Ameriška Domovina
• //. AM.IM8WIWT
@mw
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 22, 1970
SLOVCNIAM
wswme mw%PAPm
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Sadat dolži Ameriko j Tudi nasilje se unese V Siriji boj ra oblast
Predsednik Egipta je deial Levičarji, ki so bili pri volit-
zastopniku New York Ti mesa, da bi bi! spor na Srednjem vzhodu i'ešen v 24 urah, če ne bi ZDA podpirale Izraela.
CLEVELAND, O. — Sodelavec New York Timesa C. L. Sulzberger je bil v ponedeljek zvečer na razgovoru z novim predsednikom Egipta A, Sadatom. K njemu ga je pripeljal ožji sodelavec in minister za vodstvo v Naserjevi vladi Hei-kal, glavni urednik najbolj znanega lista v arabskem svetu Al Abram. Predsednik je izgledal zdrav in trden. Tekom razgovora je zavzel novi predsednik E-gipta vrsto stališč, od katerih so pomembna za svet sledeča: Oborožene sile Egipta so v pripravljenosti zaradi sedanjega napetega položaja. Egipt je kljub temu voljan sedanje premirje podaljšati za novih 90 dni, če Izrael sprejme točke prvotnega Rogersovega predloga.
Washington mora v takem slučaju prenehati pošiljati Izraelu orožje z izjemo tistega, ki je bilo odobreno še v času predsednika L. B. Johnsona.
Kairo ne bo pristal na noben Umik protiletalskih raket SAM od Sueškega prekopa, če bi tudi Izrael odstranil del utrdb, ki jih je zgradil na svoji strani prekopa. Egipt je voljan pristati le ha “manjše popravke”.
Kljub vojni in navezanosti na Sovjetsko zvezp v pogledu orožja, vojaške in gospodarske pomoči se smatra Egipt za “nevezano” in neuvrščeno državo. Navezanost na Sovjetsko zvezo je Začasna in nujna zaradi vojne.
Kairo je trdno prepričan, da je treba preprečiti ugrabljanje letal s posebnim mednarodnim dogovorom.
Predsednik Sadat je dejal, da pri sedanjih okoliščinah ne misli na obnovo diplomatskih stikov z ZDA, od katerih pričakuje samo, da bodo vršile svoje obveznosti. Egipt je voljan priznali obstoj “države Izrael”, kakor hitro se bo ta umaknil na meje izpred vojne junija 1967.
vab pred dvemi leti tako glasni, se tokrat drže ob strani, ker nimajo dosti o-pore v javnosti.
CLEVELAND, O. — Naši levičarji so še letos spomladi de-
Neuspešen pos'eg v držav-
Fariz sk^ša razumeti 'gfejaujja obupa’ v Kviheku
# PARIZ, Fr. — Francosko ča-Ijansko vojno v JordanijilSOpjsje razlaga svojim čitate-je sprožil v Siriji znova: ijern, da je francoska manjšina boj za nadoblast. Predsed-jV pokrajini Kvibek in drugod v nik republike Atassi je od- Kanadi tako zapostavljena in o-
stopil.
BEIRUT, Lib. — Od pretek-
lali bojevite načrte, kako bodo.lega petka, ko je po sedaj sem motili letošnjo volivno kampa- došlih vesteh odstopil predsed-
in vlade Sirije Nuredin Atassi, se vrši oster boj med obema kriloma vlada-
njo. Upali so, da bodo s svojimi nik republike nastopi celo prekosili dogodke na demokratski konvenciji leta 1968 in bo dobršen del javnosti joče stranke Baath za oblast, ravno tako simpatiziral z njimi Skrajno levo krilo vodi pomožni strankin tajnik gen. Šalah Jadid, zmernejše pa obrambni minister Hafez Assad. Poseg v državljansko vojno v Jordaniji
kot takrat. Hitro so morali spoznati, da iz te moke ne bo kruha. Najbolj jih je prizadelo spoznanje, da simpatije javnosti u-sihajo. Barometer za ta pojav so sprožili pristaši levega krila, so dali — vidni demokratje! j med tem ko se je obrambni mi-Do letošnjega leta je bilo med,nister držal ob strani, njimi polno vnetih zagovorni-' Ko sta se močno zdelani o-kov levičarske mladine, posebno, klopni brigadi vrnili s pohoda v na univerzah. Potem so javni iz- Jordanijo poraženi in malodus-razi simpatij začeli pojemati, ni. je prišla ura za nastop mi-Nastalo je zatišje, ki so se ga nistra gen. Assada. Predsednik nekateri opazovalci bali, ker so; Atassi, ki je istočasno glavni mislili, da bo zatišju sledil val itajnik Baath stranke, je odstopil levičarskih nastopov. Pa ni bilo kot predsednik republike in vla-nič iz vsega tega.	p6’ Pa skuša obdržati položaj
Zmerni prijatelji levičarjev so; tajnika stranke. Njegov pomoč-
se opogumili'in se začeli javnolnik Salah Jadid ie bale Pobeg-odmikati od levice. Na drugi niL V Llbanon je pribežalo več strani so se opogumili desničar-!castmkov in uradnikov, med ski skrajneži in začeli groziti s *cm ko se v Sniji boj za oolast protiakcijami, “če bodo potreb-|nadcdluv^e'
ne”. Potrebne niso, levičarji so' Poročila trdijo, da je bil skli-namreč močno omejili svoje na-can £iavni odbor stranke Baath
mejevana v svojih pravicah, da se je v obupu lotila dejanj, ki so sicer vsega obsojanja viedna. Nastope Kvibeške osvobodilne fronte primerjajo s Palestinskimi gverilci, s katoličani v Severni Irski in z nekaterimi organizacijami v Latinski Ameriki.
Francoska vlada ni umora v Kanadi niti omenila. Predsednik G. Pompidou je sprejel novega kanadskega poslanika L. Cadi-euxa, pa omejil svoj uradni go-gor na dobre odnose med obema državama.
Gaullistični “La Nation” pravi v uvodniku, da morajo od-
ŽIVLJENJSKI STROSKI SO V SEPTEMBRU POSKOČIL!
Po podatkih delavskega tajništva so cene v preteklem mesecu poskočile za 0.4%, še enkrat več kot v avgustu. Upoštevajoč letni čas znaša porast celo pol odstotka ali v letnem povprečju 6%. življenski stroški so dosegli 136.6 povprečja iz let 1957-1959.
govorni vodniki preiskati v glo-|W McCracken bino vzroke, ki so privedli takih dejanj, ki čeprav niso
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je včeraj objavilo, da so življenjski stroški v preteklem mesecu porastli za 0.4% in da je kupna moč ameriškega delavca zaradi tega in zaradi krajših delovnih ur padla. Vodja glavnega odbora demokratske stranke L. O’Brien je komaj eno uro po objavi novih podatkov izjavil, da pomenijo ti polom “Nixonove ekonomske igre”. Načelnik predsednikovih gospodarskih svetovalcev Paul l W. McCracken je med tem za-■ trdil, da včeraj objavljeni po-
,	datki njemu m njegovim sode-
pravicljiva, so vendar v razpelo-L « • n.	„ ,
t J	H lavcem “niso vzeli poguma”, ker
7 An 111 nhiina rsmimlvNu*	A °
so cene v tretjem četrletju kljub večjemu porastu v septembru
ženju obupa razumljiva. Slično skuša razložiti položaj v Kvibe-ku znani in najbolj brani dnevnik “Le Mond”.
“France-Soir” pravi, da kaže nesposobnost policije odkriti u-grabitelje in ugrabljene, podpo-
še vedno “počasnejše rastle” kot preje.
Porast v septembru je enak onemu v aprilu in maju, ko je
cene za hrano v Clevelandu v istem času, ko so drugod pora-stle, padle.
Po uradnih podatkih so cene hrane v Clevelandu v septembru padle za 0.1'< na 131.8 povprečja iz let 1957-1959, pa vendar 5.4% več kot v istem času pred enim letom. Ta padec ne pomeni nič izrednega, sloni predvsem na padcu cen sadja, sočivja in zelenjave — 2.2% in na nekaj nižjih cenah mesa — 1.3%.
V istem času so porastle cene izdelkov iz žita, zlasti vseh vrst pecivo za 1.2% in so za 10.4% višje kot so bile v istem času lani. Mlečni izdelki so porastli v septembru 0.5%, v celem letu pa 81%!
e==|5Pees
Nfoskva pritiska m HgraMjev letaka
Preje so obetali, da bodo teh 14
dni razburkali vso deželo, pa so bo v bodoče vodil Sirijcv in v ka-
tudi to misel opustili.	jko smer- Nekatere vesti trdijo,
it t • v j- i j m	t* j da je obrambni minister dal za-
Vohvni shodi predsednika Ni-! ;.
xona so jim dali idealno prili-	glavno , mesto iDamask s
ko, da poskusijo svojo srečo, pai ^ 1 111 zaPr ^am g avrd stan
te priložnosti niso izrabili. Mor-;^a 63 ins 1 gveAIcev.
