am«igwi PLAHI U\//Nd.l. Ava. STEV.—NUMBER 17H 1932 Ameriška delavski fede- italuanski di ranila krmil* im ImomI HTM SPET Zahtevala ba od kongreea fede- rabio zavarovanje proti hm-poeelnoetL Green hi dragi voditelji ae udali pri t loku Waahingtoa, D. C. — (FP)! — Uradniki Ameriške delavske federacije, ki so oe pravkar vrnili iz Atlantic Cityja, kjer je imel izvršni odbor svojo sojo, potrjujejo preokret proti levici, kolikor ee ta nanaša na vprašanje prisiljenega vladnega zavarovanja delavcev proti brezposelnosti. Dasi so se zadnja leta vztrajno borili proti radikalni agitaciji, se eksekutivni svet nfi mogel več ustavljati zahtevam svojih lastnih konservativnih krajevnih, narodnih 4n pridruženih mednarodnih unij; vsled tega je sklenil, da bo ea-hteval od kongresa, ki oe snide v decembru, federalno zavarovanje proti brezposelnosti. Ta sprememba v politiki federacije je značilna. Vladno brezposelnostno zavarovanje so še na zadnji konvenciji pobijali Green in drugi voditelji organiziranega delavstva. Držali so se stare politike, ki oo jo zagovarjali Gompers, Frey, Woll, Ri-ckert in drugi reakcionarjl v federaciji. Obsojali so za va rova-nje proti brezposelnosti kot "dolo", kar bi bilo poniževalno za ameriške delavce, ako bi jo prejemali Zadnja leta industrijske depresije so bila dobra šola sa članstvo federacije in voditelje. Na milijone delavcev jo brce dela in se prav nič ne bojo, da bi jim vladna podpora ubila ponoe _ in značaj. Učni oo, njihovo k družine stradajo in zavedajo so. da je vsota $900,000,000, ki jo aplikacijo Brazilska Večje število ranjenih In ujetih v bitki.—Bolivija pričela t mobilizacijo Rlo de Janeiro, 28. jul.—Vojno ministrstvo je sinoči nazna-nilo, da so federalne čete pora-zile rebele v državi Sao Paulo. V bitki v bližini mesta Itarare so lojalne čete ujelo 858 rebelev, ostale pa razpršile. Ofensivo proti rebelem je vodil general Waldomiro Lima. Dvajset njegovih moi jo bilo ranjenih v bitki. Bnonoe Airea, 28. jul.—Poro- Odatavll je trtnajat provinčnlh prefoktov, več dragih pa Jo premestil _ Rim, 28. jul.—^Diktator Mus-solini je spet vsel v roko metlo in pričel pometati. Topot je od rodil spremembe v provinčnlh vladah. Italija je rasdeljena na 92 provinc. V 86 provincah je odstavil 18 governerjev, ostalo pa jo transferiral Mussolini kot minister sa notranjo ladeve nastavlja ln od otavlja governerje, kor so n jamu odgovorni sa vse akcije. Pre-fokt aU governer jo najvišja av toriteta v provinci. Včerajšnjo mrnm *wm> OMimipbo so bile livršeno ve- dlo tukajšnjemu ^»^J^ činoma v oeverni Italiji in Slcl-clon" so glasi, da jo republika .... __ arflHi An. Bolivija mobilizirala 14,000 mol proti republiki Paragvaj, s katero se je sprla radi kontrole nad pokrajino Chaco. Bolivijski armadi načoluje general Toro, bivši član vladnega kabineta. Bollvljska armada je dobro založena z orožjem ln municijo kakor tudi s bombnimi letali. Dumi! Mil vMm ttAAJfclllA pVMJJHU Vsota je maogo nižja kot oo jo pričakovale. Senator Lowlo protestira Gorguloffvbsojenv $mrt na mliotini uat rele, Njegov Pariš, 28. Jul. — Dramatični proces proti morilcu francoske-ga predsednika ie bil včeraj sa-ključen. .Porotniki so so posvetovali samo pol ure in go spo- znali krivim, obsodili taka v ruski giljotini. Ko jo bila bo, jo Gorgul roke in apeliral ga ne i>ošljejo i več ustrele. "U dober vojak," J Imate pravico, toda mojega inlkl eo potem bivšega ko-idl, v smrt no I na obsod-dvlgnll svoje sodnike, naj giljotino, tem-hočem kot plodlral. "VI me umorite, no emete HJL Običajno se to sgodi enkrat na loto, toda v tem slučaju jo diktator napravil isjomo, kar dajo povoda rasnim govoricam. Ves fošistični vladni ustroj jo bil Še trikret spremenjen v tekočem lotu. Prejšnji teden je Mussolini odstavil več ministrov, mod temi Grandija, ki je potem dobil posicijo poslanika v Londonu, diktator pa je sam pre-vael mesto zunanjega ministra. Podvseta jo bila tudi akcija za raipust vseh krajevnih kulturnih ln ooclalnlh organizacij. Mussolini pravi, da niso več potrebno, kor je preblvalotvo Italijo enotna narodna skupina onečastltl. Zatrjeval bom do sad njega, da nI nobene pravioe, ako boete mojo Šlvljenje konča II na giljotini." ■ , Na tretji ln sadnji razpravi jo nastopila kot priča morilčeva žena. Ob pogledu na njo so je In jo proeil idl ona jo bila i ihtečim gls-, da je bil njen n in dober nanjo tri tedne jo nekam čud- ulj ud< Gorguloff za oprošče^je. vznemirjena in som pri povedo mož vedno pram nji, lo prod zločinom no obnašal. Pokleknila jo prod sodniki ln prosila milosti. "Usmilite se meno in mojega otroka," je pledlrala o oolsami v očeh. Svojega otroka bo rodila v par mesecih. Ko je bilo sasliša-njo končano, jo bila tako izmučena, da 00 jo morali odnesti it dvorano. LaboeH zmagal pri volitvah Wednesbury, Anglija, 28. jul. voli Waahtngtea, P. C. 28. jul.— Rekonstrukcijske finančna korporacijo jo včeraj odobrila posojilo v vsoti tri milijone dolar- . _ ■ jov za pobijanje bode v dršavl —Pri včerajšnjih Uradnih IIHno|p. Polovico to vsote bo do- lltvah a* bilo Chieago. __ Governer Emmeroon Jo vlošil strank« ». w j v, ... #w ____sa posojilo ideaet mi-121.177 gls je kongroTdpiočU aa pobijanje j lijonov dolarjev li! sklada flnanč-bede, malenkostna, drobtinica, ne korporacije. V smislu sako- na jo vsaka država upravičena angleških ki ne more ublažiti mlzerije. To je railog nenadni spremembi politike eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije. Prisiljen je bil na osvo- W. -Banfleld prejel nik R. d. Daviš, konservativec pa 18,198. Pri zadnjih volitvah oo koheervstivoi v tom dletrik do 845,000,000 posojila ii tega I tu smagall i večino 4,188 glasov 8klad*' Davkoplačevalci eo uprti i' voditeljem Marioa, W. Va. - Člani Tazpajrers lige v okraju Mari Senator J. Hamllton Lowio jo takoj proteatiral pri upravi kor- * r "" — porsclje, kar jo odobrila tako jitev programa, kl eo ga na pri- L . . . da bodo tisk delavskih organizacij že ^ po^jiU pogribUl čika-1 on, 'oo'prekrižali račune vodita-prej sprejeleVelika Britana, £ dogovora z IJem, klso hoteli, da liga Indo* F rancija, Nemčija, RuOija lta- mtttn[m[ ivtoritotaml. Bankir- .1« onega ali drugega kandlda-lija, Švedska, Finska in nekate- \j{ ^ namre4 prej po^dlll mo-|ta etarlh strank za govarnerjn. 'otu par milijonov dolarjev na račun vladna pomoči. re druge evropoke države, java neodvisnosti, ki je bila te-dana pred ameriško revolucijo, poudarja doktrino, da ima vsak. . . .M pravico do življenja in evobode, ^, , oLTi toda ameriško delavstvo jo do- pduth, ^inn. - Potetni te-slej zvesto eledilo kapitalista WoA F«*!«" ^legija je nim gospodarjem, ki so -t^PO^Uo ^^hodMdo vali, da U doktrina ne pomeni, 20 1®*- Tečaj je trajal sun da bi morala federalna vladal^ in eo mladini zaščiti delavce proti stradanju, Upornika sa vodili eocialleti. Po-litlčarjl jo nato sklenili, naj liga oatane "nootrankaroka." Strela -r NEMŠKI FftSlSTI SE PMPIAVUA-JO NA PUC Policija Jo aretirala 85 hltler-jevcev, pri katerih Je našla orešje Berlin, 28. jul.—Policija Jo včeraj zaplenile truk ln aretirala 26 fašletov v uniformah, pri keterih je našla orolje in municijo. Ta akelj* ponovno potrjuje govorico, da eo nameravajo fašisti povapeti na vladno krmilo s silo v »lučaju poraze prt nedeljskih volitvah. Hitler in drugi voditelji oo v sadnjih dneh večkrat namignili, da oo no bodo oalrall na raano legalne določbe, dael oo parkrat pozvali fašistične četo, naj oo vadrže demonstracij mllttarl-stičnega snačaja. Da ima HlUer velik vpliv na maee, je bilo rasvidno elnočl, ko jo 160,000 glav bro ječa mnošica prUla na ehod, da ga ellšl. Bilo Je hladno ln deševno vreme, vendar je mnošica čakala fašističnega voditelja do desete uro. Včeraj ao nacionalletl ln fašisti naperili ovoje topove prati kancelarju Papenu. Culo oo M ostro kritike, toda mnogi dom nevajo, da Jo bilo to lo manever, da prepričajo volllee, da fašifeti ln nacionalletl nimajo ošjlh stikov s junkersko vlado, kot oo glase govorico. V tekoči kampanji fašisti ln nacionalisti nerodno odgovarja udarila i tri v N4w Yorku New York, 28 jul.—Tekom električne nevihto Jo etroU udarila v tri cerkvena stolpe v New Varim. Rna eštsša Ja udarila v križ na Rookofollorjhvi cerkvi v Rivereidu in ga raabila,' druga v stolp epiekopalne cerkve na Clty Islandu, tretja pa v stolp metodističae cerkve na 129. ot. in 7. ava. škoda jo v vseh treh slučajih malenkostna. v Argentini Buenoe Airos. — V parlamentu ja bil predložen zakonski o-snutek starostne penzlje. Načrt določa* da oo šenske upravičeno do pokojnine v otorootl pet-deoet in vač lat, moški pa od 80 lota naprej. Poleg toga Je bilo prodlošonih več drugih načrtov socialne aakonodsje. na t upravičeni do bodril na "enot. a dela vat vom NAČELNIK 10-NUSIE ARMADE SE POIAL jo na vprašanja, sakaj podpirajo Papenovo vlado, kl Jo uveljavila še bolj drastične finančna ukrepe kot prejšnja Bruenlngovo vlada, katero lo stalno napudali radi ellčnlh odredb. .......... 