Letnik V.	’	Št. 1 in 2.
Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji na velikem trgu hiš. št. 3 v prvem nadstropji na ulice.
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, «ko se zasači, ostro kaznoval.
Morda bo kdo mislil, da „Brencelj“ ni reč živ, da ga je slavna policija pod vodstvom še slavnejšega gospoda Ahčina, strahu vseh slovenskih listov in krastača slovenskih kupletov, ne le pograbila in zaprla, tim več tudi pohrustala kar kosmatega. Vendar tega ni storila, da-si ravno zdaj, kakor kaže konfiskacija prvega letošnjega lista, muhe lovi, le zakasnil se je prvi list tako, da pride mesec pozneje v zvezi z drugo številko na svitlo. Tega pa ni „Brencelj“ sam kriv marveč zgoraj imenovani gospod policijski svetovalec Ahčin, kteri je za slovenske liste tako vnet, da mu ni dosti eden iztis, timveč jih v porazumljenji z državnim prav-dnikom kar po sto in sto pobere, kedar se mu posebno „žmabtni“ zde.
„Kdo je gospod Ahčin?“ bo morda kdo prašal.
Gospod Ahčin je eden tistih „štremljev“, ki še iz Bachove absolutične dobe v našo novo dobo molč, to-raj za d6bo svobode ali liberalizma, kakor je zdaj, kot nalašč. On ima strašansk rešpekt pred vsim, kar je na c. k. stopinji više od njega, birokratizem mu je pri-rašen k srcu kakor goba k drevesu, on bi se rešpekta pred c. k. deželnim predsednikom Auerspergom kar stajal in njegovo ime izreče le s trepetanjem. Gospod Ahčin ima dva očesa: prvo je obrnjeno zdaj na slovenske liste in kuplete, drugo na železniške družbe, kjer bi se dal tudi kak groš vjeti; oba pa se obračata po storjenem delu, namreč po konfiskovanji in zborovanji v železniških družbah ponižno do višega njegovega predsedništva vprašajoča, je-li zapazilo njegovo gorečnost za dobro stvar, in če se še ne vidi od da-
lji Si	*
leč kak križec, ki bi priletel na njegov frak. Tega se pa tudi po pravici sme nadejati, kajti kolikokrat je bila država že v nevarnosti in jo je on rešil s svojim bistrim pogledom in še bistrejšim umom, zapazivši v „Slov.Narodu“, v „Brenceljnu“ ali v kakem kupletu prežečega sovražnika, kterega je on potem z listom alL kupletom vred o pravem času konfiskoval. Bog ve, če bi Avstrija še stala, ako bi ne bilo gospoda Ahčina !
Gospod Ahčin je prišel iz Trsta v Ljubljano, in to je bilo dobro. Jel je zahajati v čitalnico, kjer se je strašno narodnega delal ter marsikomu priliznjenosti pravil. Toda bodi-si, da mu je bilo vino prekislo, bo-di-si, da so ga ljudje tako spoštovali, da se nihče ni predrznil približati se mu, in je mož vsled tega večidel sam sedel, izostal je in sklenil, svojo ljubezen in navdušenost za domačo stvar, nad ktero je svet dvomil, dejansko pokazati s svojo skrbjo za narodne časnike, zlasti za „Slov. Narod“ in „Brenceljna“, kterega si je v štirih letih že štirikrat privoščil. Kdor je prav katoliški kristjan, gre vsaj po enkrat na leto k spovedi, kdor je prav. policaj, mora vsaj vsako leto enkrat kaj konfiskovati, če tudi le zato, da se ne odvadi.
Konfiskovati je gospoda Ahčina dolžnost in da to dolžnost spolnuje izključljivo na slovenskih listih, kaže, da jih rajši ima, kakor „Tagblatt“ in celo „Lai-bacherico“, ktera lista nista nikakor za njegov želodec. Ta posel ga torej veseli in zanimivo more biti njegovo seboj zadovoljno srce na večer, kedar je kak list konfiskoval. Zaspi, sam ne ve kako, in v sanjah se mu
prikažejo angeljci, kteri rešitelju države pojo slavne pesmi in mu prineso na rudeče-svilnati blazinici leskeč se zlat križec, kterega mu pripno na levo stran fraka, pod kterem bije blago srce. In kakor je nekdaj Jakob videl angelje priti iz višave po lestvi doli, tako vidi on samega sebe plezati lahkih nog kviško po lestvi; vrb ktere se bliši na tisuče in tisučesvitlih „c. k.“ Pozabljen je zemeljski trebušček, kterega si je pridobil v policijski službi, pozabljen je Vodnik, cegar pesem ni mogel konfiscirati, pozabljeni slovenski igri, kteri je on skoval, da se boste igrali, kedar bo on šel počivat od konfiskovanja. Kakor da bi bil iz čistega zraka vstvarjen puhti kviško in vrh lestvice prineso mu naproti koncesijo za železnico od Amerike po morji do Avstralije, on se stegne hrepenečih rok in — pade iz postelje. Rajska radost, ktera se je lesketala mu v .spanji na obrazu, se spremeni hipoma v čmerno sitnost in take volje gre brat slovenski list, kteri se mu mora brezplačno prinašati v njegovo svetovalsko sobo, ali pa študirat kak kuplet, in ker —mu križici -vedno- po glavi rojijo, jih dela tudi čez kitice kupleta ali pa podčrta višnjevo kako mastno vrsto v časniku ter pošlje prašat c. k. državnega pravdnika, ali bo danes kaj dela. Jn ko dobi povelje ali dovoljenje, kako hitrih nog se poda k Auerspergu, kako urno skliče svoje angelje, ter jih pošlje na lov po slovenski perutnini. Zvečer ima zopet rajske sanje in če se mu Auersperg zadovoljno nasmehlja, radosti in ponosnosti ne vé, ali se je dosti globoko priklonil ali ne, ko je z nosom doteknil svojih se čevljev.