Odvažalci smeti v Londonu štrajkajo že 4. teden
LONDON, Vel. Brit. — Pobi ^alci in odvažalci smeti v Lon donu štrajkajo že četrti teden, ko se gomilijo smeti in odpadki t>o cestah in trgih mesta. Straj-ku so se pridružili pobiralci sttieti tudi v drugih mestih, pa tudi čistilci cest in vzdrževalci tor graditelji kanalov.
da bodo zadnje dni kampanje postali bojevitejši, toda znamenj za to ne kažejo. Varnostni organi so stalno “na straži” in levičarski voditelji to dobro vedo. Veliko je k zmernemu obnašanju naše levice pripomoglo tudi to, da so se voditelji levice u-maknili preko meje, ne samo v Mehiko in Kanado, ampak tudi med Arabce in v vzhodno Azijo. Zato ni brez podlage upanje, da bo ostanek volivne kampanje potekal mirno.
------o------
Večja od Teksasa
Britska Kolumbija v Kanadi je po površini za okoli 200,000 kvadratnih milj večja od Teksasa v ZDA.
Novi predsednik vlade Egipta služil še Faruka
KAIRO, ZAR. — Dr. Mahmud Fawzi, ki ga je novi predsednik republike Anwar Sadat imenoval za predsednika vlade, je star preskusen politik in diplomat, ki je služil dolga leta kot svetovalec v mednarodni politiki Naserju, pa preje že tudi kralju Faruku kot zunanji minister.
M. Fawzi je star 70 let in govori vrsto jezikov, med njimi angleško, francosko, italijansko, špansko in japonsko.
Turška vlada omejila
nevarnost kolere
. ANKARA, Tur. — Kolera, ki 3e doslej zahtevala preko 40 mrtvih v Istambulu in se-gla menda že tudi v nekatere dfuge kraje države, je bila, kot I® zagotavljal predsednik vlade amirel, omejena. Ljudje se ^ Pidemije kljub temu boje in beg 12 prizadetih predelov še ni čl sto ipojenjal.
Vremenski
prerok
pran:
Postopna zjasnite v, milo. Naj-višja temperatura okoli 60.
Godi previden in pazljiv, pa »e bos izzognil marsikateri nesreči!
ANKARA, Tur. — Sovjetski zvezi se je šele pretekli teden primerilo, da sta dva pirata u-grabila v Batumu potniško letalo in zbežala z njim v Trabizon v Turčiji. Moskva bi na vsak način rada dobila pirata nazaj, pa ju Turčija noče izročiti. Skuša ves postopek zvaliti na turško sodno pot. Kremelj noče odnehati, zanj je to vprašanje usodne važnosti. Ako namreč Turčija ne bo izročila piratov in se bo Moskva morala s tem sprijazniti, bo to pomenilo zeleno luč za podobne piratske poskuse v Sovjetski zvezi, saj se piratom ne bo treba bati, da bodo vrnjeni. Ako jih ne bo zdaj vrnila Turčija, jih ne bo tudi nobena druga država v svobodnem svetu. Takemu stanju se Kremelj hoče na vsak način izogniti, zato tako hudo pritiska na Ankaro, naj vrne pirata.
je bil posebno nagel v zadnjih treh letih- Med tem ko so se življenjski stroški od leta 1957-3959 pa do leta 1967 dvignili le za 18.2%, so v naslednjih 3 letih poskočili kar za 18.4%. Letošnji porast utegne biti za malenkost manjši od lanskega, v zadnjih mesecih je bil nekaj manjši in ustvaril vtis, da postopno vladni napor za učinkovit nadzor nad inflacijo uspeva. V tem pogledu so včeraj objavljeni podatki vsekakor razočaranje, ki ga je tudi borza takoj čutila in pokazala.
Po podatkih delavskega tajništva je dejanska kupna moč ameriškega delavca v septembru padla za 83 centov na eni strani zaradi porasta cen, na drugi zaradi nekaj krajših delovnih ur. To je prvi padec delavčeve kupne moči po štirih mesecih rednega porasta te moči.
V Clevelandu cene hrane padle
Najbolj so porastle cene hrane, zlasti kruha, vseh drugih vrst peciva, mleka in mlečnih izdelkov. Zanimivo je, da so
Izrael se veseli arabske zmede z mešanimi občutki
CLEVELAND, O. — Da se Izraelci veselijo zmede v a-rabskih državah, je jasno, ge bolj jih veseli, da so žrtve teh zmed zaenkrat arabske gverilske organizacije, ki Izraelci vidijo v njih najbolj izzivalen element v sedanji vojni na Srednjem vzhodu. Veselijo se tudi tišine na frontah, ki jo občutijo bolj kot Arabci. Saj že teče osmi teden, da na izraelski meji z Jordanijo ni prišlo do nobenega večjega o-boroženega spopada. V začetku oktobra so bili na vseh frontah le trije mali spopadi, pred premirjem jih je bilo na vseh frontah po 50 od 80, pa tudi do 100 na teden! V Jeruzalemu so tudi opazili, da na fronti ob Sueškem kanalu ni bilo zadnje čase nobenega boja, akoravno se skriva tam klica novih vojnih podvigov.
Še bolj se v Izraelu veselijo političnega položaja. Tam so
se dogodile stvari, ki bodo bistveno vplivale na odnose med obema nasprotnikoma, naj ti odnosi dobijo tako ali tako obliko.
Najvažnejši dogodek je brez dvoma napeto stanje med rednimi arabskimi vladami in arabskimi gverilci. Vse arabske vlade so spoznale, da se vojskovanje ne da trenutno končati z zmago, ampak le s političnim kompromisom. Do tega spoznanja še niso prišli vsi gverilci, tu tiči vir zmed v arabskem svetu. Zmede so do sedaj vodile do prelivanja krvi v Jordaniji. V Siriji napetost še ni prišla tako daleč, pa lahko pride. Kot kralj Husein v Jordaniji, so se vojaki v Siriji uprli rokovnjaški politiki palestinskih gverilcev, dočim je sirijska vlada simpatizirala z njimi. To je dalo povod za novo revolucijo v Damasku, ki se pa po obsegu in važnosti ne razlikuje od sedanjih* Če bodo vojaki
končno zmagali, bodo že poskrbeli, da jim gverilci ne bodo prekrižali računov. Nikjer ni tudi napisano, da se kaj podobnega ne zgodi tudi v E-giptu. Tudi tam se gverilci hudo petelinijo, toda vojaki so proti pustolovščinam. Dokler je bil Naser živ, so lahko uveljavljali svoje stališče, sedaj bo to šlo težje. To megleno politično stanje v Egiptu najbolj skrbi Izraelce.
Vse kaže, da se bodo arabske zmede končale s tradici-jonalnimi kompromisi. To bodo kompromisi od danes do jutri, kot so bili do sedaj; zato Izrael niti ne misli, da bi mogel ublažiti svoje “stanje pripravljenosti".
Kaj pa tišina na frontah? V Izraelu jim ne pride niti na misel, da bi jo končali, prav nič ne zaupajo Arabcem, zato se skušajo navaditi na misel, da premirja na 90 dni ne bo več, ampak le od danes do ju-
tri. Pa tudi to je boljše kot nič.
Na drugi strani Izrael ne misli, da bi moral “plačati” novo premirje na frontah z novimi koncesijami. Izraelski vojaki so namreč prepričani, da Egipt ni sposoben začeti znova uspešne vojaške operacije v večjem obsegu.
V Jeruzalemu so prepričani, da je tudi Kremelj prišel do zaključka, da Arabci ne morejo z zmago končati sedanje vojne. Treba je torej iskati politično pot, ki vodi do miru. V Moskvi je gotovo nekaj vojakov, ki tega stanja nočejo priznati. Morda imajo oporo tudi v nekaterih sovjetskih vodilnih politikih. Zato mora sovjetska vlada previdno hoditi po poti, ki vodi k miru in večkrat, če treba, tudi delati korake, ki vodijo začasno v nasprotno smer. Za to alternativo svet ne pozna drugega mazila kot — potrpežljivost, podprto s hladnim razumom.
Iz Clevelanda in okolice
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v ponedeljek, 26. oktobra, od 5.30 do 6. zvečer v šoli sv. Vida.
Ime mu dela težave—
Howard Metzenbaum se je znal s pomočjo televizije uspešno predstavitvi volivcem Ohia, kar zadeva njegovo pojavo, težave pa ima z imenom, posebno če to primerja s svojim republikanskem tekmecem pri kandidaturi -za zveznega senatorja Robertom Taftom. Oba se trudita, oba ženeta za čim večjo podporo volivcev. Trenutno sta se kar vštric, odločili bodo pri-nodnji dnevi.
Združen poziv—
Nabirka Združenega poziva napreduje počasi. Doslej je bilo nabranega ali obljubljenega $3,864,000, do cilja manjka še $14,536,000. To vsoto bo treba nabrati v preostalih 7 dneh, če naj bo cilj nabirke dosežen. --------------o-----
Zadnje vesti
OSLO, Nor. — Amerikanec dr. Norman E. Borlaug, 56 let stari strokovnjak za žita in povečavanje njihovega pridelka, je dobil Nobelovo nagrado za mir, ker je s svojim j delom “veliko prispeval” k povečanju pridelka hrane, zlasti v Mehiki, Indiji in Pakistanu, ter s tem seveda k zadovoljstvu in miru milijonov ljudi na svetu.
