno kadrovski sektor naj pripravi opis delovnega mesta in ga predlaga na zbore delavcev v potrditev. Odbor za sistem dohodka in o-sebnih dohodkov ter komisija za' analitično oceno delovnih mest pa pripravita predlog ocene delovnega mesta. Družbenopolitične organizacije izvede j o postopek e-videntiranja možnih kandidatov za to delovno mesto. Nosilec, akcije je lO KÓOS-Steklarne Hrastnik.', 8. V delovni organizaciji se mora 'vzbujati inovacijska dejavnost in jo upoštevati kot načelo, da je i-nOvacij ska dej avnost sestavni del rednega poslovanja. OOS se mo-raj ona vseh' ravneh, svoj e organiziranosti zavzemati. za praktično uresničevanj e tega načela. Ker. ekonomski učinki inventivne dejavnosti ;pOmenibno vplivajo rta višino dohodka, se morajo v okviru delovne organizacije opredeliti. osnove in merila.. ter. določiti postopke, ki bodo spodbujali- delavce k organiziranem razvoju in nagrajevanju dosežkov inventivne dejavnosti, : 9- Glede na Sprejeti Sporazum o pogojih za zaposlovanje in minimalnih standardih za življenjske in kulturno razmere pri zaposlovanju in zaposlenih članov delovnega kolektiva je nujno potrebno načrtno reševanje problemov s področja družbenega standarda zaposlenih. Strokovne službe morajo v okviru delovne organizacije izde- lati enotna merila za dodeljevanje stanovanj. Predlaga se, na nivoju delovne organizacije samoupravno formira odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, ki mora imeti v svoji šepetavi strokovnega delavca (mišljen socialni delavec), ki bo strokovno in administrativno vodil. delo odbora irf' istočasno imel pregled na celoten stanovanjski fprid delovne organizacije. IN MEMORIAM Zadnji prvomajski dan se je' nagibal k večeru. Korak se je u-st.avil, nemi smo obstali. Prvomajski prazniki' so v trenutku padli v pozabo. Na obraz veselja-je marsikomu izmed naš padla solza žalosti. Kmta novica;je kot blisk šla od ust do ust, od srca I 88 mün MILAN MAJCEN -, do srca. Smrt. Kdo ga ni poznal? Milan Majcen, fant prijaznega nasmeha,' kljub. osivelim lasem nadvse čednega videza.;Prijatelj,-vzoren oče in soprog. Milan, ki se je rodil 24. 11. 1946, je prišel v steklarno 1961. leta. Izredno bister, nadarjen in marljiv je brez težav končal kovinarsko šolo in v letu 1964 opravil strokovni, izpit iz strugarskega. poklica. Želja po izobrazbi, napredovanju, znanju ga je vlekla naprej. .Vpisal, seč je v večerno tehnično šolo. Spomladi 1965 je odšel v JLA. Po odslužitvi kadrovskega roka je najprej, dokončal tehnično šolo. Delal. je kot tehnolog v TOZD 2, pa v ! TOZD 1. Šolanje pa je še nadaljeval-. Kot izredno marljiv, akti-‘ ven na vseh področjih družbenega .življenja je bil leta 1965 sprejet v članstvo ZK. Nadaljeval je ' študij. Ko mu je kruta smrt pretrgala življenjsko nit, je imel le še nekaj izpitov in izpolnil bi svoj cilj — inženir. Milana je iz naše' sredine iztrgala težka zahrbtna bolezen. Kljub resnosti svpjega zdravstvenega stanja pa-nikdar ni izgubil vero v življenje. Bil je trdno prepričan, da bo uspel. Temu primerno se je tudi obnašal. Vse do svoje zadnje ure j’e namreč vso : pozornost polagal študiju. Zaman. 1 Hčerka je izgubila očeta, žena moža, ,'starša; sina, vsi skupaj pa smo . izgubili dragega E prijatelja, sodelavca, športnega tovariša. Življenje ni volja posameznika. ■ .Če ne bi bilo tako, bi bil naš Mri-:, čo še vedno med nami. Tak, kot sino ga poznah, prijeten, nasme-. jan, tovariški.;. Klonil je v svoji 30. pomladi, nedorečen1,.poln ciljev, življenja,, hotenj, ustvarjalnošti.' Qakalo ga je življenje. Čakalo. . Usoda jo hoteja drugače. Živ-? Ijenje se bo odvijalo naprej. Spomin pa bo znova hitel nazaj. V vitrino nam Vsem dragih; likov smo V riajlepšem mesecu v letu postavili , še en veder, čeden in nasmejan lik. Lik Milana Maj ena. Mesto v družinskem krogu, v tovarni, na športnem igrišču je o-stalo osiromašeno za plemenitega, mladega in ambicioznega.človeka. Odšel je v najlepših letih, v najlepšem mesecu. Njegova ogromna volja, trud zdravnikov in sodobna modiciria so ostali nemočnih poraženi. Na. vsa ta leta skupnega: življenja, dela ustvarjalnosti v svobodni domovini, pa bo ostal le spomin. Ostal si sam v objemu groba, . odšel si brez, besed; ' spomini natč' naša j e. zvestoba ■ v času, ko zapuščaš svet. ZAHVALA Strti ob boleči izgubi našega moža, očija in sina . ;■ MILANA MAJCNA se od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'prijateljem, sosedom, znancem in celotnemu kolektivu Steklarne Hrastnik, ki so ob smrti počastili njegov spomin, ga pospremili na mnogo prerani zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrekli ustno in pismeno sožalj e.. Posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Hrastnik za 'lajšanje bolečin, organizatorjem pogreba, godbenikom in pevcem Svobode II za žalostinke in govornikom za tople in sočutne besede slovesa. Vsem in za vse — hvala ! Njegovi: žena, hčerkica in starši MEMORIAL TRAGIČNO Priznanja Odlična organizacija, pokal v rokah športnikov TOZD1 II. Sodelovanje je treba razširiti. Drugo mesto, in srebrna medalja TOZD V: Sebasu, Gračnar, Bočko. Tretje mesto in bronasto medaljo je osvojila ekipa Sijaja, za katero' so' nastopili: Romih, No-' vak in Klenovšek. KEGLJANJE — borbene partije 1. mesto TKI 268 podrtih kegljev, 2. mesto TOZD IV 243 podrtih kegljev, 3. mesto TOZD I 225 podrtih kegljev, 4. mesto TOZD V 175 podrtih kegljev,;. 5. mesto TOZD II 168 pbdrtih kegljev. Zlate medalje so prejeli: Končina, Gorza, Matjašič, Kneževič, Gričan, Kovač in Matjašič II. Srebrne medalje: Koritnik, Ju-' di, Jager, Prah,: Mlakar, inž. Dragar in. Gornik. članov, v družbi svobodnih in srečnih ljudi. To je smisel in želja vsakega življenja, posameznika, ki je del naše celote, naše družbene ureditve, svobodne socialistične Jugoslavije. Zal vedno ni tako. Hotenja marsikdaj o-stanejo le hotenja, želje. Življenje je dostikrat precej drugačno, marsikdaj tudi. kruto, zahrbtno. Vsak si ga kroji po svojih osebnih možnostih. Toda ne vedno. -To velja zlasti za Vilija,: Srečka in še posebno za Milana. Tri delovne tovariše, sodelavce - iž TOZD IV. Vili je podlegel po hudi- prometni nesreči, marca 1976. Srečko je odšel k vojakom, .od koder se ni več vrnil. Milan je želel napredovati, hrepenel je po znanju. Ko je že skoraj uspel, Je klonih Zahrbtna bolezen, nesreča, nerazumljiva odločitev-so jih iztrgali iz naših .vrst. Ostal je le spomin; živ, prisoten sleherni dan. Sodelavci so jih ocenili. Radi se jih spominjajo. Vedno m povsod. V očuvanje njihovega spomina so se. odločili organizirati vsako leto tekmovanje, tekmovanje za- MEMORIAL tragično preminulih sodelavcev.