MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 32 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 8TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Preteklo sredo je umrl v Brooklynu, New York, rojak Anton Žagar, star 52 let. Ranjki je dalj časa bolehal. Podrobnosti o njegovem življenju niso na razpolago. V bolnišnici v Johnstown, Penna., je umrl rojak John Svete, star 44 let in doma iz Sobo-čeva pri Borovnici. V starem kraju zapušča ranjki mater, dva brata in dve sestri, tukaj pa tvinogo sorodnikov. Pred sedemnajstimi leti je Policija v Chicagi prejela od po-licije v Milwaukee prstne odti-nekega,. Jos. Hočevarja, ki je kil tedaj obtožen nekega prestopka. Zadnji torek so pa ti 0(ltiski pomagali, da je bil isti Hočevar identificiran, ko so na-s'i njegovo truplo na cesti. Povozil ga je avtomobil. štirikrat tekom dveh mesecev So Ruhaški agenti v West Allis, Wisconsin, obiskali trgovino rojaka John Turka in iskali pri n.)em opojne pijače. Mr. Turk mnenja, da ima pri sosedih dobre prijatelje, ki ga tožijo su-1 hačem. Nepoznani banditi so vlomili v zlatarsko trgovino Jos. Grand-''cha v Milwaukee pretekli teden. Odnesli so blaga nad $300 v5edno3ti. Ker je bil rojak %mdlich zavarovan proti vlo-^Vseveda ne bo trpel škode. , ^jak Val. Troger v Miiwau-,Ie°je padel na zmrznjenem tla-U| in si zlomil desno roko. -o- ^Pomiki na vojni ladji skušajo s pogajanji fiatavia, februarja. Nizo-^mska vlada je zavrnila zahte-v° upornih mornarjev na nizo-^ski vojni ladji De Zeven 1'ovincies, da bi se podali, če ]le> bodo kaznovani. Vlada za-..teva, da se puntarski mornar-j"1 brezpogojno podajo. Več zra-*cPlovov, ki nosijo s seboj bom-p zasleduje bojno puntarsko la-Vlada jim je dala do jutri da se podajo ali pa bo adja bombardirana. -o- Nocoj se otvori umetniška razstava Mr. Gregor Perušek je eden izmed onih redkih ameriških Slovencev, ki je pcnesel sloves slovenske umetnosti talenta in kulture med ameriški narod. Da bi imeli Amerikanci ustvarjajočega umetnika kot je naš rojak Perušek bi sedel danes na lavori-kah in klanjal bi se mu kulturni svet. Tako je pa Perušek sin slovenskega naroda toda ta slovenski narod je talentiran, zmožen in izobražen dovolj, da zna sam vpoštevati svoje sinove, ki mu delajo čast med svetovnimi narodi. Nocoj večer bo otvor-jena razstava del v Slovenskem Narodnem Domu. Razstavljene bodo umetniške slike umetnika Peruška samega, poleg tega pa nam bo prilika dana videti, kaj so pod vodstvom in tehniko g. Peruška ustvarili naši slovenski sinovi in hčerke, v Ameriki rojeni, in ki se zavedajo, da so Slovenci in Slovenke. Nad 120 umetniških del bo razstavljenih v veliki dvorani S. N. Doma, med njimi mojster-ska dela g. Peruška, potem pa dela njegovih učencev iz moderne šole, katero pcdpira naš S. N. Dom in z njim vred ves slovenski narod. Na otvoritveni večer boste slišali več zanimivih govorov, lepo petje, dobro godbo, poleg umetniškega vžitka, ki ga bcste imeli pri ogledovanju umetnin. Vstopnina je same 15c. Pridite in do-kažite, da ste kulturni, da znate ceniti velika dela našega domačega umetniškega sina in naših mladih začetnikov-umetnikov. Evropejci napadajo vzgojo Ford namerava oddajati Angleži bi radi plačali go-v ameriških šolah, češ, da je malo koristna Cambridge, Anglija, 7. februarja. štirje znameniti angleški profesorji so se izjavili o ameriških višjih šolah, da so slednje površne, da vzgoja ne cilja v pravi smeri, in da se v šolah pač producira obilica vsakovrstnih predmetov, ne pa obilica praktičnih in pomembnih zadev. Ameriška vzgoja je pomanjkljiva iz vzroka, ker so v svoja naročila lastni- i tovo svoto, da se rešijo kom malih delavnic vojnega dolga Detroit, 7. februarja. Henry Ford Je mnenja, da mora spremeniti svoje poslovanje kar se tiče tovaren, ki izdelujejo razne predmete za njegove avtomobile. Zadnje čase je Ford neumorno na delu, da decentralizira svojo ogromno organizacijo. Zanaprej Ford ne namerava dobivati posamezne dele za svoje avtomobile od nekaterih Ameriki mnenja, da ima vsak velikih tovaren, pač pa bo naro-otrok pravico ostati v šoli do- j čila oddajal malim delavnicam, kler hoče, ne da bi se v tem ča-jki so last neodvisnih delavcev, su skrbelo za pravi vzgojni po- Tako misli, da ne bo več odvisen men šolskega otroka. Ob istem j od štrajkov v velikih tovarnah, času, ko so se oglasili angleški j pač pa bo iz malih delavnic lah-profesorji, napadajo ameriški ko redno dobival naročila, in pri vzgojni sistem tudi nemški in tem tudi razbil trust, ki se je na-avstrijski znanstveniki in učite- redil v posameznih državah, in lji. Vsi povdarjajo, da v ame-jki se bavi z izdelovanjem stote-riškem šolskem vzgojnem siste-jrih različnih delov, ki se rabijo mu ni one temeljitosti, ki ostane pri Ford avtomobilih. Ford bo otroku za vse življenje. Izmed obdržal centralno tovarno v De-1000 ameriških šolskih otrokj troitu, kjer se izdelujejo motorjih pride 606 v višje šole in 177 ; ji in drugi bistveni deli Ford av-v univerze, dočim pohaja v Nem-i tomobilov, toda za druge sesta-čiji le 277 otrok v višje šole iz- vine Ford avtomobilov bo odda- med vsakih 1000, ki so izvršili ljudsko šolo in le 55 jih pride na univerzo. Dokazi o zrelosti so v Evropi mnogo bolj težavni kot v Ameriki, kjer se v mnogih slučajih bolj ozira na sport in gimnastiko kot pa na učenje jezikov, zgodovine in enakih važnih predmetov. .-o-«— Omejena svoboda Berlin, 7. februarja, nemški kancler Adolph Novi Hitler Več žganja stav /aj je ff državne P^ j zeIo do - zborovanja v Nemčiji — je v log demokratskega senator-3a Smolke iz Clevelanda, da je Pred sednik Hindenburg je podpisal Fašisti in socialisti v Nemčiji v spopadu Berlin, 7. februarja. Najnovejši spor, ki ga ima Adolph Hitler s političnimi strankami v Nemčiji, je spor s socialisti. Težave so se pričele, ko je Hitlerjev zastopnik začel napadati židovske politične organizacije in Žide sploh, katerih je mnogo v socialistični stranki. Napad je bil narejen tudi na Paula Loebe, ki je socialist, in obenem predsednik parlamentarnega odseka za ohranitev parlamentarnih pravic. Tekom zadnje volivne kampanje je Loebe imenoval jal tisočerim malim delavnicam po vsej Ameriki. Ford je prepričan, da bo v malih delavnicah lahko bolje postrežen in sicer z boljšim delom in ugodnejšimi cenami, ker bodo male delavnice upeljale na ta način precejšno konkurenco. Obenem pa ne odvisen od štrajkov v velikih I tovarnah, kajti v malih delavni-icah, kjer je zaposljenih od 5 do 10 ljudi ne pride nikdar do štraj-jka. Po mnenju Forda bi lahko j imelo 50,000 neodvisnih delav-! nic v Ameriki delo samo za Ford avtomobile. To svojo idejo namerava spraviti v dejanje v najkrajšem času. -o-- Farmer ima glas, ki se sliši šest milj daleč Danville, Kentucky, 7. februarja. Farmer Lee Christian je ponosen na svoj glas. Lahko bi zopovedoval ogromni armadi in bi ga zaeno slišali stotisočeri vojaki v bitki. Da dokaže moč svojega glasu, je šel včeraj na Hitlerja kot moža, ki je Slovak nek; bližnji hrib, kjer je z vso in ki ima krvave prste. Fašisti so glasno protestirali proti te- sapo svojih prsi kričal. Slišali so ga prijatelji, ki so bili zbrani Žd» •! ^T , Ve, dekret, katerega je izdelal Hit-Ravnikom dovoljeno predpisa- fvJuje> da se mo_ C časopisi za prihodnjih šest bo Tudi poslanska zbornica Potrdila isto postavo. Dose- mesecev vzdržati "zlobne kriti- daw 7 T I ke" vlade, in da so javna zboro-so smeh zdravniki predpisa- ___' ,„,,„„„ t^^wh w ti *amo pol pinta žganja na vsa-deset dni. vanja prepovedana. Kdorkoli bi poživljal k javnemu uporu ali _ „.. nasilju, ga zadene težka kazen. Tn Tozi sodnika .. jTroje socialističnih časopisov je »23S Ptoti sodniku Geo. B. Harrisu mu, in socialisti so se umaknili | šest milj in pol od hriba. To je jz dvorane, boječ se hudega in j približno razdalja, ki predstav-krvavega spopada. Včeraj je zo-;ija 120 mestnih blokov. Far-pet prišlo 'do ostrih spopadofv jmerji v okolici pripovedujejo, da $105,000 odškodnine. Fle-J111^ trdi, da je umival v sodnici hiši okna, ko je padel pri na cesto in se močno potoval. Za te poškodbe sedaj ,al^eva $105,000 za bolečine, češ 8J ;ie bil sodnik nemaren, ker ni 'bul za popravo za popravo oken. Zabava Orlom 0r ^r. in Mrs. Fr. Jerše, 15824 vladoval °ve\vood Ave., sta priredila komunistična, ker sta hujskala proti obstoječi vladi. Nemška vlada je nadalje odredila, da se v Prusiji odpravijo vse sedanje mestne oblasti, od Berlina pa do najmanjše vasice, in se razpišejo nove volitve. 1 -o- šest mrtvih Radi silnega mraza, ki je pre-nedeljo in pondeljek v Clevelandu, je umrlo šest oseb v Clevelandu in okolici, dočim ,aS'o nedeljo žogometnemu od ^'ku "Orla" prijetno domačo j jih je dobilo 15 razne poškodbe. Pb»v0 na Svojem domu, ki je V torek je mraz odnehal in ob-j a kaj prijetna. Mr. in Mrs. ljubuje se bolj milo vreme za sta starša poznanih in prihodnje dni. j 'ljubljenih igralcev: Franka, i Posojilnica dobila denar °uisa in Eddie Jerše. ! Industrial Savings & Loan Za brezposelne I Co. v Akronu, ki ima premože- VvIViestna zbornica v Euclidu je nja $2,000,000, je dobila $100,-Jraj odobrila $2800 za dobro- j 000 od Rekonstrukcijske finan-U ^ družbe, da se pomagajčne korporacije, da lahko začne ezPoselnim. 'z izplačili vložnikom. po raznih krajih Nemčije. V Berlinu je bil ubit en komunist in dva fašista. 