List .39. Prečastitimu, Previkšimu, Prevzvišenimu (i O* polili Ia ON podil mmm škofu Iijulilj/iiiskimu in knr/.n , velikimu križniku res. a mir. Leiifiiililitriiia redu. rite-su re.s. arxlr. redu z-ela-ne kritne I. remle. knnteudniku res. arslr. reda Frane - Jniefur ign . />ni rimu xk tirnima xrelorarcii res. kralj, aitusl. I eliransl vu ild. O Njih petdeseti obletnici nove maše v spodobno znamnje svoje priserčne hvaležnosti. Zim <1 m/., ki Tvoja roka jih vsadilft. hi ljiilit'/.ni\(i zanje se skerlii, Nar lepši, milši ena zeleni. — O «|e hi vetlna rosa ju pojila! .It* tliij+jevxe. ki ca je naredila llnlirute Tvoje inilosi. «le sloji \ zavetje mlatlih sere neilolznosli. — II tleli ia rozea nikdar ne vsalinila! Zatoraj radi Iii cvellieo vili t vene. ki plele »a Ijiilir7.ru Ti — llovoli to nam. oce ti raci. mili! Crellico. ki nam v sercu je pognala, ki \ sereii vsim liani klije. zeleni. Ti )iodaimi fiersercna je ■t-ahrala. HulolUka ecrkfv na Turškim. H. V Azii. 1 D.) S ni i r n a, nar vi ri kupčijsko mesto v mali Azii, ima do 12(1.0(10 ljudi, kterih polovica so Turki, 43.000 je (irekov in Armeneov, 6000 Judov iu 20(10 Evropejcov. Katoličanov je v tem mestu 15.000, kteri imajo od leta 1N1S tukaj veliko škofijo, 2 cerkvi, kjer so Kapucinarji iu Laza ris t i duhovni pastirji. Kristjani stanujejo v posebnim delu tega mesta, Turki spet v posebnim, in akoravno so ti v vedni zadevi z Evropejci zavoljo kupčije, so vender tako srovi in polni sovraštva do Evropejcov, de se ti le v družbi kavasa (turškiga policaja) upajo v njih umazane ulice stopiti. V smir-nejsko viši škofijo je pripisanih tudi 40 katoliških družin bližnjiga otoka M i t i len e (Lesbos). ki imajo svojo cerkev. Smirna, po turško Isniir, je bila ob easu Rimljanov silno veliko mesto. Od keršanske srenje \ Smiriii piše že sv. Janez Evangelist v Skrivil. Tečaj lil. liazod. 2, H. in hvali njeniga škofa: berž ko ne je bil ta sv. Polikarp. Polikarp namreč jc bil. kakor sv. Irenej. njegov učenec piše, od aposteljnov podučen , sc jc pogovarjal z mnogimi, kteri so sc Gospoda Jezusa Kristusa vidili, in po besedah Ter-tuliana je sv. Janez Evangelist njega Smirnejeani škofa dal. Ko je ta sv. mož žc 70 Ut Smiriiiško cerkev vladal, je bilNtilct star od neverniga oblastnika Slacija Kvadrata I. 16!) pod cesarjem Markam Avrelijeni obsojen, de bi na germadi sežgan bil. 1'rniši kakor ajdje so judje berž po izrečenim obsojenji derv nanesli. Ali oginj se ga ni prijel, ampak je obok nad njim napravil, toraj je pristopil rabelj, ga z mečem prehodil, in tekoča kri sv. mueenca je oginj pogasila. 20.) Mala Azi j a, ap;»>tolj>ki vikariai. k. ga Smirnejski veliki škof oskerbuje. Pra\ za prav je to le mision, ki ima sem in ijc nektere po mestih naseljene vernike. O minljivost vsiga pozemelj-skiga! Kam so došle mesta Kalccdon, Elez. Sar-des , Nikomedia, Nicca in druge nekdaj tako sloveče v pcrvili časih keršanstva. ki so bile v ti veliki deželi? Zdaj so revne turške gnjezda, komaj sledovi njih nekdanje lepote se še dobijo. 21. ) Trapez uut (Trehisonde), nova apo-stoljska prelektiira ob bn govih cerniga morja, k jer se zavoljo kupčije čezdalje več l.aliiieov nascluje. /a nje je od 1. 