Tak je tisti sloveči Ahčin, kteri tako marljivo skrbi za „Brenceljna“, tak je postal v policijski službi in tak bo, dokler ne bo šel počivat po truda polnem delovanji za državo. In ker je gospod Ahčin tak, se -ga je „Brenceljnu“ treba ogibati, kajti očali g. Ahčina so — tako pravijo — zagledali že celó v jajcu kak las. Zavoljo teh očalov bi bilo najbolje, ako bi „Brencelj“ jel pikati Slovence, kakor „Tagblatt“, ali pripovedoval svojim bralcem nedolžne otroške pravljice, če že noče Auerspergov, nemškutarjev in decemberske ustave na vsa usta hvaliti. Zadnjič so ga zajeli, ker jim je to -„ustavo prestrgano narisal in ker je imela „reš-pehtarjevá kuharca“ prehud jezik. Kdaj ga bodo zdaj, se še ne vé, kedar pa Vam v roke ne pride, takrat je gotovo, da ga policija pohrusta, ker je vedno naročena na vse liste in le, če ona ne mara za-nj, potem sme frčati po# svetu. Ali ni „fletno“ na svetu ?
„Brencelj“.
Nov volilni red — za novo leto 1873.
- Letošnja zima je nenavadno gorka, toraj tudi Slovencem ni mraz. Slovencem pa mora biti mraz, kajti mraz ni prijeten občutek. Prijetnega se pa Slovencu nič ne privošči in ker narava ne skrbi za neprijetno jim vreme, se mora skrbeti za-nj v viših krogih. Iz viših krogov že davno ni nič dobrega prišlo za Slovenca, tam mu je obnebje temno, iz črnih oblakov mu švigajo Piskri, Auerspergi, Zime, Matijčki in še enaka toča mu pobija po političnem polji.
Iz vsega tega se vidi, da mora pasti tudi sneg. In ta sneg že pada, nov volilen red za državni zbor že visi nad Slovenci. Dozdaj je bilo po Kranjskem za dunajsko ustavoverno ministerstvo jako neugodno vreme, pridelalo je le enega ustavaškega poslanca za državni zbor, vsi drugi bili so narodni ali po domače, mini-sterstvu „za nič“. Toraj je naravno, da ministerstvo poskusi poslancev za državni zbor naravnost na kme-
tih, po mestih in trgih nabrati, kajti iz deželnega zbora kranjskega za ministerstvo ni bilo moke, iz ktere bi se bili dali peči njemu okusni „kifelci“.
Vendar ministerstvo ni hotelo samovoljno in po svoji glavi presti štrene za Slovence, marveč poklicalo je k posvetovanji na Dunaj narodne in spoštovane može, kakor je Dežman s svojimi grabljami, vitežki Kaltenegger itd., za kterimi je gotovo vsa kranjska dežela, posebno,' kedar teko. Ni dvomiti, da so ti možje, ktere ves narod spoštuje, ter jih pozna kakor slabe groše, dali mini-sterstvu le tak svét, ki je Slovencem koristen, kajti ti možje dobro vedó, kako daleč je na Dunaj in kako nerad gré slovensk poslanec na dolgo pot. Toraj bi radi ustregli Slovencem s tem, da bi jim prihranili to težavno pot ter sami hodili namestu njih tje, kjer imajo pri jako dobri plači prebito malo opraviti, toraj jim mnogo časa ostaja. Vrh tega previdijo, da imajo Slovenci pičlo število vrlih mož, kteri so jim doma bolj potrebni, kakor na Dunaji, kjer bi v zbornici brez dela sedeli. Vendar je ljudstvo-tako- slepo,-da voli- vselej le svoje ljudi na Dunaj, kteri potem ne gredo tje, namesto nemškutarjev, kteri bi šli na vso moč radi.