« mišljenikov, ki so. z navdušenjem sprejeli . humano gesto- OOS TOZD IV. Naključje, je hotelo, da je memorial stekel, prav v letu, ko praznujemo; za našo. družbo tako pomembne Titove jubileje. Prvi'»Memorial« 77. je bil v soboto, 21. maja. V petih športnih panogah: malem nogometu, namiznem tenisu,. kegljanju, streljanju in pikadu je nastopilo prek •160. tekmovalcev;.iz, štirih; TOZD Steklarne, poleg njih- pa še ekipe Sijaja in TKI. ; Organizatorjiso se zares potrudili. . Celotni program, .tako tekmovalni kot zaključni del s slovesno podelitvijo priznanj in medalj v prisotnosti svojcev, so organizirali takbrekoč brezhibno. Na tekmovanju je z redkimi trenutnimi izjemami prevladovalo pravo tovariško, vzdušje.. Takšno vzdušje je vladalo tudi na zaključni prireditvi j katere; se. je u-deležilo prek sto tekmovalcev. in žal le malo povabljenih gostov, In prav to je edina slaba stran marljivih organizatorjev, , ki si -takšno nerazumljivo,, nekorektno' .1 BTTT1 M m mm «ril M in UT iHl ||¡| fU Tekmovalci discipline Pikado prejema pokal za skupno zmago Bronaste medalje: Pokfajac, Gnjidič, Čakič, Ranginer,, Drame, Brilej' in Dacar; Inž. Dragar in tov. Premec ob otvoritvi. Živeti, delati, ustvarjati. V krogu prijateljev, sodelavcev; v krogu svojih najožjih družinskih Odslej, tradicionalni MEMORIAL je že v svoji zamisli pridobil širok krog simpatizerjev, so- Strokovni dogovor potezo posameznikov niti najmanj niso zaslužili. Rezultati »Memoriala 77«: MALI NOGOMET - Vodja, ekipe TOZD II Gec Rado Prvo mesto in.zlato medaljo so tako prejeli nogometaši TOZD II v postavi: Miftarl, Alt, Durmiše-vič I., Durmiševič - M., Špitaler, Glavak, Centrih, Alibašič, ,Korit-: nik in Kapelar. Drugo mesto in srebrna medalja je pripadla ekipi organizatorja TOZD IV, za'katero so nastopili: Volfand, Kolenc, Hudi, Sti-har D., Stihar R., Kozole, Mlakar, Gornik, Pustišek ,in Dvornik. Tertje mesto: in bronasta medalja pa je postala last ekipe Sijaja v postavi: Salamon, Grudep, Poljšak, Dušak, Rotar, Tršek, Laznik, Stopa. ’ NAMIZNI TENIS Predtekmovanje TOZD II : SIJAJ 3:5 TOZD IV : TKI 5:3 \ TÓZD V:TOZD I 5:0 Finalni izidi TOZD -IV : TOZD V 5:2 TOZD V: Sijaj 5:0 TOZD IV : Sijaj 5:0 Prvo mesto: in zlata medalja TOZD IV v sestavi: Žlindra, Soba in Maurer Alojz. Predtekmovanje • TOZD II : TKI 3:2 TOZD V : Sijaj 2:4 TOZD I: TOZD IV 1:4 Finalni del TOZD II : Sijaj 2:0 ' TOZD IV : Sijaj 12:1 TOZD II : TOZD IV 1 : 0 PREMINULIH SODELAVCEV pm. - 1 Žena pokojnega Vilija podeljuje priznanja; PIKADO V tej zanimivi disciplini so zmagali . tekmovalci TOZD HI Z 278 . krogi,. Ekipo, so setavljali: Koritnik 64, Šuštar. 65,. Rešetat 71 in Lavrič 781 ■ Drugo mesto in srebrne.medalje: TKI — 260 krogov v. postavi: Kropeč 58, Kovač 70, Hrnčič 50 in Zibret 82. Tretje mesto z 233 krogi je o-svojila ekipa TOZD IV v postavi: Premec .62, Pteškar 54; Volf and V. 58 in Sivec 59. ' ■ KONČNE VRSTNTJKEDX " »MEMORIALA» tT«: p -1. mesto si ..delita- ekipi.TOZD 11 in TKI s-15 osvojenimi točkami. . Tretje mesto j.e osvojila ekipa TOZD IV s 14 točkami, četrti sp tekmovalciTOZB V s 7 osvoje- Del ekipe organizatorjev memoriala STRELJANJE Z VOJAŠKO PUŠKO ■; i- mesto in“ zlate medalje so o-svojili strelci TKI,' katerim je u-spelo doseči 251 krogov; Hrnčič 90, Kovač 51, Kropeč 50 in Rajh 60. Ü 1 Oče Srečkota in 'tov. Drame 2. mesto TOZD II 215 krogov; srebrne medalje' so osvojili: Šuštar ' 63,- Koritnik 11, Lavrič 76, Rešetal- 65. 3. : mesto in bronast# medalje TOZD I z 204 krogi. Volf and V. 72, Vrtačnik 39, Hafner 53,- Lisec .40;-' - - ' v j.-.!"'; 4. mesto TOZD V. 201 krog, 5. mesto Sijaj 178 krogov, 6. mesto: TOZD IV 172 krogov. nimi točkami,-'medtem ko ši‘ 5.: in 6: mesto: delita ekipi TOZD I in Sijaja s 6 osvojenimi točkami. Končni vrstni red : je .bil 'določen na podlagi: uspehov ;v; panogah,. kjer jc ekipa: za' prvo mesto prejela 5 točk, za 2. 3 točke, za 3. 2. točki ih za -vsako nadaljnjo mesto 1 točko. Cc ekipa v določeni panogi' ni nastopala, potem te. točke za sodelovanje ni prejela. Ker sta se na vrhu lestvice tako znašli dve ekipi z istim, šte- vilom. osvojenih točk, za nameček pa sta imeli tudi enako število, osvojenih prvih, oziroma drugih in tretjih mest, je p dobitni- : ku velikega prehodnega spomin- ; skega pokala odločal žreb. Roka pokojnega Vilija, Vide Vovčko je prinesla radost športnikom iz TOZD ÏI, ki so na ta ; način, osvojili velik prehodni po-;: kal in .naziv zmagovalca'»MÉMO- -RIALA 77«. Marljivi organizatorji premiš- . IjujejOj. da bi »Memorial« " :v- pri- . hodnje še: razširili, saj so že 'tb-krat. poželi obilico priznanj: vseh nastopajočih,;, poleg: »tega pa sp ponudile, sodelovanje ' nekatere : druge : delovne organizacije, .med • katerimi čje . »tudi . . trboveljska ; ISKRA. Cas'se je ustavni. Z minuto molka so- udeleženci počastili spomin na Vilija, Srečka in Mičota. : 1 ; WÊÊSÊÊsml Večina dobro pripravljenih i Tekmovanja ekip prve pomoči v okviru Civilne zaščite, ki je bilo v nedeljo, 29. maja, se je u-deležila tudi ekipa naše OZD. : : VI. občinsko tekmovanje je pokazalo, da je novost v sistemu tekmovanja delalo preglavice vsem udeležencem. Novost’ v sistemu : tekmovanj a je bila v ‘tem, da’ ekipe niso reševale testne naloge kot doslej, ampak je bila Ot -snova triaža o vrstnem redu mi-; denja prve pomoči, oskrba, transport in stacioniranje. Tekmovalo je enajst ekip, pokazalo se je, da bo potrebno načrtno usposabljanje ekip, saj je sedaj , dejansko 7v programu usposabljanja precej novosti. Bistveno . pri tem pa je, da je doktrina nu.-c denja prve pomoči enotna za vso Jugoslavijo. Kljub novostim .so e-kipe. pokazale dokaj solidno zna- | nje,'saj so imeli resnično prema-; : lo časa za boljše in vestnejše priprave. Posamezne ekipe so dosegle naslednje število točk: 1. Rudnik . 