1*52 apostoljski prefeki Filip da llologna in 2 misionarja. Trapczunt jc bil od leta |'^04 sedež lastniga cesarstva, iu cesarji konincn-ske hiše so v tem mestu veliko zalih cc»k\a posia\ili: ali leta 14(51 je grozovitni sultan Alabomed II. ti deržavi konec storil. Cesar llavid je bi) s svojo rodovino v Adrianopelj odpeljan: nekteri udje cesarske liise so sc poturčili. de bi se sullauii bolj perkupili. Ali .Mahomed drugi ne gleda nc na obljubo jim življenje pustiti, nc na zatajim keršanske vere. Poklal je vso cesarsko hišo, pervo te, ki so bili kristjani ostali, potlej tudi unc, ki so se bili poturčili. 22.) Ila bi Ion, velika škofija: njen sede/, jc v llagdadii: Karmelitarji, llominikanarji, Kapucinarji in Lazarisli so dušni pastirji latinskih vernikov, ki so po .Mesopotamii, Armcnii, po Kurdi-stanu, po mestih lliarbckiru, Mosulu, Taurisii (ze v Pcrzii) in druzih raztreseni. Njih število ni prav znano. Havno tako tudi ne apostoljskiga vi-kariata 23.) v Al epu, kleri vso Sirijo in Fcnicijo obsega. — 24.) J e r u z a I e m. velika škofija in patriarha!. število vsih latinskih katoličanov v Palestini je okoli 12.(100: njih *s(> je v Jeruzalemu. 1JI67 v Hi tli-hemu, (»20 v Nacaretu itd. Samostanom Hatoli&k cerkven Iht. V četertik S2K. grudna IH54. frančiškanskih po Palestini, Sirii in po Egiptu (že v Afriki J je 3i%4. Akoravno so Jeruzalem iu drugi kraji Palestine, kjer so se godile skrivnosti keršanske vere, od veliko popotnikov natanko popisani , podamo vender tukaj kratek ogled. Jeruzalem, od kristjanov in judov tako imenovan, Turki mu pravijo Soliman in Kudsi — Scrif, Arabci Khoddes t. j. svetišč, nima današnji dan nie lepila in imenitnima. Ljudi prebiva v njeni okoli 20.04M), kterih večina so mahomcdanci, drugi (■reki, Kopti, Judje, omenjeni katoličani itd. Ulice ozke, sem in tje sterine. Mesto je okoli lg ur od morja proč, na treh gričih, Sionu, Morii in Akri; poznej so šc štiri manjši griči, G o Ig a t a, licceta, O tel iu Gibon prišli v obsegu mesta, ktera je /.daj dobro uro velika. \a izhodni strani je dolina Cc-dron, uii k raj nje jc Oljska gora, iu ua južni strani dolina Gibon. Potoka Uedron in Gibon, ki sta iaiela nekdaj veliko vode, iu polnila jezero Siloe, sta /daj sc po zimi suha. Po besedah preroka Ece-liiela (•">, 5.) je Jeruzalem v sredi stariga sveta, (•reki imajo tukaj i'4 samostanov. Katoliški samostan frančiškanov je v severno-zahoduim kotu me-sta iu zraven cerkev Jiožjiga groba nar važuiši lltizja pot kristjanov. Ilrugi samostan ali prav reci, ic hišo /a popotnike imajo katoličani pri kapeli lli c a :i j a. IVrkev II ožji ga groba vživajo /raven katoličanov tudi odcepljeni Greki in druge keršanske odpadniške ločine. Ali ključe do nje hranijo 4 turški santoui! de noben kristjan brc/ plačila vanjo ne pride, /a vsako odperanje cerkvenih vrat se m »ra plačati tem nevernim vratarjem *4 piastra in KI para /a četertinko ure; kdor sc mudi več časa v cerkvi, mora tem vratarjem še kave dati ali jim jo pa plačati. Ako so vrata 5—6 ur odperte, se mora clo JIO -Uti piastrov dati nevernim ključarjem. ki pri vratih sede tobak puhajo! — Samostan Hozjiga groba, pravi O. Jožef Maček, ui nič boljši kakor kakšna ječa, kjer Turki hudodelnike zapc-rtjo. se zmeraj so