1 -o- Blizzard v Chicagi Včeraj je divjal v Chicagi silen blizzard, ki se je pripodil iz zapada, in obenem je zapadlo dvanajst palcev snega. Ta blizzard je sedaj na potu proti vzhodu irn bo danes deloma zadel tudi Cleveland. V Chicagi so morali zapreti šole in 500,000 otrok je dobilo počitnice, dokler ne odneha mraz in snežni zameti. -o- Odvetnik Leo B. Virant Slovenski odvetnik Leo B. Virant, ki je doslej posloval v Lo-rainu, je premestil svoj odvetniški urad v Cleveland. Nahajal se bo v uradu 1001 Guarantee Title Building v "družbi s po- znanim Jones. odvetnikom Frank G. Ob četrtkih in torkih jih Christian vsako jutro zbudi ko kliče svoje krave. -o-- Hoover je zdrav ob koncu svojega urada Washington, 7. februarja. — Kot se je izjavil osebni zdravnik predsednika Hoover j a se bo slednji poslovil bolj zdrav in čvrst iz predsedniškega urada kot kak drug predsednik pred njim. Hooverju se malo poznajo štiri leta predsedništva, nasprotno, bolje je zdrav danes, kot je bil ob času, ko je nastopil predsedništvo. -o—- Jezuitu so bili ukradeni zelo važni papirji Chicago, 7. februarja. Jezuit Rev. Bruno Bitter se je danes pritožil taa policiji, da so mu tatovi iz avtomobila ukradli kreditna pisma, v katerih so se mnogi Chicažani. obvezali, da London, 7. februarja. Angleški poslanik v Zedinjenih državah, Sir Ronald Lindsey, ki je dospel iz Amerike v London, da se posvetuje s kabinetom glede angleškega vojnega dolga Ameriki, je včeraj izjavil predlog, da plača Anglija gotovo svoto Ameriki in se potem ostali dolg popolnoma izbriše. Kolikor se! more dognati iz raznih poročil, bi bila Anglija pripravljena pla- [ čati $1,250,000,000 do $2,000,-j 000,000 naenkrat, in bi s tem se rešila vsakega drugega dolga | napram Ameriki. Danes dolgu-1 je Anglija Zedinjenim državam $4,302,450,000. Od z a k 1 j učka svetovne vojne do danes je pa Anglija že plačala Zedinjenim državam ogromno svoto $2,077,-; 348,298. Konference glede odplačila dolga se bodo vršile še ves teden, in dasi ministri, ki o j tem razmotrivajo, molčijo o po- j teku konference, pa je toliko gotovo, da se je že nekaj definitive nega ukrenilo, in da ne bo trajalo šest mesecev, ko bo angle-j ški dolg napram Zedinjenim državam popolnoma poravnan. -o- 3,000 avto delavcev včeraj zaštrajkalo v Detroit« Detroit, 7. februarja. Tri tisoč delavcev v Hudson Motor Works v tem mestu je odšlo da- j nes na štrajk, potem ko so bi-; le zavrnjene njih zahteve za viš-1 je plače. Vsi ti delavci so za-: posljeni v takozvanem "body j plant." Kompanija je nemudo-' ma zaprla tovarno in izjavila, da dokler ne pride do poravnave, tovarna ne bo več obratovala. Kompanija trdi, da se je oglasilo v uradu 20 mož, ki so trdili, da zastopajo vse tovarniške delavce. Ta odbor je dal kompanijskim uradnikom «0 minut časa, da sprejmejo 12 zahtev, katere je stavil delavski odbor. Delavci so zahtevali: 30 procentov zvišano iplačo, osem ur dela na dan, pet dni v tednu, čezurno plačo za čezurno delo, boljšo ventilacijo v tovarni, j garancijo, da dobijo vsaj za enoi uro plačano, kadar so poklicani: v tovarni, toda ni dela, opustitev j zdravniških preiskav. Delavci so odšli iz urada, dočim so kom-panijski uradniki še študirali njih zahteve. --o- Poldruga ura izrednega radio programa Uredništvo in upravni-štvo slovenskega dnevnika "Ameriška Domovina" pričakuje, da bo proti koncu meseca februarja se lahko preselilo v svoje nove, moderne uradne prostore, katere je zgradila slovenska gradbena tvrd-ka Satkovič in Mole. Vodstvo podjetja "Ameriška Domovina" je že ponovno izjavilo javnosti, da se ima zahvaliti svojim zvestim in lojalnim naročnikom, našim trgovcem, našim društvom in našim slovenskim bratskim podpornim organizacijam, da smo mogli postaviti uradno pcslopje, ki bo kras naselbine in dostojno naroda, katerega "Ameriška Domovina" zastopa. Ni mogoče danes še natančno povedati dan, kdaj bomo selili v novo poslopje, kjer se to nahajalo poleg uredništva "Ameriške Domovine" tudi uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" in uredništvo "Nove Dobe," ki je glasilo J. S. K. Jednote. Povemo pa lahko že danes, da bomo v nedeljo, 26. februarja, imeli izreden slovenski radio program cb priliki otvoritve novega poslopja "Ameriške Domovine." V nedeljo, 26. februarja, bomo imeli redne pol ure slovenskega radio programa, poleg tega pa bo "Ameriška Domovina" podarila še eno uro izvrstnega slovenskega radio programa, ki se bo oddajal od 5. do 6. ure popoldne, v nedeljo 26. februarja. In ta program bo umetniški užitek prve vrste. Natančneje o tem programu bomo seveda poročali v prihodnjih dneh. zvečer, med 7. in 8. uro pa ga mu plačajo $20,000 za dobrodel-lahko dobite v uradu na 6106 St. Clair Ave. Položaj na borzi Včeraj je bil položaj na borzi jako miren, delnice so obdržale stare cene, dočim se je cena nekaterim dvignila. no delo na univerzi v Tokio. Poleg tega so tatovi odnesli tudi tri hrabrostne medalje, katere je jezuit dobil v svetovni vojni. -o—- * Nemška vlada je poslala dva fašistovska agenta v Ameriko. Barry mora iti Washington, 7. februarja. S 53 glasovi proti 17 je senat danes odloČil, da se požene iz službe vodjo senatne straže, Davis Barry-a, ki je pretekli teden zapisal v časopisu "The New Outlook," da je le malo senatorjev in kongresmanov, ki prodajajo svoje glasove, in so ti maloštevilni znani. Raditega se je v senatu vnela ostra debata, in posledica je, da mora Barry iti. -o- V bolnici Mrs. Olga Kaušek, 15210 Sa-ranac Road, je bila v pondeljek odpeljana v Glenville bolnico, kjer je včeraj bila operirana. Obiski za več dni niso še dovoljeni. Iskreno želimo rojakinji, da bi kmalu dobro okrevala. Nova mesnica Preteklo soboto je poznani rojak Mr. Matt Arko odprl svojo mesnico na 3908 St. Clair Ave. Rojakom priporočamo to slovensko podjetje. * Artur Banker toži Henry Forda na $18,000,000 Odškodni-ine radi "ukradenega" patenta. Kajzer v boju za prestol Doorn, Nizozemska, 7. feb- j ruarja. Kdor misli, da bivši: nemški kajzer Viljem lepo sedi v svojem gradu in cepi drva, zadovoljen, da ni več na čelu nemške države, se moti. V resnici je bivši kajzer še ravno tako aktiven kot je bil pred leti. V neprestani in tesni zvezi je z Nemčijo. Samega sebe še vedno smatra za kajzer j a in skrbi, da se vsi, ki pridejo v dotiko z njim, tudi tako obnašajo. V gradu Doorn, kjer stanuje bivši kajzer, je vse podložno eks-kajzerju. Viljem se osebno zanima za vsako zadevo, in je v najbolj tesnih zvezah z Nemčijo, kjer ima še danes mnogo prijateljev. Vse je mogoče, da se nekega dne eks-kajzer vrne v Nemčijo, zlasti sedaj, ko je njemu naklonjena Hitlerjeva vlada na krmilu. -o- Ali so ameriški senatorji in kongresmani podkupljeni? Mož skušnje govori Washington, 7. februarja. — David S. Barry, bivši časnikar in od leta 1919 vodja straže v senatu Zedinjenih držav, je nedavno napisal za časopis "The New Outlook," katerega urejuje bivši governor Alfred Smith, članek, v katerem je izjavil, da je mogoče, da se nekateri senatorji in kongresmani dajo pod-j kupiti. Radi tega članka je nastala silna burja v senatni zbor-! niči, in senat je odredil, da se j nemudoma upelje preiskava proti Barryu ki naj dokaže, kje in j kako se dajo senatorji podkupi-iti. Barry je bil začasno suspendiran in mora prihajati dnevno 111a zaslišanje pred sodniškim oddelkom senata. Barry se niče-:sar ne boji. Včeraj je hladno-j krvno povedal senatorjem, da ni storil nič drugega kot citiral njih lastne besede. Nedavno tega je senator Carter Class iz Virginije, demokrat, javno govoril v senatu, da so gotovi visoki finančni krogi najeli gotove senatorje, oziroma kongresni a ne, tla se borijo zoper gotove bančne postave, ki ne ugajajo visokim finančnim krogom. |"Ako je greh, kar sem jaz zapisal in povzel iz govora enega se-I natorja samega, tedaj je tudi do-jtični senator sam kriv in bi mo-, ral biti zaslišan," je dejal Bar-try. Slednji je ponovno po vda r-j ja|, da ni mislil ničesar slabega, I nač pa je le hotel zagovarjati kongres proti javnemu mnenju, i ki prihaja večkrat v javnost in i trdi, da je kongres — skupina giaftarjev. Barry pa je izja-i vil, da to ni resnica, ako se iz-: vzame nekaj posameznih sluča-| jev. —-o- Srne prihajajo radi mraza v bližino mest Salt Lake City, Utah, 7. februarja. številne črede srn in srnjakov so dospele iz gorskih in gozdnatih krajev v bližino mest. V njih stalnih bivališčih 1 je zapadel tako ogromen sneg, da jim je zmanjkalo živeža, kar j je prisililo živali v bližino človeških bivališč. Seja "Triglava" Opozarja se vse člane, da se vrši seja dramskega društva "Triglav" v četrtek 16. februarja v Knausovi dvorani, ob osmih zvečer. Pridite vsi, ker je važno. Novo prenočišče Novo mestno prenočišče za moške na Lakeside Ave. in 17. cesta, bo odprto 16. februarja. V teh novih prostorih bo lahko 2000 mož našlo pribežališče. Nagla smrt Nagle smrti je umrl rojak Fr. Kalan, star 41 let. Ranjki je bil doma iz škofje Loke, odkoder je prišel v Ameriko pred 25. leti. V Clevelandu zapušča soprogo, v starem kraju pa dva brata in eno sestro v Wyomingu. Ranjki je bil član društva Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb pokojnega se vrši'v petek popoldne ob 2. uri, in sicer civilno, pod vodstvom Frank Zakrajšek iz hiše žalosti na 1157 Norwood Road. Naj bo ranjkemu rahla ameriška zemlja, preostali družini pa izrekamo iskreno sožalje! Nepravilni računi Državni nadzorniki, ki pregledujejo poslovne knjige mesta Euclid, poročajo, da je v 20. mesecih izdala vlada v Euclidu nad $21,000 za stroške, ki so nepravilni in ne bi smeli biti izplačani. Mesto ima $1,250,000 dolga. Slovenski graduanti Pred kratkim je na Shore High šoli v Euclidu graduirala Miss Rosalia E. Bukovec, hčer-|ka poznane družine Jakob in ! Marija Bukovec na Ball Ave. Iskrene čestitke! * 2718 avtomobilov je bilo v Clevelandu ukradenih tekom lanskega leta. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 8TH, 1933 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto (5.50 ;pol leta (3.00; četrt (1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta (4.00; za četrt leta (2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošli j at ve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879. No. 32, Wed., Feb. 8th, 1933 V Načrt Zupana Millerja Urednik, ki prebira slovenske, hrvatske, češke, nemške, italijanske in angleške časopise, in poleg čitanja teh časopisov, ki so nekaki predstavniki naroda, mora pač poznati mnenje svojega naroda in mnenje drugih narodnosti, in sko-ro ni v nobenem drugem mestu v Zedinjenih državah toliko prilike, da se zastopniki posameznih narodnosti seznanijo medsebojno kot ravno v milijonskem Clevelandu. Uredniki časopisov vseh gorej omenjenih narodnosti so se te dni skoro enoglasno izjavili za načrt, katerega je predložil župan Miller mestni zbornici, da se v Clevelandu vsaj deloma odpravi brezposelnost, kot je to pač mogoče v teh časih. Poleg tega pa lahko bilježimo veselo dejstvo, da se enkrat po dolgem času tudi angleško pisano časopisje v Clevelandu strinja z načrtom župana Millerja. Župan Miller je stavil direktno vprašanje prebivalcem mesta Clevelanda, vodilnim krogom in davkoplačevalcem: "Kaj bi raje imeli? Dobrodelno podporo ali pa delo? Ali želite, 'da vas podpirajo dobrodelne družbe z miloščino še naprej, ali pa želite zaslužiti svoj lastni denar in razpolagati z njim po svoji volji?" So ljudje v mestu, ki so rojeni naravni lenuhi, in ki z največjim veseljem jemljejo podporo v blagu in živilih, kot jo dajejo dobrodelne družbe. Toda teh ljudi je silno malo, d o čim imamo stotisoče delavcev v mestu, ki so voljni prijeti za vsako delo in zaslužiti s svojimi rokami in razumom svoj lastni denar, s katerim potem lahko razpolagajo kakor sami hočejo, ne da bi bili odvisni od drobtin, katere jim dajejo dobrodelne družbe v mestu. Nihče ne more oporekati, da župan Miller nima čistih namenov pri svojem načrtu. Gre se enostavno za problem: ali želite miloščino ali želite delo? Ali imate raje, da vam verižne trgovine dajejo potrebna živila, po katera morate sami hoditi in jih nositi na dom, ker verižne trgovine vam nikdar ničesar ne dovažajo na dom, ali pa bi radi delali dva ali tri dni v tednu in zaslužili svoj lastni denar ter kupili z njim, kar vi hočete in kjer vi hočete. Znano je, da so verižne trgovine danes mnogo dražje, kot pa je blago v trgovinah neodvisnih in samostojnih trgovcev. O tem se lahko prepričate, ako čitate oglase verižnih trgovin v angleško pisanih časopisih, in če čitate oglase, ki so priobčeni tedensko v vašem časopisu "Ameriška Domovina." Vprašanje je torej: miloščina ali delo? Kaj želite? Da se vas podpira iz javnih sredstev, katere dobimo potom davkov, in se vam največkrat vrže kot pritepencu nekaj podpore, ali pa želite zaslužiti lastni denar za svoje delo? Mi bi bili za direktno delo, ne za miloščino. Tudi župan Miller je istega mišljenja, in to je vzrok, da je začel z bojem, da pri sili dobrodelne družbe, da mu sledijo. Miloščina se daje beraču, pravi župan Miller, toda clevelandski delavci niso be raci, pač pa ljudje, ki so ponosni na svoj poklic in ki niso sami krivi, da morajo stradati v današnjih časih. Praktično in teoretično ima Miller prav. Vse časopisje, brez izjeme, ono, ki je pisano v angleškem jeziku, kot tuje-lezično časopisje, se strinja z Millerjem, da je boljše dobiti zaslužek od dela, kot pa miloščino od dobrodelnih družb. Toda pri vsem tem ima tudi načrt župana Millerja nekaj idej, radi katerih je treba misliti. Župan Miller računa na zaposljenje 38,000 delavcev. Ti delavci bi potrebovali nadzornike, delo, ki bi ga opravljali delavci, bi potrebovalo material, in pri vsem tem bi se potrošilo mnogo milijonov dolarjev več, kot je pa župan MUer preračunal. Armada 38,000 mož potrebuje vodstva, nadzorstva, idej in načrtov. Župan Miller je pokazal pot, kako se dobi denar za navadne delavce, pokazal pa ni pota, odkod bi prišla ostala denarna sredstva za drugo ogromno delo, ki je v zvezi z zaposlje-itjem 38,000 ljudi. Vendar je pa načrt župana Millerja nekaj izvanredne-ga, nekaj koristnega, nekaj, česar se pred njim ni spomnil še noben politikar. Župan sam ne more vsega izvršiti in uresničiti. Imeti mora polno podporo od strani mestne zbornice, od države Ohio, od zvezne vlade. V kredit pa mu je, da je prvi izmed županov velikih mest v Zedinjenih državah pokazal pot, kako se da vsaj deloma olajšati trpljenje in tuga brezposelnih delavcev, ki zahtevajo delo, ne pa — miloščine. ne morejo pogovoriti v angleščini, pa sledi šikaniranje in siromaka je sram. Toda nikogar naj ne bo sram prositi. Boljše je najprej prositi, kot pa krasti. Onim pa, ki niso še dovolj prizadeti, svetujem, naj nikomur ne predbacivajo, češ, da ga "charity" živi. Nič se ne ve, marsikdo še lahko pride na beraško palico. Zadnjič enkrat sem bral dopis v Ameriški Domovini, ki pravi, naj ne ob reku jemo svojega bližnjega. Res je, obrekovanje je že izdajstvo, obsodba in velikokrat ponedolžnem. Včasih bi tudi lahko rekli, da je zmota ali pomota. Zmoti se pa lahko vsak, tudi najbolj učeni profesorji. Nato pa sledi sumriičenje, to je pa že nekaka bolezen, ki je človeku prirojena. Dokler nismo na jasnem v prepričanju do svojega bližnjega in dokler obdržimo sumničenje samo zase, je dobro. Kakor hitro pa začnemo obrekovati in natolcevati, četudi samo po ovinkih, se gotovo porodi iz komarja slon, prepiri in smrtno sovraštvo. Kaj ko bi še malo pogledali pod ljubljanski turen. Skupni novi odbor fare sv. Kristine za leto 1933 bo objavljen v kratkem, kakor tudi vestnik računov. Ho, ho, ko bi videli, koliko smeha so nam napravili slovenski vitezi iz St. Clair j a. Igra "Kakršen gospod tak sluga" je bila res polna veselega razvedrila, da se je moralo vse smejati v dvorani. Najbolj sta ga lomila sluga Pavliček in rekrut Lipe. Vsi igralci so svoje* vloge fino rešili in izvršili. Petje štirih fantov je bilo nadvse krasno. Vsem igralcem se je videlo, da ho že vajeni odra in da so ga pravi "kampelci." čestitamo igralcem in se jim prav lepo zahvaljujemo. Član dr. Najsv. Imena. najboljši prijatelji. Veselični odbor je pridno na delu, da bo vse potrebno pripravljeno. Začetek zabave je ob sedmih zvečer, konec bomo pa sami določili. Pričakujemo, da se bodo naše prve veselice udeležili vsi prijatelji političnih strank, vsi demokratsko misleči Slovenci in bratje Hrvatje. Napolnimo dvorano in si vlijmo v svoja srca poguma, da bo imela demokratska stranka, ki je bila pri zadnjih volitvah zmagovita po vseh Zed. državah, moč in srečo, da se sedanji kritični položaj vsaj za prihodnjih sto let odpravi. Poročevalec. -o- Ameriški jugoslovanski klub Cleveland (Collinwood), O.— Pred svetovno vojno ni bilo še omenjenega kluba, ker še ni bilo povoda zanj. Po vojni se je sestala v ta klub gruča Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so se zanimali za razvoj Jugoslavije, obenem so pa predstavljali nekako zastopstvo svojega naroda preko oceana. Jugoslavija ima pač svoje oficijelne zastopnike, ki opravljajo stvari, ki so jim v področju. Mi, ameriški držav- ljani, ki nas je veliko, pa gledamo vse le odstrani. Nikakor ni naša naloga vtikati se v nekaj, kar nas ne briga, na drugi strani pa, kot ameriški podaniki in rojeni od tega naroda, je naša moralna dolžnost, stati na braniku, kadar poskušajo neprija-telji postaviti v slabo luč naš narod. Oficijelna Jugoslavija in tudi ljudstvo samo ne sliši in ne vidi tega, kar je nam mogoče videti. Prefrigane politične poteze, ki so včasih dvoumne, včasih pa gorostasne laži, je opažati vedno pogosteje v časopisju. V vrstah našega naroda doma ali pa v inozemstvu, se opaža močna propaganda, katere agent je so prodane duše. Na Notranjskem in na Krasu se postavljajo topovi in utrdbe in tudi vešala. Kaj nas briga, če je Jugoslavija kraljevina, saj je lahko tudi republika. Ampak Musso hoče iti naprej do Save, do Drave. Namen cele situacije je, oslabiti državo, potem pa udariti. V petek, 10. februarja, je seja omenjenega kluba v Grdino-vi dvorani, kamor naj pridejo vsi prejšnji člani in somišljeniki, ki jim je pri srcu plemenito delo in namen kluba. Član pripr. odbora. SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. ZVEZE Euclid. O,—Novice z "dolenj-.če slučajno galonček na njej teke šrange" naj bodo za enkrat stoji. sledeče: če verjamete, al' pa ne, Kako bi se pa izrazil glede de-v našem mestu je že nastal tak j la pri nas, sam ne vem. Slišal ni raz zadnje dni, da si mislimo, j sem, da bodo zaprle vse tovar-da se je sončna Florida spreme-j ne svoja vrata in mi ljudje naj nila v Sibirijo. Pa še nekaj dru-jpa v nebo gledamo križem rok gega razsaja zadnje čase po na- j ter čakajmo, da začne padat za-ši dolgi vasi. Kdo neki? Ali bo- želj ena, mana iz oblakov, lezen, ali kaj? še vse kaj hujše-S Moje mnenje je, da je že ga kot bolezen, namreč, suhaški'skrajni čas, da dobimo kakega Hgentje, ki jim bije zadnja ura naših ljudi za nastavljenca pri in jim teče voda za vrat, so zače- J dobrodelni organizaciji, ki se bo li stikat po domovih. Navadno i vsaj kaj pognal za naše najbolj pobero vse, kar količkaj diši po potrebne, žalostni slučaji so na alkoholu, še celo gnilo planlto, j dnevnem redu, posebno ker se Cleveland (Newburg), O. — Dne 31. januarja je imel naš demokratski politični klub svojo sejo. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Anton Bobnar, podpredsednik Louis Gliha, tajnik John Kaplan Jr., blaga j ni-čarka Apoloni j a Kic. Nadzorniki : Frances Blatnik, Frank Mulh in John Wintar Jr. Reči moram, da tako prijetni seji. še nisem prisostvoval, kakor jih prireja demokratski klub. Zakaj niso vsi Slovenci, ki spadajo v demokratko stranko, Člani našega kluba, mi je neumljivo. Prav bi bilo, da vsi Slovenci državljani pristopimo v demokratski klub. V združenju je moč. V našem precinktu je bilo pri zadnjih volitvah nekako 300 glasov oddanih demokratskim kandidatom. To so povečini slovenski volivci. Klub pa šteje 117 članov. Združimo se in prihaja j mo redno na sejo, katera je zadnji torek v mesecu v SND na 80. cesti. Recimo da bi bilo 300 članov na seji, pa bi prišel kateri višjih uradnikov in ko bi videl toliko zavednih članov, si bo mislil: 'Tukaj je pa že precej moči skupaj ; ako dobim vse te na svojo stran, pa bom zmage gotov!' Nekateri se jezijo, ker ne morejo takoj prvi dan, ko pristopijo, dobiti dela. V teh težkih časih je res težko dobiti delo. Pa tudi poznani nismo še tako pri višjih. Ako se pa organiziramo, tla bo naš klub štel veliko članov, se bo ložje kateremu pomagalo do dela. Posebno se vabi vse mlade fante in dekleta, kateri ste dopolnili 21. leto, da pristopite prihodnjo sejo, da se že \ mladosti vadite političnih sej. V soboto 11. februarja priredi naš klub card party in malo domače zabave v S. N. Domu na 80. cesti. Vabi se vse demokrate iz cele države Ohio. Ako se bo nahajal naš bodoči odrešenik Mr. Roosevelt kje v bližini, bo tudi gotovo prišel na našo zabavo. Pa ne samo demokrat je, tudi republikanci bodo imeli vstop. Tudi toliko opevani Mr. Barbič si lahko preskrbi vstopnico, saj pri vratih se ne bo nobenega gledalo, ali je bel ali rdeč, samo da pogledaš v tisto linico, kjer se vstopnice prodajajo, pa bomo Cleveland, O.—Dne 27. januarja smo imele skupni sestanek. Na tem sestanku sta se nam pridružili še dve podružnici: št. 32 in 49, ki bosta v bodoče z nami sodelovali. Tako je prav in lepo, da se vedno bolj zavedamo, da smo vse sestre Slovenske ženske Zveze. Vse delovanje do sedaj je bilo složno, ker le v tem je moč in napredek. Da pa ne bomo vedno samo zatrjevale, kako delujemo, smo se namenile, da javnosti na 26. februarja tudi pokažemo našo zmožnost in korajžo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ker je samo enkrat pustna nedelja v letu, smo za ta večer povabile tudi veliko kraljico in malega kralja, ki sta nam s častno besedo obljubila, da prideta na oder in se predstavita navzočemu občinstvu. Ker pa take visoke osebe ne 'hodijo same po svetu, ju bo spremljal cel regiment dobro-voljcev in umetnikov, pri kate- go da rojakom in rojakinjam širom Clevelanda in v okolici že sedaj svetujem, da si pravočasno preskrbite vstopnice ter se na pustno nedeljo pridete sami prepričat, katera država jima je iz ročena v varstvo. Samo to lahko rečem, da Amerika ne, ker to ne vladajo kralji. Da se bosta znala na ameriškem odru prav zasukati in zadržati s svojim regimentom in da se s Charlie Chaplinom že prej pobotajo, ste vse zastopnice SŽZ prav prijazno prošene, da za gotovo pošljete vse sodeloval-ce v sredo, 15. februarja v Slovenski dom na Holmes Ave. ob osmih zvečer, kjer - bo s k u p n a skušnja za nastop 26. februarja. Odbornice pa, ki so v pripravljalnem odboru, naj bodo tisti večer že ob sedmih na mestu, da pripravimo vse potrebno za prihodnjo sejo, kar se bo predložilo skupnim zastopnicam. Ako vam ne bo kaj všeč, boste pač rili bo imel tudi Charlie Chaplin lahko same predrugačile na se-svoje muhe vmes, da se ne bo j ji. Za slučaj, če nam bo na pri-kraljica dolgočasila na svojem hodnji seji zopet primanjkovalo prestolu. Končno se ji bo pa po- elektrike, se ne treba nič bat, streglo s pečeno gosko. Zelo rada bi vam povedala, v kateri državi sedaj ta kralj in kraljica vladata, pa sestre to strogo zase drže, ker pravijo, da jaz ne znam molčati. Radi tega mi nič drugega ne preostaja, ne- ker sem že preskrbela s svečami, da ne bo nobeno strah. Prihodnji sestanek skupnih podružnic se vrši tretji pondeljek, to je na 20. februarja. Pridite gotovo vse! H. T., poročevalka. .4. HYATT VERRILL: POJDIMO RIBARIT—ZLATO Ko je vihar pri Old Conn., vrgel na obrežje več kot sto starih zlatnikov in nekaj dragocenega nakita, se je takoj domnevalo, da mora ležati tam kaka potopljena ladja, ali pa da so morski razbojniki tam nekoč spustili v morje svoj plen. Ako bi bile te dragocenosti vržene na suho pri Southampton, Long Island, bi se to takoj vedelo, da je zlatnina del bogastva, ki ga je tukaj spustil v morje leta 1831 razvpiti Charles Gibbs, morski razbojnik, ker je znano, da ga je tukaj zakopal v vrednosti več kot $25,000 in tega zaklada do danes še nihče ni dvignil. Toda, ker ni nobenega zapiska, da so kdaj morski razbojniki zakopali svoje zaklade pri Old Lyme, je edina možnost, da izvira na obrežje vržena zlatni-da s' kake potopljene ladje. Toda naj bo že to tako ali tako, pri ljudeh se je zbudilo zanimanje, da bi šli iskat skritih zakladov. K temu je največ pripo- Lyme, ,govsko podjetje, ki zavisi edino od pravega in temeljito začrtanega načrta. Dasi se o tem malo sliši, pa so ekspedicije stalno na delu, da dvignejo davno potopljene zaklade iz morskih globin. Simon Lake in njegova družba je bila zaposlena pri dviganju Luzitanije, ki je bila potopljena s svojimi milijoni v svetovni vojni. Druga ekspedici-ja je bila zaposlena zadnje poletje, da dvigne "Merido" pri Virginia rtu. Sedaj je prišlo poročilo, da se je posrečilo dognati, kje leži potopljena ladja de Braak, ki se je potopila leta 1798 in na kateri ladji se nahaja vrednosti do $10,000,000. Torej se je končno prisililo morje, da da zopet nazaj bogastvo, ki ga je pogoltnilo v teku let, odkar plujejo po njem ladje. Na milijone in milijone dolarjev leži še nedotaknjenih v temnih globinah morja, ki 'še čaka, da ga kdo dvigne in se okoristi ž njim. Blizu Kube leži ladja magla sedanja depresija in pa,Don Carlos III, ki se je potopi-dejstvo, da so dvignili iz potop- la leta 1812. Kadar je voda či-ljene ladje "Egypt" ob franco-1 sta, se ladjo lahko vidi na dnu. ski obali bogastvo v vrednosti i Domači potaplači se spuščajo od več kot pet milijonov dolarjev. J časa do časa na ladjo in so do Dviganje Zakladov s potoplje-■ danes že prinesli na površje do nih ladij danes ni več kaka pu-12,500 zlatnikov, ki nosijo letni-stolovščina, ampak je pravo tr- co 1794, 1810 in 1811. VARUJTE SE PREHLADA in eovrainika človeitva: pljučni-c« I N« prebUdlt« ■• in glejte, d« boat« imeli ireveeje r reda ■ tem, da jemljete redno Trinerjevo Grenko Vino Skoro ravno tako pristopna kot Don Carlos je ladja Santis-sima Concepcion, ki je nekoč od-plula iz Cartagene, obložena z zlatom in srebrom. Na ladji je bilo do 100 mornarjev in je imela tudi 20 topov. Ko se je bližala Margariti, je naenkrat iz nekega zaliva planila proti ladji sovražna ladja morskih razbojnikov. Kapetan se je hotel izogniti boju z morskimi razbojniki, četudi je bila ladja dobro oborožena, ker je nosila poleg velikega bogastva tudi več vplivnih oseb, za katerih varnost je bil kapetan odgovoren. Zato je sklenil, da poskuša z begom. Toda zasledujoča ladja je bila hi-treja in je prihajala vedno bližje. Od časa do časa se je na razbojniški ladji zabliskalo in krogla je završela v morje nedaleč od bežeče ladje. Nenadoma se dvigneta pred bežečo ladjo dve pečini, med katerima je bil ozek preliv. Ka-petanu se takoj vzbudi upanje, (ia je najbrže za temi pečinima kak zaliv in varno zavetje. Preliv je bil ozek in komaj globok za ladjo. V normalnem času bi si kapetan nikdar ne upal v ta nevaren preliv, a sedaj je šlo za življenje in smrt. Ena krogla s zasledujoče ladje je že udarila na krov in napravila precej škode. Kapetan ukaže ustreliti iz vseh topov na razbojnike, potem pa sam prime v roke krmilo in zavozi ladjo v ozek preliv. Poveljnik morskih razbojnikov, znameniti Dutchman "Lesena noga," je grozno zaklel, ko je videl, da mu bo plen ušel, ker nikakor ne bo mogel zasledovati ladje skozi ta ozek preliv. Sam skoči k enemu izmed topov in ves penast jeze pošlje še eno kroglo za bežečo ladjo. Ali je dobro meril, ali je usoda tako hotela, krogla zadene v ladjino krmilo, ladja se zasuče in se z vso silo zaleti v pečine in ladja se potopi. Le nekaj se jih je rešilo v čolnu na obrežje, drugi so pa utonili in postali žrtev morskih volkov. Za kapetana pobegle ladje bi bilo skoro boljše, če bi bil padel v roke morskim razbojnikom, kot pa da se je rešil na kopno. Prepeljali so ga namreč uklenje-bega na špansko, kjer je bil obsojen na smrt in obglavljen, ker se ni postavil v bran. Tri stoletja leži že ta ladja v morju in v. njej velikansko bogastvo in čaka, da ga bo kdo dvignil. Ko se je angleški kralj Kari bojeval za prestol, so sklenili Španci, da mu pomagajo z denarjem. Ukazali so provinci Peru, eni najbogatejših španskih kolonij, da pripelje v Anglijo za $13,000,000 zlata. Toda ladja, ki je vozila denar, ni nikdar prišla v Anglijo, ampak se je potopila blizu ekvadorja na morsko dno. Tudi to bogastvo še vedno čaka na dviganje. Ladja ni daleč od obrežja, niti v preveliki globini. Ko je Sir Francis Drake zbral bogastvo, ki ga je dobil iz oro-panih španskih mest ob obrežju Južne Amerike, vse na eno ladjo, je videl, da bi bila teža prevelika, zato je ukazal vreči v morje 45 ton srebrnega in zlatega denarja. Vse to bogastvo še tudi čaka, da ga kdo dvigne. In med Bahama otokih in Santo Domingo se je potopilo 16 galej, ki so bile ve obložene s zlatom, srebrom in dragimi kameni. Obširnost bogastva na teh ladjah se lahko računa po tem, ko je bila dvignjena ena izmed teh galej, so dobili na njej zlatnine za $2,000,000. Mnogo tega bogastva se da še dvignit, ako je denar na razpolago za dela, toda mnogo je pa tudi tega bogastva, katerega je že zasul pesek in blato in bo za vedno ostalo zakopano skrito pred človeško poželjivostja za zlatom in srebrom. Če verjamete al' pa ne. Tat je bil zasačen pri svojetf "opravku" in točno pripeljan pred sodnika. Strogi gospod sodnik ga temno pogleda in s svečanim glasom vpraša: "Mož, povejte mi no, kaj vas je zmotilo, da ste ukradli nekaj ničvrednih predmetov, niste se pa dotaknili zlate ure in veriži-ce, katero bi bili lahko ukra' dli?" "No, gospod sodnik, sedaj Pa še vi začenjate, ko mi jih