11 - m ~ — Nemški kipar oaramoiH fltf* H Dima j, 28. Jul.-V nemškem mestecu TepUtzu na Caškom J« zadnje dni nastalo veliko ogorčenje, ka Jo ftemškl kipar, kl Jo naredil spomenik skladatelju Ri-chardu WagnorJu, vklesal na kipu veliko ovaetlko, znak Hitlerjevih nacijev (fašletov). Znak eo opaaUl šalo pri odkritju spomenika sadnji pondoljok. Da oo Jo kipar kruto ponorčoval if fašistov, Jo dokaa v tam, kar Ja vkleeal svaetlko na WagnerJevi —zadnjici pod krajd dolge ouk-njo. Meščani Toplltaa zahtevajo, da kipar predela opomenlk na svojo otroško. ta- m predavali o uikivi ueiavce urou »vi»u»mju, J ameriški dollVlkl kadar jim je odvzeta prilfta do konomekih la ^aslužka in dostojneia življenja. I Mlado upornika - tudi Da bodo reakcionarni elemen stališče o brezpoeelnoetnem za-' varovanju, jo gotova stvar. Federacijo danes kontrolirajo brer.|M)8elni člani, ki so v vočinl. _ Mlado upornika ®o tudi vošball v organteirsnju večernih učnih tečajev za delavce po raz- Zveni dobili novo vadakdje Washlngton. — 2,400 zveznih brezposelni člani, ki so v voetni. | ugIu|bencvtf W M nameščeni v Mcsčansko časopisje Je vočkrat poelopja ln po uradu sa javna poelopja ln par- ke, jo dobila še 80 dni brezplač- .7 w -a. nlh počitnic vsled znižan* apro-Taki reakcionarji kot sU ^ Nj|h ^|tn|c€ ^ orja Reed ln Blngham *o\lntJJ9 w dni na leto, kar jim | jih jo prej dal 80 dni tudi kon-v splošni redukciji plač Im uslužbencem. hvalilo voditelje federacijo, kar niso gojili nikakih radikalnih idej.BH M natorj I celo ploakall VVollu ln drugim voditeljem, kl so sodelovali pri pobijanju "rdeče nevarnoeti".. . Se bilo prejšnji teden prijav. IJeaHi 18 novih klubov v sedmih državah. Od novega lota Ja stranka narastia sa 287 novih khAov. ftfcaškl komitej sa ho predložil aašrt avtoritetam Chkago. — (PT) — Delavski komitej sa p reze n ti rs 18,000 članov ln 87 organisaeij, bo predložil upravi j pomožne akcije načrt glede pre-vsetja oblačilne tovarne, katero oo brezposelni delavci pripravljeni operirati. Načrt Je še la-delan In sličl onemu, kl oo ga adoptlroll brezposelni delavci v Seattlu ln kateri se Jo Iskasal | za praktičnega. Dogovor s lastniki oblačilna tovorne Jo bil že napravljen in odobren. Tovorna ima 80 strojev, komitej pa Je naznanil, da Ima več sposobnih ljudi sa nad-leirsnj« obrata. Karmarska unija Je obljubila, da bo salagala delavce s živili, v »ameno pa bo prejemala produkte. Poleg tegs Jim je dala na raspolago svoja sklsdišče v Chicagu. Denarnih transakcij ne bo. pač pa aa bo veo vršilo potom ismenjeve produktov. ^^^^^^^ Pot eeeb ubitih na križišča Columbus, Ind.. 28. Jul—Pat ljudi je bilo ubitih na bližnjem križišču, ko Je potniški vlak treščil v avtomobil, v katerem oo so vozili. PROSVETA TRC BNLIGHTBNMEHT 1» UflNtNAII__ M JKOMOTS makodnb rooroa PROHVKTA UwM»W Aw. or tu JED Naše lokala« r«ali tfnianl, Wk — Dan 2fL julija je bil za naa WUlardčane pomemben, ker na* je oblika) naš governer Philip La FoHette, ki je sedaj na turi za izvolitev. Prišel je »j senatorjem W. Ij Rinaldo tudi mani poslal Dotič ■a stvari aedaj hrani soe. klub Bt 1. Moja mnenje je, da ni m n kvot'1 Eottijeve kompanijr prihoda P. Rinaldu v m Ob •us Države prosijo "dolo" Trideset driav v ameriški Uniji ae je obrnilo na federalno rekonstrukcljsko finančno korporadjo za pomoč za svoje brezposelne ljudi na podlagi Wagner-Carnerjevega zakona. Trideset driav izmed osemlnštlrldeaetih! Skupna vsota posojil, ki jih prosijo države, snsšajo okrog dvesto milijonov dolarjev. Največ, kar more dobiti ens država, je petinštirideset milijonov dolsrjev. Pennsylvania je že apelirala za vso to vsoto. Zanimivo je to: čim je Hoover podpisal Wagner-Garnerjev "relief bili", je Ukoj trideset držav proailo zs posojilo iz tega federalnega sklada. To pa niao le običajne "beraške" države na jugu in jugoaapadu, temveč najbogatejše — kot sta Pennsy!vsnla in Illinois — ao bile med prvimi, kl so potrkale za pomoč. Zdaj se vidi, kako ao gospodje "robustni In-dlviduallsti" le pred nekaj meseci vlekli jav-noat za noa, ko so čvekali, da Amerika ne potrebuje "dole", da bl bila vsaka federalna "dola" sramota, kajti IJudatvo al lahko aamo pomaga ln države ter občine imajo dovolj d*, narja, da lahko ekrbe za one, kl so v pomanjkanju I Zdajse^vldi. Zdaj je jasno, kako je kapltallatlčna kriza razjedla bogato Ameriko in jo reducirala na deželo beračev in največje mizerije. Federalna pomoč nl bila potrebna! To bi bila aramota! Dejstvo pa je, da danea živi deaet milijonov ljudi ob federalni "doli". In Hoover je rešil Ameriko "dole" I fie danes se dela, kakor da odločno nasprotuje tej "strašni sramoti" In vtika glavo v pesek, kakor da je ne vidi — in ker je ne vidi, je nll Amerika na vaah straneh pa živi db "doli"! To j« zdaj še edina atvar, ki vaaj začasno očuva dešelo ia večje sramote. Trideset driav trka na fe» deralna vrata sa "dolo'*! V Bell kiši je bUo še dovolj lipovih štorov — ampak takega itora in tako lipovega ie ni bilo kot je bai danea! Ropartld baroni V dobi fevdalizma je bilo po Evropi doati plemlčev, kl ao živeli od ropa. V avojih utrjenih gradovih na vlaoklh, skalnatih hribih ao Imeli avoje močne, dobro oborošene privatne armade, a katerimi ao preželi v zasedah na karavane bogatih trgovcev in jih napadli, pobili ter oropali. Napadali ao tudi alabejše sosede graščake ln manjša mesta In jih oplenllL Ti roparski baroni žive danes ie samo v zgodovini, imajo pa avoj kontrapart v modernih induatrijakih baronih v Ameriki. Amerika je polna te človeške averjadi, ki živi ln množi avoje koloaalao imetje od legalnega ropa. Moderni roparaki baroni ao toliko navihani, da ae ne opirajo na golo orožje: podvrgli ao al politično oblaat, katera jim sankcionira roparako kariero pod krinko zakonltoatl, Baroni imajo | ia aeboj poleg avojih privatnih oboroženih čet vao civilno ln vojaško silo države. Razlika je na zunaj, toda v bistvu Je rop ostal rop. Ameriikl roparnki baroni hočejo imeti vae aakom* zase, vso demokracijo zase in vao avo-bedo zase. Oni morajo biti zakon, demokracija in republika! Njihovo odiranje delavcev ln ftrmarjev mora biti avobodno; zakon ga ne mm ovirati. Njihov grad — kapital — mora biti nedotaknjen In avobodno ae mora gibati na vseh roparskih pohodih. Kakor hitro ae pojavi v zakonodajnih zbornicah kdo, ki noče biti atoproeentnl hlapec baronov, Je takoj silen krik, da ao atare amerlike avobodičine v nevarnosti, ds je demokrscijs v nevarnosti! To se godi bai danes, ko se je med zadnjim zasedanjem kongress uprlo precej hlsposv in kongres je nsložll mslo višji davek na dohodke In mllljondolamkc dedftčlne baronov! To Je atraina krivica! Krik Je zdaj ailen. Baroni eo grozno razburjeni. Njihovi glavarji so ns d< Ju po vsej deželi, ds ae ovržejo dsvkl ns dohodke ln dcličlne baronov. Glavarji priznavajo, da federalna vlada mora nalagati davka, H hoče eksistlrstl, smpsk davki morajo biti "•nakemernl za vse." To ae pravi: večji del davkov naj plačajo "auckerjl", delavci in farmarji! Enakomernih dohodkov ne nme biti! Nikakor ne! T6 nl baronaka demokracija. Kadar ae jemlje io grabi, tedaj mora biti vaa demokracija ln vaa pravica na strani baronov. Ampak. kadar ae plačuje vladi, tedaj morajo biti enaka plačila za vae! Ameriško delavatvo Je aleer zaspšno do mot-ga, ali polagoma ae le prebnja In enkrat mora odklenkati roparskim baronom. Demokracija mora biti aa vae! njegovem prihodu je bilo velikp odobravanje. U Fellette a« j« z veselim obrazom t«r veselega srca ozrl po dvorani« ki je bila nabito polna. Prijazn* ae Je nasmehnil in videlo se Je, da ae počuti kot bi bil vedno med nami. Takoj v pričetku avojega govora nam je povedal, da nam ne bo na dolgo razkladal, da ve kaj naa boli kar tudfc njega peče. Kar je govoril ae je videlo, da v reanlcl tudi rniali in da bo tako tudi napravil. Mladi governer La Follette je pokazal, da je država Wiaoonaia najbolj napredna. V resnici je on boritelj srednjega sloja, je pa izrazit sovražnik onih, ki iz-koriičajo delavca in farmarja. On je prepričan, da mora vzeti Um, kjer Je, to je od tistih, ki lahko dajo, nikakor pa ne more zahtevati od onih, ld nimajo. In to bogataši dobro vedo, zato pa Uko ardito udrihajo pe nJem. Kdor Je proti U Follettu, ae atrinja z izkoriiča»J«m pro-leUrcev. Rojaki po drfavi Wis-conain, glasujte sa našega bori-telja La FolletU. Lahko trdim, da willardaki Slovenci amo 99% zanj. Seveda, če se kateri šteje h kapitalistom, mu pa to odave-tujem. Ko je La Follette zapuetil dvorano, je z veseljem aegel v roko akoro vaakemu, kar Je bil pač znak, da amo vaivene mis^i kadar gre v reanlcl za naš obstanek. Samo med aeboj ae prerivamo za prazen nič. No, pa tudi Kohler ni pozabil na Willard, kajti takoj drugi dan na 28. julija je prišel njegov prlataŠ ali agent, kl je aku šal pobijati La FolletU, kar pa mu seveda nl uspelo. Slovenski