ALŽIR, Al. — Včeraj je bilo objavljeno tu, da je Alžirija dala politično zatočišče,dr. T. Learyju, ki je pobegnil iz ječe v ZDA, kamor je bil obsojen zaradi posesti mamil. Sem je prišla tudi “Miss D&hrn”, ni pa še čisto gotovo, ali je to Bernardine Dohrn, bojevita pripadnica skupine ‘ Weathermen” ali njena sestra Jenifer. Bernardine Dohrn je na spisku 10 najbolj iskanih zločincev FBI.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj dopoldne je govorila pred glavno skupščino ZN predsednica vlade Izraela Golda Meir. Izjavila je, da je Izrael pripravljen podaljšati premirje, pa se udeležiti razgovorov z Arabci preko G. Jarringa le, če bo Egipt umaknil rakete iz prepovedanega pasu vzdolž Sueškega prekopa. — Popoldne je govoril pred skupščino A. Gromiko, zunanji minister ZSSR. Zanikal je vsako kršitev dogovora o podaljšanju premirja od strani Egipta in ZSSR ter obdolžil Izrael in ZDA, da te “trditve” širita zato, da bi lažje skrila svoje načrte. Ameriški predlog za končanje vojne v ln-dokini je označil Gromiko za smešen.
AMAN, Jord. — Trak je na zahtevo Jordanije začel umikati svoje čete iz Jordanije. Tja je poslal 12,000 svojih vojakov junija 1967, da bi pomagali Jordaniji v boju proti Izraelu.
------o-----
Sobota in nedelja
Okoli 40% vseh smrtnih ne-enote “posebnih sil”, da bi po-'sreč v prometu se zgodi v naši magale abesinskim četam v bo- deželi v sobotah in nedeljah.
ju z uporniki v pokrajini Eri-j' '.....-.... '.......
treja in Ogaden. Upor v Eritre- oskrbujejo ZDA Abesinijo s ji podpirajo Arabci.	[strelivom, ki ga ta potrebuje v
Nihče ni zanikal poročila, da teh bojih.
Kozmonavta sta se ognila Gape Kennedy
WASHINGTON, D.C. — Ruska kozmovanta gen. Andrian Nikolajev in Vitali Sevastija-nov, ki sta bila preteklega junija 18 dni v vesolju, dalj kot kdorkoli drugi, sta na 10-dnev-nem obisku v ZDA. Ogledala si bosta vrsto ameriških vesoljskih središč, opustila pa sta ogled a-strodroma Cape Kennedy.
Nikolajev je dejal, da bi ju brez dvoma zanimalo iti na Cape Kennedy, ko bi bil tam v teku kak polet, da pa gresta le kot “turista” na ogled, pa ni vredno.
Ruski kozmonavti so bili že ponovno povabljeni na Cape Kennedy, pa so vabila vedno odklonili. Pri NASA sodijo, da so storili to zaradi tega, da ne bi bilo treba vabiti ameriških a-stronavtov na ruski kozmodrom, kadar so na obisku v Sovjetiji.
Čilski predsedniški kandidat Alessandri
umaknil kandidaturo
SANTIAGO, čile. — Voditelj desničarske koalicije v čilskem kongresu Alessandri je preklical svojo izjavo, da hoče kandidirati za predsednika. Kandidiral bo torej le še dr. Allende, ne bo pa dobil desničarskih glasov, ki jih tudi ne potrebuje, ker ga bodo podprli krščanski demokratje.
Čilska desnica se je odločila za to taktiko namenoma. Hoče namreč vsaj moralno podpreti dr. Allende j a v njegovih odnosih do levice. Računa namreč s tem, da bo dr. Allende kmalu prišel v precep, ker se mu bo začela njegova levičarska koalicija upirati in bo zahtevala, naj dr. Allende pleše tako, kot bo ona igrala.
Volitve predsednika v Kongresu bodo prihodnjo soboto.
Amerika pomaga Abesiniji v boju proti upornikom
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je zanikalo poročilo senatnega pododbora, da so ZDA poslale v Abesinijo
Ameriška Domovina
h.vijl'1--.-fc
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
stenelost, njihovi vodniki postanejo v prvi vrsti uradniki, Marsikje je še danes tako, prodnato šele ljudje. Navzamejo se miselnosti, da so te ustano- jvsem v politiki, ve za nje in ne za potrebne, kot se ti tako radi pritožujejo,,! * LJUDEM SE RES VSE PRI-često ne brez vzroka.	'PETI... — Nekemu soprogu je
Potreba po dobrodelnih prostovoljnih ustanovah je tO- nekje žena umrla in ta je takoj rej očitna in jasna. Žal se dogaja, da tudi v teh začne pre- naročil v cvetličarni venec s tra-vladovati “uradni” duh namesto človečnosti, okostenelost kovi in napisom: “Počivaj v miru! Na svidenje!” Zvečer pa se je spomnil, da napis ni pravi in je hotel še nekaj dostaviti pri natisku traka. Telefoniral in zaprosil je:
“Na traku, ki bo nosil napis
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID ATJDLEVELAND, OHIO______
^^,83	No. 204 Thursday, Oct. 22, 1970
namesto prožnosti in gledanja z odprtimi očmi na spreminjajoče se potrebe. V tem pogledu je bilo v zadnjem času precej pritožb tudi glede našega “Združenega poziva”.
Brez dvoma imajo te pritožbe svoje ozadje in vzroke, vendar upamo, da ne bodo nikogar zadržale, da ne bi dal svojega prispevka za ustanovo, ki je potrebna in koristna.
Seveda ima vsakdo pravico, da zahteva od ustanove vsa za-|“Na svidenje...”, blagovolite željena pojasnila in obračun dela.
Bodimo dobri Samarijani, pomagajmo vedno in povsod, kolikor le moremo. Če res ne moremo pomagati z dejanjem, denarjem, pokažimo dobro voljo s prijazno besedo, s pogledom! Glejmo v svojem bližnjem svojega potrebnega brata, ne tujca, ki nas nič ne briga!
BESEDA IZ NARODA
Povratek v barbarstvo
Nekdaj je veljalo v odnosih med ljudmi pravilo Zob za zob”, ujetnike v vojnah so pobili ali vzeli za sužnje, usmiljenja ni bilo, povsod je vladala surova sila, močnejši je bil gospodar, njegova je bila pravica! Ko je človeška družba začela napredovati in duhovno rasti, je začela uvajati tudi določene navade, ki so postali zakoni^ Postopno se je razvil pravni red, ki je varoval človekovo življenje in imetje.
Večina vseh svetovnih ver je skušala in skuša še vedno vzgojiti človekovo notranjost, njegovo mišljenje in voljo, napraviti iz človkea res človeka, ukrotiti v njem žival, zver, ki se kot vse drugo v prirodi bori za svoj obstanek. Najdoslednješa v tem pogledu je krščanska vera. Kristus je nasproti načelu “zob za zob”, “oko za oko” postavil načelo ljubezni do bližnjega, naročil svojim učencem, naj nastavijo še drugo lice, če jih je kdo udaril po enem.
Krščanska miselnost je skozi stoletja prekvašala narode, najprej ljudstva v Rimskem imperiju, nato vsa druga, ki so se naselila na njegovih tleh, pa je prodrla v daljno Indijo, v črno Afriko, misijonarji so Kristusov nauk ponesli na Kitajsko in Japonsko, ga vsadili v Novem svetu. V dveh tisočletjih je krščanska miselnost prevladala, njeni nauki so postali temelj pravnega in družabnega reda zahodnega človeka.
Pojmi, ki jih je ta ustvaril iz te miselnosti, so postali pojmi in merila za ves svet. Humanost ali po naše človečnost je pojem iz krščanske miselnosti, pa naj ga sedaj še toliko uporabljajo in poudarjajo komunisti in njih podporniki po svetu in med nami v tej deželi. “Komunizma s človeškim obrazom11 ni, ker komunizem ne pozna ljubezni do bližnjega, ampak razredni boj; pravica v komunističnem besednjaku pomeni nekaj čisto drugega kot v našem ...
Odmikanje sveta od krščanskega duha in krščanske misli, ki se je začelo načrtno v času “prosvetljenstva” pred skoro četrt tisočletja, ni ostalo brez vpliva. Človeška narava, ki so jo nas oznanjevalci Kristusovega nauka učili krotiti, je začela povsod udarjati na dan v svoji “pristnosti”, ki še izraža v nasilju, v prevladi sile nad človečnostjo, nad pravico.
Ko smo zvedeli o nasilju nacistov pred drugo svetovno vojno in med njo, o hladnokrvnem pobijanju in morjenju milijonov, ki jih je Hitler smatral za “škodljive” ali vsaj “nekoristne”, smo se zgrozili in skoraj nismo mogli verjeti, da je kaj takega mogoče. Slišali smo o moritvah v boljševiški revoluciji, o umoru kakih 16 milijonov^ ruskih kmetov pod Stalinom, slišali o umorih v Mehiki^ slišali o u-morih v Španiji in smo sebi dopovedovali, da v “verni” Sloveniji kaj takega ni mogoče. Doživeli smo isto in še straš-nejše, ko je nova komunistična oblast pomorila v juniju 1945 12,000 domobrancev, ki so jih Angleži vrnili “zavezniku” Titu.