je že vendar moja stara toliko nape' la radi tega." A K odvetniku pride klijent radi neke tožbe. Ko ga odvetnik izprašuje o vsej stvari, je' ta tako zmedeno odgovarjal, da je pO" stal odvetnik nestrpen, pa # zabrusi: "Prijatelj moj, vi ste čisto vaden osel!" "Oho, gospod odvetnik, o tem bi se pa dalo nekoliko debatirati. Povejte mi, recimo, ali sen1 zato vaš prijatelj, ker sem osel' ali sem osel zato, ker sem vas prijatelj ?" A Vršila se je sodna razprav«' Ko so bile zaslišane vse prič6, in je povedal svoje zagovornik in državni pravdnik, je sodnik dal še zadnja pojasnila porotni' kom, nakar so se podali v pasv«' tovalno dvorano. Precej t^ jih ni bilo nazaj in obtoženec Je obupno gledal v vrata, skozi katera bi se imeli prikazati porot' niki. No, končno se pa le od' pro vrata in porotniki pridej1' eden za drugim v dvorano. se vsedejo na svoje prosto^' vstane načelnik porotnikov lf pove sodniku, da je porota pl šla do sporazuma in zaključka! "Torej kako se glasi sklep P | rotnikov?" ga vpraša sodnik, j "Naš sklep je tak, da sf j spoznali obtoženca n e k r i v i & \ ampak s pripombo, da se mu n"' roči, naj drugič ne počenja efls' kih stvari." A Odvetnik je v zneŠenih bes6, dah zagovarjal obtoženca. Ob1' njen proti porotnikom, je za'jp vornik rekel: "Cenjeni gospodi1 porotniki! Naj vam povem, c je obtoženec videl vrata odpf in je stopil v hišo, da se prep1'1' ča, če je vse v redu. Ker se Jc bal, da bi koga v hiši ne zbud1'1 si je sezul čevlje in si jih sil okrog vratu. In da so ga fl"' o«1 šli potem na strehi, je pa vzr< samo ta, ker je hotel dobiti n®' kaj svežega zraka. Ako vse dobro premislite, gospodje P° rotniki, morate na vsak nač'" oprostiti obtoženca!" In porota ga je res oprosti'11, ker so bili dokazi o njegovi ll1' dolžnosti res tako prepričeva' ni. . A Na pametno idejo je prišel "L ki gostilničar v Tesali j i na škem. Ker je imel bolj malo 6° stov, je nekega dne naznanil, j ne bo več računal vina od f" kelčka in od literčka, ampak c bo računal vino na uro. To P° * W meni: kdor bo dlje pil, vec ^ plačal. Od ure računa v ame'f ški veljavi po pet centov. vem, kakšni pivci so v Grč'J.' ampak kakor ga znamo dihat ^' bi rekel, da bi ta gostilničar 1 imel odprte gostilne več kot c teden. A Bolnik pride k zdravniku mu potoži, da ni nič kaj zdi'1^. Zdravnik ga dobro preišče i'1 " pravi, da spije preveč vina. liko ga pa spijete na dan?" vi11' ša doktor. „, "Ej, ne veliko r takole po (lv kvorta na dan." "To je preveč! Dovolim da ga spijete odslej polov"' ga spijete odsl manj." . "Čakajte no, gospod dok^ sem, se zmotil; po štiri k v or t« dan sem ga spil poprej." AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 8TH, 1933 3 DAVNIH ČASIH SE JE POTOPILA MORJE OGROMNA DEŽELA Zemlja se je vedno izpremi-njala. Njena oblika je bila pred več sto tisoč leti drugačna kakor je danes, saj vemo po površinskem sestavu zemlje, koliko današnjih gorskih verig in prostranih nižin je v davnini pokrivalo morje. Naša Evropa je bila malone vsa pod morjem. Redki gorski velikani so gledali iz morske gladine. Vode so se Postopno odmikale, na njih mesto so stopali orjaški sestavi, ki so jih v morju zgradile neznatne živalce. Pri vseh teh i z p r e m e mbah zemskih celin in vodovij ni nobena toliko kakor ta, da je izginila pod vodo kopna površina, ki se je raztezala na prostoru današnjega Atlantskega morja. To brnijo imenujemo Atlantido. Ali •ie Atlantida sploh kdaj .bila? Nekateri učenjaki dvomijo, a drugi trdno verujejo vanjo in Prihajajo pred človeštvo s celo kopo dokazov. Tudi najbolj dvomeči učenjaki ne dvomijo, da so bili Kanarski, Azorski in Kapverdski otoki nekoč vrhovi planin neke jemlje, ki se je potopila v mor-Raziskovanje tal Atlantskega morja je pokazalo, da se na Podmorski ravnini, ki se razteza °d Britskih otokov vzdolž Afrike proti Južni Ameriki, nadalju-1 e.lo na tisoče kilometrov dolge verige planin Atlasa in Kordi-lier. Mnogi zemljoslovci izjavijo, da imajo ti gorski grebeni °blike, kakršne niso mogle vzra-sti pod morjem. Razen tega 'inajo v muzeju rudarske šole v Parizu košček lave, ki so jo prinesli iz globine 300 metrov, a ta se je brez dvoma strdila na Prostem zraku, a ne pod morjem. Nekateri učenjaki določajo tudi čas, v katerem se je izvršila ta silna izprememba na zem-površini. Pravijo, da se je ^falo to zgoditi po prihodu ?°Veka. človek je bil torej pri-°a te strašne žaloigre, ko se je ^topila ogromna atlantska zem-■'a. O tej nesreči je ostalo ne-ai spominov v ustnem izročilu ^eriških kakor tucli evropskih lfl afriških narodov. Vsekakor ')a ho najbolj zanimivi pisani podatki grškega modrijana Plato-lla- Ta piše o nekaki močni voj-ski iz zapada, ki je pokorila sko-r° vso Evropo in Azijo, "zakaj ^krat se je dalo z lahkoto prezračiti Atlantsko morje." Po Platonu je ležal nasproti Herkulovim stolpom (današnji Gibraltar) velik otok. Na tem "t°ku so stanovali ljudje, ki so "'ii zelo prosvetljeni. Platon pri- jpc imenu. "Ta ima otrdele možganske žile in 15 odstotkov __vseh naših bolnikov ima to bo- poveduje mnoge podrobnosti 0|lezen- Bil je bančni uslužbenec njihovi upravi, bogastvu in veli- m čez čas »e bo mogel opravi j a- čini njihovih mest. Prebivalci Atlantide so bili bojeviti, zatorej so se vrgli na osvajanje tujih zemelj. Osvojili so si Lidijo prav do Egipta in Evrope do ti najmanjšega dela in skrbeti bomo morali zanj kot za otroka. Za to bolezen ni nobenega zdravila." V prihodnji sobi je ležal neki Italije. Njihovo glavno mesto imoškl "a Postelji. Bil je popol-je Platon tako podrobno opisal, inoma hrom 111 ne more pregiba-da bi se dal napraviti po tem i11 mti ustnic- Ima sifilis v zad-opisu točen načrt. Pa je pri- j n->'em stadiju. Hraniti ga mora-divjal strahovit potres., zmajala f° cevi, ker ne more gibati se je zemlja in vso bogato Atlan tido je pogoltnilo morje z vso prosvetljenostjo in vsem bogastvom vred. Podobne pripovedke dobimo tudi pri nekaterih afriških rodovih, potem pri Inkih v Južni Ameriki, pri prebivalcih Anti-lov in Guatemale. Ti narodi govore, da je v davnini bila velika zemlja, ki se je z narodi vred potopila. Prebivalci Atlantide, ki so ži- s čeljustmi. Popolno ozdravi je takih bolnikov je nemogoče, vendar se bolezen nekoliko olajša, ako se jim vcepi malarijo v žile. Obiskala sva tudi ženski oddelek. že od daleč se je slišalo vpitje, smeh in klepetanje. Tam so same ženske strežnice, ki so prave korenjakinje in ki imajo dosti opravka z bolnicami, da I jih krote. Neka bolnica je kle- uiiiiiiiiiniiinmiiHiiiiuiinnHiHiiiuuiHi MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman iMiiHiiiiuiiiiiHiHimiiiiiiiiiiiiitmntniiii Notarja Okolickega ni bilo veliko doma. Doma je bil le v najnujnejših primerih. Sicer so ga pogosto videli, kako je na lahkem vozičku na vzmeteh odhajal v Vranov, ali pa s puško na rami po potu v gozd. Bil je strasten lovec in gozd mu je nudil veliko razvedrila. Na svetlih jasah, pri veselem lajanju lovske Čole je pozabljal na svojo rdečo, veliko hišo, polno procesov. Roke se mu niso tresle in bil je čisto svoj, oviran, svoboden kakor drevo. Domov se je vračal utrujen in je izborno spal. Drugi dan je šel z užitkom na delo, ki pa je jčala pri oknu in s povzdignjeni-j trajalo samo nekaj ur. Zataknil mi rokami molila. Neka druga je roke za glavo in se pretegnil, veli na mejah svoje velike deze-, . , ... i ji* v „ .„ he vstala s postelje m solznih le, niso propadli, marveč so osta-1 v. f . , ,....... , ... , . oci prosila zdravnika, naj dovo- li živi m žive danes njih potom-!,..,. .. . ' . \ . ci na obalah zapadne Afrike in 1> ,'grati na klavir Neka ženska vzhodne Amerike. Učenjaki soimi Je v rok* kos/ek fa: »r ju a* a pirja. Pogedam radovedno kaj našli mnogo podobnosti med ne- . . . ... , je napisala, pa je bilo tam samo katerimi plemeni teh dveh delov sveta, pa sklepajo po tem na njihov skupni izvor. Drugi dokaz, ki je bolj očividen, je v veliki podobnosti med starimi trdnjavami južnega Maroka in razvalinami iz predzgodovinske Ame- par čačk. Pogledam bolnico, ta pa dene prst na ustnice, češ, naj ne izdam njene skrivnosti. Zdravnik mi je pojasnil, da ona, ki moli pri oknu, misli, da moli ob mrtvaškem odru svoje- s tem pa je izginil tudi njegov mir. Majhne, zbadljive, hude misli so se vrnile. Notar Okolicky je vstal, odprl j ma Hlavaja in dekana Mrvo, ki vrata in po veži se je razleglo ie stal kot prikazen bel ob tej zateglo klicanje: i mreži in ga gledal s pronicajo- Ta kočljiva, zapletena zadeva pogosto cele noči ni dala spati notarju Okolickemu. Hotel jo je rešiti tako ali tako, pa je vselej prišel do mrtve točke, odkoder se ni znal premakniti. Vabil je k sebi Evo, da se ponovno razgovori ž njo, toda ta ni prišla; napisal je prošnjo za odpustitev Hlavaja, pa jo je takoj zopet raztrgal. "Kaj? Kako?" Notar Okolicky se je pod noč prijemal za glavo in letal po sobi kakor nor. Zmerjal se je z norcem, toda čim bolj je tako besnel, tem gotoveje je čutil, kako mu sicer še trdne niti njegovega življenja uhajajo iz rok in se za njim spleta neka ogromna mreža iz živih človeških teles, iz zalomljenih, neusmiljenih rok, ki od plotov in vaških koč zlovešče prežijo nanj. In vse to je le naraščalo iz dneva v dan, se še bolj zapletalo in se bolj in bolj širilo, kakor bi hotelo rasti in še rasti in ga ujeti v živo past. Notar Okolicky je videl v tej mreži Ilčičko s sovraštvom v očeh, videl je v nji Kramarjeve stisnjene pesti, videl je Korenko, Evo Hlavajevo, prostor za Ada- rike. Tudi so izredne podobno- *?a zaročenca, o katerem si dosti med piramidami na obalah , mišljuje, da je umrl. Tista, ki reke Nila in med onimi v Mehi- hodl ^rati klavir> trch- da m°-ki. Isto velja o stolpih, ki so ra imeti vajo za koncert, ki ga jih našli v /Peruju in starem bo Priredila drugi