verh njega turški hlevi in v cerkev se izteka vsa nesnaga! Koliko smrada in nezdraviga »raka morajo tako čuvaji lložjiga gro-iia t. j. frančiškani in romarji, ki pri njih prenočujejo, prestati, si je lahko mislili. Zato umerje toiiko minihov, akoravno so le po «1—7 let v Jeruzalemu iu se potlej nazaj v svoje evropejske samostane vernejo Komu se ne ho milo /delo sli->aii, de sc današnji dan Turki tako delajo z nar svetejšimi kraji keršanstva, ko vender keršanske vlade toliko stroškov imajo, de bi se celota turške deržave ohranila, ktera se je leta 1840 pjd napadam Mehemed- Alita razrušiti hotla, in hi jo enaka osoda /daj od liusov doleteti utegnila, ako hi je keršanske vlade ne podperale! -- V. Sežun. Muko neki iic^uttbog krMusii po-»odi. In kuko posojeno % velikimi olircMtml iiiikuJ Uolii« Hila je v mestu Nizibi keršanska žena, ki je imela moža neznahuga; oba sta bila priprosta in precej ubozna, zakaj vse njuno premoženje je bilo petdeset srebernikov, ktcrc je hotel mož razposo-diti, de bi jima kaj hasnili. in hi jih sčasama ne potrat i la. Tu pa pravi polm/ua zena: Ako meniš s\oj denar zaobrestiti, ga lioeeva llogu kristjanov pogoditi. Mož jo vpraša, kje de je ta Hog: ona »•a mu odgovori: t akaj, ti bom precej pokazala; in če njemu posodiš, ti bo gotovo obilne obresti plačeval in znesek dvakrat povernil. In mož ji verjame ter pelje ga v katoliško cerkev. Cerkev pa je imela petere vrata, in pri vsacili je bilo mnogo beračev. Tu pravi žena: Ce svoj denar med te uboge kristjane razdeliš, ga bo Hog kot gotovino sprejel, /akaj vsi ti ubogi so mu kakor bratje in sestre. Mož ji zaupa,v razdeli denar in vesel se verne z ženo domu. Ce/ nekoliko časa pa jima /ačne pomanjko-vati. Zatoraj pravi mož svoji ženi: Kako tedaj, ali ne bo Bog kristjanov nič obresti nama dal: glej pomanjkanje terpiva? Zena mu zaupljivo odgovori: Gotovo bo nama pomagal, le pojdi tje, kjer si denar razdelil; resnično ne boš prazen nazaj prišel. S tako nado gre mož k cerkvi, se sprehaja skozi vse vrata, in tudi po cerkvi; ali nikjer nobeniga ni, razun beračev, in tudi nobeden mu ničesar ne ponudi. Premišljevaje, kteriga hoče prositi, ugleda na tleh srebernik, kteriga pobere, in vernivši se domu reče ženi: Lej, draga, bil sim v cerkvi, ali Hoga kristjanov nikjer nisim vidil, tudi mi ni nihče ponujal, vender sim pa ondi, kjer sim svoj denar razdelil, tale srebernik najde). Pobožna žena mu pa odgovori: Verjemi mi, de jc Hog kristjanov ta srebernik nevidama na tla položil, zakaj on s svojo nevidno mogočnostjo vesoljni svet vlada. Pojdi toraj, kupi nama jesti, in terdno zaupaj, de bo Hog tudi v prihodnje za naju skerbel. Gre toraj mož, kupi vina, kruha in eno ribo, ter nakupljeno domu prinese. Ona vzame ribo, in ko jo prereže, najde v njenih drevesih svitel kamen, čigar lepoti se neznano čudi, čeravno ne ve, kakošen kamen de jc. Iu pokaže ga svojimu možu, ter reče: Glej ta kamen sim v ribi dobila! Tudi on sc raduje nad njegovo lepoto, vrednosti njegove pa tudi ne pozna. — Po jedi pravi svoji ženi: Daj mi kamen, ga neseni na prodaj, morde dobim kaka dva srebernika zanj. In vzame kamen in gre k nekimu menjavcu, kteri je take reči prodajal in kupoval. Ali bii je že zaperl svojo štacuno, ker je že skoraj tarna hila. Vender pa ga nagovori ter reče: „Ali bi ne hotel ti tega kamna kupiti?