Z ozirom na to, da so slovenski poslanci tudi letos sklenili, da ne gredo na Dunaj, ker jim je doma bolj gorko, poslalo jim bo ministerstvo sneg, ki se že pripravlja. Ta sneg je novi volilni red. Ko ta pade in zopet skopni, zrastlo bo na Kranjskem namesto šest •f- devet poslancev in med temi, če bo po vladni volji, čvetero nemškutarjev. Veliko posestvo, ktero je imelo do zdaj enega poslanca, dobi dva i naj ju vzame, kjer hoče. Naj bolje bo, ako si zbere dva, ki v navadnem letu 365, v prestopnem 366 dni in vsak dan 24 ur po-hajkovata ali pa kaka „lačenbergarja“. Če ne vedó zá take ljudi, naj se oglasijo pri „Brenceljnu.“
Mesto ljubljansko ali prav za prav c. k. uradniki in Janez - Klobasarji bodo volili s trgovsko zbornico skupno enega poslanca. Ker je dosti c. k. uradnikov in Janez-Klobasarjev v Ljubljani, bo gotovo kak Dežman romal na Dunaj. Le kmetje dobe namesto treh samo štiri poslance. Za kmeta je vse dobro. Saj so še štirje preveč, če niso nemškutarji. Po nemškutarjih popra-šujejo na Dunaji kakor lovci po dobrih pseh in če le kje kteri svoj nos kviško pomoli, hajdi ga že imajo in v istem hipu je — šolski nadzornik, svetovalec, deželni glavar ali celó deželni predsednik. Reveži, da jih imajo tako na muhi! Za Slovenca se ne zmeni drug, kakor davkar in sem ter tje deželna sodnija, da ga malo pripré.
Slovenci po deželi! Naravnost v državni zbor na Dunaj še niste nikdar volili, toraj težko, da bi znali, treba vam bo poduka. Tukaj je:
Kedar pride čas volitve, ne zbirajte se skup, kakor do zdaj in ne volite koga, kterega vam priporoča kako sleparsko slovensko društvo. To vladi ni všeč. Zaprla sicer tudi zdaj ne bo nikogar, ki bi volil predrzno Slovenca, toda ljubo jej ne bo, verjemite „Brenceljnu“. Marveč zberite se in prosite s ponižnim glasom svojega c. k. okrajnega glavarja — če je nemškutar, in teh se hvala Bogu, ne manjka —, njegovega adjunkta ali pa kacega pisarčka v pisarnici ali celó briča pred vrati, da bi šel na Dunaj v državni zbor, kajti ljubši je vladi zadnji brič za poslanca, kakor n. pr. kak dr. Bleiweis ali dr. Costa. Ni se vam bati, da bi vam „žlahtni gospod“ odbili prošnjo in tako boste imeli potem na Dunaji zastopnika, kteri bo vladi všeč, in tudi vi se boste prikupili ministerstvu in „Tagblatt“ ljubljanski vam bo hvalo pel ter vsemu svetu oznanoval, da ima slovenska zemlja jako omikano ljudstvo, ki ni več zakovano v spone duhovščine in narodnih sleparjev, ki spozna, da je le nemškutar in brič tisti, ki ga more osrečiti.
„Pravični greši po sedemkrat na dan“. — Kolikokrat na dan greši naše ministerstvo ?
*
* *
„Obljube visokih gospodov so prazne pene“. — Da bi bile vsaj morske pene, potem bi si Slovenci pipe iz morske pene prav po ceni rezali.
* *
„Od Sveteca do Dežmana jele en korak“. — To je tudi brez polivke razumljivo.
*
* *
„Kdor se ponižuje, bo povikšan“. — Kdor vzame hišno kacega veljaka za ženo, postane kmalu kaj.

Nek zagrizen tujec je že čez 20 let na Slovenskem in vendar se ni naučil več slovenščine, kakor dve besedi, namreč: „proklet hudič“!
Ta zagrizen nemčur pa ima sina, ki je še le dve leti star. In glejte! ta sin zna bolje slovenski, kakor oče. Ali ni to čudna zastavica?
Minister Auersperg. No, trdovratneža, ali še	__________
od lani sedita tu, roke križem držeča? Ne gresta v
državni zbor?	PoslaitCU gTOfll TilIIHill.
Ceh. Niks tajc!
Slovenec. Nimam časa!	Kaj pa delate na Dunaji, gospod grof? Morda na
uro gledate? Ali Vam ni že dolg čas? Se še niste na------*-----	veličali?	„Brencelj“, radovedna muha.
Tur n ar. Oho, ti si fajerber in vendar zahajaš v slovenske krčme, v slovenska društva?
Fajerber. Ne zmiraj, imam dobre vzroke. Kedar imam denar, zahajam v naše nemčurske gostilnice; kedar imam pa prazen žep —
Tur n ar. Haha! Razumim! V slovenske gostilnice hodiš na upanje pit?
Fajerber. Taka je! Toraj če komu škodujem, škodujem le slovenskim krčmarjem.
„Prvi bodo zadnji in zadnji postali prvi“. — Zarad tega se jih vidi toliko, ki so bili v šolah vedno zadnji, pri nas zdaj na prvih stopinjah po c. k. in deželnih uradnijah, šolskih svetih itd.
*
* *
„Lepa beseda lepo mesto najde“. — Zarad tega je vsak nemškutar, kterega jamejo slovenski listi obirati, kmalu šolski nadzornik ali kaj tacega.
* *
„Strela iz višave šine najraje v visoke stvari“. — Milost iz viših krogov Šine tako rada v visoke, t. j. prazne glave.
izurjenih mizarjev,
kteri znajo limati ministerske stole, kedar se začno majati. Več o tem pri
Ministerstvu na Dunaji.
Bešpebtarjova kultarca piše:
Mnogim Gospodom. Dons nimam še cajta, vsem antvert dat, k’ so kej prašal. Nej mal poterpš, bom v prihodnji numar vsakmu svoje povedala, de bo vse voreng.