narodni dom mu ni bil na razpolago kot La Follettu, kar je tudi prav, zato se ja vršilo zborovanje na prostem. Število navzočih je bilo selo pičlo, krog 12 poslušalcev, pa še ti ao bili večinoma lafollettovd. Na tem zborovanju aem poeUl za eno akušnjo bogatejši. Neki tukajšnji farmar naa je "podučil", da smo farmarji tudi kapiUll stil Imenitno! Veekakor je treba pripomniti da Kohlerjcv agent ni priiel v pravo gnezdo SUvljena ao mu bila taka vpr.v sanja, da jo je kaj hitro odkurl) iztfinlLpH ^ Sedaj pa ie malo pojasnila delničarjem 8ND. Siri se namreč neka govorica, da jaz nalašč delujem proti SND. To ni kajti bil aem od začetka ln bom vedno aa SND ln vae bom atorll kar je v koriat naiešiu narodu ako bo SND in njei v resnici osUlo na p terim ima aluilti in škatlatim^ Prepričan pa aem večina delničarjev, nobenega Uko navd HHBiMll V letih 1907-08. Pokojni Tmae Riaaldo bi bil lahko veliko dobrega storil med tukajšnjim alovenakim delav stvora, to pa je preprečila kriza. Ohranimo mo blag spsfeia! Frank Pod lipe«. ego >nn ničarja, ki bl vo oeohje nclplh, ka* jff velika da ni nega del-za SND i, da je f, ld ve, vdušenej W1M, WIsl — Ker ae neha jam tukaj ie od prošlega maja priporočilo zdravnika radi rahlega zdravja, imam prilike opamovati rasne stvari. V pogovorih ae ljudje razgovore o tem ia onem, o čaau, ko je bila tu le goščava — gozd in porobki. Ta. krat ao naši rojaki živeli v borih akoro primitivnih kočah. Nekdo je imel le voz in konja, drugi vola itd. Pa ao vpregli konja z volom in tako orali ter obdelovali polje, kjer je prej raatlo drevje. Danea je drugače, vae je apre-menjeno, delo ia življenje, 2e odkar aem jaz tukaj ao Fortu-novi fantje lz ledine in porobkov par akrov zemlje apremenili v rodovitno polje. Ptuj je MU le goličava, aedaj raste lepa trava Itd. Vo® pripelje seno domov, stroj zagrabi štirikrat in voz je prazen. Tako ga spravijo od 10 do 15 vozov na dan. In to z lahkoto, kajti moderni atroji o» a vi j a jo težka dela hitro. Farma raki živlnaki hlevi so aeveda veliko bolj vzorni kot so bili pred leti. Sprememba v splošnem na farmah in v farmovanju je precej in ja, izbotjiki znatni. Letošnja letina kaže dobro, ker večkrat dežuje. — Pred kratkim je rojak Pucel dobil brzojavko iz Bast Helene, Mon-tana, da mu je mati na amrt bolna. Tako aem izvedel na pav-akih vajah, ki ae vršijo vaako soboto večer pri rojaku Mirku Pakižu, ki podučuje petje. — Farmar in aUvbinakl delavec J. Auman ae je pred par tedni moral podvreči težki operaciji, katero pa je arečno preaUl in Še apet pričel delati. — Na 4. julija Je bilo tukaj na obiaku mnogo rojakov iz Chicaga, Milwaukee-ja ln Mlnneaote ter od drugod. To ao kratke novice od tukaj. Iz Minnesote dobivam redna poročila od nailh rojakov. Na Eljrju pri rojaku Joa. Mavtzu, predsedniku društva "Prvi Maj-nik" SNPJ, ao imeli avadbo. Poročila ae jo hčerka Mary z rojakom Ed Rudnikom la Milwau-keeja. — Družina Marko Sk>-gar je bila na potovanju v Mis-eourlju o priliki graduiranja dijakov na univerzi v St. Loui-au. — Uglodni alovenaki zdravnik dr. F. R. Kochevar z Eve-letha, Mlnn., j« ion venci j i zdravnikov v Buri* lidu, Mlnn. - Družini Mikulič je nemila smrt vzela gospodinjo n mater devetim otrokom. — Iz elyjike okolice poročajo o na-/alu kobilic in drugeca mrčesa os polja, ki «a ogražajo, poleg sega pa pritiaka tudi a Uit, ki uničuje poljeke pridelke, kateri to m letos pripravljeni v večji meri radi slabih razmer. Iz St. Helene, Cal., mi poročajo , da je dela v vinogradnikih (ni na kmetijah dovolj in tako tudi jeia, ali glede zaslužka pa je tako slabo kot drugod. Poljski produkti so tako poceni, da m uma kaj bo. Jajca ae prodajajo od 10 do 12e ducat. Tu-iJ grozdju ee obala letos nizka ta. Letos da bo kas»eje dozorelo valed hladnega vremena. Sala 4. In 6. julija ao imeli prve vroče dneve. Upajo, da po volitvah bo vae boljše. Tam vaf dolžljo kot varok slabih razmer volitve, ki da ovirajo trgovino kredit pred volitvami. Fo- Louis F. fruger ni več Uko mlad. vendar je očividno, da mu niso znane metode Ujnega in upfcega" dopisovanja. To dokazuje objava njegovega zaupnega pisma v Proletarcu — če bi ga bil pisal a "nevidno tinto, bil nesrečni in zaalepljeni naslovljen«" rešen vaeh težav v zvezi s črtanjem kilometrskega pisma, ProleUrec pa bi ga ne W gnl objaviti. Nu ja, pa adaj e še prapoano - lartiko pa al to »aim sa drugič, {pvisible inK — that's the stoUl Brezposelni delavni v Cleve-landu bodo odslej lahka poslušali godbo zastonj ter ai z njo mrzle u naših in hvalijo pa se z zdravjem in lepoto Kalifornije. Matija, Pogorek. Pisno IzJMmlaafa Dragi urednik Proavete! Vaš zastopnik A. Jankovič me je oni večer dobil nekje na VVaterloo cesti ter me vprašal, če sem bral v "E." J. Grdlne ganljivi in silne navdušeni opfa nekakšnih "rodoljubnih" slav nosti v Youngatoemu. Ce niBem, naj bit preberem, kajti on in Barbič meniU, da bl bilo najbolje, če bi Ton« Podgoričan lastnoročno prilil malo vode vročemu na* rodoljubov, da bi košati regrat rodoljubaratva v teh vročih dneh ne zvenel in ae posušil. Pa ne bo nič kruha iz te žaltave moke. Kajti, če bi človek botel komentirati vsako neslanost al prehlsjenost, ki pride v dnevni tisk, bi moral delati 24 ur vaak dan in še bi ne mogel vseh o* štrigljati. In končno mi je J Grdina nekoč poklonil cigaro — aicer nl bila doati prida, kar pa je krivda izdelovalca tiate ciga re — In čut hvatežnasti mi nar reku je, naj puetim njegov "do-moljubni izliv" v miru. Je škoda čaa in truda. ' ■ . ;« * « Mislim, da jd tudi vam v Chicagu znano, da Imanto v metropoli nekaj Ijtidi, ki ae ne u*traH!p nobenih absurdnosti, da ei pridobe nekaj cenene pu-blicttete. Med te ljudi spada tudi oni dični rojak, ki je lani starem kraju "aaatopal" ameri-iko Slovenijo In v "njenem imenu" kleatll neslanosti; mož ae je seveda žalostno osmešil, vendar je dosegel precej cenene puhlici tete, po kateri vedno hrepen njegovo časti lačno szes. Možak in njegova miselna ilkhta bo združeni v "rodoljubnam bloku — ampak pomagal al ne tM njimi nihče nikamor — pri naa ima namreč U žlahta premalo prisostvoval | "kardita." m rs*aa#*a • • • POTEK, 29. JULUi -r-Ti-lh-rrr ......... , Zdramila kot raziskovalci svetlobe 2e tisočletja ae trudi človek, da bi dognal bi atvo avetldbe, njene učinke, izboljšanje in i**' svetlobne vire. SUri Grki ao menili, da izj^, jajo pri gledanju lz oči ailno tenkim tipalniam podobni žarki, ki predmete nekako otipavajo Pozneje ao razlagali drugi raziskovala |V«3o. bo kot učinek drobnih anovnih delcev, ki betij« z veliko brzino iz žaročih teles. Zdravniki ao MnU v vaeh «*aih posebno zanimanje aa probleme svetlobe, saj ao mora. 11 ž njimi, kakor z vsemi naravnimi pojavi ba-viti ae že z namenom, da bi naravne sile izkoi rjetiil v zdravilne svrb«. Staro apoznanje, da učinkuje svetloba lahko dobrodelno na človeški organizem, so v svojem poklicu praktično uu>. rahljali še « pumtiveku. Pri tem so prišlo d, toksžaTnraaile žekKice in pozab-1 marsikaterega odkritja, ki ni bilo važno samo - * - 1 za znanost, temveč tudi za umetnosti, obrti in za življenje aploh. Izumitelj najsUrejšega fotografskega apa. *aU je n. pr. zdravnik dr. Johann Heinrich Schulze (1687.-1744.), kl je predavati med dru-gitn anatomijo na univerzi v Halleju in Aht dorfa. Bavil ae je a poskusi, da bi našel umetni avetilni kamen alkimika Balduina in je pri tem odkril, da ae s srebrom pomešana k redna kaša v soncu očrni. To Je izkoristil za kopira, nje črkovnih šablon na svetločudno maso. 1)| kopije pa niao bile trajne, kar še ni poznal na-čina, kako bi jih fiksiral, ki so ga Izumili kl* ato let poznaj«. Pač pa se je Sohulze dobro zavedal, da je bil tu odkril veliko atvar, ki bo nekoč iaaale še važne poaledlce. Dr. Janngenhousz je odkril izmenjavo pli. nov v zelenih raetlinah pod vplivom svetlob«, dr. Wollaston ja odkril vašna temne črte ■ spektru, ki ao poeUle pozneje pe Frauenhofer. jevl zaslugi tako vašne. Dr. Saiboeck, Goethejev sodobnik, je odkril, da je klorovo srebn sposobno sprejemati vse barve sončnega spektra in je s tem poeUl predhodnik barvne fofe. grafije. Dunajski zdravnik dr. Natterer in i njegov brat at* a povečanjem občutljivosti da* nerrotipnih plošč lahko napravila prve trenot-ne posnetke, francoski edravaik 4** Jtonne je izumil mikrafotografUo* pariški fiziolog Ma-rejr je izumil "kronofutograf", iz katerega u je razvil aedanji kinematograf. " Zdravniki, ki amo jih tu navedli, nikakor niao edini, ki eo a svojimi raziskovanji odločilno posegli v razvoj znanosti o svetlobi in njeni uporabi, temveč jih je fte mnogo, ki io se v tem področju odlikovali z nič manj vaini, ml odkritji. j*U sebe in krizo. Posebna županova komisija, "Preas" in u-)rava mestnih parkov ao namreč aranžirali vrsto koncertov mestnih parkih — da bodo brezposelni lažje pričakali krompir, ki jim rasU na mestnih in kompanijskih "loUh." In 2L avgusta bo v meataam stadiumu