** Kupec ogleduje kamen in precej vpraša: Koliko hočeš zanj? Priprosti mož pa mu reče: Daj mi /anj, kolikor meniš, de bi bil vreden! Uni pa reče: Pet srebernikov. Mož vesel odgovori: Kaj toliko mi hočeš dati! misli namreč, de je kameu komaj dva vreden. Kupec pa meni, de se možu premalo zdi, mu ponudi deset srebernikov, in ker mož le molči, mu ponudi ku-ec dvajset, trideset in na zadnje tri sto sreberni-ov, ktere mu tudi gotovo odšteje. Mož pa vesel hiti z denarjem domu. Ko ga žena tako veseliga vidi, ga precej vpraša: Koliko si zanj dobil? Tudi ona namreč misli, de je za kaj maliga kamen spe-čal. In tu ji našteje mož gotovih tri sto srebernikov, ter reče: Glej, to vse sim zanj dobil. Pobožna žena na se kar začne čuditi neskončni dobrotlji-vosti lložji, ter pravi: Ali vidiš, kolikanj dobrotljiv je Hog kristjanov, in kako obilno povračuje! Tedaj spoznaj in poterdi, de ni druziga Hoga, ne v nebesih ne na zemlji, razun njega samiga. Mož pa čudeža ne more tajiti, zatoraj začne praviga Hoga spoznavati in ^a častiti in moliti. In tako se po-olnama k keršanski veri spreoberne, prejme sv. erst, ter hvali Gospoda Jezusa Kristusa, nepre-ncliama. — Vi premožniki, kterim je nebeški Oče bogastva podelil, ne zakopavajte in ne zaklepajte ga po y.e-icznili hramih. Glej, bogatin! tvoj bližnji silo po- manjkanja terpi, lice mu stradeža upada, oko lakote gasne, usmili se ga, pomagaj mu! Ogled po Slovenskim. V Zagrebu je iz Gajeve tiskarnice na svitlo prišel ,,K a t o I i c k i kol.edar ia godinu 1855". Ta koledar, ki ga je častiti gospod Vilhelin Svelae, duhoven Zagrebaake visi škofije, v ilirakim jeziku spiaal, ima v obsegu: Koledarski razbroj. Umirenje. Kratki životopis avetih (veljata). Obernutjč llervatah kerstjanskoj veri. llervatsko junačtvo pri Malborghettu I na Predilu, Krasota raja. Ivan kerstitelj, zaštitnik Slavonie. Deset zapovedih božjih u pripovedkah. O otrovnom bilju. Kako ae može oaloboditi čovek, koj je gromom udaren? Izlečenje kapljom udarena čoveka. Mlinar i mlatci. Priporočuje ae ta koledar vaim, ki imajo veseljo do iliraiue. Dobiva ae v Blazni ko v i tiakarnici po SO kr. Iz Ter žica. — c. Žalostno ao 15. t. m. zjutraj po zorni sveti maši mertvaški zvonovi zapeli tor a svojim milim glasam tukajšnim prebivavcam prezgodnjo smert njih občnospoštovaniga in Ijuhljcniga rojaka viso-kočastitiga gospoda korarja Dr. Janeza 1'olca oznanili, ki so po dolgim bolehanji v Ljubljani lil. t. m. v osmini praznika čistiga spočetja Marije Device, ktere posebno uneti častivec so ranjki bili, v Gospodu zaspali. Ta uepričakovana žalostna novica je Teržičanam, ki so ranjkiga gospoda zavolj njih učenosti in imenitne službe visoko spoštovali iu zavolj njih Ijubeznjiviga obnašanja in blagiga serca priserčno ljubili, globoko v serce segla, in maraktera solzica mile žalosti nad toliko zgubo je bila prelita. SO. t. in. smo v tukajšni farni cerkvi duhovne molitve (velike bilje") po ranjkim imeli, per kterih se je veliko ljudi vsih atanov znajdlo, nepozabljivimu goapodu zadnjo čaat in ljubezen akazati tor njihovo dušo v goreči molitvi Božji milosti priporočiti. Naj