117,5 točke 2. Šola Heroja Rajka 115 točk, 3. SGP 107,5 tačke 4. KS Čeče 106 točk"; 5. Steklarna 105 točk. Po 102,5 točke so dosegle ekipe KS Praprotno, TKI in KS Hrastnik zgornji del. 9. Jutranjka 96 točk, 10. KS Marno 90 točk, ■ .v 11. Občinska enota 75. Zmagovalna ekipa iz občinskega tekmovanja pa se bo udeležila. 11.. junij at 1977 republiškega ekipnega tekmovanjajv Celju. DOPISUJTE V STEKLARJA HANNOVER 1077 IN MI Obiskal sem letošnji hannovr-ski sejem, in sicer skupaj z inž. Usom Aleksejem in inž. Stanetom Kirnom. Čeprav v naslednjem članku podajam moja mišljenja, se v njih gotovo odražajo misli, ki smo jih vsi trije'izmenjali na sejmu samem. Hočem reči, da ne pišem o stvareh kot nek zanesenjak brez realne osnove, ampak skušam podati stvarno sliko videnega v odnosu pa naše možnosti in potrebe. Hannover je namreč še vedno eden velikih sejmov v svetu; tu je prikazano vse, za kar se zanimajo tisti, ki kupujejo, in tisti, ki prodajajcj. Ker pa nas — Steklarno Hrastnik — trenutno vežejo močni trgovski stiki z zunanjimi tržišči, posebej še z Zvezno republiko Nemčijo, nikakor ne moremo ravnodušno mimo tega, kar je pokazal Hannover. Družina svetil (Peil-Putzler) dražje, izvedbe, saj je plafonjera za višji standard preskromno svetilo (tudi pri nas npr. ljudje prehajajo iz ficka na stoepko). Ob misli, da se tudi mi usmerimo v dražjo, ročno proizvodnjo, ne gre pozabiti: štirih momentov: 1. Specifičnost naše prodaje: Predstavnik firme Kalmar Wien-Essen (tipična ročna proizvodnja) je jasno povedal, da tržišče obdelujejo zelo intenzivno, sodelujejo npr. z arhitekti, saj kjer se nekaj gradi, bo potrebna tudi razsvetljava. Seveda zahteva tak način, prodaje mnogo angažiranosti in iniciative s strani proizvajalca. Kupcu mora Sugerirati rešitve in možnosti; sploh je ta odnos do tržišča bistveno drugačen od tistega, ko gre za visoko konjunkturo.'Nenazadnje je za tako prodajo potrebnih tudi več kvalificiranih ljudi. • 2. Problem v proizvodnji: Pri kvalitetni ročni proizvodnji je potreben odnos, ki je žal pri nas še zelo redek. Naši steklarji so navajeni na serijsko, industrijsko proizvodnjo, to pa. ne sovpada s-kvalitetno, ročno' izdelavo. Ne mh slim, da nihče ne-žna kvalitetno delati, ampak manjka tistega; čuta, ljubezni do lepega izdelka; to sem doživel v praksi pri izdelovanju vzorcev in rn ‘l/nn li nu 3. Končni izdelek — gotovo svetilo: Videli smo firme Limburg, Kalmar,. Peil-Putzler, Orre-fors itd. — vse predstavljajo gotova svetila. Kako to uspejo?. Nekatere v kooperaciji (dohodkovni odnosi), druge imajo že vse v eni hiši. Nastop na tržišču pa je gotovo bistveno drugačen v primeru gotovega svetila, kot v primeru polfabrikata. Vfeč takih elementov se sestavi v visečo ali stensko svetilo (Kalmar, Wien). 4. Ideja, oblika in njen tehnološki izraz: Na tem področju po svetu veliko delajo in_ eksperimentiraj o. Seveda uspeh ne izostane. Mi pa moramo imeti čaš za tisoč stvari, za-to vrsto aktivnosti ga skoraj ne najdemo. Ne mislim, da nimamo časa risati, mislim predvsem na. različne izvedbe v steklu in na različne Vr- ste stekla. Vedeti je treba, da se v risbi noben steklen izdelek né da tako izraziti, kot v steklu samem, pa tudi razvijamo lahko programe samo prek vzorcev, risba je premalo. — Idejo sem dal pod četrto točko, vendar ne zaradi majhne pomembnosti. Iz izkušenj pa vem, da so prve tri točke (prodaja, proizvodnja, finalni izdelki) osnova za uspeh ideje o-ziroma njenega tehnološkega izraza. Na področju izdelkov za široko potrošnjo je Hannover tudi ppka-zal zanimiva izhodišča. Ponovno igra važno vlogo zaključen izdelek npr. skupina posod za na mizo: sladkor, bobi palčke, sol vaza, obroč za serviete. Vaze, svečniki, sklede in podobni predmeti so pihani na stroju in ne stiskani. To je interesantno ,-t'udi. za nâs, saj imamo déficit v Stiskalnih’izdelkih, lahko pa npr. vazo delamo na kiko stroju z boljšim ekonomskim efektom kot pri tulpi-cah. Tudi kvalitetna ročna proizvodnja pride do izraza, saj So razne okrasne posode — vrči, va" ze —f izdelane v zanimivih tehnikah, ki jih skoraj ni mogoče razvozlati. Za zaključek tole: značilen je premišljen nastop proizvajalcev, pa najsi bo na področju razsvetljave 'ali široke potrošnje. Nastop -sestavljajo zaključeni programi izdelkov, le-ti. pa so podprti z Ustrezno prodajno politiko, To je tudi naša naloga. , Marčen Alojz Razsvetljav3 ie naša osnovna smer v TOZD ročne proizvodnje. Kje smo na tem področju v odnosu na Hannover 1977? Glavna ugotovitev je brez dVoma, da sipo v našem programu dolga leta togo zasidraPi, in sicer na področju plafonjer, tulpic itd. Te vrste razsvetljave je zelo malo prisotne na sejmu, služi kot nekakšen dopolnilni program raznih proizvajalcev svetil. Cena teh artiklov je- nizka, pa tudi konkurenca (Vzhod, Italija) dokaj neugodna. Na tem področju smo lahko uspešni samo, če bomo pocenili nag proizvod pri nas samih, se pravi; da moderniziramo proizvodnjo in z manj ljudmi več naredimo. Široko področje je odprto tipično ročni proizvodnji razšvetljavnih teles: Zanimive: so boljše, Svetila sestavljena iz elementov LETOVANJE V NAŠIH DOMOVIH VODSTVO TOZD VI — menza in počitniški domovi — obvešča člane kolektiva o cenah, pogojih in načinu prijavljanja za letovanje v naših pbčitniških domovih v' Portorožu in Bohinju. Za letovanje v naših počitniških domovih je za letošnjo sezono na razpolago: li V Portorožu 66 postelj: 4 sobe po 2 postelji 10 sob po 3 postelje 7 sob po 4 postelje 2. V Bohinju 21 postelj: 3 sobe po 1 posteljo 2 sobi po 2 postelji 2 sobi po 3 postelje 2 sobi po 4 postelje , Razpoložljive kapacitete v počitniških domovih so se razdelile po TOZD, in Sicer: V Portorožu / V Bohinju TOZD I TOZD II TOZD III TOZD IV TOZD V TOZD VI DSSS ■ 29' postelj 13 postelj 3 postelje 4 postelje 4 postelje 2 postelji 11 postelj 9 postelj 4 postelje 1 postelja 3 postelje 4 postelje Časovno je letovanje predvideno 'od 20. 6. 1977 do 9. 9. 1977, to je ošem skupin po 10 dni. Za preventivno letovanje je letos na razpolago manj' sredstev, zato je za »preventivo« določena samo osma skupina, to je' od 31. 