Nasilja in politični umori nedolžnih se nadaljujejo v Aziji, v Afriki,, v Latinski Ameriki in sedaj tudi že v “mirni” Kanadi. Zakaj? Kako to? se sprašuje svet. Na to je odgovoril pred skoro dva tisoč leti rimski pesnik Horac, ko je dejal: Naravo lahko preženeš z gnojnimi vilami, pa se bo vedno vrnila! — V nas vseh tišči nagnenje k rabi sile, k nasilju, k grozovitosti. Če ga stalno ne krotimo, če stalno sami sebe ne obvladujemo, butne na dan. V tem boju s samim s seboj ne sme in ne more biti počitka, če naj bo življenje med ljudmi znosno, če naj vlada mir v družini, v hiši, v soseščini, v družbi, v državi, na svetu!
“Združeni poziv” za pomoč
Pretekli ponedeljek se je začela velika nabiralna kampanja “Združeni poziv”, ki vzdržuje skupno 152 skupin in Rdeči križ. Vse te skupine se trudijo pomagati tistim, ki si sami ne morejo ali pa ne znajo pomagati. Med temi so pohabljeni otroci, starčki in starke, onemogli, sirote in drugi zapuščeni otroci, bolniki vseh vrst, slepi, družine in seveda mladina.
Nabirka si je za letos postavila cilj $8,400,000, kar precej velika vsota, posebno, če pomislimo na rastoče število brezposelnih in na štrajk pri General Motors, ki je na področju Velikega Clevelanda prizadel kar veliko število ljudi. Vodniki kampanje upajo, da bodo kljub temu cilj dosegli. V nabirko je vključenih okoli 50,000 prostovoljcev, ki bodo obiskali vsako podjetje, pa tudi vsakega posameznika.
V vsaki družbi, pa naj je še tako dobro organizirana, obstoja potreba po pomoči bližnjemu. Socialna zakonodaja, socialne ustanove vseh vrst, ki se vzdržujejo iz javnih, davčnih sredstev, ne morejo nikdar rešiti zadovoljivo vseh slučajev in vseh potreb. V take ustanove se rada vseli oko-
Waukegan, 111. — Ravno danes, ko to pišem, 23. septembra, nastopa “uradno in po svoje” jesen. Pratika pravi, da je to tretji kvaterni teden. V starih časih smo kvaterne tedne spo-|
Sabonjiana so pikali kakor sršeni, če si jih razdražil. Policistom, ki so stavkali tiste dni, je malo preveč zavrelo v glavah. Se ni šlo toliko radi plač, ampak hoteli so, da bi spadali pod zvezo s policijsko organizacijo Cook okraja. To bi jim dalo u-godnosti v takih spornih slučajih z mestno upravo. Sabonji-anu se to ni dopadlo, zato ni na zahteve pristal. Tu se je pa začelo obrekovanje proti županu. Marsikaj so mu predbacivali, črnili ga. On pa ni popustil. Sle-
[ natisniti še poleg “v nebesih”, Jako je še prostor.”
Ko so drugi dan spremili njegovo soprogo k večnemu počitku, so mimoidoči čitali na moževem vencu napis:
“Počivaj v miru! Na svidenje iv nebesih, če je še prostor!”
— Čitateljem Ameriške Domovine lep pozdrav iz naše Ameriške Vrhnike!
Vrhenšk Tine
Ballcareje v SDD na Waferlo®
ZdaLse*H	^ ^
Zdaj se snujejo načrti za pri-
CLEVELAND, O. — Lepa je jesen, pa je kratka, že se bliža neprijetna zima in dolgi večeri, v katerih se bomo kratkočasili jz balincanjem. Ker imamo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. lepo urejene prostore na gorkem, se bomo lahko zabavali čez vso zimo vsak dan popoldan in zvečer, v nedeljah pa od dveh naprej do
njajo. Tudi
po naših naselbinah v
kluba, lahko pristopite. Članarina je samo $1 na leto in vsak lahko postane član, mlad ali star, tudi ženske in dekleta. V
r omni. Je pač vse predrugačeno. Tudi postov ni več toliko.
čas pa ljudje res vse spremi- hodnje mestne volitve- Mislij°-
da se ga bodo znebili. Mogoče.
'A pri trezno mislečih meščanih Ameriki se je že veliko spremo- 3e žuPan kar Poljubljen, to pa
nilo in spreminja se naprej in zato'_ ker 3e odločen in ne pusti,'soboto, 24. oktobra, ob 8. uri zv. naprej	|da bi ga kdo uporabljal za metlo,bo prva jesenska seja našega
Konvencija naše najstarejše in bi z n3im P°metal, kakor bijkluba. Slišali boste poročila in slovenske podporne organizaci- se mu zljubilo. Bomo videli, kajjfinanco. Po seji bo prosta zaba-je Ameriške Slovenske Katoli- bo? Pocakatl Pe treba> tako ka- Va, prigrizek in balincanje. ške Jednote je za nami. Kakor kor_ie v nekem takem slučaju Kateri še niste člani, vas bo poročajo, je konvencija sprejela nekl rakltmskl stric ravnal, ko naš tajnik John Korošec z vese-več koristnih in važnih bredlo- ie cakal’ kdaj mvuv bo na 3a3cih Ijem zapisal v naš klub. Vsi ste Slovence v sede^a kura piščance izvalila, dobrodošli. Na veselo svidenje! je Potrpežljivost je na mestu potreba vpoštevati in mladi rod vsod-
naj tega ne pozabi. Vsak zave-1 * NEKAJ O LOBBISTIH”. den katoliški Slovenec in Slo- Beseda “lobby pomeni nago-
Tvoje življenje je bila borba predvsem za duhovni, pa tudi gmotni obstanek sebe in drugih. Vojskoval si se v prvi svetovni vojni in v zmedi in razbrzdanosti vojnih časov našel svoj duhovniški poklic. Tega poklica si se oprijel z zvesto in neizprosno ižansko odločnostjo in ga branil zoper nasprotovanja najbližjih domačih. Zaradi lepih lastnosti v značaju in velike nadarjenosti in pridnosti so Ti ponovno rekli na višjem mestu: “Prijatelj, pomakni se više!” Začel si na prvem klinu kot kaplan, stopil daleč naprej kot semeniški spiritual, kot profesor moralke in končno kot kanonik. Tako pa si dočakal čase, v katerih se jo v naši domovini dopolnilo, kar je pisano: “Vaši domači vas bodo izdajali v smrt in vas sovražili zaradi mojega imena.” Ostal si zvest katoliški duhovnik in odločen Slovenec doma, pa tudi v tujini, ki tako trdo preskuša naše telesne in duševne sile.
Ko je skopljanski škof Janez Gnidovec v silnih duševnih mukah umiral, so ga slišali vzdihovati: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!” Škof Rožman je v govoru ob pogrebu lepo in točno razložil: “Bog je svojega služabnika v zadnjih urah dvignil na križ prav h Kristusu: ker je z Njim delil delo in trpljenje v življenju, na bo tudi deležen tega, kar je na našem Odrešeniku največje:	njegova
smrt! Pa se je gotovo tudi dopolnilo, kar je bilo samemu raz-
SLOVENCI!
Kličite 578-1293
nedoločenega časa.
Kateri še niste člani našega k0jniku obljubljeno: “Danes boš
gov. KSKJ ima za Ameriki velike zasluge.
J. Ferra, blagajnik
venka naj to vpošteva in se zavaruje pri njej in tudi svoje o-troke, če jih ima, zavaruje pri njej. Držimo se gesla: Svoji k svojim!
*	NOV GROB. — Pred nedolgim, koncem julija, je preminul med nami znani pionir Valentin Belec, ki je bival na 1114 Tenth Street, v North Chicagu, to je en blok in pol od Desete ceste, ki deli North Chicago od Wau-kegana.
Pionir Valentin Belec je dosegel visoko starost 92 let. Rodil se je v vasi Suše pri Sv. Katarini na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1903. Leta 1909 se je poročil tu v Waukeganu v cerkvi Matere božje z Ano Jakopin, rodom iz Goričice pri Preserju na Notranjskem. Žena mu je umrla leta 1952. Dolga leta je delal pri U.S. Steel Co., leta 1950 je šel v pokoj.
Za seboj zapušča sina Valentina, tri hčere, 13 vnukov in 14 pravnukov. Dva sinova pa sta umrla pred njim.
Pokojni pionir Belec je bil zaveden katoliški Slovenec. Mnogo je delal za društva in za vsako dobro stvar med Slovenci. Bil je faran cerkve Matere božje, iz katere je bil pokopan na Ascension pokopališču v Liber-tyville.
Naj počiva v miru in Bog mu bodi dober in mu poplačaj njegova dobra dela. Med nami pa naj ostane v prijetnem spominu' Sorodnikom naše globoko sožalje!