posebna prireditev za brezposelne — "show," muzika, petje, plesalci. Pa naj še kdo reče, daj nihče ne misli na brezposelne.. e • • 'Koncerti v parkih pemage jo na nofe optimizmu in ubijajo pesimizem," pravi naš dič^j ni župan MUler. — Traba pripraviti nekaj varnostnih za-, tvornic do 21. avguata, ko boj serija koncertov na prostem slavnostno zaključena — da se! ne razpočimo od eilbegu optimizma, s katerim nas bodo na-j pihnili lakoto in pomanjkanje i tolažeči koncerti in "shewi." Nevarnost je pred durmi . . . i, e -i Pregledovale! mestnih raču-nov ao prišli do zaključka, da je bil v mestni bUgajni vedno ve-Čji aU manjši primanjkljaj. Tako je na pr. nekoč znašal U deficit dva in pol milijona — zdaj znaša "aamo" nekaj čez pol milijoni dolarjev. Zadeva je prišla pred veleporoto, kateri je naro-na brezobzirno razgali U-tove, ki ao špekulirali in bogateli z ukradenim ("sposojenim") ljudakhn denarjem — re-zultat bomo že zvedeli. — Ampak jaz ae pri tej atvarl čudim, kako to, 4a ae sopisje afer« — tatovi so se pač ravnali po načelu "robustnega vidualizmnr*| li zakonov Stara izkušnja uči, da število porodov med ,da se kapitalistično ča- ( Uko razburja zaradi te tem začetek mnogih tihih tragedij. Mlada človeka, ki ae vzameU, aU redkokdaj iste sta- in kakor veš i ! Ce indi- vzemi kjer moreš | in znaš ^r- by hook mu toliko vika In rosti in atatiatUte no pet do šeat let pravijo, da Je ženin običaj-atarejii od neveate Molki, or crook! krika zaradi aleparjev in Utov, niao ae aami ustvarili — sistem, Uttaaki sistem jle napravil h njih to kar ao — Utove. Dobri učenci — miri bi jih pohvalili.... Pozdravlja Te Tone Podgoričan. avojo laatno pogubo. Obenem ee zahvaljujem v imena pevskega društva za vašo pravilno in Iskreno razaodbo. Ob priložno-atl amo vam vedno na razpola-go. Bomhurh. de pojasnilo o Hnaldu Bratu Nace I s meno o-e voznega Franc Ei- iijt (icero. 111. ftlembergcrja aem Pl pomnil, da kar se tk listka za pokojnega nalda, da js popolnoma v zmoti. Nato ms Je Nace naprssll, naj Jas pošljem popravek Prosvetl. V oktobru leta 1907 menu soe. kluba št 1 voanl liatok pri ZotUievl k paniji tu v Chicagu. Frane M-naldo je vozni HsUk prejel, a ee radi velike krize, kl je takrat vladala tukaj, nl upal podfctl na pot. Tsko je a etvario odlašal Ao oktobra leU 190«. Kar naenkrat pa je dobil pismo la Basla, d* je Zottljsva kompanlja bankrotirala ter da se a dotlčnim voautai listkom ne sme podati na pot Maal se adi, da je pokojni Franc Rlnsldo i>opelnoma obupal nad nameravana selitvijo v Ameriko. To pa tudi zato, ker ao takrat aUrokraJakl listi Imeli mnogo slabih poročil o ameriški krizt. Nekaj teh poročil ali časopisnih izrezkov je pokojni v eS« 'h ■ I mk J. H. 'I hemas. bivši deUvskl radia In sda| deiegat vlade (a palico) na imperijski konferenci v Kanadi. POBNOOTAVUBNA NATU-IUUUCUA BIVStfl VOJAKOV Sprejet je bil zakon, ki zopet! uvede olajšano naturaUzacijako postopanje za inoaemce, kl so btti v ameriški vojaki in »orna, rlcl tekom svetovne vojne. Ta zakon bo v veljavi do 25. maja 1934, Ta zakon a« ozira 1« na ki SO služili v ameriški ali mornarici nu aprila 1917 in 12. no-1 1916 ln so dobili častno (Platnico (honorable dis-| ). Nl treba prvega pa* plrja niti spričevaU prihoda,! razun Še je bil v inoaematvu po odpuitnici in a« j« povrnil po 8. marcu 1904. Tedaj ni traba te-j ga apričevala prihoda (eertifl-cate of arrlval). Veteran ni pri-1 mbran plačati običajne priatoj-blne, potrebuje pa dve priči^-FT.IS. ki ao ae rodili med vojno, ae bodo torej najrajši vezali z povojnimi dekleti, deldeta iz vojne do-be pa ae bodo najrajši prijele predvojnih metkih. Zato bodo dekleU Iz prvih let po vojni h fhošlti iz pradvojnih letnikov teftko dobili primerno polovico. Stvar bi se dala aicer nekako Uko urediti, da bi ae deklet« omočila z doati atarejšlmi moškimi, kar ae tudi dogaja, a to ao le Izjeme. Ko pride Ukšen-le aamec v leta, pravijo vsaj žea-ostane običajno nepoboljšljiv egoist in * izjemoma vprečl v zakonski Jarem. tega dejltva j« potem ta, da ostaja in ake, postane običajno nepobolj da le ii sledica bo ostalo premnogo deklet brez moža, zlasti * veda tistih, kl ao ae rodile neposredno po vojaL m Padanje v sanjah AVTOMOBILI 8 PLINSKIMI MASKAMI Neka nemška tvrdka je zgradila aparat, ki bi ga lahko ime-novall "plinska maska za avtomobile" in ki mu je naloga, da zadrti vae atrupene plina in aouadeve iz lapuhov motornih voall. Ceste modernih mest tedaj M bodo več nsdiegovali ti neprijetni apremljevakl bencin-motorja. V gUvnem grs aa pUua line gtmr i ,«nple. svlr kisa. ki ao povzročili I »ditujejo. m . • ......., IV trenutku, ko zaspimo, ae nam često zdi, kakor da bi telo mahoma prešinil elektrik tok. Prebudimo se in takoj nam pride ns m\-sel, da amo sanjali, kako padamo z velike višine. To ao tiste avojevritne aanje o padanju, ki ae skušajo razlagati na razne načine in U katere je nedvomno potrebnih več pogojev. Glavni vzrok bo po vsej priliki U, da podplat« izgube občutek dotikanja in hkrati iztegnjene mišice na nogah v apanju reflektorično skrčijo, "kar sproži občutek pasivnega gibanje—tor^] gibanja. Isti občutek utegne sprožiti tisb strah, če se ti aanja, da ai se nekje spotaknil ali lapodranil, pa ae ne moreš uloviti. Slednj* tudi lahko nastanejo Uke sanje, če nsm v »Ptuju omahne roka s poetelje ali če premakneš Ako sede zaspimo, ae lahko aprošijo »anj< padanja v primeru, da se nenadoma liapno pr> pogibne mišic« fivoU. Najpogostejše ps * Uke sanje takraten to omenja še HebbH » avojem dnevnika kadar spanec dolgo silosu odganjamo, pa naa slednjič vendar le pretnsia jantar m ui Nemški privatni docent dr. fleinrich La* pert ie dolgo raziskuje vpliv raznih anovl » kri in je odkril, da močno oroaljlve anovi, kak°r steklo in milo, a tudi kremenec, eduloid la ^ plemenite" kovin« aeslrjenje krvi poapešuj«)^ avinec, parafln ln plenmnlt« kovine r- marsikatero zastrupljanje in I To ni bres praktičnega pomena. P*1 rta* primer, zlasti v zaprtih | danjlh preiskavah krvi, zlasti za trasfuzije^ bili priatljeni primešati aubaunce, M ijskim procesom v ogUi-| jejo zaalrjenje zaradi steklenih poeod, v W kov dvokls, Id nI nevam. Ma- rih Dr. Lam ska zavzema le malo proetora.1 stane razmeroma malo ln jo Je| I lahko ravnati. te preiZkave vrtijo. _ uporabo umetnih i ia fn fhtttl jantar. Id sadriuje ssslritev, je zoran, trden In ss da lahko aUrilizirati. PETEK, 29. JUUJA. PBOSVETA Vesti iz Jugoslavije 8POSIA2JMUO Ljubljana, II. mi*-I Mt Skalarjem poteetve v Do- Uh pri ^tiji ^Je ¥*m » letni If*«C Seviek, ki je vzel Skalarjev« hčer Ivano ca ženo. To jo bilo toni- ^ t* *** Ur rmoftelil svoj grunt: Sevžko-vi ženi je dal potovice, drugi »čeri četrti«, zetu SevSku četrti-„o. Mladi Sevaek va je najbrf računU i te«, da dobi voe pose-gtvo v tvoje roke, na svoje ime. Mogoče se je členili Ivano s* mo zaradi tega upanja. Zakaj kakor hitro je tast razdelil posestvo, je prilel v Skalarjevo hišo prepir. Seviek je nagovarjal svojo ženo, naj mu tisto polovl-£o g ruti ta prepusti, da bodo vse tri četrtine grunt* prepisane na njegovo ime. Žena pa o tem nI marala ničesar sltiati. Ifcsečela se je tragedija, kakrinih sto in sto za b tava grunt. Na praznik av. Petra ia Pavla zjutraj se je Sevšek odpravljal k maši v cerkev. Zena, s katero se je bil zadnje dni zelo prepiral je postala nenadoma zelo prijazna in mu je rtatočila iganja. Ponudila mu ga je, preden je isl v cerkev. Mož se je branil, čel, da ne bo pil, lena pa mu je prigovarjala, naj le lq?ije v zname-1 nje pobotanja. Dejala mu je tudi, da pojdeta prihodnje dni v Radeče, da uredit* premoženjske razmere po njegovi želji. Mož je res izpfl žganje, a čez dve uri je po hudih bolečinah umrl. Osumili so ženo umora. Komisija je preiskala truplo ter ugotovila, da jo bil Sevšek zastrupljen t strtiroiaom. Truplo so pokopali, ieno pa odvedli v zapor. TasU je vae to strašne potrlo in sebe obdolževal, da j« zakrivil vse ta Stari Skalar ni imel miru in očital ai ie totikt lasa, da je videl izhod lz muk le v samomoru. Dne julija je odšel zjutraj na voe zgodaj kosit na travnik, a dopoldne so ga našli obešenega na nekem drevesu. fipUefttial procta Pred beograjskim sodiščem za zaščito države se je pričel 8. julija velik špijonažni proces proti osmim osebam, ki ao vršile Jugoslaviji špijonažno službo v korist Madžarske. Njih vodja je bil Andrasz Majton, ki je bil nastavljen v špijonažnem oddelku v Pečuju. Prebival jo blizu | jugoslovanske meje ter od tam vodil špljonaio. Imel je sedem špijonov, naših državljanov, kl so mu pošiljali poročila o stanju naše vojske ter rasne načrte. Obveščevalci eo prejemali nagrade. Organizaciji so prišli na sled čisto slučajno, dpi j on Katko vič je hotel nekemu železničarju—službujočemu na vlaku, ki je peljal Čez mej6, izročiti pis-mo za Regino Gajs v Dekenješu, kjer je prebival in se pod tem imenom skrival Majton. Železničar pisma ni maral vzeti, pa