8 1977 do 9.' 9. 1977. Cene za letovanje pa so naslednje: . 1. ZA ČLANE OZD STEKLARNE HRASTNIK in "njihove nezaposlene družinske člane (mož, že< na otroci) ter za Upokojence OZD -Steklarne Hrastnik: Mali obrok din din penzion : ' 75 51 Zajtrk 8 5 Kosilo 30 ‘ 18- Večerja 22 13 Prenočišče 15 15 Samo Z, K, V 60 36 2. ZA DRUŽINSKE ČLANE (mož, žena otroci,) ZAPOSLENE PRI DRUGIH OZD: • din Dnevni penzion 100 Zajtik' 10: Kosilo 34 Večerja . , 26 Prenočišče • - 30 Samo Z, K, V i 70 3. ZA OSTALE: Mali obrok din din Dnevni penzion 120 . ' 88 Zajtrk 12 ■ : 7-;:: Kosilo 38 23 Večerja 30 . 18 Prenočišče 40’ 40, Samo Z, K, V ,80 ; 48 i Mali'obrok lahko koristijo' samo otroci do 12 let starosti. • Prijave' za letovanje so za vse člane vseh TOZD in DSSS (po razdelilniku) sprejema v pisarni TOZD VI (razvojni oddelek), do 10. 6. 1977 in to Vsak delovni dan od 12. do 14. ure. . Od 10 6. 1977 dalje pa še bo morebitna še prosta mesta ponudilo interesentom — članom, ki se po razdelilniku niso mogli prijaviti. Za točnejšo evidenco in sigurno koriščenje storitev .so letos u-vedeni posebni pogoji, in sicer: Ob prijavi se mora za vsakega vpisnika vplačati’ znesek 100 'din kot garancijo za poznejšo" neutemeljeno odpoved, Pri morebitni odpovedi, daljši kot 10 dni od dneva nastopa letovanja se vrne 50 % vplačane garancije. Pri odpovedi, krajši od 5 dni, pa se garancijski znesek ne vrne> razen za izredne primere (bolezen, smrt), ali če prijavitelj: sam poskrbi za druge dopustnike. Najmanj 7 dni pred nastopom letovanja pa morajo biti’Stroški za letovanje v celoti poravnani. Napotnice za letovanje se bodo redno izdajale 5 dni pred nastopom letovanja, na zahtevo.prijavitelj a pa lahko tudi takoj po poravnavi vseh stroškov, - Vsem DOPUSTNIKOM ŽELIMO PRIJETNO LETOVANJE, MNOGO ZABAVE IN RAZVEDRILA. SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Radijska oddaja — kviz Spoznavajmo svet in domovino j c že dolga leta zelo priljubljena in nobeno leto ne manjka prij av, Tako je bilo tudi konec leta 1976, ko se je začelo novo kolo. Med tekmovalne ekipe se je uvrstila tudi Občinska konferenca ZSMS Trbovlje, za katero pa smo tekmovali dijaki TOZD Gimnazija-Ekonomska šola. V ekipi nas je bilo 5: Dani Fink iz Trbovelj, Stane Miklič iz Save, Sandi Češko iz Zagorja, Drago Kopušar iz Hrastnika in jaz. Teme smo si razdelili in začeli študirati predpisano gradivo: o KPS, o kongresih, Titu, kulturi, neuvrščenih, športu, zasledovati pa smo morali še vse tekoče dogodke s tem v zvezi v časopisih. Določili smo tudi rezervno ekipo. imeli zvočnike tik za. glavo in nam je pošteno bobnelo v. ušesih. Na polfinalni oddaji v Trbovljah pa se je celo zgodilo, da je za 20 minut zmanjkalo toka in tako smo na začetek oddaje čakali s prižganimi vžigalicami. Potem se je vse uredilo in zabobneli šo člani skupine Horizonti. Finalna oddaja je bila 14. o. 1977 na Lescah. Nismo mogli vefr jeti, da smo se uvrstili v finale, toda bila je pač resnica. Prispeli smo na Lesce. Gostoljubni domačini so namr razkazali kraj, svoj mladinski klub, nam pokazali tur di svoj e filme; 'Ugotovili smo, Tda; so delavni in želo organizirani:: Dobro smo se razumeli' in čas do začetka oddaje nam je res hitro minil, Ob 20. uri pa smo spet 'ser deli na; odru. Spet šo nam zasta- Med oddajo •Naša prva oddaja je bila 25. 12. 1976. V Trbovljah smo se pomerili z ekipo z Vrhnike.; poslušali smo že prej šnje oddaj e in ko smo se povzpeli na oder, nismo bili ravno optimistično razpoloženi. Ko smo pravilno odgovorili na 1. vprašanje, Srno bili takoj boljše volje. Po napetih zadnjih vprašanjih smo prvič zmagali. Bili smo Zelo Veseli — tudi zaradi tega, ker so bili v nasprotni ekipi sami prekaljeni študentje. . Naslednjič smo odšli v goste na Ravne na Koroškem, s seboj pa smo peljali tudi poln avtobus navijačev. Spet smo zmagali. Polfinalna oddaja je bila spet v Trbovljah 30. 4. 1977. Tekmovali smo z ekipo iž Domžal. Z.nji-mi nismo navezali .tesnejših::stikov, vzroka za takšne odnose z njimi pa nismo našli. S člani prejšnjih dveh ekip pa smo prav prijetno preživeli, tudi nekaj Ut pred in po oddaji. Bilo je prav zanimivo spoznati, kako živijo, mladi drugod, kako delajo, prisluhniti novim šalam, pripovedovanju, kako so se pripravljali na oddajo. Oddaje sta veš čas vodila Milanka Bavcon in Vili Vodopivec, urednik oddaje pa je bil tov. Jurij Holi. Za oddih med Vprašanji so poskrbeli gostje oddaje: ansambel Moj mira Sepeta, pevka Majda Sepe, Irena Kohont, Horizonti. Gost prve oddaje je bil tudi Ježek, ki smo mu vsi z navdušenjem prisluhnili. Prav »prijetno« smo se počutili na Ravnah, ko je zaigrala skupina Izvir, saj smo vili osem vprašanj in sedem smo jih odgovorili pravilno. To jo bilo dovolj za prvo mesto. Navdušenje V dvorani (veselil se je1 čel avtobus naših navijačev) in tudi naše je bilo veliko. Bil je to res velik:" uspeh, Nagrado, ki smo jo s tem dobili, bo naša šola TOZD Gimnazij a-Ekonomska- šola namenila , za mladinsko dejavnost. -Letošnja serija oddaj Spoznavajmo svet in domovino še je tako končala. 28. maja je bila v Trbovljah še zaključna oddaja, kjer so se ponovno zbrale vse sodelujoče ekipe. S temi oddajami simo se mladi vključili v praznovanje' jubilejev: 40-letnice prihoda tov. TRa na čplo partije in njegovega 85, rojstnega dne. Ni bil namen in cilj .le tekmovati, doseči čim več, ampak srečanje mladih, spoznavanje njihovih razmer,-prikazati mladinsko dejavnost v svojem kraju, šoli, prikazati delež mladih v družbi. . Jasna Kosm 'zahvala Ko odhajam na novo delov1-no mesto, še iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo merilo čas življenja in me spominjalo na vas, drage sodelavke. Želim vam vsem skupaj še veliko uspeha pri delu. Posebno se zahvaljujem tov. Minki Pušnik, ki jo vložila toliko truda in pozornosti ob mojem odhodu! Mali Cvetko SAP LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA »TOZD«TURBUS HRASTNIK organizira izlete po domovini in tujini po Vaši želji. Odločite se ih prevoz Vam bo zagotovljen. Nudimo vam tudi razpisne izlete, objavljene na oglasu v sami poslovalnici. Prevoze opravljamo z najmodernejšimi turističnimi avtobusi, v katerih je možna razlaga prek mikrofona. h V.tujino potujejo izletniki na osebne veljavne potne liste. Za tisto, ki potnega lista nimajo, pa poskrbimo kolektivni potni lst proti odplačilu 15 din, preko meje lahko prenesejo 1.000 dinarjev, v apoenih po 100 din ali 50 dih. Organiziramo in rezerviramo tudi sedem in večdnevna letovanja na morju v zasebnih sobah, depandansah ali hotelih. V zvezi s tem vam nudimo razne prospekte. Med drugim so v njih zajeti tudi letalski prevozi za daljše relacije do krajev ob morju (npr. Zadar, Dubrovnik). Obveščamo vas, da je nova poslovalnica nasproti blagovnice od 1. 