Ker je podoba iz Dunaja prišla več dni pozneje, kakor je bila naročena, se je ta list zakasnil za nekaj dni. S tem se odgovarja na do-šle reklamacije. Prihodnji „Brencelj“ bo prifr-čal koj za tem. — Prvi list V. letnika se je poslal vsim dozdanjim naročnikom in še nekterim znanim prijatljem narodne, stvari. Kdor ga ne misli sprejemati, naj ga blagovoljno pošlje nazaj.
¿MF- Tisti p. n. gospodje, ki bi ga obdržali, naznanijo s tem na tihem, da jih je volja ga prejemati dalje in naročnino poslati pri priliki.
„Brencelj“, zdaj že v 5. letu svoje starosti.
Tista zver, ktero so bili zaprli na Žabjek, da je dvoje mesecev premišljevala, kam pride včasih tisti, ki gloda nemškutarskega pesa, je zopet izpuščena in razsaja vnovič, kakor da bi je na Žabjeku ne bili prav nič vkrotili. Taka zver pa v sedanji dobi svobode in prostosti ne sme nikakor prosta hoditi po sveti, to je tako jasno, kakor vest nemškutarskih porotnikov, ki so spoznali, da je ta zver vendar-le že predivja.
Ker jo je pa slavna ljubljanska deželna sodnija vkljub temu že čez dva meseca izpustila iz varne hišice, treba bo, da se na drugačen način zopet priklene. Slavna sodnija dozdaj še nima pravega vzroka, da bi to storila, toraj se raztegne dolžnost do Vas, ki veste, kako nevarna je ta zver, da jo priklenete.
Priklene se pa ta zver lahko za celo leto, za pol in za četrt leta, da se jej le plača hrana, ktere potrebuje med tem. Da bo pa vsak že naprej vedel, koliko ta zver, ki se po domače „ISreilceij44 imenuje, potrebuje,, podi seVam sledeči proračun :
Za celo leto priklenjen potrebuje „Brencelj“ 3 gld. -^-kr.
Za ppl leta priklenjen potrebuje le ... I	„ 50 §j
Za četrt leta priklenjen celo le...................—	„ 80 ¡g
Iz tega vidite, da se je ta zver na Žabjeku navadila postiti se, ker je s tako malim zadovoljna.
Kako nevarna je omenjena zver, se lahko vidi iz tega, da jo je slavna c. k. policija v štirih letih že trikrat vjela in slavna c. k. deželna sodnija, s pomočjo vestnih porotnikov v tretjem letu njene starosti za dva meseca zaprla. Ktera druga žival se mora bahati, da je v štirih letih svoje starosti že toliko doživela?
Zdaj, ko stopi v peto leto svoje.starosti ali svojega razsajanja, zdaj.ko si je brusila na Žabjeku dva meseca zčlo, bo gotovo še bolj razposajena^ torej še bolj nevarna. Kdor si je ne priklene, naj se trese, bo že videl, kaj „Brencelj“ zna.
Tecite toraj vsi, ki ste imeli zver do zdaj priklenjeno, pa tudi tisti, ki je dozdaj še niste priklenili, k bližnji pošti ali pa v njen berlog, da se zavarujete; kajti kdor prepozno pride, dobi gole kosti. Priklene si ga lahko vsak, ne gleda se ne na osebo, ne na starost in ne na spol.
Kdor je bil tako prederzen, da je imel to zver že.celo leto priklenjeno in jej ni dal doslej še nič jesti, gorje mu! „Brencelj“ se je navadil postiti, a popolnoma brez jesti ne morebiti. Podvizajte se, Vi zanikerniži, da mu pošljete kmalu dolžno hrano, če ne, boste videli, kaj bo.
V kratkem bo skuhal „Brencelj“ jako „žmahtno jed, kakoršne se je navadil kuhati na Žabjeku, namreč:
Pristavljena k ognju je ta jed že, da le zavre, pa bo dobra, potem jo bo vsak dobil za 30 kr. Ker je v nji skuhana Risterjeva, pasja krota, bo gotovo jako mastna.
Kdor jo želi pokusiti, naj priloži naročnini 30 kr. in dobil jo bo po pošti. Zabeljena bo z blizo *30. novimi, jako smešnimi podobami.
Denar se pošilja najlože po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen).
Podvizajte se toraj, da si ga vsak kmalu 'priklene,kajti kdor tega ne stori, se bo kesal, a prepozno bo.
Izdajatelj Jakob Alešovec. Tisk „Narodne tiskarne“ v Ljubljani. — Podobe F. Matolonija na Dunaji.
Slovenski pios.estnik. Gospod pravdnik, kakega vraga ste li vstrelili, da tako zadovoljnega obraza in ponosno stopate?
Državni pravdnik. „Brenceljna“.	_
Slov. posestnik. Pojte no, da greste muhe streljat! Te mi ne škodujejo toliko, kakor oni-le zajec, kteri mi vedno v zelje zahaja, in pa ono lesica, ktera mi kokoši davi. Tako zver mi* postrelite, ne pa „Brenceljna“, kteri k večemu koga malo pikne, a ne dela take škode, kakor ta zajec in lesica.
Drž. pravdnik. Zajca in lesico vstreliti dozdaj nimamo še povelja.
Blagodušnost.