v miru počivajo in večna luč naj jim sveti! Pri Stari cerkvi (Mitterdorf) ao imeli 19. dan t. m. bilje in mašo po ranjkim goapodu korarja Dr. J a-neza Polcu, ki ao bili lani apomladi tam vogelni kamen ta novo cerkev blagoalovili in postavili, letoa pa dodelano cerkev 15. kozoperska blagoslovili. Devet duhovnov je bilo vkup prišlo in gospod fajmošter J. Steu-rer, ranjkiga gospoda aoučenec, so čeruo mašo peli. Iz Krašnje. V—I. 15. decembra ae je nekaj v Ljubljani godilo, kar se, kar našo škofijo zadeva, ne prigodi vsako stoletje. Obhajali so namreč naš mi-lostivi škof iu knez Antoni Alojzi spomin tistiga dneva, v kterim so pred 50 leti v Ljubljani v mašuika posvečeni bili. Ginljivo je bilo brati, de so v ravno tisti kapeli, v kteri ao leta 1804 zakrament svetiga ma-šnikoviga posvečevanja prejeli, omenjeni dan eveto mašo brali pa mladiga gospoda v mašuika posvetili, in tako tisti dan iu na tistim meata zdaj ko viši pastir aveti zakrament podelili, kateriga ao pred 50 leti sami prejeli. Pač ginljiva, spomina vredna prigodba, katera je uas zavoljo praznovanja z njo sklenjeniga le še toliko bolj giuila, ker smo iz nje in z njo združeniga oldia-janja z veseljem raividili, de Ljubljančanje k našim verlim deželnim poglavarjem sasluge milostiviga kneza apoznavši v Njem svojiga Višiga pastirja často, ki je postavljen nastopnik apostcljnov, ko veliki mašnik cerkve Ljubljanske, vladajoč jo že več ko 30 let. Mil iii lep je bil tudi ogovor, s katerim je visoko in blagorojeni predstojnik naše drage in lepe Krajnske dežele pre-vzvišeuigakneza v imenu vse Krajue pozdravil; giulji-vo je moglo biti, viditi milostiviga škofa v nedeljo potem v stolni cerkvi peti veliko mašo, iu birmati za- murčika, černiga aina pekoče Afrike; pa tadi a ponosa m je gotovo vsaki katoličan zaslišal, kako de tudi cesar na svojim visokim prestolu našiga škofa častijo. — Kakor je pa Ljubljana petdesetletno mašništvo našiga milostiviga škofa in kneza a serčnim veseljem obhajala, tako pa tudi dežela v tem zaostala ni. To kaže in apričuje zraven d.ugih tudi Moravski dekanat, ker tudi tukaj kakor v Ljubljani je omenjeni dragoiaili spomin obhajan bil. Sicer nismo mogli prečastitiga kneza osebno in ustmeno pozdraviti; pa kar se je v vsih tukajšnih farnih cerkvah godilo, ima tadi veliko ceno, veliko vrednost. In to kaj je bilo? Bilo je prej to nedeljo s prižnice v vsih cerkvah oznanjeno, de bodo naš prečastiti in milostivi škof in knez prihodno uedeljo drugo novo mašo peli, ker bo ravno v petek, to je, 15, decembra 50 let preteklo, kar so bili v Ljubljani v mašnika posvečeni. Oznanjena je bila potem na omenjeno nedeljo slovesna slu/.ba Božja, in ljudstvo opomnjeno, de naj se v molitvi spominja svojiga škofa in dušniga višiga pastirja. Ko je pa nedelja prišla, jc obhajana bila peta sveta maša pri polnih cerkvah z izpostavljenim presvetim Kcšnjim Telesam in z dvema žegnama. Po dokončani sveti daritvi ho molili molitev ,,za škofau in po molitvi pet očenašev in pet češenasi-ntarij ca blagor iu srečo prečastitiga >kola in kneza; potem je bila zahvalna pesem peta, in za njo vsa slovesnost z zadnjim žegnam sklenjena ter končana. V persih pa se jc serčna želja obudila, de bi naš