*	NAŠE MESTNE SITNOSTI. — Brez teh nismo, kakor drugod niso. O zadnjih, ko so policisti stavkali, kar še ni popolnoma u-rejeno, se je vse naokrog mnogo govorilo po radiu, televiziji in pisalo v tisku. Poleglo se je, a še vedno tli in ne bo pozabljeno vse kmalu. Marsikaj se je o-čitalo drug drugemu. Župana
Duhovniki so se poklonili i spominu pok. kanonika Janeza Kraljiča
varjanje, ali pridobivanje poslancev za kake predloge. Tistim, ki take akcije vodijo, pravijo “lobbisti”. Po naše bi bili to
agitatorji za gotove namene. j WILOW RIVER, Minn. — Nekateri jim pravijo, da so V četrtek, 8. oktobra, se je tukaj nekaki “svetovalci v postavoda- zbralo devet slovenskih duhov-jah”. Zopet drugi, da so “korpo- nikov, da se pogovore o svojih racijski poslanci ali zastopniki”.'stanovskih zadevah kot člani Po zakonu se morajo prijaviti in Zveze slovenskih duhovnikov v registrirati v Washingtonu, D. Združenih državah in Kanadi in C. To zato, da smejo imeti in da počaste spomin pokojnega voditi svoje urade.	kanonika Janeza Kraljiča.
R. W. Miller in J. D. Johnson,1 Prišli so tile gospodje: kano-oba z ameriške univerze, sta o nik Franc Koretič — bilo je le-lobbistih izdala knjigo, ki je za- po, da se je gospod kanonik nimiva. O lobbistih pravita, da pač predvsem iz pietete do so-povprečen lobbist je okrog 50 brata v delu in trpljenju, potru-let star. Za seboj ima razne dil na ta sestanek — predsednik skušnje in preizkušnje v trgo- Zveze Emil Hodnik, blagajnik vinstvu, kakor tudi vojaške in Jože Vogrin, Janez in Stanko znane mu morajo biti tudi raz- Dolšina, France Gaber, Karel ne carinske mednarodne zadeve Pečovnik, Rudolf Urbič in Jože in določbe.	Vovk.
Korporacije ali podjetja, kate- Sestanek je bil kar prekratek: ra imajo take zastopnike, jih do- samo bežno popoldne; treba je bro plačajo. Knjiga omenja, da bilo kajpak nekoliko jesti, zakaj povprečen lobbist zasluži letno “nekateri izmed teh so prišli od okrog $38,000. Zraven tega jim daleč” in so bili potrebni okrep-korporacije ali podjetja dovo- čila. Potem smo pretresali zade-Ijujejo visoke vsote, ki jih lob- vo Slovenika v Rimu v zvezi s bisti uporabljajo za razne gosti- Slovensko hišo na Via dei Colli je in zabave, ki jih prirejajo po- 8. Dovtipi so bili Je kratki, ker vabljenim gostom, katerim radi ni bilo časa in za petje je kar “businessa” pojo na duše in zmanjkalo sape. srca svoja nagovarjanja za na- Mislim, da smo se dostojno mene, za katere se zanimajo in poklonili spominu kanonika Ja-jih stranke, katere zastopajo, neza Kraljiča prav za 30. dan želijo.	njegove smrti. Domači župnik
Tako se “teta politika” vrti o- Jože Vovk, ki je služil v pokoj-krog “businessa" kakor Zemlja nikovi domači fari na Igu v voj-okrog Sonca.	nih letih 1940 do 1945, je opra-
Nekoč so vprašali nekega Rib- vil peti Requiem v latinščini: ničana, kje in kod lisice in lis- zdelo se nam je, in g. kanonik jaki najrajše krožijo in z repi Koretič je tako predlagal, da bi mahajo?	pokojni kanonik Janez tako že-
“Ste pa čudni ljudje, če tega lel. Orglal je Stanko Dolšina, ne veste!” je odgovoril Ribni- peli smo pa vsi, po svojih močan. “Lisjaki in lisice so najraj- Čeh.
še tam, kjer so kurnice in pa ku- Dobrosrčni, pa če treba v bere ...”	sedah zelo ostri gospod kanonik
Ribničan se je s svojim odgo- Janez, naj Ti Bog nakloni miren vorom precej modro odrezal, počitek, saj si ga zaslužil. Vse
z menoj v raju!” Ali ne bi mogli nekaj podobnega reči tudi o pokojnemu kanoniku Janezu?
Da, naš Odrešenik ga je k sebi pritegnil in mu dal izpiti kelih do dna, nedoumljiv je Bog v svojih sklepih! Pa prav zato za trdno upamo, da mu ni odrekel velikega miru in zmagoslavnega veselja vstalega Zveličarja v družbi velikih slovenskih duhovnikov polpreteklega časa, ^jamo! predvsem škofa Rožmana in drugih: mučencev in spoznaval-cev, ki so in naj bodo še naprej naši zavetniki. Zdaj hodimo za dušo in njeno zveličanje skozi težje čase, kot so bili pred 30 leti; zato pa, kanonik Janez: uživaj mir v Bogu, ki si ga ljubil in mu služil in posreduj pri Njem za nas vse, najbolj škofe in duhovnike!
J. V.
/Z NAŠIH VRST
Madison, O. — Cenjeno uredništvo! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo. Takoj Vam pošiljam zopetno naročnino, kar pa je več, naj bo v podporo listu, da bi nas še dolgo obiskoval.
Lepo pozdravljam uredništvo upravo in vse sotrudnike lista in se prav lepo zahvaljujem, da nam z lepim branjem krajšate dolge zimske večere.
Želim Vam veliko novih naročnikov in Vas najlepše pozdravljam! Bog Vas živi!
Jennie Novak *
Edon, Alta., Canada. — Spoštovani! Prav lepo se Vam zahvaljujem za ljubeznivo sporočilo, da nam bo potekla naročnina. Tu Vam pošljamo ček za nadaljno enoletno naročnino.
Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni in jo radi čita-mo. Najbolj nas zanimajo slovenske novice iz stare domovine, potem domače novice in pa lepe slovenske povesti. Seveda preberemo tudi vse svetovne vesti.
Ker smo tako daleč od Clevelanda, pride list s precejšnjo zamudo, pa da ga le dobimo. Priporočamo se za nadalnje redno pošiljanje, v kolikor je le mogoče.
Naj Vam Bog poplača ves Vaš trud, ostanite pri dobrem zdravju, da boste še dolgo lahko izdajali in tiskali našo priljubljeno Ameriško Domovino.
Vse, ki delajo pri Ameriški Domovini, prav lepo pozdrav-Anton Žižek
Chardon, O. — Spoštovani! Pošiljam Vam ček za enoletno naročnino in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad Ameriške Domovine, s katero smo zelo zadovoljni.
Prav lepe pozdrave uredništvu, kakor tudi vsem prijateljem in znancem!
Pavšičevi
Wickliffe, O. — Spoštovano uredništvo! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo. Pošiljam Vam ček za enoletno naročnino in prilagam dva dolarja za sklad Ameriške Domovine. Z njo sem
Za asfaltiranje cest
Občani Loške dolinfe so po vaseh zbrali že več kot 100,000 dinarjev za asfaltiranje cest po
vaseh. Vsaka hiša, ki je blizu | zadovoljna in jo rada berem, ceste, je dala 500 dinarjev, bolj | Vas vse skupaj prav lepo po-oddaljene in zaposleni po 150, u- zdravi j am! pokojenci po 50 dinarjev.	j	Mary Kolenc
Frank J. Lausche podpira kandidaturo Boba Tafta
./V
........................«':sf
P
CLEVELAND, O. — Frank J. Taftovi “poštenosti in nedotak-
Lausche, dolgoletni guverner ijivi sposobnosti” volivcem.
Ohio in nato zvezni senator pod-'	Lausche poudarja v svoji
pira kandidaturo Robarta Tafta	v PodP1>ro R' Pfta:
iBob Taft m ne njegov tekmec
za zvezni senat.	k0 p0(jpiral smer vladnega po--
“ Pozi vam vse državljane slo van j a, ki bo v največjo ko-
Ohia, ki se brigajo za javne za- rist ljudstva ZDA in vsega sve-
deve, da se pridružijo mojim ta. To je vzrok, da bom jaz gla-
naporom ponesti sporočilo o R. soval zanj.
Slavna zgodovina češkega naroda je s krvavimi črkami zaznamovala podoben zločin. Na cerkvenem pragu sv. Kozme in Damijana v Stari Boleslavi je bil ubit sv. Vaclav po lastnem bratu, in zgodovina je tega brata obsodila že s tem, da ga je imenovala ‘okrutnega’. Tudi obtoženec Adam Porazil je po svoji lastni izpovedi izvršil svoj čin na preračunjen način. Izbral si je za to ravno dan bratovega godu, praznik sv. Martina. Počakal je meglenega dne, da bi bil skrit ljudskim očem, šel je za njim na travnik sredi gozda in tako trdovraten je celo, da svojega dejanja ne obžaluje in sam priznava, da bi morda brata še enkrat ubil, če bi živel. Ogroža torej vobče človeško družbo, in vi, gospodje, kot sodniki iz ljudstva, imate dolžnost braniti javno varnost. Jasnejše kot beli dan se mi torej zdi, da je vaša dolžnost, odgovoriti na dano vprašanje z enoglasnim ‘da’.” “Lej, lej,” si je mislila porota, “tudi gospod državni pravdnik ima prav.”