4. 1977 dalje odprta Vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah pa od 6. do 13. ure. iv,' ; V; Vabimo vas ha enodnevni izlet v BENETKE / Dne 25. 6. 1977 ob 3.30 odhod iz Hrastnika od postaje Birtič. Vožnja se nadaljuje prek Trbovelj do Ljubljana in naprej po avtocesti do meje pri Sežani. Po pregledu dokumentov nadaljevanje poti po avtocesti do Benetk. Po prihodu malo postanka,' potem vožnja z vaporettom po Velikem kanalu do Markovega trga, kjer je ogled kulturno zgodovinskih stavb, zatem prosti čas za individualne oglede. Odhod iz Benetk ob 16. uri, prihod domov v večernih urah. Cena izleta znaša na osebo 255 din. V ceni je vračunano: — prevoz z avtobusom tipa Mercedes • —vožnja z vaporettom po Velikem kanalu - vodstvo in stroški organizacije. •• GROSSGLOCKNER po naslednjem programu: . * . Odhod iz Hrastnika 22. 7. 1977 ob 3.30 od Birtiča. Avtobus bo ustavljal na vsaki avtobusni postaji. Potem vožnja mimo letališča Brnik in skozi ljubeljski predor na avstrijsko stran. V Celovcu kratek postanek in nato ob Vrbskem jezeru skozi mesto Beljak in Spittal. Vožnja se nadaljuje po dravski do-lini skozi mesto Vinklern in naprej po zhamejnti alpski cesti do svetovno znane gorske vasice Heiligenblut, kamor prispemo v popoldanskem času. Kratek postanek, nato Vožnja do Franc Josefone, kjer je naj lepši pogled na Grosšglockner (3797) in tia ledenik Pastorza. Po daljšem postanku in ogledu povratek v Heiligenblut in nato do mesta Lienz. Postanek. Nato nadaljujemo potovanje skozi mesto Spittal in Beljak do državne meje pri Podkorenu. Prihod v Hrastnik v večernih urah. CENA izleta na osebo znaša 295 din. V ceni jb vračunan prevoz, cestna taksa za visokogorske ceste, cestnina ter vodstvo in stroški organizacije izleta. ŽELIMO VAM PRIJETNO POTOVANJE IN MNOGO LEPIH DOŽIVETIJ! Poslovalnica SAP Hrastnik Razpis štipendij za šolsko leto 1977/78 1 štipendija za študij na višji ekonomski šoli 1 štipendija za študij na višji pravni šoli ■ Pismene prijave s potrdilom o osebnem dohodku staršev naj kandidati vložijo osebno v splošni kadrovski sektor OZD Steklarne Hrastnik, Grajska pot 10, ali po pošti do 30. junija 1977. ; Po uspešno končanem šolanju oziroma študiju bodo štipendisti nastopili delo v TOZD Steklarne Hrastnik ali DSSS. ŠPORT TEKMOVANJA V POČASTITEV 1. MAJA IN TITOVIH JUBILEJEV Skupna komisija za šport in rekreacijo pri TKS in OOS Hrastnik je v počastitev letošnjih jubilejev tov. Tita in praznovanja praznika dela organizirala vrsto športno rekreativnih tekmovanj med sindikalnimi .ekipami naše občine. Na vseh teh tekmovanjih so nastopili tudi naši predstavniki, ki pa so imeli največ uspeha v kegljanju in malem nogometu, kjer so prepričljivo' osvojili prva mesta.. Na turnirju v malem nogometu je nastopilo pet ekip. Rezultati tekmovanja:I TKI : Sijaj 4:0 RGO : Rudnik 3:0 Ekipa steklarne se je na podlagi predhodno- -izvršenega žreba neposredno uvrstila v. sklepni del turnirja. V iinalu so vse tri- ekipe igrale po sistemu vsak z vsakim. Doseženi so bili naslednji izidi:- " Steklarna': TKI 6:0 TKIšRGO 2:2 Steklarna : RGO 4 d - . .Kegljači so nastopili na kegljišču Sp K. Hrastnik na Rudniku. Med devetimi ekipami je zmagala vrsta Steklarne, katere tekmovalci so v borbenem načinu tekmovanja uspeli zrušiti 572 kegljev. J. P. XIV. STEKLARIJADA v Paračinu od 2. do 4. 7. 1977 Srbska tovarna stekla iz Para-i čina slavi letos svojo 70. obletnico. Svoj delež k. pomembni ob- Qp xivreisj PARAaN ’7? letnici te delovne organizacije so dale udeleženke športnih iger steklarjev iz vse J.ugoslavij e na ta način, da so organizacijo 14. steklarskih iger, ali kot popularno imenujejo to tekmovanje, »Ste-klarijado«, zaupale prav temu '3000-članskemu kolektivu. Komite XIV: steklarijade je prvič zasedal 27. aprila letos. Med vrsto odločitev sodi. vsekakor datum tekmovanja. To bo tokrat za spre-mebno od 2,—4. 7. 1977 in ne kot običajno (5.—-7. julija). . .’članom-inaše delovne organizacije so bile prvič po več letih zaupane tudi konkretne naloge. Tako je poleg tov: inž. Jožeta Gaza ja, kr je član komiteja že dru-;go leto, -v komisijo za tekmovanje sr delu bil imenovan Franc Vidovič, .Jože Premec pa je član tekmovalne komisije XIV. steklarskih iger v Paračinu. J. P. Sindikalno tekmovanje v streljanju 13- maja 1977 je bilo na strelišču Strelskega društva Rudnik sindikalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Vsaka ekipa je štela 4 člane. Samega tekmovanja pa so se udeležile ekipe Steklarne, Sijaja, TKI, SGP, KOP, SO Hrastnik, Rudnik Hrastnik, obrtniki ihmla-dinska organizacija -Steklarne. Skupaj je nastopilo 14 ekip, ki so dosegle naslednje rezultate: Krogov 1, TKI 336 2. Rudnik Hrastnik 333 3. Obrtniki 318 4' SO Hrastnik 309 5. Steklarna I.„ 304 . 6. KOP 300 7. ZSMS — Steklarne 299 8. SGP 295. 9. Sijaj I. 10. Sijaj IV. Tl Steklarna II 12. Sijaj II. 13. Rudnik II. 14. Sijaj III. Za ekipo mladinske organizacije Steklarne pa so nastopili Lisec Danilo 90 krogov, Delphi Ivo 75 krogov, Kaluža Ivo 75 krogov, Gornik Slavko 59 krogov. Ekipno so mladinci prav presenetili, saj 7. mesto je zadovoljiv uspeh, saj so prvič nastopili na tovrstnem tekmovanju in v .tako močni konkurenci kot je bila tokrat, vendar svojo pozicijo na lestvici lahko še izboljšajo, saj jih čaka v jeseni še drugi del tekmovanja, ki bo na strelišču Strelske družine »Steklar«. Ivo Delpin TRADICIONALNO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL ALOJZA HOHKRAUTA 8. maja 1977 je bilo na strelišču Strelske družine Alojza Hoh-krauta tradicionalno tekmovanje Za prehodni pokal Alojza Hohkrauta. Tekmovali so. s serijsko zračno puško, serije 400 možnih krogov-Tokrat tekmovalci Steklarja niso imeli .sreče in so se jim . strelci strelske družine Alojza Hohkrau-ta reVanžirali za poraz v zadnjem kolu liga tekmovanja in s tem osvojili prvo. mesto in. prehodni pokal. 