dan "Mar-ka! . . ." Marka, že poštama, debela oseba z rdečim obličjem, je prišla, in notar Okolicky si je dal pripovedovati, kaj se je prejšnji dan v vasi dogodilo, če se je kaj zgodilo, kar mu ni bilo po volji, čim pogledom. Ta nema, strašna prikazen je navdajala notarja Okolickega z grozo in mu povzročala obupne trenotke tesnobe. Kakor hitro pa so petelini zapeli, se je Okolicky že na vse to spominjal sa- V res- loputati z vrati. Zadnji čas je njegove misli Egiptu in ki sobani's posebno 1 nici »i Pa še nikdar igrala kla- največ zavzemala Eva Hlavaje-pisavo (hieroglifi) Tudi ima- viria- ženska, ki mi je stisnila ! va. Vselej je poskušal zasmeja-jo' oboji podobne legende in bo- i Papir v roko, misli, da je prince-j ti se vsemu temu, toda smeh mu gove. Vse to pritrjuje domnevi. !dnJa, zaprta v trdnem gradu, da so bili nekdanji narodi sta rega in novega veka vezani z ne , . J . <_1 , ko skupno kulturo ki je živela i mišljajo, da so nekaj dosegli, j canje je notarja Okolickega na velikem prostoru Atlantide. tesar jim prejšnje življenje ni vznemirjalo, čutil je, da za njim Mornarji so odkrili mnogo ki- moglo aH ni hotelo dati. Dobro ' lometrov severno od Antilov se skrbi zanje, imafjo najboljšo podmorski gozd, ki je domovina ■in čisto postrežbo, za kar vse najbolj čudovitega živalskega in^as, ti, davkoplačevalec, rastlinskega sveta. Učenj aki ni šel od srca. Eva Hlavajeva Tako žive ti reveži v svojem I po zadnjem obisku ni dajala no-■svetu, v nekakih sanjah in si do-1 bene vesti o sebi, in prav to mol- smatrajo gozd za delček Atlantide. Bog ve, ali je skrito v tem gozdu kako staro mesto, ki mo- S ŠESTIMI MEDVEDI V KLETKI Strašne trenotke je rebiti pričakuje človeka med krotilec divjih zveri Janesco, ko no toliko neznačajnosti, da je se- gala prav do zlorabe uradne moči. Okolicky je dobro vedel, da je storil nizko, zločinsko dejanje, pri katerem ni bilo niti trohice gosposke pretkanosti in galant- HENRY ROBINSON: BLAZNOST svoje zidove! Vsekakor so zem- je pri neki predstavi v Londo-ljoslovci našli na tem mestu iz- nu nenadoma ugasnila luč, ko klesan kamen, del kipa, in še ne- se je nahajal s šestimi severnimi kaj drugih predmetov, ki so jih medvedi v kletki. "To so bile rabili nekoč ljudje za boj in de- najdaljše minute mojega življe- lo. Te najdbe so nekaterim uče- nja," pravi Janesco, ki je sicer! nosti, ki bi ga vsaj nekoliko njakom najjasnejši dokaz o nek- prišel živ iz te zagate. "Med- i opravičevala in mu dajala pridan ji veliki Atlantidi. vedje so izmed vseh zverin naj- znanje, da je drzen človek. Bila Kljub vsem raziskovanjem pa nevarnejše," pravi Janesco na-lje to le sirovost, izvršena nad še do danes ni uspelo učenjakom clalje. "Je čisto vseeno, kako i brezbrambno ženo, ki niti moža drugi dan ne izve o njih. Bili znanstveno pregledati življenja ; dobro se ravna z njimi, človek ni imela doma. Prisiljena .je bi- so ljudje, ki so v tem vrtincu nekdaj potopljene zemlje. mora biti vedno pripravljen, da la priti k njemu kot k svojemu sovraštva iskali svojo korist in ------izbruhne pri njih na dan njih predstojniku, on pa . . . Ne, no- mu nosili na uho proti njemu iz- krvoločna narava. Pri predsta- tar Okolicky je moral to za vsa-1 govorjene besede. On jih je spre- j se je začel jeziti, preklinjati in mo še kot na hude sanje. Vse je bilo samo i z r o d e k razbičanih možganov, kar si je Okolicky razlagal s tem, da se je preveč najedel. S staro neutrudnostjo je zmerjal Raztočane kot pse, sprejemal darove in ničesar izvrševal ; da, če je bil na koga jezen, mu je še s peklensko škodoželjnostjo škodoval. Tako so pripovedovali, da se je od vojne službe oproščeni gospodar Dol-nik radi njegove ovadbe moral vrniti nazaj" na-fronto. Pripovedovali so tudi, da je zadnje popisovanje živine on naprtil Raz-točanom, da je on povzročal razne neprijetnosti, katerih so se znali drugod otresti. Menda nalašč pleni Raztoke. Morda vse to skupaj niti res ni bilo, toda eno zlo je vleklo sto drugih za seboj. Tako je postal Okolicky ka j hitro predmet s psovkami, ki so se končevale z grozečim molkom. Razume se, da so kletve izgovarjali zaupno, po tihem, ker so se ga ljudje bali kot hudiča. Nikdo ni bil gotov, cla Okolicky dozoreva nekaj hudega, kar lahko postane usodno zanj. Imel je veliko, na svoje plemiško poreklo ponosno sorodstvo; rodbinski ponos je prešel tudi nanj, zato ne bi bil rad videl, da bi se razvedelo o njegovem vaškem ljubezenskem pustolovstvu, podoživeli sebno ker je bilo s tem združe- čudovito besedo; ko jo je župan zaslišal, se je prihulil in zami-žal kakor pes, kadar švigne bič nad njim. (Sledila je dolga pridiga o domovini. Vorčiak jo je poslušal si pobožno dvignjenimi očmi, spominjajočimi na staro, ginjeno babo. Pa komaj se je rešil notarja in se izmotal na ulico, ga je že kdo ustavil. "Ej, slišite, tega pa ne delate prav," mu je očital. Ko je prišel domov, je vrgel klobuk v kot, si otrl čelo in se oddahnil : "Da bi ga hudič vzel s takim županstvom!" Bil bi ga celo odložil, toda čast mu ni dopuščala; čast ga je držal^ pri tem. Pomanjkanje pa se je medtem vedno večalo. Moka, tobak, mast so se prodajali na karte, še sreča, da po vaseh niso delali velikih komedij z želodcem, nekaj pa se je našlo tudi doma. Samo smrdljivca je manjkalo. Po hišah so si svetili s trskami; v sajastih sobah in v migotajoči svetlobi pa se jim ni dalo sedeti. Zato sploh niso svetili, če ni bilo nujnega dalo. Sedeli so v temi in govorili o tem, kar jim je šlo najbolj k srcu: o bedi, ki se je grozno vgnezdila med ljudmi. V temi, ko so govoreči niso videli in so se slišale samo besede iz oktov, je dobivalo vse neki poseben pomen; bilo je, kakor bi govorili o kakih novih, doslej neznanih strahovih, ki so vsakega mučili in ki jih ni bilo mogoče z ničemer pregnati. (Dalje prihodnjič.) -o- Mr. August Svetek za brezplačno posojene stole. Dalje se zahvaljujeva vsem sledečim za poset in darove: Mr. in Mrs. Valentin Trtnik, Mr. in Mrs. Frank Klešnik, Mr. in Mrs. Novinc iz Kewanee, Mrs. Mestek, Mr. in Mrs. Oražem, Mr. in Mrs. Joseph Rupret, Mr. in Mrs. Andy Gerl, Mr. in Mrs. Joe Pečaver, Mr. in Mrs. John Rupret, Mr. in Mrs. John Dejak, Mr. in Mrs. Andy Pezder. Dr. in Mrs. Anton Skur, Mr. in Mrs. Sajovec, Mr. in Mrs. Slopko, Mr. in Mrs. Peter Usaj, Mr. in Mrs. John Govše, Mr. in Mrs. Andy Korošec, Mr. in Mrs. Joe Golob, Mr. in Mrs. John Racman, Mr. in Mrs. Joseph Stupica, Mr. in Mrs. Teddy Rozman, Mr. in Mrs. Frank Vesel, Mr. in Mrs. Valentin Rome, Mr. in Mrs. Sešek. Mr. in Mrs. Frank Žagar iz Chickasaw, Mr. in Mrs. John Punčoh, Mr. in Mrs. Math De-bevec, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. in Mrs. Stergar iz Cherokee, Mr. Lovrenc Seme, Mr. in Mrs. Anton Kaušek, Mr. in Mrs. Videnšek- iz Lake Shore Blvd., Mr. in Mrs. John Setina iz E. 140th St., Mr. in Mrs. John Der-ganc, Mr. in Mrs. Leskovec, Mr. in Mrs. Frank Rupret, Mrs. Mary šaly, Mrs. Mary Vidmar iz Kildeer. Mr. in Mrs. Cervan iz Kildeer, Mr. in Mrs. Setina iz Kildeer, Mr. in Mrs. John Zulich, Mr. in Mrs. August Svetek, Mr. in Mrs. Frank Žagar iz Musko-ka, Mr. in Mrs. Anton Dolinar, Mr. in Mrs. Leopold Kolar, Mr. Mrs. Roosevelt ne bo go-j in Mrs-_J im Koželj, Mr. in Mrs. vorila po radio New York, 6. februarja. Mrs. Roosevelt, soproga novo izvoljenega predsednika, je izjavila danes, da po 4. marcu ne bo več govorila po radiu v trgovske namene, pač pa le če bo klicana ob družabnih prilikah. Gotove ženske so kritizirale Mrs. Roosevelt, ker je podajala svoje smnenje potom radia. MALI OGLASI Vabilo na sejo Iz urada predsednika društva sv. Kristine št. 219, K. S. K. Jednote se pozivlje članstvo, cla se v polnem številu udeleži prihodnje redne mesečne seje dne 9. februarja, točno ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je zelo važna točka, ki se mora rešiti v zadovoljstvo večine članstva in pravil K.S.K.J. Komur je društvo in organizacija pri srcu, se bo odzval—komur ni, bo doma ostal.—John Gabrenja, predsednik. -MODERNA BOLEZEN y Zedinjenih držav je več bol- nikov, ki bolehajo na blaznosti, °t pa na vseh drugih boleznih skupaj. Izračunali so, da ose- stara 15 let, živeča v New *oi"ku, ima v sorazmerju 1 do 20 možnost, da pride v umobol- kjer bo njeno povprečno ^ vi j en je sedem let. In v teh fedmih letih bo taka oseba sta- la državo do $25,000. Leta 1931 s° Porabili 19 centov od vsakega (oliu-ja državnih davkov za vz- '"ževanje umobolnic. New York J" Pa porabil $47,000,000 za 73,- 00 umobolnih bolnikov, ki so ^rastli za 350 odstotkov v zad- ^ih desetih letih. V 18 drža- ameriške Unije se je števi- ° umobolnih podvojilo in če bo ^ tako naprej, bo v prihodnjih letih polovica prebivalstva 'fi- "držav v umobolnicah, dru- Polovica jih bo morala pa Oživljati. Te vznemirjajoče številke so j11e napotile, da sem obiskal raz- ^ Umobolnice v naših vzhodnih . '7-avah, da na mestu prouču- ' miim >iffnilUM1MltHIIIIIHIHIIII(lltlHIIHiniHtllllhllHHItttlltUIIIHIIIIHMIHtllM^ I^HUlIMHHHIIIIHIIMIHtflHHIllllHIIHHItllHtltlHM^^ V Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. g ^k^UUOlini MlTl)lfilIMintlllllUII nil ItliMIIMHU'MMIll tMtlllH IHIIIIU ■•> U 11IIMIIUH niMMIH M lul IIIIMUIM IfilMIllIHtllllUlilMl Mill IMItll ttt llllltl IIIIIU1I lllll IIIUIIIHII11 lllll III f llllllllllllt IIIIIM)*!