Slovenski državni poslanci so darovali svoje diete, ktere bi imeli, ako bi bili šli na Dunaj, za potrebe slavnega konšt. društva ljubljanskega. Zdaj jim vsaj „Tagblatt“ ne bo več zabavljal.
Poslancu grofu Thiirnu.
Kaj pa delate na Duuaji, gospod grof? Morda na uro gledate? Ali Vam ni že dolg čas? Se še niste naveličali ?	„Brencelj", radovedna muha.
Važna novica.
Graška „Tagespost“ in po nji „Laibacherica“ ste prinesli vsemu svetu važno novico, da se je dr. Leitmayer, zdaj deželne sodnije svetovalec v Novemmestu in znani prijatelj „Brenceljnu“, zaročil. Vsled te strašne novice ljubljanskega vladpega lista je bila vsa Ljubljana več dni na nogah, vse je govorilo o tej za avstrijsko državo jako važni dogodbi. Ljubljanska „teta“ včasi tudi kaj važnega čenča. Kedar bo kak ustavoverec ali birokrat „kaj majhnega“ dobil, bodo gotovo na Gradu streljali.
Rsšpehtarjova kuharca.
Vse, kar je na svet, je začelo crukat. In zakaj je začelo crukat? Zato, k’ smo peršli nazaj na tist, kar je blo pred 48. letom, k’ so tiste, k’ so nosil špi-časte klobuke al pa veliko dolgo brado al pokenbort, po cest lovil in zapiral. Tist cajt so gvišno naš gospod polcajrot Ahčin v šolo hodil, zato k’ oni zdej per nos skor tako tri-bajo. Ta^ zadnji' bart sem jest nekaj malga plavšala od tiste pre-tekcije, pa so me koj perjel in zapečatil, ko-ker tud „Brenceljna“, kar se pravi^konfuciscirat al toko nekok. S tem so nam naredli tako zmešengo, de nismo mogli en cel mesec nič drukat, zato imamo pa tako feršpetengo, kar bomo pa kmal poglihal.
Ja res, človk ne ve več, kaj b’ govoril al plavšal, gospod polcajrot imajo strašno tenka ušesa in vse slišjo, potlej pa statsanboltu povedo in ta pošlje briče po nas. O, to je strašno fletno. Na to, kar se političenga amtiče, vsi^ pjontarji od tistih fiuancarjov noter do rotovških brieev toko avfpasajo, da večkrat vidjo al slišjo še kej tacga, kar ni; med tem jim pa kasirji dnarje kradejo, k ar b’ morbit ne mogli, ko b’ se ti pjontarji belj za svoj kšeft, koker za politične agitirenge kimral. Bog ve, če b’ bil tist davkarski iblajtar, k’ je za tolk tavžent obligacjouov iz kaše ukradel, mogel to strit, ko b’ ga bila gospod Pozanar in tist Caramba-Ertel kontrolirala, namest de sta per volitvah tolk cajta za agitirenge ponucala, kar ni njih dinst.-Pa men se zdi, da imajo tist gvavtni pjontarji in krvava rihta več veselja nad enim samim konfisciranim „Brenceljnam“, koker nad 99. kasirjem, ki so kaše okradli. Per takih okol-fitavah to ne more drugač bit, k’ lancpresident še clo šrifto do cesarja v očitnih krajih podpisavat prepove.
Bes sem že v ferlegnat, kaj b’ plavšala, k’ se nad vsem gospod Ahčin in njegove glihe ldje toko razicajo, koker de b’ moje besede svet stresle. Me, kar nas je ibljanskih kuharc, smo sklenile napravt si take mejhne ključavnice za usta, de s’ jih bomo zaklenile, al pa bomo ajnfirale tako šprabo z očmi in cajhengam, k’ jo se Ahčin ne znajo, potlej bomo imele saj en cajt gmah.
H konc pa še eno, k’ smo jo me kuliarce znajdle. Al veste, de Ahčin tačas niso bli še svetvalec, k’ je Bog svet in ljudi straril? Kaj ne, de neveste? Glejte, ke b’ bli gospod Anton Ahčin že takrat svetovalec, b’ bli gotovo Bogu svetvali, de naj stvari druge ljudi brez ust, rok in možganov, le polcajem nej dd te stvari in še dolge ušesa, potlej bodo vse regirenge lohko shajale. Ker pa imajo tud drug ldje še možgane, usta in roke, de morejo mislit, govorit in pisat, je gotova gviš-nost, de Ahčin niso bli per stvarjenji sveta in ljudi zraven al saj niso imel nič za govorit.
Toda z ndm Ahčin ne bodo fertek, nej le nič ne anbantlajo z nam kuharcam, če ne, bomo prišle s šefi811“ in kuhavnicam nad njega, potlej bo pa tekel, pre- \ mal ga bo.
Adijo! Dons sem preveč razicana, b’ mi spet kmal kaj ušlo, kar b’ Ahčinovim ušesam ne dopadlo. Pa raj molčim, bom za drug bart kej belj kunštenga stuhtala.
Iz Olimpa.