ga je Ratkovič kar na slepo vrgel v vlak, misleč, da ga bo že kdo oddal v Dekenješu. Našli so ga železničarji, ga odprli ln prebrali. Pismo sumljive vsebine so oddali oblastem, ki so začele Ratkoviča nadzirati. Kmalu so imeli dovolj dokasov, sledila je aretacija in Ratkovič je vse priznal ter izdal pomagače ter glavnega vodjo, Madžara Majtona. Tega je tudi z nekim izgovorom zvabil čez mejo in so ga naše oblasti aretirale. Tako je stal Majton s svojimi pomočniki pred sodniki. Priznal je vse, kar mu očita obtožnica, pripomnil pa, da je bil v službi ■voje države in potem takem izvrševal svojo dolžnost. Proces »e nadaljuje. Glada« leno naskočile občinski •rad B«da v rudarskih revirjih se bliža svojemu višku. Rudarji, zapoeUni poprej redno tri do ftti-H dni na teden, so zadnje late "praznovali" kar po cele tedne in delajo sdaj le ob posebej napovedanih dneh. Plače rudarjev ao Pičle, da delavake družine dobesedno stradajo. Hude priprte so matere, ki morajo gledati otroke, ki prosijo sa kruh. ki ga al. Trgovci ee mnogim odpovedali kredit«, ne dajejo na dolg ničesar in rudniški konzum ls JageslavlU) daj« blaga le toliko, kolikor redar zasluži. Mezda pa znaša SOO do (00 Din. Beda vlada v teh trboveljskih revirjih. Brezposelni nimajo kaj jesti in zaposleni stradajo. Pa so se v Zagorju dvignile rudarske žene ia kolonije in lah-ta, zbrale se s« s otroki ter odšle po cesti, skoti vročo dolino pe prašni cesti proti občinskemu uradu. Tam so kričale, da hočejo kruha, sieer bodo pustile otroke občini, da jih šivi. Zahtevale so dela za mole in kruha. Zadnjih 14 dni so delali rudarji le dva dni, zaslužka torej ni nobenega; žene so zahtevale od občine, naj razdeli podporo ter naj se obrnejo na višje oblasti ter jih opozorijo na siromaštvo in glad. V občinskem uradu je bil tedaj tudi litijski glavar. Občina je razdelila rudarskim ženam nekaj moke in s to miloščino so se vračale Žene in otroci domov v kolonijo. Nekaj moke in korus-nega zdroba, ta nekaj dni. A potem 7 Trboveljska družba se še vedno prepira z državnimi železnicami glede dobave premoga, bori se zi svoj prof It in prav nič je ne brigajo sestradani rudarji. Država tudi ne more storiti ničesar. Tudi ooa ima dru ge skrbi, skrb ta prebivalstvo je zanjo zadnja stv*r. (Op. ur.: Podobno poročajo tudi iz mnogih drugih krajev I Jugoslavije. Povsod beda narašča in povsod je v ljudeh le ena zahteva: Kruha! Znan je velik incident, ki ee je dogodil na Ce-tinju v Črni gori. Cela množica sestradanih in raztrganih Črnogorcev in žena je prišlo v mesto sahtevat kruha; ne shodov ne nove državnp stranke ne maramo, nič drugega, samo kruha, kruha nam dajte! Uspeh? Mnogo aretaciji) f V Savi utonil . V Radečah de je kopal v Savi Žandarmerijski narednik Ladislav Zorič, doma iz Ponikve, usktžben na Zidanem mostu. Kopal se je z drugimi kopalci. Ko pa je hotel preplavati Savo, ga je zaneslo na deroče mesto, kjer so ga valovi potegnili vase. Kopalci so opazili smrtno neere čo, a mu niso mogli na pomoč. Truplo je deroča Sava odnesla in ga še niso našli. Kdo jo je umoril? — Uni v noči od 6. na 7. maja je bila u merjena v zidanici 78-letna pre-vžitkarica Marija Bokerjeva Kriški gori pri Žužemberku. Zločinec ji je prerezal vrat. Tedaj so aretirali tri fantd, med njima dva sinova Zaletla, a so bili vsi trije izpuščeni, ker jim niso mogli dokazati krivde. Te dni pa je bil aretiran stric omenjenih dveh Zaletlov, in sicer &2-letai zidarski pomočnik Pranjo Zaletel. Spri se je bil s svojo leno, jo pretepel ln zagrozil, da jo u-bije. Žena je »bežala k svojemu stricu v Zagradec, obenem pa o-vadila moža orožnikom, da je u-bil lani Bokerjevo. Zaletel je bi aretiran, zločih sicer taji, a povedati n« ve, kje je bH usodne noči. Prepeljali ga bodo v novomeške zapore, kjer se bo vršila preiskava, ld naj dožene, ali je ovadba žene resnična ali pa it-mišljena v hipu jeze in maščevalnosti. < Očeta težko ranil. — V Bršljl-nu pri Novem mestu se je dogodil grd primer sinovsk« podivja-nosti. Košar FVanc Lampič, star 66 let in njegov 12-ietni sin Jože sta na dvorttču sušila gobe. Jože je z velikim kuhinjskim nožem rezal gobe. Zaradi nerodnosti pri delu ga je oče ozmerjal r4n oklofutal. Skile je raihudll, stopil nekaj korakov nazaj ter zagnal veliki kuhinjski nož v očeta. Nož se )e zaril očetu globoko v pljuča tik pod levo ključnico. Ranjenega Lampiča ao zaradi hude rane poslali v kandljsko bolnico. Rudarji ne vedo več, kako bodo živeli poslej, dasi so tudi doslej živeli tako, da o kakem živ l j en Ju sploh ne more biti govora. TY> je plašno hiranje in u miranje. Ztfnje čase pe s« jim obeta ie hojle. Delajo le po 2 do S dni v tedne, v Hrastniku pa ie 14 dni sploh niso delali. Zdaj so za U teden določili dva delov na dneva, za prihodnji teden pa š« ne vedo. ali jih bodo kaj pu stili na delo ali ne. Zakaj vee to? Ker ee Trboveljska družba nika-ko ne more pobotati z državnimi železnicami glede dobave pre-| moga, ker s« ne morejo sedinltl glede čete. Delničarji so potegnili letos spet lepe dividende, rudarji stradajo, driava pa molči. , , • -, Samomor pod vlakom Blizu Poljčan na mariborski progi je žeiesni&ki čuvaj naiel nt dvoje prerezano truplo biv-šegt Čtvajt Alojat Rapa. Komisija jt po legi trupla spoznala takoj, da gre za samomor, Rap se je namreč podolgoma v legel na eno tračnioo in tako ga je vlak kot t britvijo prerezal na dvoje ter je na vsaki strani tračnici ležala polovica trupla. Rap je bil leta 1*28 sa katen odpuščen it državne aluibe. Zadaj* čase Je delal v opekarni v Ločah, stanoval pa je v Zbeiov aki gori pri Poljčanah. Zadaje ■ j« vložil prošnjo nt šelet niiko direkcijo, da bi mu bila kazen odpuščena ter bi ga sprejeli naaaj v državno službo. In prav usodnega dne je prišel Poljčane, kjer ao mu pokazali odgovor ministrstva, ki je prošnjo odbilo, žalosten je podpi sal to rešitev, nato pa na poti domov legel na tračnico ter počakal vlaka. Zapušča vdovo ln dva otroka. . Umri! te: V Ljubljeni osmo-šolec-gimnazijec Danilo Zupan, v Krškem dipl. agronom Slavko Novak, star 47 let, v Vevčah Ivana Zupane, v Ljubljani trgovka Marija Zaje, pri Sv. Urbanu pri Ptuju 69-letna Marija Kram-berger, v Mariboru 61-letni čevljar Jtkob Horvat, v Smihelu pri Novem mestu Justina Pleš ko, v Celju 26-letna delavčeva ionu Marija Vanovškova in posestnice Sartota JanWeva,4* celjski bolnici 68-letni profesor rudarske toU Josip Niesner, v Mariborski bolnici 78-letni posestnik Dobrovcev Prane Kac, pri Verdu graAčak Prane Galle. Konte vittt ljubezni Obsojen, ker jt hote« sedeti v je« Obravnava, ki se je vršila te dni na nekem berlinskem sodi iču, je telo značilna ta današnje ratmere. Mlad bretposelni mož je pred časom srečal bivšega šolskega tovariša, ki mu je potožil, da mora saradi neke pretepaike zgodbe presedeti šest meseoev Ugibala sta sem in tja, končno ai je breepoeelni mladenič zmi ali), da bi šel pod prijtteljevim menom ntmestu njega preeedet teh šest mesecev. Godi se mu itak slabo, v joči pa bo imel vsaj hrano ni sttn ztstonj. Ttko se je tudi zgodilo in nihče bi ne Ml opazil zamenjave, da nI pravi krivee po ktkšnih treh meeedh napravil greha, radi kttertft bi moral ponovno v ječo. Tedaj so na policiji ugotovlN, da b moral biti prav za prav v ječ in ttko prišlo vse nt dtn. Seveda so postavili brezposelnega mladega moža takoj pred sodni ke zaradi goljufanja oblasti dobičkarskim namenom in ponareditve listin. Državni pravd nik je zahteval zanj tri mesece ječe, kar so mu sodniki tudi naprtili. Na vprašanje, da-11 hoče biti pogojno obsojen, Je odgovoril, de se vrne prav rad v ječo kjer ga ne tarejo vsakdanje skrbi. Italijanski anttfaiist Domeni-co Bovone. ki ft je fašistično izredno sodišč« obtožilo, da j« pripravljal atentate, in ga obsodilo nt smrt, je imel ljubico, 24-letno dunajsko plesalko Greto Blaho, ki jo je isto sodišče obsodilo na 30 let ječe, češ, Ua mu jt pomagala pri pripravah teh atentatov.,., Preden ao Bovoneja odvedli na morišč«, je itratil željo, da bi Greto še enkrat videl. Tej šelji so ugodili in prišlo je do pretresljivega prizora med obema mladima človekoma. Gret* se je onesvestila* njega so potem od vedli k ustrelitvt ln je padel, za det od 24 krogel, mirno in ponosno; tadnja beseda, kl jo je vzkliknik, je bila njeno Ime. Plesalka pa je zaprta ta čas v rimskih sodnih zaporih, kjer Jo je obiskal tudi njen zagovornik. Ta pripoveduje, da je sicer vsa bolna od žalosti, da je pa ne skrbi toliko njena lastna usoda, kolikor usoda njene matere ln sestre, ki živita na Dunaju in sta bili navezani doslej edino na njeno podporo. Prosila je zagovornika. nsj bi materi prlskrbe-11 kakšno podporo, kajti drugače jo čaka pomanjkanje. Te dni pa je mati prejela njeno pismo, ki ga prlobčujejo dunajski listi. V tem pismu piše nesrečnlca med drugim: "Moja mala, draga mati! Ne moreš si predstavljati, koliko trpim ta hip, ko ti moram poročati o svoji usodi Gotovo si o vtem