1. SD Alojza Hohkrauta I. 1311 krogov, 2. SD Steklar 1292 krogov, 3. SD Alojza Hohkrauta II. 1268 krogov. , BRODARJI -Naši brodarji-so se v ¡soboto, 2. aprila in nedeljo, 3. aprila udeležili velikega mednarodnega tekmovanj a v spustu na reki ENZZI v Regio Emilia v Italiji. Tega-tekmovanja še radi udeležeujej o tek-, movalci iz Vse Evrope, predvsem zaradi težavne proge in vedno dobre-organizacije. Letos se je u-deležilo tekmovanja nad 300 tek-!: movalcev iz vse Evrope. Kot vedno ¿doslej, so bile na programu Vse-..tekmovalne- ..discipline, tega : športa. V članski konkurenci v kategoriji je zasedel Barič Franc med , 110 iekmovalči '22. mesto. Začuda, kako je prispel na cilj s polovico' vode v čolnu, drugi tekmovalei ne bi storili tega, temveč ;bi odstopi- li. Mladinca Stradar Danilo in Se- » ničar Franc sta se uvrstila solid- | np, in sicer Stradar' je bil osmi, Seničar pa dvaindvajseti. Ponovno sta s svojim-rezultatom zaradi visoke .uvrstitve razveselila ekspedicijo' v kategoriji C-2 z. zasedbo drugega mesta s samo eno minuto zaostanka za svetovnimi prvaki, a daleč pred drugimi tekmovalci, Vovk Drago in Halcer Robert. Nedeljsko tekmovanje, kjer je bila še večja konkurenca, je bilo na tqj drugi progi, ki je precej lažja od tiste prvega dne. Za. naše tekmovalce se j,e pokazala ponovno slaba opremljenost. Bari- Vedno močni zavesljaji Med posamezniki pa je zmagal Ervin Korbar (SD A. Ilohkrautj 276 krogov, ki je tudi nosilec republiške zlate puščice za leto 1977, drugo mesto pa je osvojil Hrnčič Želko 270 krogov. Za ekipo Steklarja pa so nastopili: Hrnčič Želko 270 krogov Lisec Danilo 261 krogov Delpin Ivo 256 krogov Steši Erno 258 krogov Kolar Miloš .247 krogov Ivo Delpin V ITALIJI čevo 24. mesto v C-l in ponovno vožnja z več kot pol čolna vode je pustila posledice in nezadovoljstvo Bariča. Menimo pa,- da je Barič Franc I. vzor mladim prav on zaslužil pohvalo zapadi volje in upornosti, ki jo je pokazal. Za Baričem sta privozila 33. Kavzar Peter in 42. Gnjidič Rado. V mladinski konkurenci sta se dobro odrezala s 6. mestom Stradar in Seničar z 8. mestom med 110 tekmovalci. Par “Vovk-Halcer ni imel namena zapraviti odličnega drugega mesta s -prvega dne. Tekmovalci, :ki so hoteli prekrižati račune, našemu paru, so se krepko ušteli, V izredni-vožnji, kjer je bilo prikazano vse znanje, spretno obvladanje ovir, skladnost1 -tekmovalcev in prisebnost pri obvladanju preprek, sta jima omogočili potrditev rezultata iz prvega dne In ponovno osvojila drugo 1 -mesto, prav tako za najboljšim parom na svetu Spindel-Pioch ZRN. Vodstvo državne reprezentance se. je odločilo izvesti trening v Spittalu na. reki Lieser v Avstriji. Ta odločitev ima svoj namen. Letošnje svetovno prvenstvo bo namreč v tem kraju in na tej rorp-; gi- Zastavljena proga je zahtevala visoko znanje, kot tudi že določeno pripravljenost. Zastrupitve Da nesreča nikoli ne počiva, posebno še pri otrocih ne; zelo dobro vemo' vsi zdravniki, .ki. se ukvarjamo.:z malimi, .nadobudne». Ži.! Tako otroški kirurgi; ki krpajo ^opraskano in raztrgano kožo:in: naravnavajo zlomljene kosti, kakor tudi pediatri, ki izpiramo že« lodčke tistim, ki: pojedo, kar za— pri otrocih nje ni dobro. Če otrok poje nekaj strupenega ali zdravju škodljivega, pravimo, da gre za zastrupitev ali kot rečemo., strokovno; za. intoksikacijo. Število: zastrupitev’ nenehno narašča, tako pri nas kot v svetu. V. ZDA imajo na' primer letno' približno: 500.000 do 2,000.000 za- Posredujemo izvleček iz voznega reda postajé Hrastnik, ki velja od 22. 5. 1977 do >27. 5. 1978 Odhodna postaja j Namembna postaja Prihod Odhod Oppmba; Ljubljana, MariborJ. 3.48 3.49 zvezg za Zagreb.. Zid. Most,; Ljubljana 4.08 4.09 Sevnica i, Ljubljena; 4.46 .4.47 - zveza iz Celja Dobova- Ljubljana' 5.22 5.23 vozi ob delavnikih Ljubljana Dobova 5.35' 5:36 zveza za Maribor ob del. za Celje vsak dan Dunaj Rijeka 5.38 5.39 postanki: Trb. žag. Lit. Maribor,. Ljubljana ... 6.20 6.21. . zveza. iz. Dobove. Ljubljana Sevnica 6.28 6.29 zveza za Maribor Maribor Ljubljana 7.07 7.08 zveza iž Dobove Ljubljana: Dobova 7.35 7.36 Dobova Ljubljana ■ 7757~ 7 7.58 ' Sevnica Ljubljana 8.52' 8.53 . zveza iž Maribora Ljubljana: Maribor 10.25'. 10.26 zveza za Zagreb Maribor. Ljubljana- ... 10.49 10.50. zveza iz Zagreba Ljubljana, Dobova 11.53 11.54 zveza za Maribor Dobova Ljubljana 12.16 ,12.17 zveza iz Marib. ob del. iz Celja vsak dan Ljubljana * Maribor 13749" 13.50' zveza za Dobovo' Dobova Ljubljana 14.35 14.36 zveza iz-.Maribora Ljubljana- Sevnica 14.39 14.40 vozi ob delavnikih Ljubljana .Hobova. 15.37 15.38- zveza za Maribor Maribor Ljubljana 16.00 16.01 zveza iz Zagreba Ljubljana; Celjes 16.36 16.37 zveza za Zagreb Dobova Ljubljana 16.50 16.51 Ljubljana, Doboj J 17755“ 17.56 ' brzi'vlak vozi: ob petkih razen';22. 7., vozi pa 21: 7. Ljubljana; Maribor . .. 18.38 18:39. zveza za Dobovo Dobova Ljubljana 19.00 19.01 zveza iz Maribora Ljubljana Sevnica 19.38 19.39 zveza za Maribor Ljubljana Dobova 20.34 20.35 Dobova Ljubljana 21.23 21.24 zveza iz Maribora Ljubljana Dobova 21.36. 21.37 zveza za Maribor Maribor Ljubljana 22.55'' 22.56 zvezg iz Zagreba, postanki: Trb., Zag., lit. Ljubljana Maribor 23.32' 23.33 imi za pozoitMsr Dne 28. 