(Dalje prihodnjič)
H. M. Metzenbaum demokratski kandidat Ohia za zvezni senat
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
“Kaj sem bil?” je skočil Adam ubijalec in njegov zločin je uboj. s svoje klopi.
“Bodite mirni,” ga je opomnil takoj gospod predsednik; “če želite, vam dam besedo, ko skon-ža gospod zagovornik.”
“Da, pijan je bil,” je ponovil 'tržno Adamu v obraz zagovornik in razlagal: “Moti se, kdor misli, da se je mogoče opiti samo 5 pivom, vinom ali žganjem.
Moreš se upijaniti tudi z žalostjo, kakor z radostjo, s sovraštvom in ljubeznijo. Skratka: kakor upijaniš z alkoholom telo, moreš upijaniti z vsakim občutkom dušo. Z dobrim občutkom se duša navduši, s slabim pa razvname v strasti. Moj varovanec je ponudil roko k spravi,
Pa lastni brat ga je zavrnil, pahnil od sebe. Povejte mi, slavna gospoda, kako bi vam bilo pri srcu po taki žalitvi? Strašen val bolesti bi gotovo poplavil tudi Vašo notranjost, prestana žalitev bi tudi vas pekla, strastno sovraštvo, bi zaplamtelo tudi v vaši duši. In ta preprosti kmet ni toliko omikan kot vi, slavna gospoda, pameten človek ne bo zahteval od njega, da bi imel v da-Pem slučaju toliko mirne razsodnosti, da bi obvladal svoje razburjenje. Ravnal ni po razumu, marveč samo po nagonu. Bil ie kakor hipnotiziran, po višji sili, moči in volji k uboju prisilen, da, bil je v stanju popolne Nerazsodnosti, ko je dvignil lopato in udaril — ne po svojem bratu, marveč po svojem glavnem sovražniku...
Ravnal je v nujni samoobrambi. Kaj ni bilo tudi njegoVo življenje v nevarnosti? Mogoče bi mi sam trenutek zadostoval, da bi se bil list obrnil in moj varovanec bi bil mrtev in na njegovem mestu bi sedel oni, radi katerega ga sodite. Tudi črv, slavna gospoda, tudi črv se brani. Ko bi kdo dvignil na vas Mpato, ali bi se mu mogoče ne Postavili v bran?
Tako torej, slavna porota in slavni sodniki, mislim, da nihče he sme smatrati tega preprostega moža za navadnega zločinca ali celo, kakor ga slikata obtožnica in gospod' državni Pravdnik, za zavratnega morilca. Vaš čut vam gotovo pravi,
'la je moj varovanec dober člo-Vek. Velecenjeni gospodje, ne 'lajte se po nikomer motiti in odgovorite na vprašanje — je-li kriv uboja — enoglasno z ‘ne’.
S tem boste storili dobro delo, dokazali boste, da ste zbor pro-svitljenih mož, da stojite nad Nirtvimi, brezčutnimi paragraii, da ne sodite le dejanja, ampak Indi njegove vzroke. Juste judi-cate! Pravično sodite in obtoženec mora biti oproščen. In s leni končam.”
Porota ni niti dihnila. Sveto desnico govori ta zagovornik! In kako ostro zna vse opredeliti,
'se lepo razbrati, razložiti in Pojasniti. Res, tič vam je to, čisto je izrezal Adama. V resnici, hedolžen človek je in ne zločinec! ...
Znova se je dvignil, da oago-vori, gospod državni pravdnik.
Mar je res, je res. Tudi on ima dobro namazan jeziček in ostro dabrušen.
“Enkrat za vselej naj bi že Prestalo, in se ne bi begali po-Notniki z nedokazanimi teorijami Ih zagonetnimi izrazi,” je rekel N^zdraženo, “in naj se ne budi s°čutje in vpliva na čuvstvo, kakor dela gospod zagovornik, k° gre vendar za tak grozen zločin. Obtoženec je po zdravniškem mnenju docela pameten človek, je torej pri zavesti in 2ato tudi odgovoren za svoja dejanja. Ohranite si, gospodje,
Vsi trezno, mirno razsodnost. Ne dajte se voditi sočutju, marveč Pravici, resnici in pravičnosti, khenujmo vse s pravim ime-
Trgovina v mestu odprta v petek od 10. dop. do 5.45 pop. — Podružnice od 10. dop. do 9.30 zvečer. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke.
Prodaja! Povsod oglaševanih
prazničnih srajc
te perfektne $5 do 8.50
Vsaka srajca je označena z znamko izdelka
CLEVELAND, O. — Demokratski kandidat za zvezni senat Howard M. Metzenbaum misli, da mora več služb zmanjšati brezposelnost, nižje cene pa o-mejiti inflacijo. To pripoveduje vnuk priseljencev iz vzhodne Evrope na svojih srečanjih z narodnostnimi skupinami v vseh predelih Ohia.
Sen. E. Muskie, ki podpira izvolitev H. Metzenbauma, je pozori! volivce Ohia na vse, kar je kandidat storil za delovnega človeka, za kupca in za vse druge državljane Ohia”. Vedno znova se je spustil v boj za njihove koristi. “Metzenbaum je kandidat, kot jih imam jaz rad,” je dejal Muskie tekom enega svojih obiskov v Ohiu.
Kandidaturo H. M. Metzenbauma podpirata AFL-CIO in Unija avtomobilskega delavstva. Unijski prostovoljci pripovedujejo po vsej državi o naporih za unijsko stvar kandidata v preteklosti. Zanj se je izjavilo tudi več nacionalnih skupin, u-gledni odvetniki, poslovni ljudje in drugi. Javno se je izjavil zanj tudi kong. C. Vanik.
F. L.
VSAKA
Veselite se lepega izgleda. •. veselite se najboljše cene! Krasne praznične srajce, ki ne kažejo majhnih napak in ne vplivajo na nošnjo.
•	francoski zavihki z 2 gumboma
•	novi, .dolgi koničasti ovratniki ® klasično razprti ovratniki
•	močne in rahle enobarvaste, krhko bele in progaste
•	z dolgimi rokavi v merah MVa do 17
•	omejena zaloga mer ITVz-lS
•	nekaj trajno-zlikanih poliester-bombažnih srajc
•	ni vsakega kroja v vsaki barvi in velikosti
•	ne zamudite te neprecenljive vrednosti.
Navedite število in mi lahko izberemo za vas v merah 14V2-17*
May’s budžetni oddelek moških oblačil. V vseh 7 trgovinah. Sprejemamo pismena in telefonična naročila.
beralci. Stranke so morale vpo-števati težnjo po federaciji.
Najmanj so jo vpoštevali libe-^
raki, zato so pri volitvah tudv podpore, ampak tudi več medse
največ zgubili. V Bruslju je pa nastopila nova valonska stranka, ki je dobila 26% vseh glasov in postala v občinskem svetu najmočneša. Sicer se pa v Bruslju zelo jezijo na idejo federacije. Mesto samo ima francoski značaj, po jeziku in tradiciji. Je pa otok v flamskem jezikovnem “morju”. Zato je ravno tam reševanje vprašanja jezika postalo najbolj kočljivo.
Zastopniki Latinske Amerike 229,750,000 dinarjev - 110 od- primerjavi z izvozom v enakem 5 ^ ^	od stene
so s tem zadovoljni in so že pri-(stotkov več kot v enakem lan- obdobju lanskega leta povečala ^ stene, vse prebarvano, garaža, javili svoje želje. Ne želijo le'skem obdobju. “Industrija mo-,16 za 10.6 odstotka na 2,103 mili-'	dvema odraslima ose_
tornih vozil” je izvozila letos v ,j0ne dm. Celotni jugoslovanskih a> na 14gi5 Lucknow Ave.
Kličite KE 1-0957 po 6. uri zv.
(21,22 okt)
prvih sedmih mesecih približno izvoz se je v tem obdobju po-
dolarjev izdel-
bojne trgovine. Sedaj je še zelo pičla, saj je na ameriškem spi-j za 7.5 milijona sku kakih 800 predmetov, ki jih kov.
izvalža Latinska Amerika, ne Izvoz te novomeške tovarne morejo pa priti k nam, ker je u- predstavlja nad polovico vsega voz onemogočen. Spisek še ni izvoza novomeške industrije, zaključen, sedaj bo nanj prišla Letos se je izvoz povečal za 168 še nova vrsta blaga.	[odstotkov v primerjavi z lan-
Posledica ameriške politike v; skim, skoraj Vse pa so prodali zunanji trgovini se že čuti: uvoz na zahodnem trgu. Največ preblaga iz Latinske Amerike k dajo kamping prikolic, najmoč-
večal za 19.6 odstotkov.
Belgija postaja počasi federacija
BRUXELLES, Belg. — V Belgiji so imeli občinske volitve. O-koli 6.5 milijonov volivcev je volilo 2,500 občinskih odborov. Pri volitvah so nastopale tradicionalne stranke, ki so v glavnem ohranile svoje posestno stanje. Važno je, da so se volivci odločevali tudi po svoji narodnosti, flamski ali valonski (francoski).