poučena it Istov ln morda je tako bolje, ker nisem v stanju, da bi mogla razsodno misliti. Preveč trp-jenja sem prebiti te dni ln ga trpim še zdaj . . . Kako boš premagala ta udt-rec usode, je moja glavna skrb n moji n^tgsnl se mučijo, da bi našli tolaftilne besede sate. A vse tamanl . , . Komaj dojemam, kar pišem tn če ie nitem zblaznela, dolge ne bo več trajalo . . . Mati, tako tem tarna, tako tt-puščena, bolečine mojega trca je prevelika ln ntsnosna . . . Toda nesreča me ne sme umoriti, moram imeti mei, dt mislim nate , , . u Mati, prosim te tisočkrat odpuščanja st vso bolest, kl sem ti jo prltadejala. A prisegam tj. prisegam tj na sveto smrt Bo-vonejevo, 4a se fresko pokorim ta tvqjo veliko ljubeten. i Prisegam, da nitem nikoli napravila niti enega itmed tločl-nov, kl ml Jih očitajo. Ti sama, kl veš in ti videla, kako neskončno sem ga ljubila, boš razumela, kaj trpim zdaj, ko sem ga ikgubilt nt ttko strašen način , . . Prosim, mtti, moli staj in mu ničtsar ne očittj, kajti nisi slišala njegovega opravičila ln tudi jas nisem do trenutka njegovega tagbvora potnala V* J govih motivov . . . Morda bo kazalo tisoč prttov z gnutom na iramošo tvoje hčera - pusti jiht ■■ TI me pašna! in vaš najbolje kako daleč sem bila vedno od tegt ln sem šs, da bi stila prave poti Svojo glavo nosim ponosno in visoko kafelr vedno in hočem M wM dt storii tudi ti ttko ... v do-ktz, dt mi verjameš! .... ^ S to sodbo so me moralno n-bili ... A vem, da sem nedolžne .. . Ce bi ne Imela tebe In male PRIMORSKE NOVICE "Ittlla Rede*te" shira aredatva sa asimilacijo alovenake dece ItalijanaKa šolska družba "I-talla Redenta" si je v zadnjem sestrice Hode, bi bil ves čas mo- mnogo pritstjeva, da bi o-je katni posvečen samo Ulovi- krepila svoj flnačnl položaj, ki nju po mojem nepozabnem Min- hfl inano Mradi tUlnega gu (Bovoneju, op. ur.). S tem bi mu dokazala, da mu ostanem zvesta tudi preko grobt.. e Ktkor poročajo dun*j»ki 11- nazadovanja prostovoljnih prispevkov, zelo kritičen. Vodstvo družbe je sedaj ustanovilo tako-tvane patronate sa svoje Šole. Patronati pa seveda stanejo po je brez potrebnega dovoljenja It usposobljenosti vršil zdravniški poklio ln da jt bret zadevnega obrtnega dovoljenja prodajal svoje idravllo. Poleg Zopiča je bila obtožena tudi Marija Poe» časi, ki mu je pomagala. Kljub temu, da je Zopič zatrjevaL da je bU prepričan, da vrši veliko Človekoljubno delo, je bil vendar obsojen pogojno na 1000 Ur, na 3000 lir denarne kazni in na tlačilo sodnih stroškov. Na enako kasen je bila obsojena tudi sti, pripravlja tvstrijska vlada ,,r g Um rHfUnajo, Ua bo--Mp»°va soobtoženka. potrebne korake, dt bi dwe«ie do M pr|hodnje šolsko leto na-pomilostitev nearečnega dekleta. brt„ dovo|j ft„an6nih sredstev Tudi zveani pml^dnik sam se L ntt(illljeviinje svojega razna-zanima za njeno ueodo ln moria I rckdovalnemi dela v obmejnih bo le posrečilo, da jo vrnejo | pokrilJ,nAh| glttllti nil Goriškem ubogi materi. Razno zanimivosti Meato^s enim prebivalce« Reporter nekega newyorškeft lista je pred kratkim potovtl •jUgtrdilt, da*bo ustanovljenih še južni KaHforiji ln je prišel tudl^ piltronatov v južni Tirolski ln na Krasu. Kljub veliki propagandi pa so ti dosedaj pridobili le nekaj patronatov. Prvega je odkupila milanska občina. Milanski podestat je določil 120,000 lir rente v korist družbe. V zadnjih dneh so prejeli] do mesta Celico. Se pred petimi leti je štelo 86,000 prebivalcev in je imelo cvetočo industrije. Ustanovili so ga pred 26 leti ko so odkrili v njegovi okollet veliko ležišče rude. V dveh letih je zraalo na 25,000 duš in ob prlčetku vojne jih je imelo ie 60,000. Rudnik pa se je izktttl zt revnejšega* nego so mislili in so morali polagoma opuščati produkcijo. V isti meri jt nt zadovtlo prebivalstvo. Pred d vem t letomt je delo čisto st-spalo ln ljudje so se iasellll. Samo starejši možak, ki se nI hotel ločiti od svoje hišice, jt o-stal ln Životaril revno kot lastnik celega mestt. Globoka tlštna je sprejela novinarja, ko Je pridrdral t tvojim avtom. Celo uro Je moral iskstl naokrog, da je izsledil edinega prebivalca. Takšne zgodbe v današnji A merlkl nikakor niso redkost. V zapadneml velemesto Grub, ki je itelo le po dveh letih 100,000 dui, ko to odkrili v bližini močne petrolej ske vraioe. Gospodarska krlsa pa je prlmoralt prebivtlatvo, dt jt lsoelllo in dtaee gnezdijo po razkošnih palačah samo ptl ce. Tudi B v ropa ims nekaj podobnih primerov. Ko so pred petimi leti odkrili v švedskih prtgotdlh severno od Stookhol-ma zlato, je nastalo mesto sls tokopov Bol I de n — a ker neitetl ljudje, ki so priill sem, da poskusijo svojo srečo, te sreče niso ttko zlthkt našli, st Je mesto spet isprtzik) ln propada Čedaljt bol j. | To tevedt nI usoda vseh hitro rastočih mest. Los Angtles Je i. 1841 usttnuvllo 12 šptnskih in na Goriškem. Med drugim dobi šola, ki Jo ima družba v Ronklh ime "Cltta di Mileno". Soli v Vrtojbi ln Podgradu bo-sta prav tako v kratkem prejeli patrontt. Poltalljančevanjo slo venskih priimkov Tržaški prafekt je te dni ino-va podplati oelo vrsto dekretov, t katerimi to bili spremenjeni tloventkl priimki v italijanske. Dekretov je bilo 117. Med drugi ml so spremenili imena Koluta v Coesutta, Frttnik v Fratti, Je len v Gellini, Ktvčlč v Ctlzl, Ml-klsvec v lllchelatzl, Pltninšok v Planini, Perhavec v Teratzi, Novak v Novato, Pirjevec v Pierani itd. Družine v Julijski Krajini i krčijo Buletln, ki ga itdajt rimski centralni institut ta statistiko, je te dni objtvll med drugim 80 letalca goriškega podčrtata |V Gorici so proslavili 80 letnico goriškega iupana Juriju Bomblja, znanega nasprotnika slovenskega elementa na Goriškem. Bombiju so ItroČlll tudi tlato svetinjo. Htrell na meji It Planine pri Raketu poročajo, da to v noči od 12. na 1B. jul, čull več minutno streljanje s puškami. Streljelt so Italijani tik ta mejo. Vtroki italijansko ponočno "ofenzive" niso znani. MZNIVESTI Državna komisija ugodila Mjl družbe Chiotgo. — Državna javno-napravnt komisija jt dovolila člkalkl ulični ielatnici, dt sme na 42 progah vosMl ulične kare le et mei, to je, da ame opraviti kondukterje. Na nekaterih ulicah je družba uvedla ta sistem ie lansko leto, komisija pa je namignila, da bo tudi v bodoče pripravljena ugoditi njenim prolnjam. Ta komisija je notorično pod dominuoljo Industrlalnih mtg-natov. Nedavno j« dovolila Interesom, kl so prevseli Insullova podjetja, dt smejo po visokih obrestih ln komlinu izdati tt 70 milijonov bondov st reflntn- ____ _______________ clranje podjetij, pri Čemur bo- Teksasu jo nsstalo tudi p^^ 0 ^Vllu rodbin ln Ido bankirji tttluiill krog 12 njihovih članov. , Mod drugim so dognali, da jt tntštlo leta 1021 število Člsnov posameznih rodbin v julijski Krajini skupno t Zadrom povprečno po 4.4 ljudi. Tt indeks te je sedaj po zadnjem štetju v I. 1931 sni ta I nt 4.1. "Bog jt hotel' milijonov dolarjev. Dmltva Workmen,s Clrcle tk-Ovna v soe. kampanji Chlcago. — člkaika društva Itdovsks podporne organitaclje Workmen's Clrcle so pričela t večjo kampanjo tt ktndldttt socisllstlčno stranke. Kampianjo V zadnjem času prirejajo po ^ V(Mjh m(Mj članstvom posebni raznih krajih Julijske Krajini | kl jo bil itbran na kon- večje vojaške manifestacije, pri katerih mora sodelovati tudi slovensko ljudstvo. Dne 10. julija se je vršila slična slsvnost v Govejku nad Idrijo. Tam so| Izročili novo ustavo oddelku fl-ntnčnlh stražnikov, kl so dodeljeni Idrijskemu poveljstvu. Sltvnostl se Je udeleiil tudi go-| riški pokrajinski tajnik Avon- fcrenci vseh drultev. V začetku septembra bo Thomas govoril v njih poletni kcmpl v South Htvenu, Mlch., kjer imajo letovttče tt odrasle člane ln mltdlno. Tega shoda se bo udelelllo tudi več tisoč ljudstva Is gornjega Mlchlgana, pravijo sponsorjl. družin s 46 čltnl. Devet let po- hf J« • kN# ^ i HocltlltlUnt konvencija zneje je naselbina štela 180 duš ®H jt Bog,, kl j# taljj^ M v Ittinokm in pet let pozneje - 400, 1848. "J^VttS ir^tnemu^ Bpringfield, IU. - Prihodnjo so v Kaliforniji našli prvo «H L^Jv!7nTa.^2X dt nedeljo popoiint, 81. julUt, st In čez nekoliko let jt št«l Los ll vršila v Slovenskem nsrod Angeles 50,000 duš, 1. 1900.« Mo BVillU domovini In| __ .. ,---------^-s.^ 100,000 duš, 1920, 600,000 duš, danes pa š« vel nego dvakrat | toliko. 