4; 1977 je Izvršni odbor Občinske skupnosti so- . cialnega skrbstva Hrastnik prvič organiziral srečanje obča-nov — prejemnikov družbeno denarne pomoči, ki jim je le-ta edini vir preživljanja. Da bi tudi tem občanom omogočili lepše praznovanje praznika dela-in 85. obletnico tojstva maršala TITA se j e-Izvršni odbor Občinske skupnosti socialnega skrbstva Hrastnik povezal s Splošnim Trgovskim Podjetjem Hrastnik in ti so občanom podarili pakete z živili. Obdaro« vanci so bili pozornosti in humanosti, ki jo je izkazalo Splošno Trgovsko Podjetje Hrastnik, posebno veseli. Paketi pa jim bodo nekoliko omilili njihov materialni položaj,-. s.aj- je 760 din, kolikor trenutno znaša naj višja družbeno denarna pomoč občanom, ki so brez sredstev za preživljanje, po vsej - Sloveniji, skrpmna vsota za preživljanje. Po obdaritvi sp povedali nekaj o svojih stiskah in težavah in izrazili željo po vsakoletnem srečanju. Občinska skupnost. Socialnega skrbstva Hrastnik se v imenu obdarovancev zahvaljuje STP Hrastnik za humano dejanje in upa na sodelovanje drugih OZD ob pripravah podobnih srečanj. IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA strupitev, kar 500 se jih konča tragično. Pri nas so številke ser veda manjše, vendar zadnja leta beležimo. stalen ¡porast, Nedvomno je to posledica spremenjenega .načina; življenja, uporabe-mnogih novih preparatov in zdravil,' hitrega; in uničujočega tempa življenja; Li ljudii nevrotizira do take, mere, da so zatekajo k pomirilom; : in.. to ne nazadnj e tudi -zaradi pomanjkanja časa zaposlenih staršev in nepoznavanja lastnosti zdravil in drugih snovi, ki jih Uporabljamo v vsakdanjem življenju. Kar 90 % otrok, pri katerih je iž kakršnegakoli-razloga prišlo do -zastrupitve, je iz starostne skupine do 5: let. Z. redkimi izjemami sd skoraj vse zastrupitve pri e,-' trocih slučajne: in pomenijo’eno izmed najbolj urgentnih stanj v medicini. Pogostnost in vrsta- zastrupitev pri- otrocih sta- izvrstna pokazovalca za ¡stopnjo industrializacije neke dežele: Zastrupitve štejemo danes med bolezni civilizacije in je prav, da. jih v .tem smislu tudi obravnavamo.. Kot smo že omenjhv je največji delež zastrupitve pri otrocih d&; 5'. leta starosti. Razumljivo, saj., jejo čas otrokovega intenzivnega duševnega - ,in- telesnega,. razvoja,-, otrok raziskuje okolico, večino predmetov, ki jih pri item sreča, nese tudi v usta in si na tak'. način nabira, izkušnje, ki se pa žal' mnogokrat spremenijo v nezgodo. Če so bile::zastrupitve na začetku našega -.stoletja, še- pretežno-posledica zaužitjajaii;stika s strupenimi rastlinami, jgobajni,; «Živalmi, pa se jih danesjvečina pripeti kar V Hiši." Zdravila in' sredstva za vzdrževanj e’različnih materialov pa kozmetični preparati, čistila, loščilar insekticidi, pesticidi,so. najpogostejši vzrok zastrupitev,-.; Sprehodimo se po otrokovem ožjem okolju —_ sodobni hiši in poglejmo, koliko nevarnosti skriva v sebi ta udobna > sodobnost-. Brav v vsakem: prostoru najdemo-snovi,--ki somamenjene'-strogordo--ločeni uporabi in največkrat hudo nevarne za zdravje, če ne celo za življenje- otroka. V kleteh hranimo premaze za; lesene predmete, tam so pozabljeni ostanki mišjih strupov,. pogosto je tu, de-naturiran alkohol, alkohol v kockah, ki ga uporabljamo za taboren j e,- sredstva za škropljenje-sadnih dreves in uničevanje mrčesa: Garaža je. skoraj j v. vsaki; hiši shramba za; razna strojna,, o-Ija* petrolej, benzin in druge-naftne derivate; pa sredstva proti zmrzovanju vode v. motorjih, tod : naj demo, čistila, in $ loščila za - avto, | in verjetno še kaj. Zal prihaja pogosto do zastrupitev prav v garažah. Odrasli vse preradi hranimo razne tekočine v steklenicah od piva, mineralne vode, sadnih sokov in prenekateri otrok, je v poletni žeji že nagnil Steklenico, v kateri smo hranili benzin, petrolej, včasih celo varikino. Tudi kuhinj a je prava past za-otroke, ki nenehno iščejo, in vse kar najdejo, običajno tudi poskusijo ali si, vsaj obliznejo prstke: Tekoča mila, detergenti, pralni praški, varekina, čistila za steklo, vse to so hudo nevarne snovi, ki ne samo da povzročajo nevšečnosti neposredno po zaužitju, ampak napravijo v ustih, požiralniku in želodcu razjede, ki se kasneje grdo zabrazgotinijo in o-nemogočajo normalno prehrano. Ko palnicaje za otroka še . posebej privlačna, malce skriv- nostna. Starši hranijo tu za otroke zanimive stekleničke s šamponi, losibni, sredstvi za dezinfekcijo in druge kozmetične preparate. Žal so . v večini družin, kopalnice! tudi shramba za vsa potrebna in nepotrebna, stara in :nič ki jih je pravkar predpisal več uporabna; zdravila, pa tista; zdravnik. - V- s p a-1 -n i c i staršev- ■ prav-tako. -ne manjka za otroka zani-mivihristvari. Res da So kontracepcijske tablete, ki otroke zaradi lične opreme še posebno: privlačijo,, praktično neškodljive, in, povzročijo v naj slabšem primeru le bruhanje; ko - pa zato razna u-spavala toliko bolj nevarna, pa vse prevečkrat otrokom zelo lahko dostopna. Ko odidejo gostje, y d n e v n i sobi skoraj vedno ostane na mizi nekaj polnih kozarcev z različnimi alkoholnimi pijača--mi; medtem- -ko- ■ starši pospremijo-.prijatelje do vrat, otroci hitro poskusijo lepo dišeče pijače, pri tem želijo biti kar hajbolj’podobni odraslim.. / ■' ' - -4;': Gelo v v r t:u bi našli rastline in plodove, ki povzročajo želo ne-varne- in - celo smrtne-zastrupitve,-°na primer volčja češnja, oleán-,der. - Nepoznavanje narave in lastnosti raznih snovi pa brezbrižnost inv trenutna- nepazljivost staršev najčešče botrujeta zastrupitvam.. Le malo-je-zastrupitév'-pri- otrocih s;iSamombrilnimi nameni, nekaj, jih: je'posledica nesrečnih zamenjav,'ko starši ponudijo dojenčkom namesto mleka npr. razne emulzije zá čiščenje tal. Največ zastrupitev je takih, kjer o-tr oei- -sami • -naj de je in - pogoltne j or popijejo ali, poližejo nevarne tablete, tekočine; masti. Na srečo je ile majhen deli (po ameriških statistikah 3—5 %) zastrupitev, ki o-troku resno ogrožajo življenje.' V ' približno 70 % se pri otrocih, ki so zaužili -nekaj--strupenega^-ne pokažejo znaki zastrupitve, le v, 25 %:—27 % j e ¡potrebno zdravljenje. Žal pa; moramo ugotoviti, da otroci le redko reagirajo, Specifično glede na -naravo škodljive sinovi, največkrat opazujemo, pri njih; prizadetost življenjsko važnift funkcij, kot sta dihanje in srčng akcijkar pa situacijo napravi seveda, še resnejšo. Naš namen ni razglabljati o načinih zdravljenja zastrupitev. Bolje kakor zdraviti je nesrečo preprečevati. Iz. hiše'odstranimo vsa odvečna zdravila, še posebej ta-ka, za katera ne vemo, čemu so namenjena-: Čistila, • razkužila, škropiva,. sredstva za uničevanje