To je postal trd oreh za stranke, ki imajo pristaše pri obeh narodnostih. To so v glavnem krščanski socialisti in socialni bom. Obtoženec je ubil, je torej 'demokratje, deloma pa tudi li-
Pred novim naftnem
gospodarskih siikov i Latinsko Ameriko!
WASHINGTON, D.C. — Pred 10 leti je pokojni predsednik Kennedy objavil, da bo naša dežela dala Latinski Ameriki vsako leto bilijon dolarjev podpore, ako bodo latinske države same dale letno skupaj $10 bilijonov. Zgodilo se je, da je naša dežela držala besedo, države Latinske Amerike pa ne. Pogodba je se daj potekla, naša dežela je izpolnila obljubo, je torej prosta.
To je močno zaskrbelo Latin
nam je padel že na tretjino tega, kar je bil še nedavno. Pri tem pa ameriška federacija misli še na nove omejitve.
Države Latinske Amerike se pritožujejo tudi nad tem, da jim ZDA zmeraj bolj ponujajo le posojila, nočejo pa dajati podpor kot preje.
Vse to bodo morali prerešetati strokovnjaki obeh strani, šele potem bo Nixon odredil smer nadaljnjega postopka.
nejše odjemalce pa predstavlja Skandinavija.
Vesti h Slovenile
Ni dela
Ribniško podjetje “Inles” ima v Loškem potoku svoj obrat, ki zaposluje nekaj vaščanov. Pri podjetju leži 190 prošenj za delo. V tej dolini se namreč brezposelnost vedno veča. Žal Loški potok ni za industrijo zanimiv, čeprav je dovolj delovne sile, medtem ko podjetje iste vrste v Škofji Loki toži, da jim delavcev manjka.
Cilji “Krke”
Največja slovenska proizvajalka zdravil “Krka” si je določila cilj, da bo izvozila letos v vrednosti 6.4 milijona dolarjev. Več kot četrtino izdelkov proda na tuja tržišča. Tovarni je uspelo prodreti tudi na Japonsko, kamor bodo izvozili za približno 100,000 dolarjev.
ženske dobijo dalo
Iščemo gospodinjo
Zrelo, zanesljivo ženo za varstvo otroka in za lažja hišna opravila, po 5 dni na teden, v Lakewoodu. Kličite 228-5309 po 6. uri-	(208)
V najem
Oddamo 6-sobno hišo, odraslim, poštenim ljudem, Kličite 531-9782.
(205)
Tudi drase avte kupujejo
Zanimivi so podatki o proda-
Nagel porast
Novomeška ‘Industrija motor- nih avtomobilih v prvem polletnih vozil’ prav resno izvaja le- ju. Slovenci so kupili 200 avto-tošnji proizvodni načrt: 700 mi- mobilov znamke Alfa Romeo, sko Ameriko. Na njeno pobudo'lijonov dolarjev vrednosti pro- 1,900 wartburgov in škod, 1,650
Iščemo gospodinjo
za 5 dni na teden, lažja opravila in varstvo treh otrok, v South Euclidu. Lastna soba, dobri pogoji. Mora razumeti angleško. Kličite: 692-1835.
—(15,16,22,23 okt)
Mucke zastonj
Mlade mucke oddamo zastonj tistemu, ki bi jih ljubil in lepo oskrboval. Kličite 431-4135.
(204)
Išče stanovanje
Upokojenka, vdova, bi rada dobila tri sobe v bližini sv. Vida. Kličite od 4. do 8. ure 651-8547.
(206)
V najem
Oddamo 6-sobno stanovanje, zgoraj, odraslim, vse na novo dekorirano. Vpraša se na 978 E. 78 St. HE 1-5530.
(20.22 okt)
MALI OGLASI
se sedaj vrši v Washingtonu se-^zvodnje in približno 10 milijo- oplov, 2,087 mazd, 448 pežojev,
Delo dobita
Upokojena zakonca za oskrb-Predvide- 202 BMW, 80 dafov, 4,000 citro- ništvo poslopja zdravniških ura-
stanek naših gospodarskih stro^nov dolarjev izvoza.
kovnjakov in strokovnjakov La-|na je montaža tretjega iz vrste^nov in 566 fordov. Manjkajo (jov v Willoughby. Stanovanje z tinske Amerike, da skušajo naj-J avtomobilov, ki ga bodo sestav- pa podatki o prodanih renaultih
ti pot za nadaljevanje sodelova- Ijali po pogodbi z angleško fir-nja pod okriljem Zveze za na- mo BLMC. Za austini 1300 in
predek. Že na prvi seji je zastopnik našega državnega tajništva izjavil, da je naša federacija pripravljena nadaljevati začeto sodelovanje, treba se je pa dogovoriti o pogojih.
maxiji 1500 prihajajo na vrsto tudi miniji 100. Njihova montaža je zanesljiva.
Skupna vrednost proizvodnje te tovarne z blizu 2,000 zaposle-jnimi predstavlja do avgusta
in NSU-jih.
Slovenija pod povprečjem
Po objavljenih podatkih o gibanju zunanje 'trgovine v prvih
1 spalnico in plača.
Kličite 261-4794
(204)
V najem
Lepo opremljeno stanovanje na 15227 Saranac Rd., en blok od cerkve Marije Vnebovzete. Najemnine $90.00. Oglasite se osebno.	(x)
Sobo oddam
Lepo, čisto, opremljeno sobo oddam zaposlenemu moškemu. Na 1189 E. 176 St. Oglasite se osebno na istem naslovu.
(205)
Carst Memorials
Koška kamnoseška obrt
sedmih mesecih letošnjega lets. EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-
IJ
se je skupna vrednost sedem-i NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV mesečnega izvoza iz Slovenije v|x5125 Waterloo Rd.	481-2237
SLOVENCI!
Kličite 578-1293
DUMAS:
Sl Ji JS
Grof Monte Cristo

“Torej, ko smo zapustili Neapelj, so se vneli kapitanu Le-ciereu možgani; ker nismo imeli na krovu zdravnika in kapitan ni dovolil, da bi se ustavili, ker se je silno mudilo priti na otok Elbo, se je hujšala bolezen tako hitro, da me pokliče tretji dan k svoji postelji, kajti čutil je, da ima umreti.
‘Moj ljubi Dantes,’ mi pravi, ‘prisezite mi na svojo čast, da storite to, kar vam naročim; je namreč največje važnosti.’
‘Prisegam vam, kapitan,’ mu odvrnem.
‘Torej, ker imate po moji smrti pravico do poveljevanja na ladiji, poveljevanje tudi prevzamete. Ustavite se na otoku Elbi, pojdite v Porto-Ferrajo, vprašajte po velikem maršalu Eertrandu in mu izročite to pismo; morda vam izroči on kako drugo pismo in vam da kako naročilo- To naročilo, ki je bilo namenjeno meni, Dantes, izvršite mesto mene, in vsa čast, združena s tem, pripade vam.’
‘Vse izvršim, kapitan, toda k velikemu maršalu morda ni

pod, in kar bi bil storil na mojem mestu vsakdo drugi; prošnja umirajočega je vedno sveta; in zlasti pri mornarjih je prošnja predstojnika povelje, katero moramo izvršiti. Odjadral sem torej proti Elbi, kamor smo dospeli drugi dan. Vsemu moštvu sem zapovedal, naj ostane na krovu, in odšel sam na suho. Kakor sem vedel že naprej, so mi stavil ovire glede dohoda k velikemu maršalu, a prstan mi je pomagal, da so mi odprli vsa vrata. Sprejel me je, izprašal me natanko, kako je umrl naš ubogi kapitan Leclere, in kakor mi je rekel ta, mi dal pismo ter naročil, naj je nesem osebno v Paris. Obljubil sem mu, kajti s tem sem samo izvršil obljubo, ki sem jo dal kapitanu. Takoj sem se vrnil na krov ter odjadral v Marseille. Ko sem vredil tukaj vse zadeve, tičoče se ladije, sem pohitel k svoji nevesti, ki sem jo našel lepšo in ljubeznivejšo kakor kdaj poprej. Gospod Mor-rel nama je odstranil vse ovire od cerkvene strani, na kar sem
praznoval, kakor sem vam že
.	. povedal, gospod, svojo zaročno
priti tako lahko, kakor si mis- gostij0) se hotel dati v nekaj
urah poročiti in oditi jutri v
lite.
‘Vzemite ta prstan,’ pravi kapitan, ‘dajte mu ga pokazati in nikakih ovir ne bodete imeli.
S temi besedami mi izroči prstan.
Bil je skrajni čas, kajti dve uri pozneje se mu je pričelo blesti, in več se ni zavedel; drugo jutro je umrl.”
“In kaj ste storili nato vi?”
“Kar sem moral storiti, gos-
CHICAGO, ILL.
Help Wanted Male & Female
HOMEMAKERS
Earn Christmas money now. Present our new products in your home. Good income.	734-3134
(205)
FEMALE help
Paris. Pri tern pa me je prijela policija in me zaprla.”