Dragi mi „Brencelj!“
Skoro Ti ne upam več pisati, boječ se, da bi kak policijski duh na železnici mojega pisma ne ustavil, kakor se je na ljubljanskem kolodvoru zgodilo s pismi „narodne tiskarne“. Bes, daleč ste že pri Vas s svobodo, hvala Auerspergu in njegovim privržencem! Ne veš, kako smo veseli, da do nas tu gori ne sega njegova oblast, da nam ne more prepovedati nabiranja podpisev do vladarja in ustanovitve bralnih društev, kakor v Zagorji na Notranjskem; mi se smemo smejati taki prepovedi, vi na zemlji pa ne, ali k večemu na tihem, da vas ne sliši uho kacega briča ali policaja. Od našega visokega stališča tukajgoriševidi orjažko po-stopanje zemeljskih črvičev v Auerspergovi, Kollerjevi, Ogrinčevi, Flandungovi, Schönwettrovi inDerbičevi koži neskončno komično; zlasti kočevski paša kodrastih las in plemenitega nosu se nam zdi po njegovem energičnem ukazu neznano komično-orjaški. Ce bi bil jaz še na zemlji, Bog ve, ali bi ne prišel v skušnjavo, se pred njim do tal prikloniti, kakor se priklanja znameniti Ahčin pred svojim gospodom Auerspergom, tako da se od tukaj doli samo širok njegov hrbet vidi.
, Dobro vas strahujejo, to moramo celo mi pripo-znati, ki smo zdaj za zemeljsko trpljenje popolnoma neobčutljivi. Vendar ste tudi vi dobro zviti, da jih večkrat na led speljete. Vkljub prepovedi vidimo peljati se podpise do cesarja iz vseh krajev proti Ljubljani in to nas zelo veseli, zlasti Vodnika, kteri pravi, da se ni zmotil, ko je v pesmih prepeval bistroumnost svojih rojakov. Zdaj je zložil eno trojici Fladung-Ogrinec-Schönwettrovi, Mašek je zložil godbo in zdaj jo pojemo vsak večer, kedar se trojici že o zlatih križcih itd. sanja. Prva kitica se glasi:
Paša kočevski mi bodi pozdravljen,
Planinski, litijski, iz Celja prestavljen!
Vi ste vsi skup imenitni možje,
Ce snidete se, ste vsi skupej trije.
Druge kitice pa se Ti ne upam poslati, ker mi tukaj pesem ne kujemo zato, da bi jih potem Ahčin peti prepovedal ali pa celo konfisciral. Mastna, zabeljena in slana je ta pesem, dasiravno se to iz prve kitice ne vidi, to Ti zagotovim ;• če bi jo na večer pod oknom enega teh gospodov zapeli, stavim, da bi priletel v ponočni obleki doli, ne boječ se prehlajenja. Napev je nekoliko podoben znani nemški: „Es waren einmal drei H.“
Tomšič, tudi tukaj poln muh, je nekega večera sprožil misel, da bi se tim trem možem napravil še živečim spominek po prostovoljnih doneskih, kteri bi se imeli po vsem Slovenskem nabirati. Ako bo vam ze- * meljskim črvam ta misel všeč, naznanite nam, vabilo je že sestavljeno.
Toliko za danes, ker pošta že odhaja. Na zdravje!
Ves Tvoj
Miroslav.
Znamenje časa.
Zdaj se res čudne reči godé po svetu. In vendable liberaluhi trdijo, da se čudeži več ne godé. Pač, godé se, to kažejo novine, kakoršne človek skoro vsak dan se na tišče lahko po časnikih bere, in ktere se večidel enako tako-le glasé:
„Danes dopoldan se je oglasil davkar j. pri preis-kalni sodniji in naznanil, da je zapravil iz izročene mu kaše 60.000 gld. in to v trinajstih letih.“
Za božjo voljo ! Je to li mogoče pri današnji biro-kratični natančnosti ? Ali ni nikogar, kteri bi mu bil na prste gledal? Pač, je, celó lepo število jih je in vsi ti so dobro plačani zato, da bi mu na prste gledali. Mu li ne gledajo na prste? Pač, tudi to, posebno, kedar so kake volitve, takrat se poda gospod fiuančni prokurator, gospod finančni svetovalec, gospod finančni nadsvetovalec in še drugi „financlarji“ v svoji lastni mogočni osebi k njemu, a ne, da bi mu pregledali kašo, marveč pridušajo ga, da voli za némciirskó stranko ali da podpiše to alilino adrestT kacega nemčurskega društva. Razen tega se prilično po-menkovajo o kaši itd. in nasledki tacega uradovanja in nadzorovanja se bero nazadnje v zgorej navedeni časnikarski novici in slišijo v sodnijski dvorani, če kak nož ali kaka krogla iz pištole ne konča prej tacega uradnika življenje, ali če v vodi ne vtopi svoje sramote ali je neobesi na kako drevo.
Taka se godi, če finančne više glave vsled prevelikih političnih poslov nimajo časa, preiskavati kaše svojih podložnih, ali če so podložni bistrejše glave od predstojnikov. kar že ni več nenavadno. Ce bo šlo tako lepo naprej, se ne bomo čudili, ako bomo brali po listih take-le novice :
JP. Blagajnik ljubljanskega mesta se je danes V8trelil. Ko so preiskali njegovo kašo, je manjkalo v nji 3 miljone goldinarjev. Kako mu je bilo mogoče, vzeti jih iz nje, ne more nihče razumeti.