miši in podgan naj bodo skrbno shranjena ,na> otroku nedostopni^ mestih. in res dobro zaklenjena. Vse püstimo v originalnih zavitkih in posodah. Farmacevtska industrija danes že ;uyaj a. poseben način zapiranja stekleničk ž raztopinami in tabletami, ki jim male ročice niso kos. VSa naša okolica, širša in ožja, postaja otroku potencialno vse bolj nevarna; Preprečevanje zastrupitev ne obsega le zaščito in vzgojo Otrok, ampak tudi vzgojo odraslih. Samo starši, ki natanko poznajo delovanje in škodljivost različnih snovi, s katerimi smo nenehno v stiku, bodo otroku lahko vcepili pravilen odnos do neposrednega . okolja in mu tako prihranili marsikatero nezgodo. Predvsem pa potrebujejo otroci, zlasti najmlajši, v prvih letih, svojih velikih odkritij stalen in nevsiljiv nadzor izkušenejših od sebe. Mf;iM» \ i KRIŽANKA SESTAVIH KARLI DREMEL KALIJEV KARBONAT VRSTA krokodila. NAJVEČJE MESTO NA CIPRU ■STEKLARNA IS ZOB PRI GRABLJAH LJUBITELJ DESNI PRITOK - • MORAVE NEUMNOST STEKLARNA m PIVSKI VZKLIK OTKA PRI PLUGU EGIPT. PREDS. „.EL SADAT MESTO NA PASMANU ÓCVIRK ANTON H PREBIVALEC BLIŽNJE OKOLICE DEŽNIK PRI NARODNI NOŠI RIBA, PECIVO SPOGLED» LJIVKA GRŠKI BOCi PASTIRJEV DEL NOGE MODRICA LJUBEZEN. PESNIŠTVA MESTO OB IRT1ŠUV SIBIRIJI FILOZOFSKA SMER PUBLICIST FINCI PREBIVALKA ZAHODNE POLOBLE 0SUŠEK 0CET BARVA IGRALNIH KART PASARSKA OBRT ELEMENT HOJE , TEREZA KESOVIJA JAZ : PO LATINSKO ODMOR, PRESLEDEK PESMICE, POPEVKE INDIJSKI . DROBIŽ MESTO OS KOLOBARI ■100 m1 . LIGNIT. JAN NERUDA NAČRT ZA POT ZAČIMBA, DIŠAVA IZLOČEK ŽLEZ.V USTIH MESTO-V VZH. BOSNI OB DRINI -. BEOGRAJSKA IGRALKA RAS . VOJAŠKO POKRIVALO REKA V ZAH. EVROPI PLEŠASTI TV JUNAK OZIRALNI ZAIMEK, ČESAR ZRAČNA plast JAPONSKA UMETNOST-, ' ARANŽIRANJA RASTLINJA HALOGENA KEMIČNA PRVINA GRŠKA BOGINJA NESREČE. 7AH0DNI SLOVAN VRSTA PREPROGE Í8RATÓ) | MORILEC NAŠA OŽJA DOMOVINA GLAVNI ŠTEVNIH - ŠTEKtARNA ■ IZREDEN APETIT SKLADATELJ SAVIN GRADBENI MATERIAL PERZEJEVA MATI PREBIVALEC IZ LIKE m MA DZ ŽEN* SKO IME PRELEST, PREBIVALEC SOC.REPUBI SRBIJE INTEN2. OB« DELANA2EKUA TROPSKA OVIJALKA KONFLIKT LJUBLJ.TV SPIKERICA (JANA), g SLOVENSKI FILMSKI REŽISER JOSIP BROZ DEL KLASA, ERIKA Mesto v BELGIJI SORODNIK PINGVINA. VIJUGA ( V. TISKARSTVU) GARJE SUKANEC: PÓ&LEÑJJ, DEPARTMA V FRANCIJI SMUČI . FILMSKA JGRALKA NIELSEN . NAZNANILO, SPOROČILO ERNST' TOLLER PSEVDONIM DRŽAVNIKA* EDVARDA' KARDELJA NAJVIŠJI ' VRH V KA = RAVANKAH NAJDIŠČE I-ZZEI.D0SE V ŠVICI -. SLOVENSKI KARI KATU* RIST(BOŽO) NAJDALJŠA REKA' NA SVETU. AVTOR: .UKANE“ SVETINA 1§® • KROMOVE • KISLINE . RIMSKA • BOGINJA JEZE OČE | Zanimalo vas bo Med reševalce 's pravilnimi re-. šitvami bomo', z žrebom, razdelili 7 nagrad:. 1 nagrada .50 din 2. nagrada a 30 din 3. —7."nagrada po ' 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite ña naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali'vse pravilne rešitve; ki bodo v uredništvu do petka, 24. junija. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« z dne 26. 4. smo prejeli 44 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 50 din: Rojko Silva, 2. nagrada' 30 din: Kolšek Magda’, 3: do 7. nagrada 20 din: Jager Marjeta, Peršič Vida L, Jeran Ignac, Kavzar Janez, Logar Slavica. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE . VODORAVNO: Ustanovni kongres KPS,' Karel Deštovnik-Ka-juh, Bar, Sr, A. B.,.S. M., LE, MO, obed Čebine, okop, Ito, skuta, a,-rij, Tuva,’ halva, ninorsk, gaber, gaber, ažio, tkalka, R., D,, maori, Raá, I. A., opat, A, orkan. L. Č., partija, rikšap, pi, R. E., ‘ vatel, Illinois, svisli, Oža, Neal, žganje, teme, . kupole, Kiar, Italija,; oše-vek, enka, Cajavec. Prišli v podjetje Oplotnik Ervin, strojnik; Savič Pero, odnašalec; Stojančič Stanj-'ko, nabiralec; Škoberne Alojz, odnašalec; Kirn Bojan, voznik viličarja; Kaštanjeva Bislim, odna-šalec paketov; Saletovič Sulej -man, dostavljaleč modelov; Be-laj Marjana, pripravnik; .Lekbč&r vič Jerko, strugar. Odšli iz ppdjetja N a lastno željo Močnik Vinko, dostavljaleč modelov; Lisec Tatjana; odnašalka; Šmit Jelka,.' skladiščna delavka; Kurent Jožefa, menjalec modelov; Zagore Štefan, voznik viličarja;. Gavrič -Nevenka, odnašalka; Kirn Bojan,-Voznik viličarja-; Odžič Ratko, dostavljaleč stekla; Križnik Bojana, saldakontist; Deželak Vera, vezalka; Pungaršek Marija, -kontrolor - stekla; Kuhar Katarina, kontrolor stekla; Pov-še Ana, kontrolor- stekla; Cvelbar Amalij a, skladiščna delavka; Muli Cvetko, dostavljaleč stekla; Brečko Cvetka, kontrolor stekla; Prvinšek Ivana, kontrolor stekla; Meterc Ervin, vodja menjave in popravila modelov; Krošlin Bodriš, -vzdrževalec; Končina Erna, finančni knjigovodja L; Šmit Sandi, elektrikar; Klepej Alojz, delavec težak;v Klepej Jože II delavec težak; .Čirič Vlado, menjalec modelov ; Lackovjč: Mila-; din, delavec težak; bžankovic čimer, fizični delavec na kanalu; Čonjagič;. Živko,' delavec težak; Belič Milan, delaVeç težak; Pelie Slobodan; delavec težak; Kurta-lič Šalih, odvažalec zmesi; Zaletel Roman, dostavljaleč modelov; Oblak Jože II., delavec težak; Knez Jože III.’,. delavec težak; Draksler Milan, dežurni instru-mentarée; Tovornik Ivan- II., vzdrževalec; Savič Pero, odnašalec; Odžič Žarko, odnašalec; Vu-jasinovič Nedo, strojnik. Samovoljna zapustili delo Zorenč Friderik, pobiralec črepinj ; Čufurovič 'Šalih,3 dostavlja-lec stekla; Sivec Ludvik, fizični delavec; Sladič Vitko, odnašalec; Pikelj ŠtanislaV, pomočnik; Gostečnik 'Majda, ’-odnašalka.,. ■ Umrla Majcen. Milan,, vodja laboratorija in tehnične kontrole; Skale Heda, kontrolor stekla. ' Invalidsko upokojena Laneger Pavla, brusilka stekla. Upokojena Gabrič Vida, vezalka stekla; Pepšič Alojzija, kontrolor stekla. Odšli v JLA Rupnik Jože, strugar; Zupančič Egon, elektrikar; Felicij an Friderik, pomožni delavec; Me-šerko Marjan, pomočnik; Šergan Ivan, menjalec modelov; Jecl Anton, pomočnik; Kačič Drago, pofnočnik. Poročili šo se - Visenjak Terezija, odnašalka, in Sirk Konrad; Kurtalič Šalih, odvažalec zmesi- int Bratanovič Hasija; DžajiČ; Rasima, odnašalka in Tatlič Mesud. S Prirastek v družini - Jelen Jože, pomočnik — sina Matjaža, Teršek Ivan, ključavničar—sina Januša.