prevzvi-šeni, milostivi škof in knez še dolgu dolgo nad nami očetovsko culi ko ud škofstva, katero je St. novembra tekočiga leta v II i mu v Vatikanskim poslopji v tolažbo cerkve, v pokrepcanje vernih, in v večno slavo katoliške edinosti svojo podveržoost do Itimskiga prestola toliko ginljivo in prelepo nazuauilo in v svojih obiluo-številnih udih, zbrauih od vsih krajev sveta, kar z enim glasam sv. tketa ko namestnika Jezusoviga spoznavni zaklicalo rekoč: Petre! doce nos; conlirma Iratres tuo*~ — Peter! uči nas; poterdi brate svoje. Iz G o renski ga. Besede vikšiga poglavarja katoliške cerkve na zemlji, ki so jih spregovorili 1. Aug. t. 1. vesoljnima kerščanskima svetu : „i»aj bi se god čistiga spočetja preblažene Device in llo/.jc Porodnice Marije letos , po vsih cerkvah z vso mogočo slovesnostjo obhajal4, so se odmevale tudi med našimi hribi. Gotovo pa se je tudi povsod s toliko veči slusljivostjo želja vikšiga cerkveniga poglavarja doveršila, ker so prav resnične besede, ki jih je v 48. listu »Danice** slavuoznani gospod llicnger spregovoril, de med pri-prostim katoliškim Ijudstvam se celo pohujšanje nad tem budi, ko sc le opomni, de sc nekteri prederzujejo, nad čistim spočetjem preblažene llevice Marije dvomiti, ali celo krivo govoriti. Brez dvombe bomo ledaj brali v Danici, kako slovesno v raznih krajih praznik prečistiga spočetja Marije praznovali; tudi je*t hočem ob kratkim nekoliko povedati, kako veselo smo ga pri naa v Zelezuikah obhajali. — Ze v 51. listu lanske Danice sim omenil, de nam je pred letmi naš slavni domurodui umetnik, gospod M. L a n ga s izvcrsinolepo podobo Marije čistiga spočetja ztnalal, ktera se vsako leto v adventnim času lepo ozaljšana na veliki oltar postavlja. Letos pa ae je za okinčanje omenjene podobe Marije in za hIovcsiio praznovanje dne njeniga čistiga spočetja posebno poskcrbclo, in desiravno so ailno hudi časi, so vender naši pobožni larani s posebnim veseljem vsak po Hvoji moči z denarnimi doneski pripomogli za veci poslavljcnje tega dneva. .Smem reči, de, odkar naša cerkev «t«ji, ni bila ne nikdar v tolikim blišu. ko omenjeni dan. K obilnimu raz-svitljcnju, ki /e tako našo cerkev posebno v adventnim času olikuje, je bilo naročeno *e izljubljanc HMilucir. kakorsno po mestih pri očitkih razsvitljenjih rabijo, ktero ao bilo v rasnih podobah po velikim altarji razpostavljene. Nad lepo podobo Marije jo bila postavljena nova, nalaš v to napravljena krona, na straneh so bile pripeto bele ogrinjala, na kterih so so lošaste zvezdico od o-bilne svitlobe prijetno bliaketale; v podnožij seje znajde! podolgasti obod e napisam ^('ešena Marijau, po verho tajistiga pak je bila postavljena dolga versta sveč. K dozdsnjim trem lustram pred velikim oltarjem sta bila prikupljena še dta nova; neka blaga dobrotnica pak, od katere hiše je letos naša farna cerkev kaj lep, znamenit dar prejela, je dala na lastne stroške k postajam sv. križeviga pota Oazun eniga, kjer biti ne morejo, k vsim) po dva pozlačena svečnika uarediti, verh tega tudi lampo pred velikim altarjem na novo posreberniti. Tako ozaljšana tedaj jc obhajala naša cerkev prazuik preČMtiga spočetja Marije. Ljudi je bilo posebno k zorni maši toliko skupaj privrelo, de