Æ Včeraj so našli v vodi truplo ranjcega L., dav-karskega blagajnika. Sodnijska komisija se pri tej priči poda preiskavat njegovo kašo, a kako strmi, ko vidi, da tam, kjer je stalo poslopje davkarske uradnije, ni videti kamna več! Ranjki ni bil le davkarsko kašo popolnoma izpraznil, timveč tudi hišo davkarsko podrl in prodal, predno je njegovo nadzorstvo to zapazilo.
B. Iz N. se nam piše: Predstojnik tukajšnega okraja se je pred nekoliko dnevi sam izdal sodniji ter poročil, daje že deset let pridrževal in za-se rabil vse davke, ktere je prejemal od kmetov. Površna preiskava je pokazala, da je to res. Kako mu je bilo li mogoče slepariti tako dolgo finančno vodstvo?
Vprašanje. Ali bi ne bilo bolje za državne kaše in za državo samo, ako bi se c. k. finančni uradniki više in niže vrste malo manj pečali s politiko?
Prosimo odgovora.
Nekteri, ki dozdaj niso verovali na čudeže.
Da se je letošnji „Brencelj“ tako zakasnil, je kriv deloma slavni c. k. konfiskator Anton Ahčin, kteri mu je s pomočjo še slavnejšega zdravnika c. k. državnega pravdnika koze stavil in vrh tega še puščal koj v začetku leta, — deloma dunajski podobar in risar, kteri mu je drugo podobo tako poslal, da ni bila nikakor
zaj-abo. Ker je prvo številko gosp. Ahčin naročil in vse istise za-se obdržal, moral je „Brencelj“, da dobe naročniki vse številke, izdati prvo še enkrat, izpustivši one članke, kteri so bili slavni sodniji tako všeč, da jih je zapečatila. List št. 3 in 4 bo prišel tik za tem in v začetku aprila bodo' imeli naročniki že 6 številk v rokah, se vč, če se gosp. Ahčin zopet vmes ne vtakne, ker je „Brencelj“ pri njem, c. ki pravdništvu in c. k. deželni sodniji strašno cenjen. „Ričet iz Žabjeka“ se bo jel razpošiljati še tekoči teden, v 10 dneh ga bodo že vsi tisti, ki so ga naročili, na svoji mizi imeli. Kdor naročnikov si ga dozdaj še ni naročil, naj, ako ga želi pokbsiti, to naznani in pristavi, da bo znesek 30 kr. poslal s prihodnjo naročnino vred, potem se mu bo -poslala ta - žmahtna rihta “, “ki se sme jesti tudi postne dneve, da-si je zabeljena s (pasjo) mas-t j o. Tisti pa, ki ste reklamirali zarad nepreje-tega „Brenceljna“v odpustite zamudo, kajti kdor ne skusi, ne ve, kako težaven je posel „Bren-celjna“ pod nadzorstvom Auerspergovih privržencev, kakor je mnogocenjeni gospod Ahčin. Zarad tega si je „Brencelj“ svest, da ga boste Vi tem krepkejše podpirali, čira bolj mu Auersperg in sodnija na prste gledata. Kaj ne, na Vas se smem zanašati, Vi niste vsi Ahčini!
„Brencelj“ piše.
Sl. čitalnicam: v Gabru. Naročnina za „Br.“ znaša 3 gld. n e p a 2 gld. 40 kr. na leto. Vsled tega ste zaostali v leta 1871. in 72. tako, da po odračunjenih poslanih 1 gld. 20 kr. mi še gre za 72. leto 30 kr. Ge je Čitalnica uboga, prosim naznanite mi to. — V St. trgu pri R. Od poslanih 3 gld. spada 1 gld. 80. kr. za lansko leto. — V Meti. Od posanih 1 gld. 50 kr. spada 1 gld. za lansko leto. — V Ž. Kaplji. S poslanimi 1 gld. 50 kr. poravnana naročnina lanskega leta. — V Ma-rib. Poslanih 1 gld. 50 kr. za drugo polletje lanskega leta. — V Kastvi. Ker je bila sl. čitalnica vso lansko naročnino na dolgu, mi gre še 1 gld. 50 kr..za lansko leto.— V Ajdovščini. Poslanih 2 gld. 40 kr. odštel od starega dolga (3 gld.) za leto 1871. — Gosp. J. G. v T. Plačano do 15 aprila t. 1. — Gosp. L. G. v L. Od poslanih 3 gld. 30 kr. za lansko leto 1 gld. 50 kr. — Gosp. A. G. v N. Ravno tako. — Gosp. V. G v M. Od poslanih 1 gld. 80 kr. za lansko leto 1 gld. 50 kr. — Gosp. J. J. v T. 1 gld. 50 kr. za lansko leto vpisal. — Gosp. A. J v R. Poslani 3 gld. za lansko leto. — Gosp. F. K. v B. Še 1 gld. za lansko leto. — Gosp. F. K. v K. Poslanih 1 gld. 50 kr. za drugo polletje 1872. — Gosp. A. L. na G. Poslani 3 gld. za lansko leto. —Gosp. J. M. v M. 2 gld. 50 kr. za lansko leto, toraj le 50 kr. za letos. — Gosp. F. P. v S. vasi. Poslani 3 gld. za lansko leto. — Gosp. J. P. v Z. Od poslanih 1 gld. 80 kr. spada 80 kr. za zadnje četrtletje lanskega leta. Pismo d ■ Vas ni bilo moje, gotovo kaka mistifikacija, meni vse čisto ni znana stvar. — Gosp. V. Pt. v K. Naročnina Vaša sega do 1 jul ja t. 1. — Gosp. F. P. (A. N.) v T. Od poslanih 1 gld. 80 kr. spada 1 gld, 50. kr. za drugo polovico lanskega leta. — Gosp. Fl. P. v g. Od poslanih 2 gld. 40 kr. spada 2 gld. 20 kr. za lansko leto. — Gosp. F. R. v R. Od poslanih 1 gld. 80 kr. spada 1 gld. 50 kr. za drugo polo 1. 1.— Gosp. M. St. v P. (111. C.) Poslani 3 gld. za lansko leto. — Gosp. N. St. v St-, t. Pos a-nih 1 gld. 50 kr. za drugo pol. 1. 1. — Gosp. J. Š. v T. — Ravno tako. — Gosp. G. P. v St. J. p. L. Za lansko leto 3 gld. — Gosp. J. S. v R. Poslanih 80 kr. za četrti kvartal 1.1. — Gosp. J. L. v M. Od poslanih 3 gld. 30. kr. pride 1 gld. 50 kr. za drugo pol. lanskega leta.