^,^ |Htllllt>HlillHIIIIMICIIinitlllltlllHnilllfllllllklfllll1lltini|MI1llltlVlllt|flltl|IIMIIIHlIllltlllHIMHMtlllkHtlll1IIIIIIMlllfl|lll^ II ll|l|f>IMIIIIIIll#l liti IIIMilllltllllllllllliJl flfllUUJIIMtHIt lllllllllllltlll llllltll Drugi mlinarski pomočnik, na-Tekla in Lucija sta delali trske, pol mestni dečko, ki je bil prišel sem v mlin šele za Jurjevo, in, o katerem so trdili, da si pusti rasti tisti koder na čelu le kot trnek dekletom, je žagal nekaj bolj v ozadju bukove kalnice. Dvojčka bi jih bila morala skladati v skladovnico. Onadva pa sta si bila v vrbovju odrezala šib, omajala raz nje lubje ter delala piščalke. V sadovnjaku so se pasle krave. Hlevar je sicer pazil nanje, a je imel pač malo opraviti, kajti mršave živali niso bile bogzna kako poskočne in so poželjivo smukale zeleno travo. Stopil je k Apoloni j i in govoril, kakor da raztresa svoje besede z rokama: "Nikomur ne pravi, da so to naše krave! Reci, da so koze, ki smo jih vzeli na rejo . . . Ampak sedaj so vendarle zdrave! čarovnica je šla na repatico! Ta pa je bila Eva!" Medtem ko je on zopet stopil k svoji čredi, sta sedla dvojčka v kot ter pričela piskati. "Ko bi se na vaše cvilenje vsaj lahko plesalo," je vzkliknila Tekla. In že je popadla Lucijo ter se zavrtela z njo po mehkih tleh. Pri tem pa je pela: šitiš, šotiš, moraš znati, Drugo v modi res ni več. Kdor pa šotiš prav ne zna, Ta za peč naj se poda. Mlinarski pomočnik jima je nekaj zaklical, kar pa Apolonija ni razumela. Dekleti ste se v zadregi zasmejali in se vrnili na delo. Medtem pa sta dvojčka le venomer piskala, kakor se tudi čriček ne naveliča črikati neprestano isti glas. Mlinar, ki je sedel v izbi ter računal, je vstal, šel venkaj za hlev, pograbil dečkoma iz rok piščalki ter jih zmečkal. "Sedaj se zganita, da jih ne dobita!" jima je dejal ostro, "sicer vama jaz kaj za-piskam ... in vaju naučim plesati !" Nato je zopet odšel s po-vešeno glavo in namršenega obraza, kakoršen je bil sedaj v zadnjem času vedno, proti hiši in v izbo. Apolonija pa je videla, kako mu je pokazal Konrad za hrbtom nos, a Urh spačil obraz, že je hotela skočiti k njima, potegniti iz kupa debelo šibo ter jima pokazati nazorno, da se godi tistim slabo, ki ne spoštujejo četrte božje zapovedi. A že sredi jeze sta se ji pobiča zasmilila. Bila sta lena navihanca, da! Vendar, mar ne bi bila zadostovala ena beseda preko okna, da bi jima storila utihniti in prijeti za delo? Pa celo par zaušnic bi bila lažje prebolela, nego to sovražno uničenje njiju piščalk. Resnično je izgledalo, kakor maščevanje brutalne sile. Saj nista bila že več deležna drugega. Oče ni imel za nju več dobre besede, le. venomer ju je pso-val. Izgledalo je, kakor da ju vedno zalezuje in ju le skuša trpinčiti. Vsak nežnejši občutek do njiju je v njem izginil. Tudi Lovrencu je kazal od tistega odločilnega jutra dalje pri vsaki priliki, da je on gospodar in da nima sin prav ničesar govoriti. Ako je v svoji mladosti storil kako napako, je oče takoj našel vzroka, da ga je zasmehoval in psoval. Lovrenc je tožil češče: "O, kaj bi dal, da je bilo v onem pismu pisano baš nasprotno — lažje bi ga prenašali !" Le redkokdaj je bil Mlinar sedaj dobre volje. Tudi z Apo-lonijo je postopal grdo in češče je vse ščetine okrenil le proti njej sami. Seveda je skušal potem zlo zopet poravnati, kadar je videl, da joka ter, da pod nepotrebnim delom, ki ji ga po pi, nego pod prevelikim, a potrebnim in neizogibnim bremenom vsakdanjih opravkov. Z mlajšima dekletoma je bil bolj popustljiv in le one so občutile tudi očetovo nežnost, a ne samo strogost. Nu, Lovrenc in ona sta bila dovolj uvidjavna, da sta videla, da je oče ranjen mož, ki to njegovo rano, ki si jo je zadal zanje, z vso nežnostjo. Kako pa naj bi ga oba poba razumela? Zaman !fje premišljala, kako naj bi govorila.malima na srce in kako naj bi jima povedala o veliki žrtvi, kotero je oče sme zahtevati, da obravnavajo doprinesel za nju. Gotovo bi bila govorila čokom, kajti ničesar še nista vedela o ljubezni in zatajevanju. Njima ni bila Fe-licija le tuja ženska, ki se je hotela vriniti, pač pa hudobna čarovnica, greh. Ničesar nista vedela o požrtvovalnosti očetovske ljubezni, kajti deležna sta bila le gospodstva, sile in moči. In kriva temu je bila le sestričina. Kajti od njenega obiska dalje je bil tako zopern. O, da, še vedno je bil kakor začaran, nič več oče, ki se obzira na svoje otroke in čast. Mar je ta občutek izginil polagoma z materjo, ki je čast svojega imena vedno čuvala kakor najdražji nevestin zaklad. Popival je in se češče vračal iz mesta šele drugega dne. Razmerje s Felicijo ni bil le strup, ki je še vedno kapljal, pač pa ni niti izgledalo, da je že završeno. Kako pa če razmerje 'še vedno na skrivaj nadaljuje, stavi nanj čast in premoženje in dušo — ali ne bi bilo tedaj bolje, da jo privede kot ženo v hišo? In ako mu postane nekega dne križ, se bo vendarle morebiti potem iztrgal iz te slepote, ki ga je sedaj udarila! Apolonija se1 je za-strmela pred se. Zaman je per-jad čakala glist vse, dokler ji ni ena vsiljivo skočila na roko. Zvečer je bila tako žalostna, da je čutila neodoljivo željo, zatopiti se v svoje presrečno kraljestvo. Sicer, prepovedala si je bila. Ne, le nikar takih sanj — vendar so se vrata odprla, vstopila je skozi nje, čula pozdrav ljubljenega glasu in gledala v mirne svetle oči. Da, celo naslonila se je na njegova prsa, jokaje in trudno. Končno pa, ko se je zopet prisilila k molitvi, se je zdela sama sebi kriva. Si že zopet jahala na metli, se je psovala. Nje duh je bil čudno nemiren. Jokala je, in v svojem občutku krivde jo je prevzelo usmiljenje z očetom in Felicijo, z dvojčkoma in Lovrencom. In mislila je, da si mora dušo izjokati. Ker ni vedela skrbi in onemo-glostne žalosti izhoda, je sklenila, da pojde s poboma na božjo pot h kapelici, ki so jo bili postavili v starodavnih časih. Na •tej poti je od nju zahtevala neprestane molitve. Na povratku pa bosta prosta. Sama se je čudila, kako ubogljivo sta otroka vzdržala. V kapeli sami pa ju je zapustila vstrajnost. Podila sta se po posvečenem prostoru, najprvo sta pregledovala in prebirala vse pobožne reke na stenah. Nato sta pregledovala spomenike. Nato sta ogledovala stene kapelice, ki je bila zunaj in znotraj obita z drevesnim lubjem. Kmalu sta izginila. Par-krat je pomislila, da bi morala pogledati za njima ter jih čuvati pred kakim pobalinstvom. Nato pa je pozabila v Svojem boju z lastnimi nadlogami vsega. Nekaj ji je svetovalo, da ga mora pozabiti, ker ji je on ovira pri izvrševanju poklica. S pozem-sko ljubeznijo v srcu ne bo sposobna, da bi vse zapustila. Kaj- sestra ovira poti v kraljestvo, ju moraš sovražiti. Tudi napolnjuje on vse nje srce do zadnjega kotička tako, da ni v njem prostora za drugega človeka. Tako ga pač ne bi mogla nikdar posedovati, pa niti nebeške, niti pozelmske sreče ni, ob nje nenasičenem poželjenju bi shujšala in ginila. In tako se je borila s tem svetom in pokleknila pred Mater z Otročičem. Ni ukaza, da bi morala v samostan in to željo je že opustila. Tudi noče drugega moža, kajti tega ne more primerjati z nobenim drugim in končno je tudi njena ljubezen docela različna . . . taka ki ne vodi v zakon. In vendar ne bo v svojem poželjenju ginila, kajti toliko sreče najde v tem svojem občutku, da je pač ne bi moglo niti dolgo življenje izčrpati. Tudi shujšala ne bo kakor devica brez ljubezni, kajti bila bo večna nevesta in preskrbljeno je, da ne bo obvisela ob skodeli kave in med mačkami . . . Končno še veliko, sveto romanje . . . poi stopinjah Gospodovih ... to je vendar nekaj drugega nego pa neskončno se vrteče mlinsko kolo . . . in za to'. . . za to se ima zahvaliti Joahimu za večnost. To bo prineslo po starem prokletstvu zadetemu mlinu zopet blagoslov, zopet mir. Ko je končno vstala in se ogledala za fantičkoma, ju je našla pri vratih tako mirna in pridna, kakor da sta ves čas tam stala. Konrad pa je imel v svojih novih hlačah veliko luknjo, a Urh je snažil svoj suknjič, na katerem se je kar svetilo drevesne smole. Apolonija je bila še vedno tako zamaknjena, da teh človeških pregreškov ni videla. Mesto pričakovane kazni sta dobila pobiča pri kramarju slad-korčkov in spominkov na božjo pot. Tedaj sta postala na mah zaupljiva in sta pričela pripovedovati ono, kar sta že zdavna skrivala v sebi. Pred neko stvarjo, pred veliko tajno pa sta obmolknila. Apolonija je opazila, kako sta se dregala in si bodril-no mežikala. "Kaj pa vama je? Govorita dokler smo še sami!" "Konrad je nekaj sanjal," je dejal Urh, kakor bi tožil. In sedaj se je opravičil Konrad, da je imel velike sanje, tako nekako kakor egiptovski Jožef. "Kača je prišla k meni.V bajerju sem se bil skopal in sem si v leskovini baš oblačil srajco. Ampak, veš, to sem le sanjal. Pa nisem mogel mokre srajce spraviti čez glavo, tudi preozka je bila, veš. In tedaj je nekaj zašumelo in zvončkljalo, prav tihi zvončki. Hudo sem se prestrašil in še predno sem mogel videti skozi srajco, že sem vedel, da je ona. Strgel sem srajco na kosce in jo vrgel stran. Tedaj pa se je nekaj zganilo v mahu in, najprej sem mislil, da so kresnice, potem, da gori v suhem mahu. Nato pa se je dvignilo — bila je zlata krona. Pod krono pa sta se iztegovala dva črna jezika. Zbežati sem hotel, begal najprej k vodi, potem v grmovje. Kača pa je bila napravila okoli mene krog in, kamor sem se le zatekel, sem videl nje glavo z dvema jezikoma. In ko sem tako stal in omahoval, me je pičila v usta ter zlezla celo doli v moje srce, a ko se je vr- vzročajo njegove muhe bolj tr- ti celo, ako je oče ali brat ali pa nila, ni bilo na njeni glavi več krone!" "Pomisli," je vzkliknila prestrašena Apolonija. "Pa to je posledica tega, ker se vendarle bojiš, kadar se potepaš okoli ha-jerja. Prepovedano je in tudi nevarno, to vendar veš!" "Ne, ne zato, ker se bojim!" "Vendar!" je zasmehoval Urh. "Mar ti nisem dejal! Sanje so le pena!" "Pa ne vsake — a jaz sploh ne verjamem, da so bile sanje!" se je branil Konrad. "Sedaj, menda si vendar ne boš želel, da bi naj imelo to kaj pomena?!" se je začudila Apolonija. "Saj veš . . ." "O, sedaj je pač prepričan, da je modrejši od Salomonove mačke," je špikal Urh — in skoro bi se bila pričela lasati. Apolonija pa je dejala: "če se bosta tako obnašala, bomo zopet začeli kak psalm !" To ju je takoj pomirilo in Urh ji je pojasnil, kaj je vzrok prepiru. On pravi, da bo tisti, ki ima krono, nekdaj mogočen gospod, ki bo znal odgovoriti vsako vprašanje. Zato pa tudi hoče v latinske šole. Kajti z latinščino se začenja. Jaz pa nočem tja. Če pa gre on, tudi jaz nočem sam ostati doma. On je danes molil, da bo kaj iz tega, jaz pa sem rr.olil zraven: Ljubi Bog, potrudi se na vse kriplje, da ga ne boš uslišal!" "V latinske šole hočeš? Samo radiv sanj ?" Konrad je odločno zmajal z glavo: "Bi že rad, odkar je Močnikov Tone šel . . . tako tudi ne bi bil očetu več v napoto. Kadar naju vidi, je vedno tako, kakor bi našel požrešni plevel med ovsom." Sedaj so šli ob močvirnatem potoku, a kmalu nato vkreber. Apolonija je težko sopla, kajti obdelovala je ta poslednji slučaj kakor- driig klanec. Za poba bi bilo na Vsak način najbolje ko bi mogla stran. Kajti doma so ju vzgajali (z železno strogostjo, a kljub temu sta bila zanemarjena. Postala sta plašlji-va. Ona sama pa ni mogla poravnati, kar je zagrešal oče. Pričela pa je šele prav viharno sopsti, ko je v svojem premišljevanju prišla do zaključka, da bi morala pač najprej vprašati za svet Joahima. Oh, imeti vzrok, biti v stiski, samo da ga sme videti! Postalo ji je vroče, občutila je toploto, sladko razburjenje, tako da ji je mehko postalo pri srcu in da so se ji orosile oči. Vendar pa je bilo to veselje le krona, izpod katere sikata dva ! črna jezika — nekaj se je borilo v njej, grozilo in očitalo, da ne dela prav. Ko so prišli na travnik, ki je bil poraščen detelje in žajblja, je dejala: "Nu, ali misliš resno? Ali naj vprašam očeta?" "Dejal bo, da sem nesramen lenobnik. Vendar . . . ako mu že poveš . . . nikar mu ne povej o kroni!" Urh je hudobno zategnil obraz. Smejal se je: "O, jaz bi že vedel, kako bi ga prisilil, da bi pristal!" "Povej!" "Ne povem, Saj jaz nočem, da bo kaj kruha iz te moke, jaz nisem požrl kronice!" (Dalje prihodnjič.) —žaloigra mlade služkinje. V stanovanju trgovca g. Zoreta v Ljubljani so našli zastrupljeno služkinjo 24 letno Anico Plevni-kovo. Vsaka pomoč je bila zaman, kajti nesrečna Anica, ki je najbrž vso noč vdihavala strupeni plin, je bila že mrtva. Vzrok samomora ni znan. —Prva žrtev zime. Iz Loža pišejo: Četudi imamo letos izredno milo zimo, vendar je zahtevala v našem kraju prvo smrtno žrtev. V pondeljek 9. januarja se je vršil v vasi Žirovnici živinski in kramarski se- jem, kamor je šel s svojo ženo tudi posestnik Jakob Perušek iz Podcerkve. Namenil se je kupiti kravo. Kupčija je bila kmalu storjena in žena se je takoj popoldne s kravo odpravila domov, moža pa je še pustila na sejmu, ker je imel tam več opravkov. Perušek je stopil še malo v krčmo in se šele v temi odpravil pro-ti domu. V Vrtačni dolini blizu vasi Klancev se je menda hotel odpočiti in se je vlegel za grm. Noč je bila meglena, pritisnil je občuten mraz. Perušek pa je bil slabo oblečen. V torek zjutraj se je napotil neki posestnik iz Podcerkve v svoj gozd v Vrtač-no dolino po drva. Ves presenečen je našel Peruška zmrzlegji. —Smrtna nesreča pri podiranju drevja. V kočevskih gozdovih so drvarji podirali bukve. Pri tem se je mogočna bukev zrušila na delavca Rudeta Bučarja ter ga na mestu ubila. —Prevarana ljubezen. V šolski ulici v Novem mestu se je pred meseci nastanila okrog 40 letna bivša služkinja Antonija Slakova, po rodu s Potovega vrha, ki je bila prej tudi dalje časa zaposlena v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Pred letom dni pa se je seznanila z nekim mladeničem, ki ga je denarno podpirala, ker ji je izjavil, da bo po vojaški službi prevzel precej lepo posestvo in se z njo oženil. Pred kratkim pa je Slakova zvedela, da so fantove navedbe neresnične in da nima pričakovati nikake dediščine, še bolj mučno je bilo zanjo dejstvo, da je bila že v šestem mesecu nosečnosti in da se je je začel njen izvoljenec izogibati. Ko je te dni prišla po opravkih v mesto njena sestra Marija, poročena Lukšičeva iz Brusnic, je hotela posetiti tudi sestro, a je zvedela, da že nekaj dni ni o njej nikakega sledu. Sestro so navdale zle slutnje ter je zadevo prijavila orožništvu. Orožniki so nato preiskali stanovanje ter našli med drugim dvoje' pisem, naslovljenih na njenega izvoljenca, v katerih mu očita, da jo je spravil v sramoto, čeprav je izdala zanj že lepe denarje. Sporoča mu tudi, da bo šla v smrt. Splošno mislijo, da je to svojo namero tudi izvršila in da je najbrže šla v Krko. Preiskava se v tej smeri nadaljuje. —Ljubavna žaloigra. 39 letni splavar Anton Sršen iz Boča pri Selnici in njegova 13 let mlajša žena Teza sta se poročila pred osmimi leti. Njun zakon je bil sprva prav "srečen, čeprav nista imela otrok. Oba sta pridno delala in sta si tudi prihranila 50,000 Din, ki sta'jih naložila v hranilnico. Njuna zakonska sreča bi ostala najbrže ne-porušfena, da se ni v njuno življenje preteklo jesen vmešal neki hlapec iz Selnice. Ta je znal Sršehovi ženi tako govoriti na srce, da se je resno zaljubila vanj. Hlapca je seznanila tudi z možem, ki ni prav ničesar sumil in življenje vseh treh je potekalo prav lepo in enakomerno. Toda naenkrat je prišla nesreča. Na nepojasnjen način je dobil Sršen v roke pismo, ki ga je pisala njegova žena hlapcu. V pismu, v katerem je obsipala ljubčka z najnežnejšimi izrazi, ga je obenem prosila, naj vendar že vsemu napravi enkrat konec, ker ne more več živeti z možem. Izpolni naj obljubo in pobegne z njo v svet. Sršen, ki je po tolikih letih nenadno videl porušeno vso svojo dolgoletno zakonsko srečo, se je s težavo premagval. Zasnoval je strašen načrt in ga tudi izršil. Odšel je v Maribor, si kupil samokres in se vrnil domov. Mimogrede je obiskal hlapčevo gospodinjo in jo vprašal po hlapcu, rušilcu svoje sreče. Najbrže je hotel tudi z njim obračunati. Hlapca pa k sreči ni bilo doma. Par dni pozneje je Sršen odšel po opravkih zdoma, žena, ki ni slutila, da mož ve vso zadevo, je odnesla k bližnjemu sosedu Gradišniku knjigo, ki si jo je bila tam pred dnevi izposodila. Čez pol ure je prišel tudi mož za njo, češ, da jo nekdo išče in čaka doma. žena mu je takoj sledila. Ko pa sta bila kakih 800 korakov od Gradišnikove hiše na robu glo boke grape, je Sršen nenadoma potegnil iz žepa samokres in oddal tri zaporedne strele na ženo Sršenova se je zgrudila. Na tleh ležeča je še moža prosila pomoči, a ji je Sršen pognal še eno kroglo v glavo. Nesrečna žena se je zvalila v približno 30 m globoko grapo. Nato je Sršen naperil samokres proti sebi in sprožil. Krogla pa je zgrešila srce, zato si je pognal drugo kroglorv čelo. -Tudi-on-je padel v grapo, kjer je obležal poleg že- ne. Tam so oba našli sosedje, ki so ženo z nekim osebnim avtom prepeljali v mariborsko bolnišnico, a moža je prepeljal v bolnišnico reševalni avto mariborske postaje. Mož je umrl, a tudi žena ne more okrevati. —Huda bitka med vaščani dveh'bosanskih vasi. Sresko na-čelstvo v Jajcu vodi preiskavo zaradi hude bitke, ki se je bila med muslimanskimi in katoli-! škimi okoličani in pri kateri se | je več ur udejstvovalo okrog 250 ! mož in tudi žena. Sprva se je govorilo o velikih izgubah na tej vaški fronti; po ugotovitvah preiskave pa je samo pet težje ranjenih, dočim bojevnike, ki so odnesli lažje rane, orožniki še vedno iščejo po vaseh, kjer jih skrivata oba sovražna tabora. na bojišču pa je ostalo pet težko ranjenih, med katerimi je tudi neka žena. Vse druge ranjence, ki jih mora biti precejšnje število, so bojevniki odvedli s sobo j, ker nočejo, da bi se orožniki vmešavali v njihove sporne zadeve. LED IN PREMOG točna POSTREŽBA JOSEPH KERN slovenski razvaz.m.sc lei5 0 in fhemoua 1134 £. J67th SI. Pokličite« KEntuor« SELITEV John Oblak 1161 E. 61 st St. Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri.) Z % Povod te hude bitke je prav malenkosten. Kmeta Marko Kla-rič in Mato čavar sta pred nekaj dnevi kuhala žganje in ko sta se pozno zvečer s svojim spremljevalci vračala skozi vas Kuprešane, so družbo napadli neki muslimani iz te vasi s kamenjem zaradi tega, ker je vesela družba kršila nočni mir. Muslimani v vasi Kuprešane so namreč praznovali svoj strogi rama-zanski post in sporočili so sosedom katolikom, da ne dovolijo, da bi jih kdo ponoči motil pri pobožnosfih velikega posta. Ko je kmet Miško Saraf iz vasi Ora-šje nekega večera gostil svoje najete delavce in prijatelje, je = prišla k njemu celo deputacija iz Kuprešanov, zahtevajoč, naj skrbi za to, da se bodo njegovi gosti mirno vračali ponoči skozi muslimansko vas, da ne bi prišlo do kakih izgredov. Veseljaki pa so pozno v noči vendarle zapeli, ko so šli skozi pobožno vas, in ker se niso zmenili za pozive, naj utihnejo, se je všulo = nad nje od vseh strani kamenje. = Veseljaki so se spustili v beg, 5 drugo jutro pa so mobilizirali svoje'sosede in med vasmi je nastala sovražna fronta. Katoličani so zasedli kuprešanske bregove, muslimani pa so jih naskočili. V tej biski so nastopale tudi ženske iz obeh vasi, za orožje pa so služile poleg kamenja tudi gorjače in motike. Po šti-riurni bitki je bil sklenjen mir, mirovni pogoj pa je ta, da smejo skozi vasi odslej prepevati samo svatje. Ko so prihiteli orožniki, so se sovražne sile razšle, Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK G411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10 Tel. HEnderson 0919 O o t Debeli prešiči I naravnost z dežele | Vseli velikosti, živi ali osnaže- S lii, pregledani od mesta in jih 5 pripeljemo kamor želite. Meso g v kosih, šunke, plečeta, loins in g vse druge stvari se dobe vsak 5 torek in petek, koljemo pa vsak g pondeljek in četrtek. Pridite in g izberite si sami. H. F. HEINZ | Vine St., Willoughby, O. \ i Tel. Wickliffe 110-J-2 \ I ž r