se je vse terlo, bili so pa tudi kakor v*i zamaknjeni od tolike lepote inblišavo (so eez 200 lučie jo bliskctalo Marii v počešenje io slavo) kakor tudi do snlzu ginjeni od resnično izverst-niga ogovora, s kterim so časi. gonp, kaplan Jan. Zore dokazovali uzruke in vire, ki nam neomadtžvauo spočetje kraljico nebes in zemlje v nar jasnejši resnici pred oči ntavijo. — Mogočim gromenje možnarjev je pri obedveh dopoldanskih in tudi pri popoldanski službi obilno na/nanovalo bližnji in daljni okolici visoki pomen praznika, ki bo za katoličane, kakor se nadjati smemo, nepozabljiv. — Tako smo tedaj obhajali pri nas praznik prečintiga spočetja Marije Device; naj bi bilo to v nje veči češenje! — J. Levičnik. M vel I večer. 01. Na mrku pretepu nocoj /,,rj. (•••to\o -»• t «i j.j uk»« ne — % ic11 * — \ »i. II urj« nebeška l'r**euko»ii /tl.i| »Utu U||i/||j,. S a ni. II »reea nezmerna za 101» je Ijiitli Tak srečne m Itilti hikul »e nori \ »i. II ca»r pn-Mrt n, Sinu mi tlu/j\cli kar iI.imiu želeli, O /ilaj »mu prijeli Sam. Povejte, kje Dete presveto leči, Oj llete nebeško, Mesija ljudi?' Vsi, To Dete presveto Neskončno česeno Je v revnimu bleveu Ponižno rojeno. Sam. O čudna ponižnost Zveličarjeva, On Stvarnik , neskončni se v hlevee poda: Val. Pastirčiki revni Zdaj k njemu hitijo, V nedolžnosti svoji Ga lepo častijo. Sam. Hitimo , trčimo zdaj k njemu tud mi. Pri njemu se milost naj večji dobi! Vsi. Le pojmo vsi k njemu , (ia sereno častimo , lil svoje nadloge Mu zdaj potožimo. Sam. O Dete nebeško, oari se na nas. In milo nas votli v življenji ves čaa! Vsi. Daj lepo živeti. Te uvest o ljubiti. In enkrat po smerti \ nebesa nam priti! — Praprotnik. Povalillo ua naročilo svetinje Marije Ilevice lire* iiia«le«a »počete« J. A. Šchlosser, obertiilk v Augsburgu, je po na-svetovanjl viši duhovske gosposke skleuil v veseli spomin eerkveniga shoda v Himu za poterjenje resnice, de jo Marija Devica brez madeža spočeta, svetinjo napraviti, ki bo na eni strani podobo Marijo brez madeža spočete kazala, na eni pa podobo svetiga očeta Pija IX. Sreberna svetinja bo veljala 8 gold,; bronasta s tokam vred 3 gold., brez toka 2 gold. 24 kraje.; iz britanske kovine s tokam vred 40 kraje., brez toku 30 kraje., v lepih steklenih obodih /.a staniško lepotijo pa 50 kr. — Ako je kdo pri volji imenovano svetinjo te ali une versto omisliti si, naj blagovoli to vrodnlštvu Danice kmalo naznaniti. 1* r o m n J a. £ tr "H (i kdo zmed p r (jat lov ranjriga gotpo-da korar ia Ur. Janeza Po l ea kakšne njih bukve, ga prosim, de naj jih prej ko je mu gor t meni nazaj ponije. Dr. Leon. Klofutar, učenik bogoslovstva. Prciiiciiilie diiliovMliie. v tjoriski \isi škofii. tiospod Jakob Trosi, kaplan v Si, Kinirlu. je d j «• o v stan pokoja. Na njegovo mesto pridi gosp. Jane* M ur, ilosadajni kooperalor v komni. tiospod kotel k n I o t, kaplan pri sv. Ignacij v tiorici, je imenovan fajntošicr v slovenskim št. Lovrencu (ali v Njevli), \ S e k o \ k k i škofii. Prestavljeni so gosp, kaplani: Jožef Z \\ i eke r v Urafemlorf, Metan Durlaolier k s\, kala-rini. Mihael lleraog \ Anger, Ignaci U immer > Havrnegg Florijan *c|mepfer v Obenvoclz. Odgovorni vodnik • AnHrei %„meje. — Založnik: Joief Blatnik.