1848. Jt Imel Stn Prandsool 1000 prebivtleev. Ntšll to zlt-| to, čtt nekoliko let Je bilo že| 86,000 duš, dtnts pa jt to ntj-večje ktllfornljsko motto. T # f/u vm U m branili njene svete meje. 80,090 lir Akodt zaradi požara V neki vasi blizu Leblnja je 11. jul. nasUl silen požar. V noči med 2. in 8. uro se je vnel ogenj v hiši Ivana Scopatilja Na pomoč so prihiteli gasit le sosedi. Ogenj te je Uril t veliko | naglico In Je kmalu uničil ttano-, Krueger t člktike univerze, vsnjski del hUo, nato pa Še spe-cirijsko trgovino. Pozneje so ti- pomoč nem domu konvencija državne toclallstlčne stranke, tveier pa shod v mestni orožarni. Na shodu bobo govorili Roy Burt, kan-didst ta governerja, C la renče Senior, tajnik stranke, Bdward Lewlson, urednik novega kampanj ske gs gltsllt "Ameriot for AH", ln profesor Mayntrd C. zaključil li Wtekkjgt««ie gltMijeje. dt • jt. P tika kal« vodje armad«, W, W. WaUrea. , čeprav j« luMigre* e«r prihiteli ljudje nt tudi t britgtlnami, toda poitr j« bil I« Uko v«llk, da ga ni bi-lo mogoč« niti več omejiti. Po-l«g hiše Je pogorel tudi prizidek, v katerem je bila trafika. Po-žar je uničil vse Heopatzljevo posestvo ter mu prizadejal 80,- 000 lir škod«. Tržaški Zelleis pred eodiilem V junjir 1929 s« Je razširilo 1 po Trstu In po vsej Italiji im« šked«nJek«0t urarjt Ljuba Zo-plča, 60 kil sUraga moža, ki je s«daj baje izumil čudežno zdravilo, t klterim je nagk» In uspešno zdravil jetiko. Zopič je poste) ktkor Zellels v Avstriji na mah telo popularen In o nJem •o krollle celo i« ritne legende Toda njegova tv«zda j« svetila le kratek čts. Zdravniki so kmalu pptpotntli, da zdravilo ti ktl mnog« zaleglo, m policija jt Zopldt, kl ni bil zdravnik, prepovtdala zdraviti bolnikt čud«lnlm zdravilom. hpU I jt kljub Umu nadaljeval tvoj« (Ulova*)« ln pred kratkim eo ga se radi Uga potUvill dlšč«. Dne 12. jul. s« je vrli proces. Zopič je bil obtolen, da Vlada h« Isdata iett mIMjoaov novlk kvtdrtv Washington, D. C.f 28. Jul,— Več kot lest milijonov novih kvodrov bo vlada vrgU v obtok pondeljek skoti federalne re-zervne banke. Novi kVodfl, kt bodo ntdomettlll stare, noaijo lik George Washingtont. prvega ameriškoga predsednika, ln so izdani v spomin dvestoletnice njegov«ga rojstva Katollika Chicago.—Msgr. W. A. Cum-mings, upravlUlj katolllklh dobrodelnih organizacij v Chlca-gu, i« t« dni poročal meetnomu odseku za pomoino akcijo, da so njegov« orgeniteelje raldellle |2,92.'i.(K)2.24 vrednosti ilvll In obleke med drullne bvesptseUlh delaveev v tadnj«m fiskalnem letu. Siroikt sa upravo fonda so pa snašeil Ntw N«w Vork. - ioeitUtttinl tednik N«w Letder je Ukom kempenje znlitl letno ntroiaUo na en dolar. Uradi lisU so at 7 Rast 16. St, New Vork Cltjr. rnaiifiiii Sinclair Upton Sto procentov t'! ^ I V^o Buri pre nI 1'nmveto Za __ Peter ae je podal v American Houae v aobo Številka 427. kjer ga je McGivney že pričakoval. N1 ga mučil s nadaljnjimi sumničenji in tudi Peter ni omenil svojega zapora. Razumel in vedel je aedaj. da bo vae pozabljeno. Denarni mogotci ao bili voljni aprejeti dar, ki jhn je bil aerviran na arebrnem krožniku. Ze leta in leta ao ai ieleli zasačiti aocialiste, no in aedaj ee jim je ta ielja vendar izpolnila. "Slišite, Gudge," mu je rekel McGivney. "Vaša stori ja je bila: Bili ate vetlranl, preizkusili »mo na vaa "tretjo stopnjo" in posrečilo se vam je prepričati policijo o avoji nedolžnosti. Izpustili ao vaa. In da vaa krijemo, amo izpustili Ae nekatere druge. Vrnite ae k svo-jim prijateljem ter poizvejte, kaj aedaj nameravajo. Seveda, zatrjevati morate, da je bilo vse le podtaknjeno. Poizvedeti morate, koliko vedo o tem. Bodite previdni, premlallte vsak korak. Nekaj časa vaa bodo najbrže sumničili. Bili amo tudi v vaši sobi in vae smo razmetali* da bo reaničneje izgledalo." Peter je zapustil hotel, a »e ni Ukoj podal k rdečkarjem. Kako uro je postopal okoli, da •e prepriča, če mu kdo sledi, potem je telefoniral Nelli. Uro pozneje sta ae aestala v parku. Padla mu je v objem, ga blaženo poljubila in bUa vzhičena. Vae ji je moral podrobno pripovedovati. Ko je slišala, da je Joe Angel tajni agent, je naj prvo presenečena atrmela v Petra, potem pa ae je amejala, da eo ji »olze tekle po licu. Povedal ji je ie, kako ae je izvil iz nerodnega položaja in bil je mnenja, da je aedaj lahko aiguren njene ljubezni. "Sedaj, Peter, je treba Ukoj nadaljevati," je rekla, ko ae je nekoliko pomirila. "Časopisi ao polni tega alučaja in sUri Nelse Akerman sigurno trepeU za avoje življenje. Danea bom oddala to plamo. Vidift, piaano je na drugem pisalnem »troju, kot je bilo prejšnje. Piaala aem ga v trgovini piaalnih strojev; na U način nama ne bodo prišli na aled." Pismo je bilo naslovljeno na Nelae Akerma-na a pripombo: "Privatno." Peter je čiUl: To je poročilo prijatelja. Socialiati Imajo v Vaši hiši vohuna, ki je napravil načrt Vaše hiše. Policija Vam ni povedala vae resnice, ker ne more najti prave aledi za storilcem ln—ker noče pripoznati avoje nesposobnosti. SesUti se moraU f možem, ki je odkril vso zaroto. Policija bo akušala to zabraniti, a kljub temu vztrajajte pri tem In ne omenjajte tega piama. Ako ae Vem bo javila napačna oseba, Vam bom ponovno plaal. Ce molČiU o tem pismu, aem pripravljen še nadalje skrbeti za Va«, ako pa a kom govorite o njem, Vam pa ne bom mogel pomagati." "Ko prejme to plimo," je dejala Nelli, "bo gotovo kaj ukrenil. Vedeti moraš, kako se ti je obnašati." In Nelli ga je poučila, kuko se naj zadrži, ko bo povabljen h kralju American Cityja. Peter Je občudoval njeno premetenost, potrpežljivo in poalušno ae je učil lekcije in ji svečano obljubil, da atori vse, kar mu bo zapovedata. V plačilo Je prejel poljube in ae vrnil domov, da ae uda spanju pravičnega. Naalednje jutro ae je Peter podal na delo kakor mu je to ukazal McGlvney. Obiskal je Mlriam Jankovlčevo. Ponudila mu Je obe roki in ga aprejcla Uko prijazno, da Je Ukoj apotnal: Zločin, katerega Je zagrešil nad malo Jennie, Je opran! Peter je bil zopet mučenik. Pripovedoval ji je o "tretji atopnji", ona pa mu je pripovedovala, da je voda prevrnjenega pralnega čebra pronicala akozi »trop in pokvarila koailo nekemu revnemu delavcu. Zvedel je tudi mnesje aociali»tov o podUk-njenem atenUtu. Advokat Andrews Je hotel obiskati jetnike, pa »o mu zabranili; celo kavcije ni»o hoteli sprejeti. Prejšrtji večer je bil pri Andrewsu mnUnsk, na katerem so razpravljali o zadevi 1WW. Vsi »o se oklenili trditve: V»e, prav vae je podUknjeno, llatiči ao ponarejeni, dinamit pa je vtihoUplla policija, in to le z namenom, da razžene glavni »Un IWW ter aretira nekatere aocialiste. Najhujša pa je bila časopisna gonja; grozovite pravljice »o »i izmišljali ter Jih objavljali v časopisih. V jutranji izdaji "Timeaa" je bil nov poziv na ljudstvo, naj linčajo rdečkarje. 60 Ko je Peter zapustil Mlriam, se je zopet podal v »obo številka 427, ker Nelli je trdila, da Akerman ne bo dolgo Čakal. In re«, na mizi je Peter našel listič: "Počakajte, govoriti moram z Vami." Peter je čakal. Čez ia« »e Je pojavil McGiv-ney in »večano pričel: "Peter Gudge. Vi veste, da aem vaš prijatelj." "Seveda vem!" , "Vedno «em vas ščitil. Ako ne bi bilo mene, bi še «edaj aedeli v luknji in prisilili bi va« k priznanju, da ste si sami izmislili vso zaroto. To morate vedeti — vedeti pa morate tudi, da nameravam biti še nadalje na vaši strani. Pričakujem pa isto od vas — da boste v bodoče pošteni napram meni." "Razumljivo," je odvrnil Peter. "Kaj pa je?" McGivney mu je razložil, da si Akerman do-mišljuje, da mu policija nekaj prikriva in vsled tega je ve« preplašen. Ponoči se zapre v nekako omaro in kadar «e njegova žena odpelje z avtomobilom, mora spustiti vse zavese. Sedaj hoče na vsak način govoriti z možem, ki je odkril zaroto. McGivney se je bal seznaniti Petra s komurkoli, ali Nelse Akerman je bil človek, katerega želja je bila povelje. Slednjič pa je bil Petrov delodajalec in daroval je dovolj denarja za Ujno detektivsko službo. Niti Guffey kakor tudi osUle mestne veličine se ga niso upale goljufati. "To je lepo," je dejal Peter. "Ne bo mi škodovalo, če ga vidim." "Izpraševal vas bo," je rekel McGivney, "vse hoče vedeti. Ščititi nas morate in povedati, da smo storili vse, kar je bilo mogoče. Oprati nas morate!" , ^ Peter je to obljubil, a MoGlvney še vedno ni bil zadovoljen. Dozdeval se mu je izredno razburjen, ker pripovedoval ln govoril mu je o pomenu solidarnosti in zvestobi napram tovarišem. Prav Uko — kakor Je to slišal pri IWW! "Morebiti mislite, da je sedaj priložnost, nas predposUvIJene preskočiti In »e povzpeti nad »voje voditelje, —- med najvišje, — a ne pozabite, Peter Gudge, da je naš aparat dober in »časoma aparat vedno zmaga. Že več »mo jih uničili, ki so nam hoteli delati neprilike. SUri Nelse vam bo ponujal vUoke vsote, pa se vas bo hitro naveličal. Potem se boste morali povrniti k nam in pri Bogu, svarim vas, ako ae boste »labo ponašali napram nam, vas bo Guffey v najkrajšem času »pravil v luknjo. Iz nje pridete »amo na nosilnlcl." (Dalja prihodnji*.) Saj je samo pil in igral. Da, sa-1 "Saj ni res, »af ni res, se je mo rt ožilje njen mož, lepi hotela prepričati. "Se pojds primil GeS, »imo pil in igral, Ljerko ven K »Url mam. pojde ona pa jeUorala slutiti denar, v soboto in Um ostane." Toda^ada ZTTe imela. "Nikamor več ne pojde LJs* Naposled je le dobila zdravni- ko," je ugovarjal glas. ka kije šel z njo. Pregledal je Potem je nenadoma ♦ r/ikL in rekel da je vae v bož- Kakor ga je IskaU, ga ni bilo tih rokah Davica- Obkladke je več nazaj. In oddahnila se je in iredpisal taTjS, da se čez dan in strah jo je minil. Kakor je bil rt ^Jne P^1' Uko je In P0*1" je Lierko ie trpel. Dobro je to zaspala na stolu. Glava ji je o-vedela Opazovala je, kako so se | mahnila na posteljico in tam s vo inpoi as id v igala drob- obležala. Prav nič ni včeraj spa-n. malčkova Drsa. Napravila je la . . . ^ek Malček je vzdrhtel in Zbudila se je šele proti veče-klepetal z zobmi, ko je za-|ru. Nekdo je odprl vrata. To jo i*util mokro eunjo na čelu. 