“Da, da,” zamrmra Villefort, ‘to se mi zdi vse resnično, in če vas zadene kaka krivda, je to le neprevidnost, v kateri pa ste na povelje svojega kapitana deloma celo izvršili svojo dolžnost. Izročite nam pismo, katero ste dobili na otoku Elbi, dajte mi svojo besedo, da se na prvi poziv vrnete, in pojdite zdaj mirno k svojcem.”
“Torej sem prost?” vsklikne Dantes v največji radosti.
“Da, samo dajte mi to pismo.” “Biti mora v vaših rokah, gospod, kajti vzeli so mi je z drugimi papirji vred, in v tem paketu vidim nekaj listin, ki jih poznam, da so moje.”
“Čakajte,” pravi namestnik Dantesu, ki je že segel po klobuku in rokavicah, “čakajte! komu pa je bilo naslovljeno?”
Immediate Openings
BEAUTICIANS
For Elegant Beauty Salon Steady Work JOSETTE COIFFURES 2746 W. Pratt 973-5440 or after 6—693-2601
. (206)
REAL ESTATE FOB SALE
ELSTON-AUSTIN beauty shop + 2-41A’s, 3 car brk. gar. + loft. 1st fir., cent, air cond. Beaut, corner. Will sell with or without beauty shop. Call Owner NE 1-7495.
FOX LAKE —
; FOR SALE BY OWNER 2 bedroom, redwood, yr-round water front home. $17,500.
JU 7-8314
WILLOW West Estates-BY OWNER 6 Ige. rms., 4 bdrms., 2Vt baths, w-att. gar., alum, siding, WW crptg., built-in appl., low taxes, in wooded area, 10 min. from Chgo. 5 years old. $29,500.	839-9615 eves, 485-
0627 days.	(205)
8 Flat — BY OWNER Good N.W. rental area. Large corner lot. 8-4’s, 1 bdrm. All leased. Exc. investment. Big $13,500 plus inc. Price reduced to sell. Asking only $68,000 or offer. SP 2-3738 or 865-2488.
“Gospodu. Noirtierju, ulica Coq-Heron v Parisu.”
Blisk, ki bi bil udaril v Ville-forta, bi ga ne bil zadel bolj nepričakovano in nepripravljeno- Omahnivši na svoj stel, s katerega se je pravkar dvignil, vzame z mize zavoj papirjev, tičočih se Dantesa, jih prične listati, potegne izmed njih uso-depolno pismo ter se ozre nanj z izrazom nepopisnega strahu.
“Gospodu Noirtierju, ulica Coq-Heron, štev. 13.,” zamrmra, prebleduje bolj in bolj.
“Da, gospod,” odvrne Dantes, “ali ga poznate?”
“Ne,” odvrne Villefort hitro, “zvest podložnik kraljev se ne pozna z uporniki.”
“Torej gre tukaj res za zaroto?” vpraša Dantes, ki se ga zdaj, ko je mislil, da je že prost, polasti večji strah kakor prej. “Kakor sem vam že povedal, gospod, mi je bila vsebina pisma, katero sem imel odnesti, kamor je bilo namenjeno, popolnoma neznana.”
“Da,” odvrne Villefort s temnim glasom, “toda znano vam je ime dotičnika, kateremu je namenjeno.”
‘Ce sem hotel pismo oddati dotičniku samemu, sem moral vsekakor vedeti njegovo ime, gospod.”
“In ali niste tega pisma pokazali nikomur?” vpraša Villefort čitaje isto in postajaje vedno bolj in bolj bled.
“Nikomur, gospod, na mojo čast-”
“Ali ne ve nihče, da ste prinašalec pisma, prihajajočega otoka Elbe in namenjenega gospodu Noirterju?”
“Nihče, gospod, izvzemši njega, ki mi je pismo izročil.”
“To je preveč, to je že preveč!” vzdihne Villefort.
Villefortovo čelo postaja tem temnejše, čim bolj se bliža koncu pisma; ustnice mu pobledijo, roke se mu tresejo, in njegove žareče oči vzbudijo v oplašeni Dantesovi duši najbolj žalostne slutnje.
Prečitavši pismo, spusti Villefort svojo glavo med roke in ostane nekaj časa nepremičen.
“O moj Bog, kaj vam pa vendar je?” vpraša Dantes boječe.
Villefort ne odgovori ničesar, dvigne čez nekaj trenotkov svo-
je bledo obličje ter prečita pismo še enkrat.
“In vi trdite, da ne veste vsebine tega pisma?” pravi Villefort.	4 )
“Na mojo čast, ponavljam vam, da ne vem. Toda kaj vam je, moj Bog? Ali vam je slabo? Ali naj koga pokličem?”
“Ne, gospod,” pravi Villefort in jezno vstane, “ne ganite se, ne recite nobene besedice; tu imam ukazovati jaz in ne vi!” “Gospod,” pravi Dantes užaljeno, “hotel sem vam samo izkazati uslugo, to je vse.”
“Ničesar ne potrebujem, bila je samo hipna omotica, drugega nič. Skrbite za se in ne za me. Odgovorite!”
Zastonj pričakuje Dantes vprašanje, na katero naj bi odgovoril. Villefort sede na svoj stol, si položi svojo ledeno mrzlo roko na čelo in prične tretjič čitati pismo.
“O, če bi vedel vsebino tega pisma,” pomisli, “in če bi izvedel enkrat pozneje, da je Noir-tier Villefortov oče, tedaj sem izgubljen, izgubljen za vedno.”
In zdajpazdaj pogleda Ed-

Me
SLOVENCI!
Kličite 578-1293
Kako prihraniti denar kadar kličete na daljavo
Danes že preprosta pamet zahteva, da raztegnete vsak dolar, ki ga imate. Zato Vam Ohio Bell pomaga dobiti največ od daljnih klicev.
Vsako noč med tednom od 7h zvečer in celi dan v soboto in nedeljo lahko kličete tri minute od postaje do postaje kamor koli v Ohio (razen točk na otokih) za 45$i ali manj, pa davek.
^ Znižane cene za klice, ki jih sami sklenete, dobite zdaj pri večini klicev izven države. In cene za daljne klice izven države so zdaj nižje kot kdaj prej.
Ce govorite več kot tri minute, so dodatne minute še cenejše. Pa ker se Vam zaračuna cela minuta, dajte jo porabiti do konca.
■ft Raztegnite svoje dolarje in kličite na daljavo v cenenih urah. Več obvestil dobite spredaj v svoji telefonski knjigi ali pa vprašajte operaterko.
(S) Ohio Bell

ONE FAtRLANE DRIVE
GSociety'
JOLIET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholaj ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer*
President ...................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........... Ronald Zefran
Second Vice-President .......... Anna Jerisha
Secretary ...................... Robert M. Kochevar
Treasurer ...................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ............ Joseph L. Drašler
First Trustee................... Joseph Šinkovec
Second Trustee ................. Matthew Kochevar
Third Trustee................... Anthony Tomazin
First Judicial ................. Mary Riola
Second Judicial ............................ John I^ovas
Third Judicial.................. Frances Yucevicius
Social Director................. Nancy Owen
Spiritual Director ............. Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor................. Joseph A. Zalar, M.D.
OBSEŽNO ČISTILO — Slika kaže obsežno plastično mrežo, ki slvdi za čiščenje odpadne vode v veliki papirnici v Romu, Ga.
monda, kakor bi mogel prodreti s svojim pogledom v dno srca in razkriti tam tajnosti, katere so zamolčala usta.
“O, ne dvomimo več!” vsklikne naenkrat.
“Toda za božjo voljo, gospod,” reče nesrečni mladi mož, “če o meni še dvomite, če imate kake sumnje, vprašajte me, in odgo-
vorim vam.”
Villefort se premaga s silnim naporom in pravi trdno:
“Gospod, rezultat preiskave je zelo važen, in zato vam ne morem takoj vrniti prostosti, ki sem vam jo pravkar obljubil. Fredno storim to, moram govoriti s preiskovalnim sodnikom.
(Dalje prihodnjič)
SENATOR EDMUND mil PODPIRA II0WARDA METZENBAUMA ZA SENATORJA
Noward iotzenkaiim ss je ponovno žrfoval za delovnega človeka... za kupovalca ... za vsakega državljana v Ohia!”
SENATOR EDMUND MUSKIE, DEMOKRAT-MAINE
Novembra 3. volite HOWARDA M.
Metzenbauma
za U. S. senatorja, demokrata,
podpiranega po AFUI0
Nationalities Groups for Metzenbsum, Co-Chmn.: George Dobrea and Frank Pokorny, 11912 Buckeye Rd., Cleveland, O.
i JOS. ŽELE IN SINOVI 1
ZAVOD
Tel.: ENdtcott 1-058« S
URAD
r:
=	POGREBNI
= 8502 ST. CLAIR AVENUE
COLLINWOODSKI ----------
5 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 |
1 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago g Mi *mo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
ŽENIM IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA VNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
V nedeljo, 25. oktobra 1970,
OB 6. ZVEČER VSI V FARNO DVORANO K SV. VIDU NA
PROSLAVO
52 obletnice	Na sP°redu 80 pet^ej deklamacije, zgodovinske slike in govor
SLOVENSKE NARODNE OSVOBODITVE
29. oktobra 1918!	prireditveni odbor