Tista zver, ktero so bili zaprli na Žabjek, da je dvoje mesecev premišljevala, kam pride včasih tisti, ki gloda nemškutarskega pesa, je zopet izpuščena in raz-‘ saja vnovič, kakor da bi je na Žabjeku ne bili prav nič vkrotili. __Taka zver pa v sedanji dobi . svobode in prostosti ne sme nikakor prosta hoditi po sveti, to je tako jasno, kakor vest nemškutarskih porotnikov, ki so spoznali, da je ta zver vendar-le že pre divja.
Ker jo je pa slavna ljubljanska deželna sodnija vkljub temu že čez dva meseca izpustila iz varne hišice, treba bo, da se na drugačen način zopet priklene. Slavna sodnija dozdaj še nima pravega vzroka, da bi to storila, toraj se raztegne dolžu ost do V as, ~ki veste, kako ^nevarna je ta zver, da jo priklenete.
Priklene se pa ta zver lahko za celo leto, za pol in za četrt leta, da se jej le plača hrana, ktere potrebuje med tem. Da bo pa vsak že naprej vedel, koliko ta zver, ki se po domače „Brencelj“ imenuje, potrebuje, podd seVam sledeči proračun:
Za celo leto priklenjen potrebuje „Brencelj“ 3 gld. — kr.
Za pol leta priklenjen potrebuje le ... I	„ 50 „
Za četrt leta priklenjen celo le ..... —	„ 80 „
Iz tega vidite, da se je ta zver na Žabjeku navadila postiti se, ker je s tako malim zadovoljna.	g	'
Kako nevarna je omenjena zver, se lahko vidi iz tega, da jo je slavna c. k. policija v štirih letih že štirikrat vjela in slavna c. k. deželna sodnija s pomočjo vestnih porotnikov v tretjem letu njene starosti za dva meseca zaprla. Ktera druga žival se mora bahati, da je v štirih letih svoje starosti že toliko doživela?
Zdaj, ko stopi v peto leto svoje starosti ali svojega razsajanja, zdaj ko si je brusila na Žabjeku dva meseca zelo, bo gotovo še bolj razposajena, torej še bolj nevarna. Kdor si je ne priklene, naj se trese, bo že videl, kaj „Brencelj“ zna.
Tecite toraj vsi, ki ste imeli zver do zdaj priklenjeno, pa tudi tisti ki je dozdaj še niste priklenili, k bližnji pošti ali pa v njen berlog, da se zavarujete; kajti kdor prepozno pride, dobi gole kosti. Priklene si ga lahko vsak, ne gleda se ne na osebo, ne na starost in ne na spol.
Kdor je bil tako predrzen, da je imel to zver že celo leto * priklenjeno in jej ni dal doslej še nič jesti, gorje mu! „Brencelj“ se je navadil postiti, a popolnoma brez jesti ne more biti. Podvizajte se, Vi zanikerniži, da mu pošljete kmalu dolžno hrano, če ne, boste videli, kaj bo.
V kratkem bo skuhal „Brencelj“ jako „žmahtno“ jed, kakoršne se je navadil kuhati na Žabjeku, namreč:
Pristavljena k ognju je ta jed že, da le zavre, pa bo dobra, potem jo bo vsak dobil za 30 lir. Ker je v nji skuhana Kisterjeva pasja krota, bo gotovo jako mastna.
Kdor jo želi pokusili, naj priloži naročnini 30 kr. in dobil jo bo po pošti. Zabeljena bo z blizo 30. novimi, jako smešnimi podobami.
Denar se pošilja najlože po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Podvizajte se toraj, da si ga vsak kmalu priklene, kajti kdor tega ne stori, se bo kesal, a prepozno bo.
Izdajatelj Jakob Alešovec. Tisk „Narodne tiskarne“ v Ljubljani. — Podobe F. Matolonija na Dunaji.