'Mamica, zebe me. Sele zdaj. ko je začula prvo j je predramilo. Mandička je bila. ■"Kako je Ljerku?" "Ljerku?" Zmedeno je pogle- be^o iz n egovih ust « je dala. "Ljerkur ■■ nem udoma nekaj v njej zbudilo. \ " Zazdelo ae ji je, kakor bi se ne-1 vedla. Z roko si je segla v lase kaj trgalo od nje. Košček nje same. .. . "Moraš, Ljerko, zdravnik je Uko rekel. Zastonjkarji Počasi je obrnila pogled na posteljico. In vsega se je spomnila. Roka ji je zlezla k mali glavici in jo pobožala. In razgrnila r pomlh organizacij. Vsaka * ganlzadja ima običajno svoji glasilo. ToraJ agitetorlčni dopU in naznanila drugih podpora« organizacij la njih društev saj se no pošiljajo listn ProsveU. NAROČITE Sl DNEVNIK UST PR0SVETA "k}***takor bl ležalo v snegu. vzamejo od naročnikov Mirko Brodnik: Tisto jutro je Margit prišla zgodaj ii službe. Okoli zadnjega Je bilo in ljudje za zabavišča niso imeli denarja. Ob treh zjutraj ni bilo nobenega gosta več v kavarni, zato je gos|xxlar |M»slal ciganske godce domov ln »iprl. Margit je v naglici popila kavo in šla za njimi. Kako čudno ae jI Je vae zdelo! Drugače Je bil le velik dan, ko je hitela po Ulcl, In zaspanih lju d i vse polno, danes pa toliko da je arečala nekaj pometačev, kl so Ali na delo, in tu pa Um zapoznelega pijanca. Utrujena je bila. Druge dni je npala, včeraj je bil pa njen Ljerko bolan, stokal Je, da ga boli glava, zato se ni upala za spati. Zvečer pa je prišlo nekaj gostov in nepreatano je morala z njimi plesati. Kako zapuščeno so odmeval koraki po pločniku! In kak*/se je vlekla pot Ilice ni hotelo biti konec in kam mora potem še vse iti. Po letih tapuščenih ulicah se vleče pot kakor kača. Rama naae ae Je jezila. Koli kokrat je ie rekla, da ae mora piraelitl bliže, ko pa Je prišel čaa, ae je premislila zaradi Ljer ka. V hiši je aUnovala stara Mandička, Utrinka, kl je imela otroka tako rada. SiroU »Ura je v vojni Izgubila tri alnove in mož ji je pred dvema lotoma u mrl. Potem »e Je Uko navadila na Ljerka. Preveč hudo bi jI bi-o, če bi ga izgubila. Da, »amo zaradi Mandlčke je oaUla. Pospešila Je korake. Prišla je v ozke ulice; Um nekje je bila hiša, kjer Je »tanovala. Gori, vl-soko v tretjem nadstropju, Či«to pod streho, in strop male sobice je bil tako nizek, da ga je dosegla. če je iztegnila roko. In vrata Uko nizka, da Jc morala skoraj skloniti glavo. In okno Uko majhno, da ni mogla iztegniti komolcev kadar je gle-daU skozenj. Vendar je imela rada to sobico. Nekaj domačega je bilo v njej, »aj Jc tu lahko počela vse, kar je hotela. In Ljerka je Imela tu, čeprav je .bila le malokdaj s njim. Kadar je bil pokonci, Je ona spala. In »pala je vaak dan od »edme zjutraj do Šeste zvečer. Čedalje več apanja je po-trdnivala, čedalje več. . Odklenila Je hišna vrata. Kakor pod nebo so ae vleklo stopnice gor v podstrešje. Ko je vUknlla ključ v ključavnico, jc začula v sobi tihe korake. I'a ne da bl . . . Naglo je odprla vraU. Pred njo je aUla Mandička. "Goapa Margit... Ljerko^.. ae pokazali redki sivi lasje, kl Jih še nikdar ni videla. "Kaj je, Mandička?" se je prestrašila in jo pograbila za roko. "Kaj je Ljerku?" "Hudo je bolan," je komaj izdavila Mandička Iz »ebe. Potem le odločneje ponovila: "Hudo Je bolan." "Hpdo, pravite?" je hlaatno vprašala. Odrinila jo je ln planila k posteljici. "Ljerko!" Malček se ni oglasil. Njegova lička so rdela kakor plruh In tetko jc dihal siromak. Toliko da jc mamo pogledal. "Ljerko!" Položila mu je roko na čelo, pa Jo je naglo umaknila. Vroče je bilo čelo in zazdelo ae ji je kakor bl Jo bilo nekaj speklo. "Mandička. zdravnika t" je naglo rekla. Stopila je k omari in preštela denar. Sele potem se je zavedla, da čeaa takega od starke ne more zahtevati. Zdaj ob tej uri naj gre po zdravnika 1 "Ne, oaUnite tu, sama poj dem," je nato dejala. In rea Je šla. Od vrat do vrat. Zvonila Je. toda povsod ao jo odpravili, da zdravnika nI doma . . . Kar otopela je sa vae. Sama ni vedela, kje ae je toposti na- Starka je atrmela vanjo. Mar In vtnA* ga ie imela Uko glt ir videla, kako so bile gubo mojega Ljerka. na njenem čelu še globlje, o-atrejše. In lepa svilena ruta. kl je nI Mandička nikdar vzela s glave, jI je slesU oa vrat. da so "Ljerko, že v »oboto PoP^ne PrMTeU naročni]lo tad, Mmo u pojdeva k stari mamici. In Man- ^ ^ fa kJer nl dTUgU% tadl dička gre z nama. Lepo je pri M|no u UiH teUu yMmit€ stari mami, Ljerko. Dolgo osta- „ (ftobftti ^ ktr uhte- neva tam. In videl boš, videl boš, TaJo ^ Lbt PrMVeU Jo selo kako je lepo pri stari mamL Ob- priudet v ti krizi in sato apeli-kladek ti bom dala na čelo. ^^ na Ujn||te jn naročnike, Vstala je in spet namočila cu- dft Bkufiajo kjerkoli mogočo o-njo v vodi. Potem jo je ožela,, hraniti naročnike na dnevnik, kar so jI dale moči. Zravnala Apeliramo tudi na posamezne jo je ln jo hotela položiti Ljer- naročnike, da naj če lo mogoče ku na čelo, toda malček se je poravnajo svojo naročnino in če branil. Iztrgal ji jo je iz rok ln ni mogočo plačati celoletno pla-se skril pod odejo. čajte polletno naročnino, samo "Ljerko, v soboto pojdeva! Ljm ,o ohrani list ie nsdslje kot Ubogaj!" 3 dnevnik. Kakor v vročici je ponavljala | Ph. Godina. upravitelj, te besede. Kakor bl se hotela upreti glasu, ki ji je šepetal zlovešče besede ln nI hotel utihniti. "Ljerko!" Zdaj se malček ni ganil in tu di odgovoril nI. V blaznem strahu je prijela njegovo ročico in jo stisnila k sebi. Po sklopa t. rodne konvencije ao soda] lahko naroči aa Hat Proarata h prišteje eden, dva aU tri Haao la ono drattao la te seega makra k mš naročnini. Liat Proavata aUno sa rao enako, sa člane ali acflaac UM m ono letno aardtaine. Kor pa člani ia plačajo pri asa—uta 11.20 sa tattk, ■o jim te prišteje k naročnini. Ml prištejemo onega, dva ali tri Oaao k ene drnilne k oni naročnini. Torej aedaj al vsroka, re«, da )o list drag sa člaao 8. N. P. J. Liat Proaveta Je vaša betelaa ia gatove k akoro v vaaM draSial aokdo, Id U rad čital list vaak daa. Torej sedal Isuli priliko, da oe tndi Vi naročite na dnevnik Proeveto. Com liate Prosrsta Jr Za Zdrn«. države la Kanado $«J0 Za Cleove ta Chicago Je......17JI 1 tednik fta....;**.....4JO 1 tednik la...............iN S tednika la... ......... « S tednika la..............UI S tednike ta............ S.40 S tednike la.......•»••«•« IS Ispdnlte apodnjl kupe«, prfloilte potrebne vnete denarja aH Mm* Order v pisma In «1 naročite Prosvete, Ust, Id je vela lastnina. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseli proč od družino ln bo sahtaval sam svoj liat tednik, bok moral tisti član is dotlčno družine, kl je tako skupno naročena na dnmft Prosveto, to takoj nasnanlti npravnlitva Usta, in obenem doplačstl dotUas vsoto listu Prosvete. Ako tega no itore, tedaj mora vpravniitvo sniiai datnm sa to vsoto naročnika. PRO SVETA, SNPJ, M57 Se. Uimdale Ave« Chicago, 10. Priloženo pošiljam naročnine aa Ust Prosvete vsote - Ime_________CL draitva it— Naalov___ Mcote___ Nov aaročalk.. Ustavite tednik in ga pripišite k meji naročala! ed sledečih Baaer n* drnilne: Imo------------CL draitva it--— .CL draitva it TELEFON ROCKWELL 1904 »^»-i TISKARNA S.N.P.J. Znamenje (June 30, 1032;, pomeni, da vam Jo naročnina potekla U dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lisU no nsU v imo. Ako Usta nO prejmete, Jo nmvočsmsUvlJea, kor nI UI plačan. Ako Jo va* list plačan ia ga ao projšaete, Jo uotavijon v aled napačnega naslova, pišite nam dopisnico la navedite atar! la novi naslov. Nail zastopniki ss vsi dru-it veni tajniki la drogi sastopnl. ki, pri katerih lahko plačate na-ročnlno. Naročnina ia celo Iste Jo Kl.00 In sa pol lote pa $3.00. Claal SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela SNPJ 4opla4^Jo «4M m Isto, sa pot Ista loto 97JO, pol leta |S.7ft, sa Tiska vabila sa vasoUco In shode, vbKnlee, časnike, knjigo, koledarje, letake Itd. ? slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, jedko la dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskano unij ako delo prve vrste 1 i| j Claal doplatajo |kv< (n ino lete IL*!*1 U"t "Ull€ Spomnila ae je: Tudi Ukrat, ko Je umrl mot, je bila taka. .. Potem ao jo opravljali, da je bl- Uprtfmtitr* T ROS VET A" te vesela, ker se ga je iznebila.1U67 & Umiril Avo, BHfs ps Informacije m s. n. p. j. printery ~ M57*69 So. Uwndaie Avenoo CHICAGO, ILL. TAM SI DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA