Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Številka 21. L Številka 21 - Leto XVII-20. maj 1978 Dan mladosti, dan zrelosti Ko bo 25. maja, na Šestin-osemdeseti rojstni dan pred-sednika_ Tita, makedonski mladinec Čenda, trikratni udarnik, izročil slavljencu štafetno palico s čestitkami vseh mladih v Jugoslaviji, bo hkrati posredoval tudi najboljše želje vseh nas, ljudi vseh generacij naše socialistične samoupravne skupnosti, v upanju, da bi nam še dolgo in še nadalje uspešno vodil krmilo naše ladje v razburkanem morju Časa. Dan mladosti simbolično povezuje mladost in zrelost. Kot izpoveduje našo ljubezen do Tita, tako odraža tudi Titovo skrb za mladino, njegovo naklonjenost mladim generacijam, ki bodo nekega dne morale same prevzeti odgovornost in skrb za našo državno in človeško skupnost. Podobno gre razvoj v življenju. Rodimo se, smo otroci in mladinci, mladinke, odraščamo v dekleta in fante, v može in žene, začnemo zoreti. Toda spomini na mladost ostajajo; živahnost in navdušenje iz mladih dni ostaja vzpodbudna tudi pozneje, ko gledamo na stvari trezneje. V življenju ljudstva, naroda in države je podobno. Previharili smo mladostne viharje, goloroki smo se spopadli z veliko močneje oboroženim okupatorjem, zmagali smo v neenakem boju, izpeljali smo družbeno revolucijo, ustvarili novo socialistično ustavo in zakonodajo; podružbili smo proizvodna sredstva, obnovili smo Porušeno deželo in zgradili nove ceste, železnice, letališča, tovarne, bolnišnice, šole in stanovanja; zdaj kot svobodni ustvarjalci na temelju združe-nega dela in samoupravljanja sami odločamo o svoji usodi in gradimo trdno prihodnost. Tito je bil vselej z nami, Tito ie z nami tudi zdaj, čeprav se Približuje že visoki starosti. Mlad, kot se je vedno počutil. Praznuje skupno z mladimi Jugoslavije in vsemi delovnimi ljudmi te dežele 25. maj. Tudi v narodnostnem, federativnem pogledu, je 25. maj Manifestacija bratstva in enot-nosti naših narodov in narod-n°sti; potrditev njihove resnične vzajemne enakopravnosti. Ni “rez značilnosti, da je Titova štafeta na svoji poti obšla vse republike in vse avtonomne Pokrajine, da so jo nosile roke Pripadnikov vseh narodov in Perodnosti naše skupnosti. Ni °rez simbolične značilnosti, da “P prav letos, ko bolgarski šo-v*nisti znova rovarijo proti Makedonski manjšini v Bolga-f'ji, našo skupno štafetno palico JZročil Titu prav mladinec iz Makedonije. Prav v tem mandatnem °bdobju je tudi mesto poslo-v°dečega podpredsednika predsedstva SFRJ po zastopniku Vojvodine Stevanu Doronjskem Prevzel zastopnik Kosmeta adil Hoxha, kar izpričuje, da v Jugoslaviji resnično vlada do-s,edno upoštevanje vseh republik in pokrajin, da je naš Ustavni in družbeni sistem dogorel in da sam v sebi avto-Matično in demokratično teče raUe. Prav spoznanje te zrelosti n bratske povezanosti je tudi nailepše vezilo tovarišu Titu in vsem za naš skupni praznik 'Radosti. Mara Ovsenik Udeleženci nedavnega seminaija za novoizvoljena vodstva osnovnih sindikalnih organizacij civilnih oseb, zaposlenih v Ljubljanskem armadnem območju, so zadnji dan - 12. maj — izkoristili tudi za pogovor s predstavniki Iskre ter za ogled naše temeljne organizacije — tovarne elektronskih naprav v Stegnah. Osnovni namen tega srečanja je bil navezati tesnejše stike med sindikatom v armadi s sindikalnimi organizacijami v združenem delu, hkrati pa naj bi obisk v Iskri omogočil udeležencem seminaija, da se čimbolje seznanijo s potekom uresničevanja zakona o zdmženem delu ter se dogovorijo o zadevah skupnega pomena. Goste - sindikalne aktiviste, je direktor področja za stike z javnostjo Boštjan Barborič najprej seznanil z dosedanjim delom in načrti Iskrinega kolektiva. Pri tem je zlasti opozoril na profesionalno nsmeritev Iskrinega proizvodnega programa, ob vse večjih prizadevanjih za prodor na tuje tržišče. Boštjan Barborič se je med drugim dotaknil tudi organizacijskih sprememb v Iskri, o čemer je v nadaljevanju spregovoril tudi predsednik Iskrine sindikalne organizacije Jože Čebela. Poudaril je, da je Iskrin sindikat organiziran skladno s samoupravno organiziranostjo. Glede vloge sindikata — to področje je goste najbolj zanimalo — je predsednik Čebela opozoril, da je pretežno usklajevalnega pomena, „v Iskri pa se lahko pohvalimo, da smo v celoti uresničili Izreden uspeh znano geslo: »Sindikat mora skrbeti za vse, kar zanima delavca." Goste je zanimalo tudi, kako je z uresničevanjem zakona o združenem delu v Iskri in vlogo sindikata pri tem, kako poteka v Iskri sodelovanje med družbeno-političnimi organizacijami, kako je z inovacijsko dejavnostjo v Iskri, obsežno pa so spregovorili tudi o družbeni samozaščiti. O tem jih je seznanil direktor Boris Mužič. Opozoril je na znano dejstvo v Iskri, da imamo vojaško plat varnosti bolje urejeno, kot pa gospodarsko — poslovno tajnost. Tako direktor Mužič, kot Jože Čebela, sta spregovorila tudi o pomembni vlogi sindikata na tem področju „saj je sindikat nosilec družbene samozaščite, veliko vlogo pa imajo tudi dmge družbenopolitične organizacije in samoupravne skupnosti." Ena najpomembnejših nalog sindikata pri tem je osveščanje ljudi za ohranitev našega družbenega premoženja. Vodje osnovnih sindikalnih organizacij civilnih oseb v ljubljanskem armadnem območju so se zanimah tudi, kako imamo v Iskri urejeno stanovanjsko politiko, kako je s kulturno in športno dejavnostjo, kakšen je naš vojaški program, itd. Po pogovorih v Iskrini stolpnici so si udeleženci seminarja z velikim zanimanjem ogledali Iskrino tovarno elektronskih naprav v Stegnah, kjer jih je sprejel direktor Metod Kačič. V sredo, 17. maja je bil m obisku v Iskri novi veleposlanik SFRJ na Kitaj, skem - Mirko Ostojič. S članom poslovodnega kolegija SOZD Vladimirom Klausom in Zdenetom Skokom se je pogovarjal o možnostih sodelovanja Iskre z LR Kitajsko, nato pa si je ogledal tudi tovarno telekomunikacij V PRED DNEVOM ISKRE Medtem ko tečejo priprave na praznovanje letošnjega Dneva Iskre, ki bo 1. julija v Škofji Loki, smo se pogovarjali s predsednikom 10 K000S SOZD Iskra Jožetom Čebelo. V nekaj stavkih je povedal: »Obdobje, ki je pred nami, bo zahtevalo največ naporov zlasti v smeri učvrstitve integracije, ki smo jo začrtali s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. To bomo lahko dosegli samo z dosledno realizacijo dolgoročnih razvojnih programov, ki med drugim v naslednjih osmih letih predvidevajo milijardo dolarjev izvoza. Doseči tako velik rezultat brez prestrukturiranja proizvodnje v okviru predvidenih investicij ne bo mogoče. Planirali smo 6 milijard v naslednjih treh letih — namen je bil samo eden, da se vključimo v tehnološko revolucijo, kije na področju elektronike ne smemo zamuditi. Preden pa se vseh teh nalog lotimo, se moramo v prvi vrsti zavedati da s sedanjim načinom dela, ki v veliki meri temelji na razdrobljenosti in nepovezanosti proizvodnih načrtov, tega ne bomo mogli uresničiti. S tem v zvezi moram poudariti, da pri skrbi za modernizacijo proizvodnje ne smemo prezreti družbenega standarda — zastavili smo si zelo smele načrte, da bi jih uresničili pa so potrebna tudi taka srečanja, kot je letošnji dan Iskre. Letošnje 10. jubilejno srečanje ne bo zgolj shod, temveč v prvi vrsti manifestacija delavcev, samoupravljalcev, ki se zavedajo odgovornosti pri izvrševanju naloženih nalog. Letošnji kraj prireditve, Škofja Loka, je izbran zelo dobro, saj je večina Iskrinih delavcev zaposlena v gorenjskem in ljubljanskem bazenu — možnost najširše udeležbe je torej zagotovljena, predvideno število Iskrašev — 15.000 — pa je zelo realno predvideno število udeležencev." Stane Fleischman Skupščina občine Ljubljana-Center podeljuje vsako leto za praznovanje občinskega praznika 9. maja, to je. dneva osvoboditve Ljubljane, nagrade za posebne uspehe na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti. Po predhodnem razpisu v začetku leta v dnevnem časopisju je posebna žirija za nagrade, ki jo vodi Drago Se-liger, izbrala za letošnje leto pet nagrajencev. Prvo nagrado z diplomo in umetniškim kipcem »puntaiji", delo akademskega kiparja Stojana Batiča, je prejela industrija Iskra-Zmaj in sicer za uspešno delo ter izredne proizvodne uspehe. V podrobnejši utemeljitvi žirije je rečeno,da pomeni nagradapriznanje za 55-letno uspešno opravljanje gospodarske dejavnosti v mestu Ljubljana, stalno razvijanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, ki se kažejo v rezultatih gospodarjenja in jasno začrtani perspektivi. Ker se bo industrija letos selila v povsem nove prostore, pomeni nagrada hkrati tudi spodbudo za doseganje še večjih gospodarskih učinkov. Drugo nagrado je prejel Drago Flis, dosedanji sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljubljana-Center za uspešno družbeno in politično delo; tretjo Justi Kavškova, dosedanja predsednica 10 občinske samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo v občini in sicer za dolgoletno požrtvovalno delo na področju podruž-bljanja otroškega varstva; četrto Vladimir Šenk, dosedanji predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana-Center za uspešno družbenopolitično delo in peto Jože Vodnik, svetovalec za področje ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v Kartonažni tovarni v Ljubljani za požrtvovalno delo in podružbljanje obrambnih priprav, varnosti in družbene samozaščite v tej DO. 1 Delavci SOZD Iskra iskreno čestitajo delavcem Zmaja K zasluženemu priznanju, oz. podelitvi prve nagrade! Marjan Kralj Vodje 00 sindikata civilnega osebja LAOna obisku v Iskri. Enotno na jugoslovanskem trgu Pred dnevi je bila v Ljubljani prva seja Koordinacijskega sveta podpisnic Sporazuma o urejanju medsebojnih odnosov med Iskro in prometnimi organizacijami pri opravljanju blagovnega prometa ne enotnem jugoslo- vanskem tržišču. Na tem ustanovnem sestanku so po otvoritvenem govoru direktorja temeljne organizacije Domači trg v Iskri Commerce Jožeta Cvara izvolili za predsednika Koordi-nacijskega sveta direktorja reške de- Sodelavci Zmaja pc prevzemu nagrade. lovne organizacije Elektromaterial Vladimirja Grebla, za njegovega namestnika pa direktorja prodaje v Električnih ročnih orodjih Viktorja Zupančiča. Izvolili so tudi poslovnega sekretarja; na to mesto so imenovali pomočnika direktorja prodaje v temeljni organizaciji Domači trg v Iskri Commerce Stanka Klemenčiča. Koordinacijski svet je na tej svoji prvi seji v nadaljevanju podrobno preučil Poslovnik ter ga z nekaj dopolnili tudi sprejel. Ugotovil je, da je Sporazum o urejanju medsebojnih odnosov doslej podpisalo poleg osmih Iskrinih delovnih organizacij tudi 111 drugih organizacij združenega dela iz vse Jugoslavije. To pomembno srečanje predstavnikov nekaterih jugoslovanskih trgovskih organizacij, s katerimi Iskra najtesneje sodeluje, je imelo na dnevnem redu tudi dve bolj »pikantni" točki, zlasti prvo, ki se je nanašala na poslovno obnašanje podpisnic Sporazuma na enotnem jugoslovanskem tržišču. Člani Koordinacijskega sveta so opozorili, da posamezne delovne organizacije — podpisnice ne spoštujejo določil o enotnem jugoslovanskem tržišču. Na seji so zato sprejeli predlog, da je treba določiti enotne prodaj le pogoje maloprodajnim organizacijam za prihodnje leto. Začeti bo treba tudi dvostranska dogovaijanja med Iskro Commerce in posameznimi prometnimi organizacijami o dehtvi dela ter o pohtiki obdelave in načinih preskrbe tržišča pod istimi pogoji. V zvezi z enotnim jugoslovanskim tržiščem je beseda nanesla tudi na vprašanje odobravanja prevoznih stroškov pa na to, kdo bo kril tveganja za prevzete planske obveznosti med proizvodnimi in prodajnimi organizacijami v letu 1979, največ pozornosti paje svet namenil vprašanju določevanja vloženega dela prometnih organizacij v skupnem prihodku. Člani Koordinacijskega sveta so se na seji v Ljubljani seznanih tudi s problemi pri uresničevanju zakonskih in družbenih ukrepov v odnosih med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami. Sklenili so, da morajo trgovci svoje poslovanje čimprej organizirati tako, da jim bo dejansko omogočilo ugotavljanje skupnega prihodka. (Nadaljevanje na 3. strani) Srečanje samoupravljalcev Minulijietek, 12.maja, so se delegati DS DO, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter nekaj vodilnih delavcev Iskre Elektromehanike Kranj odzvali vabilu Podjetja za ptt promet v Ljubljani na povratno srečanje samoupravljalcev obeh podjetij. Od tedaj, ko so se skupni interesi obeh podjetij strnili v nenehne poslovne odnose, taka srečanja organizirata obe organizaciji, menjaje se vsako leto ena. To pot smo se srečali že devetič. Bali smo se slabega vremena, vendar je bil v tem deževnem obdobju prav ta dan lep in sončen. Pred Elek-tromehaniko v Kranju smo se posedli v avtobus podjetja Alpetour iz Kranja in se peljali proti Ljubljani. V Cigaletovi ulici, kjer ima ptt podjetje svoj sedež, smo se sešli še z udeleženci Iskre z ljubljanskega območja. Skupaj nas je bilo 49. V Podjetju za ptt so nam pripravili zelo prisrčen in topel sprejem. Sprejela nas je direktorica tovarišica Julka Žibert s svojimi vodilnimi delavci in predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Posedli smo se v lepi sprejemni dvorani, kjer nam je predsednik DS tovariš Stane Dolenc v svojem izvajanju predstavil samoupravno in politično organiziranost ptt podjetja. Direktorica pa nam je na kratko podala srednjeročni program podjetja, s katerim so do leta 1980 predvidene ogromne razširitve telefonskega omrežja, saj bodo obstoječe centrale skupaj z novo centralo za Cankarjev dom, ki bo imela 16 tisoč priključkov, razširile svoje kapacitete za približno 45 tisoč priključkov. Zato je tudi direktorica opravičeno naglasila, da se mora medsebojno sodelovanje Iskre in Podjetja ptt še bolj utrditi, če hočemo ta program uresničiti. V nadaljevanju je direktorica predstavila svoje podjetje in dejala, da ima 8 TOZD in 2185 zaposlenih in pa kar 89 ptt enot, in je tako največje podjetje ptt v Sloveniji. Imajo velike potrebe po vseh vrstah kadrov. Podjetje veliko štipendira, veliko, kar 355, pa se jih izobražuje ob delu. Stanovanjske probleme rešujejo z dajanjem posojil, vsako vsako leto pa tudi od 20 do 30 stanovanj. Direktorica Žibertova je ob koncu čestitala Iskri, ki je ob dnevu varnosti prejela plaketo varnosti. V nadaljevanju obiska smo si ogledali film o dejavnosti ptt podjetja. Tako smo se seznanili z delom najrazličnejših delavcev, zaposlenih v tako razgibani dejavnosti. Največ pozornosti je vzbudil ogled nove tranzitne mednarodne avtomatske telefonske centrale sistema M 10 C, katere otvoritev je bila 25. aprila letos. Iskraši smo bili seveda ponosni in vzhičeni nad Iskrino centralo, ki že deluje in prek katere lahko neposredno telefoniramo z 18 državami Evrope. V isti stavbi kot je centrala je tudi elektronski računski center. To je posebna delovna organizacija, ki obdeluje raznovrstne podatke in streže vsem ptt podjetjem v Sloveniji. Povedali so nam, da v centm strojno spremljajo tudi izvajanje sklepov samoupravnih organov, in da je vsak trenutek možno ugotoviti, kdo kakšnega sklepa ni izpolnil. Z zanimanjem smo si ogledovali napravo kot TV sprejemnik, ki jo še izpopolnjujejo, in sicer bo kot pripomoček pri iskanju telefonskih naročnikov. Napravo smo preizkušali tako, da smo iskali svoje telefonske številke. Seveda, kdor nima telefona, se ni mogel najti, ker so podatki vzeti iz telefonskega imenika. Prav v oči nam je padlo na hodniku postavljeno lično stojalo, na katerem so podatki, kdo od delavcev je prisoten in kdo odsoten. S tem je verjetno dosežena boljša disciplina na delovnih mestih. Naši gostitelji so nas po teh ogledih povabiB v gostišče na Polževem, kjer je bilo skupno kosilo, in kjer so si so-funkcionarji izmenjali knjižna darila. Naš predsednik delavskega sveta tovariš Jože Fende pa je Podjetju za ptt promet v zahvalo za gostoljubje in za spomin na povratno srečanje podaril lesen kip partizanskega kurirja, delo upokojenega Iskraša Janeza Vovka. Ta kip naj bi bil tudi simbol prenašanja sporočil in tesnih povezav med ptt podjetjem in Iskro Elektromehaniko. V pravem razpoloženju smo na koncu vsi skupaj zapeli partizanske in narodne pesmi in se tako polni lepih vtisov razšli. - F. Tronkar RAZGOVOR Z MILANOM SLEMNIKOM, DIREKTORJEM DO ZMAJ Tesnejše sodelovanje Zmaj praznuje letos S5-letnico obstoja in ima še enak osnovni proizvodni program, kot ob ustanovitvi — proizvodnjo primarnih baterij. Seveda moderniziran, izpopolnjen in razširjen. Toda proizvaja že od 1929. leta v istih prostorih, vkleščenih med ceste in železnico na Šmartinski cesti, kjer ni mogoča nikaka razširitev. Razumljivo je tako, da doživlja Zmaj že nekaj let prostorsko stisko z ozkimi grli, kar je vzrok, da že vnaprej padejo v vodo vsi obsežnejši programski načrti in organizacijski prijemi. Zmaj zato gradi in s tem obrača nov list v svoji zgodovini. Kako pa se spoprijema s kopico problemov, bo povedal njegov direktor Milan Slemnflc, ki smo ga zaprosili za kratek razgovor. Zmaj je šele z nedavnim uspešnim referendumom postal s pravne plati delovna organizacija SOZD Iskra. Kako se vživ-Ijate v novo organizacijo in kakšni problemi vas tarejo? Zaradi naše sedanje ozko specializirane proizvodnje vodi pot do večje organske povezanost z Iskro prek različnih ovir in strmin, kjer ni ravninske bližnjice. Res je, da smo se od 1.1975 naprej izgubljali v razpravah o tem, ali bomo TOZD, ali delovna organizacija, vendar smo vseskozi dobro vedeli, da bomo dosegli uspeh le, če bomo vključeni v Iskro zaradi našega osnovnega smotra, ki izhaja iz proizvodnega programa. Program in interes, da Iskra ima tovrstno proizvodnjo, sta pogoj za boljšo povezanost. Zaradi že omenjene specializiranosti pa je pričakovani vpliv iz okvira delovne organizacije žal izostal. In tako smo prisiljeni sami iskati vezi in se prilagajati razmeram SOZD Iskre. Glede vživljanja v novo organizacijsko shemo in rojstva novih problemov pa tole: Zaradi nove organiziranosti niso probleni nič večji, niti manjši, vendar se z njimi uspešno spoprijemamo. Z delavci programskega področja SOZD smo imeli v tem tednu izredno koristen posvet. Oboji smo si izmenjah informacije, dali nekaj sugestij in predlogov, zlasti v katero smer bomo napeljali naša bodoča programska prizadevanja. Prav tako smo se sporazumeli z Iskra Commerce praktično o vseh bistvenih vprašanjih prenosa dela tržnih funkcij na Iskra Commerce. Zaradi obojestranskega intenzivnega in odgovornega dela, rešujemo sedaj le še obrobna vprašanja. Z gradnjo novih proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov boste rešili na mah kup problemov. Kako potekajo gradbena in dmga vzporedna dela in kdaj lahko pričakujete vesel trenutek vsehtve? Gradnja in druga investicijska dela potekajo po načrtu tako, da bo selitev opravljena do konca avgusta. Sorazmerno ozka specializacija baterij in baterijskih naprav vam bržkone ne dopušča večje proizvodnje, ki jo nesporno diktira oz. omejuje tržišče. Raširjen program primar- IN POMNITE, DA SMO ŠE MLADI, DA V ŽILAH NAM VROČA JE KRI! Dan mladosti! Praznik mladih. Ob tem dnevu mi nehote uidejo misli v spomine, v mladost, v življenje, v cvetje neugnanih let. Vsak dan okrog nas vrvi reka mladih. Iščejo, polni idealizma so, ideje se rojevajo vsak trenutek. „Če hočeš ostati mlad, moraš v šolo k mladim", sem bral nekje. Kaj nam imajo mladi povedati ob svojem dnevu? Vprašal sem štiri mlade Iskraše, kaj mislijo o sebi, družbi, možnostih in naši svobodi. Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci in pred nami plamen gre skoz noč... in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga, iz zarje v zarjo in od dne do dne... O. Župančič, V KAKŠNIH MOŽNOSTIH SEJE ZNAŠLA NAŠA MLADINA DANES? ARIFA DURAKOVIČ, 17 let, delavka v TOZD Keramika: Danes imamo pri nas take možnosti za mladega človeka, kot jih doslej še ni bilo. Res jih ne izrabimo vseh. Pa so. Kultura s svojimi dobrinami nam je vsem dostopna. Kjerkoli si, ~ imaš možnost napredovati v službi, na družbenopolitičnem področju in drugod. Samo potruditi se je treba. Glejte, nekvalificirana delavka sem pa resno upam, da bom končala univerzo. Imam možnosti in izkoristila jih bom.lmam možnost in tudi dolžnost prispevati svoj delež pri odločanju v tovarni in občini pa tja do Beograda. Lepa in razgibana je naša mladost. Veliko moraš pretrpeti, prijatelj, da le-to spoznaš: kdor hoče ljubiti, živeti, ta mora ubiti v srcu laž. Veliko moraš pretrpeti, da to spoznanje pridobiš... S. Kosove! KAKŠNE MOŽNOSTI IMA PRI NAS IN V ISKRI MLAD STROKOVNJAK? VILI VREČKO, 21 LET, ELEKTROTEHNIK V TOZD SPECIALNI ELEMENTI: Ko odgovarjam na vprašanje, mislim na tehniko, predvsem na X____________________________ elektro področje. Za možnosti, kakršne imamo v Jugoslaviji smo naredili veliko. Na mnogih področjih se lahko postavimo vštric z večjimi, bogatejšimi in razvitejšimi. Moram reči, da po dveh letih dela v razvojni službi spoznavam, da moje ideje in predloge jemljejo zelo resno in jih „registrirajo". Seveda pa je teže doseči odstopanja od ustaljenih norm. Mlad strokovnjak praktično težko dokaže, da je revolucionaren predlog praktičen, izvedljiv in komercialno utemeljen. Morda tudi niso vsega krivi starejši strokovnjaki. Mislim, da bi bilo treba koristne predloge in nove ideje zbrati in timsko obdelati. Več glav več ve — in marsikaj bi na ta način prišlo iz mladih glav v proizvodnjo. Iskrin tehnični progres je hiter, dinamičen in tudi uspešen. Seveda pa še niso izkoriščene vse možnosti. Po šolsko bi naš napredek ocenil s 4. Mladost v svoji daljni tihi lepoti je podobna temnosi-njemu nočnemu nebu, razpetemu iz večnosti v večnost, posutemu s svetlimi zvezdami tako nagosto,da jih oči ne razločujejo, komaj slutijo... I. Cankar KAKO STOJI MATERIALNO MLAD ČLOVEK V NAŠI DRUŽBI Zdenka Zajc, 21. let, prodajna referentka v IEZE: Naša mladina ima vse, kar potrebuje normalen človek za življenje. Mislim, da nihče pri nas ni lačen in ne slabo oblečen, če živi normalno seveda. Ne manjka pa tudi stisk. Izredni študentje z majhnim osebnim dohodkom slabo shajamo. Ali pa matere samohranilke. Za te bi celo rekla, da so blizu življenjskega minimuma. Gotovo pa je razumevanje naše družbe za potrebe človeka veliko. Na primer solidarnostna stanovanja, socialno zava- nih virov električne energije bi bil zato precejšnja obogatitev sortimenta in nov vir akumulacije. Morda bi bili z njim manj odvisni od sezonske prodaje in bi vam uspel celo skok v tujino. Se motim? Ne, le to bi popravil, da nimamo nič bolj sezonskih izdelkov kot drugje v panogi splošne rabe. Seveda prodaja po mesecih ali trimesečjih niha za približno 20 odstotkov, vendar je proizvodnjo na temelju minulih let lahko uskladiti s prodajo. Glede razširitve programa obstajajo vsekakor številne možnosti. Del šestih osnovnih vrst baterij splošne rabe sistema Leclanche je možno preusmeriti na drugi sistem, npr. alkalnega, ki ga že pripravljamo za proizvodnjo v novi tovarni. Še boljše možnosti so na področju specialnega programa, ki je v zasnovi Iskrine strategije in s katerim se povsem strinjamo. Tu so tudi zelo realne možnosti za izvoz. Nekaj od tega programa že sedaj uspešno prodajamo. Omenim naj le novo baterijo za električnega pastirja, ki ga nudimo skupaj z impulzatorjem za električne pastirje tozda napajalne naprave iz Novega mesta. Morda bi še omenil baterijo za varnostno svetilko vlakov. Prodaja obeh baterij je zelo uspešna in ima lepo perspektivo. Možnosti so še na področju malih baterij, npr., za razne ure. To pa ni vse. Ker poznamo razvoj naše panoge v svetu, vemo, kje bi lahko bili uspešni. Za sedaj je za nas največji omejitveni faktor proizvodni prostor. Pto-blem je sedaj praktično že rešen, zato lahko že načrtujemo nove programske rešitve. Zmaj ima še od integracije sem svojo prodajno in nabavno službo. Z nedavno sprejetim samoupravnim sporazumom pa so dane možnosti za širše vključevanje v prodajni koncept sozda Iskre. Kaj menite o tem? Kot sem že omenil, za to ne obstojajo nikake ovire. Skupno z Iskra Commercem iščemo ustrezne rešitve. Delavci iz Iskra Commerce so se že seznanili z našo prodajno politiko in soglašajo, da se je treba dobro pripraviti. Zaradi ozkega prodajnega programa bi padec prodaje, čeprav kratkotrajen - seveda zaradi prenosa funkci- rovanje, družbeni standard, standard na delovnem mestu. Pa tudi delavci znamo razumeti javne potrebe. Na primer, poglejte ob posojilu za ceste smo se zelo številno odzvali in zbrali še več, kot so zbiralci načrtovali. Mislim, da smo ob visokem življenjskem standardu vseeno ostali altruisti in idealisti. Posta! je tak fant, da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmika!. .. „Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!" K. D. Kajuh KAJ BI NAREDILA DANAŠNJA 1 MLADINA, ČE BI NAS NA- • PADEL SOVRAŽNIK? Leon Vojnič, 24 let, orodjar v TOZD Orodja in naprave: Mislinrir da bi tudi naša generacija znala braniti svojo domovino, svojo drža-vo in svojo samoupravno družbo-Preveč in prevelike reči imamo, da bi jih dali zlepa iz rok. Naša mla* dina je taka, da bi se zoperstavila vsakemu sovražniku. Celo več. Bila bi nosilec upora in odpora. V ten1 primeru bi šlo za svobodo, zanj0 pa bi dali vse, čisto vse, tudi življa' nja. Z eno besedo: zgodovina bise ponovila. je — imel za našo delovno organ#3 ^ hude posledice. Konkurenca n3 tt> otl večeru smo se z jahto vrnili nazaj na Brione. Zvečer so i»i Hote, as Povabili na puljski filmski festival, ki je prav takrat ij' ?ke pra v stari rimski areni. Tito si je vedno rad ogledoval film-. h. TaL^sta.ve' zlasti pa ga je zanimala domača filmska produkci-/i* Q^edai S' ,e običaino Prav na puljskem filmskem festivalu ■ don)ače filme. Domače filme pa je gledal tudi doma, na T rati, -j.1 Projekciji in jih znal tudi živahno ocenjevati in komenti-ffj rarhent . nam je zaupal, da so mu zlasti všeč živahni, tempe-ska pr n' filmi, pa naj so bili domači ali tuji. Takrat se jefilm-^s|ed®astava končala dokaj pozno, šele ob enajstih zvečer, “fej§3ega dne zjutraj pa smo vseeno že prejeli fotografije 9a dne, ki vam jih dajem rade volje na razpolago za mestih, ki so jih izbirali bodisi kapitan ladje, bodisi predsednik sam ali pa mi sami. Tako smo torej vneto in z zanimanjem opazovali življenje in dogajanje pod vodo. Zato smo se torej večkrat zaustavili, vendar pa smo pri vsem tem računali, da se bomo s plovbe vrnili nazaj na Brione še do kosila in seveda na otokih tudi kosili. Dobro se spominjam, da je bil tisti dan ponedeljek. Vendar smo se s križarjenjem kljub našim načrtom zadržali tja do dveh popoldne. Očitno je bilo, da je Tito postal lačen in ker je bil kapitan ladje v bližini, ga je nenadoma vprašal: „Kapitan, kaj pa ima danes posadka za kosilo? " ,,Bom povprašal, tovariš maršal," mu je odgovoril kapitan. Gez nekaj časa je poročal: objavo. (Naj pripomnimo, da nam je vse fotografije, ki jih objavljamo skupaj z nadaljevanji, dal naš sobesednik ljubeznivo na voljo za objavo.) Naslednjega dne smo z našo kamero znova izpluli in predsednik Tito je bil spet z nami na krovu. Pripomnim naj, da je prav takrat naš maršal zasluženo užival svoj letni oddih, zato je imel tudi nekaj več časa na razpolago in ga tako lahko precej posvečal tudi nam in našim preizkusom s podvodno televizijsko kamero ..Tovariš maršal, posadka ima danes za kosilo srbski pasulj." „Oh, odlično, sijajno," je rekel Tito. „Toda, pasulj brez mesa," je nadaljeval kapitan. „Pa naj bo brez mesa!" mu je na to odvrnil naš predsednik. „Ali bi hoteli, tovariši, jesti pasulj za kosilo? " nas je nato povprašal Tito. ..Seveda," smo mu odvrnili. „Toda, tovariš maršal, pasulja ne bo dovolj za vse," je spet posegel vmes kapitan ladje. Tudi drugega dne so se ponavljali prizori iz prejšnjega dne: morsko dno in življenje v morju smo opazovali na različnih ,,Veste kaj, tovariš kapitan, vsujte v pasulj še malo vode in pasulja bo tako dovolj za vse," je dejal predsednik Tito. In tako je tudi bilo. Pasulja je bilo tako dovolj za vso posadko in še za nas povrhu. To se je zgodilo tistega nepozabnega ponedeljka, 20. julija 1962. leta," je zaključil svojo pripoved o srečanju s predsednikom Titom na Brionih Marjan Henigman. INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO TOZD IGA, RETEČE Delo mladih Temeljna organizacija, kije verjetno ne samo v DO Široka potrošnja, temveč v celotni Iskri na vrhu po fluktuaciji delovne sile (letno se zamenja kar 30 % delavcev) ima zlasti v zadnjem času pod vodstvom predsednika Toneta Pušaija živahno delujočo 00 ZSM. Tovarna, ki je po pretežnem sestavu delovne sile relativno mlad kolektiv - saj se poprečno število članstva 00 ZSM giblje okrog 152, vseh mlajših od 27 let pa je poprečno kar 240. Mladinci so prisotni v domala vseh samoupravnih organih TOZD, v vrstah mladincev pa so tudi člani ZK. Za letošnje delo so sestavili zelo obsežen akcijski program, ki obsega vključevanje mladih v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, navezovanje stikov z drugimi 00 ZSMS v krajevni skupnosti Reteče, v občini in v DO Široka potrošnja, odločili so se, da se vključijo v tekmovanje za najboljšo 00 ZSMS, verjetno pa bodo na delovne akcije poslali nekaj članov. Ena od točk akcijskega programa je tudi načrtno sodelovanje pri proizvodnih problemih temeljne organizacije. Odločili so se, da pripravijo anketo z vprašanji mladim delavcem, katero področje aktivnosti se jim zdi najbolj zanimivo in v skladu z odgovori dopolnijo program letošnjih aktivnosti. Že v začetku leta so se mladi aktivno vključili v pripravo in razpravo o pravilniku za delitev sredstev za osebne dohodke, v okviru občinskega sodelovanja pa je sodelovala petčlanska ekipa na pohodu po poteh partizanske Jelovice. Iz odgovorov na vprašanja iz ankete je bilo razvidno, da se mladi najbolj zanimajo za delovne akcije izven temeljne organizacije, za izlete in taborjenje ter za organizacijo plesnih prireditev. S tem v zvezi so sprejeli sklep, da bi ustanovili folklorno skupino, še več poudarka pa namenili tudi športnim prireditvam. Dan Iskre, ki ga letos organizira Široka potrošnja, zahteva vrsto prostovoljnih delovnih ur in seveda delavcev — nosilca organizacij sta letos TOZD Tovarna elektromotorjev Železniki in TOZD TGA. Mladinci so se odločili, da bo 50 članov prisostvovalo pri organizaciji prireditve. Poleg vseh naštetih dejavnosti pa se njihovo delo večinoma povezuje tudi z delom ostalih 00 ZSM po temeljnih organizacijah Široke potrošnje in SOZD Iskra. SF TOZD TV PRŽAN Jelka in »Foxtrot« Tisoče marljivih rok mladincev iz vse Jugoslavije na mladinski delovni akciji „Šamac—Sarajevo11 je s svojim delom potrdilo — in še potrjuje obljubo, ki so jo dali Titu - 29. novembra bo proga odprta. Doseganje norme s 100 % je postalo zgodovina - presegati, več in več, za 200 in 300 %, hkrati pa ne pozabiti na resnico, da je vsak mladinec in vsaka mladinka državljan Jugoslavije, samoupravljalec in aktivni družbenopolitični subjekt. Nekaj kratkih uvodnih besed je skoraj v celoti povedalo vsebino vodila brigadirjev na delovni akciji Šamac-Sarajevo, seveda pa je nekaj stavkov -premalo, da bi opisali tudi vsakdanji potek dela in vzdušje na sami akciji -o tem smo se pogovarjali z brigadirko Jelko Jordan in brigadirjem Tomom Mulejem, ki sta se pred kratkim vrnila z enomesečnega dela na trasi, sicer pa Proizvodnja naglo oživlja (Nadaljevanje s 3. strani) rašča tudi morala v tovarni, še zlasti ker je v pripravi nov pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke, ki bo skušal vsaj oniliti, saj odpraviti tako hitro seveda ne bo mogoče, neskladje med osebnimi dohodki zaposlenih v TOZD, Iskri in občini, kjer so trenutno na zadnjem mestu. Novi pravilnik bo v skladu s pravilnikom Delovne organizacije, saj v prvi vrsti želijo izenačiti pogoje temeljne in delovne organizacije. Pravilnik je trenutno v razpravi, zasnovan pa je bil, izgleda, dobro, saj je pripomb zelo malo. Od drugih dokumentov po temeljnih organizacijah, ki so obravnavali isto temo, se bo moral njihov razlikovati predvsem v eni značilnosti — upoštevati bo moral različno nagrajevanje deficitarnih poklicev, značilnih za idrijsko regijo. Najbolj problematična je tehnična delovna sila, ki je kronično primanjkuje, še zlasti pa v temeljni organi-zaciji združenega dela z izrabljeno, zastarelo, za mladega strokovnjaka nezanimivo opremo. Tudi na tem področju si obetajo izboljšanje šele po realizaciji predvidenih investicij, ki bodo v prvi vrsti zajele modernizacijo tehnologije. Začetek zidave novih proizvodnih in skladiščnih prostorov se hitro bliža, čeprav je bila v preteklosti že vrsta na pol sprejetih predlogov, ki so bili dragi, plačani — in nikoli realizirani. Jeklena konstrukcija sedanje variante je že v delu, z montažo pa naj bi pričeli julija, saj je obljubljeni rok zaključka montažnih del konec julija. Največja ovira za sedanje delo pa j e ločeno skladišče, ki ga imajo nekaj kilometrov stran v Idriji — vzorčna inventura, ki smo jo že omenili je pokazala, da je stanje sicer v redu, težav, ki jih imajo pri vsakdanjem delu, pa seveda ne opisuje. Predvidene razširitve bodo torej ne le zaželene, temveč in predvsem — življenjskega po-mena- Stane Fleischman INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Koriščenje združenega regresa sta zaposlena v TOZD TV na Pržanu. Tomo je po poklicu RTV mehanik, dela na oddelku čmo-bele televizije, Jelka pa je administrator-operater. Vprašanje: Kdo vaju je izbral za delovno akcijo, kako sta zanjo sploh izvedela? Jelka: „Občina Ljubljana—Šiška je organizirala ljubljansko brigado in nam dodelila dve mesti. Naša 00 ZSMS pa me je izbrala - verjetno zaradi tega, ker sem že sodelovala na delovni akciji, delno pa tudi zaradi želje, da bi se zopet vključila v vrste mladinske brigade.11 Tomo: „0 tej akciji seje vsepovsod veliko bralo in govorilo, zato sem sklenil, da s prijavo pohitim — res sem bil dovolj hiter, tako da sem brez_ težav dobil »dovolilnico za izhod11. Čeprav sem se javil že 3 mesece prej, sem bil vseeno na trnih, če me bodo sprejeli!11 Vprašanje: Kako pa so v tovarni sprejeli vajino ,Jcandidaturo? 11 Šlo je za odsotnost celega meseca? Tomo: »Verjetno so se tudi sodelavci zavedali, da je za Iskro pravzaprav čast, če se Iskraši udeležijo take delovne akcije. Ne, problemov res ni bilo nobenih, čeprav sem bil odsoten od 27. marca do 30. aprila!11 Jelka: »Imela sem nekaj drobnih težav, saj se je šef zbal, da se bo nakopičilo preveč dela — pa smo vse to uredili, tako da so me lahko pogrešali cel mesec!11 Vprašanje: Kako sta doživljala prve dneve na akciji? Jelka: »Prevoz tja je bil zelo udoben, imeli smo veliko prostora v vlaku, kar pa ne bi mogla reči za vožnjo nazaj, ko se nasje 100 natlačilo v en sam vagon. Prvi vtis, ki sem ga dobila v Doboju, kjer smo imeli brigadirsko naselje, je bil zelo dober — stavbe lepe, notranjost urejena, sodobna jedilnica, udobna ležišča -pravo razkošje! Vtis pa se vseskozi ni spremenil, nekoliko nevšečnosti smo imeli le s prehrano - vse jedi so bile strašno mastne in precej neokusne. To pa je seveda le manjši problem, saj se je dogajalo toliko drugega, da se je nevšečnost kar izgubila!11 Tomo: »Naselje smo prve dni urejali sami — postavljali smo makete, ki so simbolizirale kraje, od koder smo prišli itd. Ljubljanska brigada je postavila maketo Triglava, ostali pa so povečini izdelali grbe domačih mest. Malo težje se je bilo sprva vključiti v dnevni red dela, ki je zahteval ostro disciplino, zgodnje vstajanje — ob 4. uri zjutraj — in zgodnje spanje. Na vse to pa smo se brez težav navadili, tako da problemov z disciplino kasneje ni bilo.11 Vprašanje: Kako pa je bil razporejen delovni čas? Ljubljanska brigada je ustanovila plesno šolo, ki si jo Jelka in „Foxtrot“. uspešno vodil in zato tudi dobil ime „foxtrot“. Ste organizirali tudi drugačne svobodne dejavnostii? Tomo: »Vsako delo smo vsak dan sproti ocenjevali. Imeli smo — poleg dela na trasi — stenski časopis, tečaj za vozniški izpit, tečaje za sodnike različnih športnih disciplin itd. Med drugim sem vodil plesno šolo, ki nam je prinesla veliko točk, meni pa ime foxtrot.“ Jelka: »Dnevni red je bil izdelan v podrobnosti - vstajanje, telovadba, himna, zajtrk, delo na trasi, obisk, svobodne dejavnosti, spanje, ob nedeljah so bili še izleti z vlakom. Naša, ljubljanska brigada, je bila zelo disciplinirana in tudi dobro ocenjena. Dobro smo delali na trasi, slabše pa smo se izkazali pri športnih tekmovanjih, ki smo jih tudi redno organizirali. Pripravili smo razstavo, s katero smo v sliki in besedi predstavili mesto Ljubljana, enkrat pa smo bili celo najboljši od 2700 brigadirjev — pri delu seveda.11 Vprašanje: Na vsaki brigadi se sklene vrsto prijateljstev in znanstev. Kako ocenjujete akcijo po tej plati? Jelka: »Spoznali smo vrsto ljudi iz vseh krajev Jugoslavije. Problem pri sporazumevanju je bil edino jezikovni. Poleg prijateljev — brigadirjev pa smo spoznali tudi domačine in njihovo življenje, ki so nas sprejeli zelo gostoljubno. Presenetil me je edino njihov način življenja, ki se od našega precej razlikuje.11 Tomo: »Po taki akciji verjetno ni brigadirja, ki ne bi postal aktiven družbenopolitični delavec — poleg spoznavanja, kaj v življenju pomeni geslo »bratstvo in enotnost11, je to verjetno najbolj pomemben rezultat akcije!11 Vprašanje: Delo na progi verjetno ni bilo lahko — pa bi se udeležila še ene take akcije? Jelka: »Delo na trasi je bilo težko in nevarno, čeprav ni bilo večjih nesreč. Delali smo v zelo težkih razmerah - v dežju, snegu, sončni pripeki, imeli smo tudi vrsto nesporazumov — vseeno pa mi je akcija ostala v najlepšem spominu, zato bi se je z veseljem še enkrat udeležila. Moja največja želja pa je, da bi se vključila v delovno akcijo »Sava11. Z brigadirji se bomo zopet srečali na otvoritvi proge, ki naj bi bila 29. novembra — že zdaj se veselim tega srečanja!11 Tomo: »Celotna brigada je plan precej presegla, zato smo bili nekaj dni celo brez dela - prišlo je do vrste sporov, ki pa so se kasneje izgladili. V zadnjih dnevih smo sosednji brigadi celo ukradli zastavo. Na podobno delovno akcijo bi šel takoj še enkrat -prepričan sem, da se samo v taki akciji lahko naučiš spoznavati življenje in doživljati vzajemnost in solidarnost!11 Stane Fleischman r v ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD Restavracija za poklonjeno darilo in dobre želje ter jim želim še veliko delovnih uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Anica Boncelj ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se toplo zahvaljujem zaposlenim v TOZD Merilne naprave za podarjena darila in cvetje, enako svojim sodelavkam iz Vzdrževanja. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov. Še enkrat lepa hvala! Katarina Grašič. Tako kot v preteklem letu so se tudi letos delavci temeljnih organizacij v Kranju odločili, da del sredstev letnega regresa združijo. Pri tem jih je vodil močno razvit občutek solidarnosti, kajti s to odločitvijo so ponovno omogočili letovanje tistim sodelavcem in njihovim nepreskrbljenim ožjim družinskim članom, ki si ne bi mogli privoščiti letnega oddiha. Omogočili pa so tudi druge oblike rekreacije mnogim delavcem, ki so socialno ah zdravstveno prizadeti ali pa — preprosto rečeno — izčrpani zaradi dolgoletnega napornega dela v delovni organizaciji. Kriteriji oz. merila*za odločitev komi dodeliti dodatni regres za letovanje poleg tistega, ki ga bo prejel vsak delavec v enakem znesku, in komu omogočiti kopališko ali klimatsko zdravljenje ali tako imenovano preventivno aktivno rekreacijo, so tudi letos napisani v posebnem pravilniku. Le-tega so potrdili delavski sveti temeljnih organizacij po široki predhodni razpravi, ki se je odvijala predvsem v osnovnih organizacijah sindikata. S tem neforumskim načinom je sindikalna organizacija ponovno izpričala pomembno vlogo, ki jo ima na področju socialne politike.. V trenutku, ko je nastajal ta zapis, je obsežno delo že opravila komisija za socialna vprašanja pri Sindikalni konferenci delovne organizacije. Skupaj z ustreznimi komisijami pri OOS je naredila izbor upravičencev, ki šteje preko 300 zaposlenih delavcev s preko 600 nepreskrbljenimi ožjimi družinskimi člani. Za primeijavo navajamo podatek iz poročila, ki je bilo izdelano v sredini decembra, da je v L 1977 prejelo dodatni regres 216 delavcev in 373 njihovih otrok v skupnem znesku preko 440.000 din. Pri tem je treba omeniti, da je bil lani pravilnik potijevan v temeljnih organizacijah tik pred kolektivnimi dopusti in se mnogi delavci niso pravočasno odločili za letovanje. Seveda pa vsi delavci, ki so dobili obvestilo, da so določeni za dodatni regres za 7 do 10-dnevno letovanje še nimajo urejenega letovanja. Zato je strokovna služba — referat za rekreacijo in letovanje — pripravila tri oblike koriščenja dodatnega regresa: — s posebno naročilnico za tiste delavce, ki si sami organizirajo letovanje. Na osnovi te naročilnice na licu mesta (v hotelu, počitniškem domu, ipd.) plačajo lastni delež penzionskih uslug, regresirani znesek 'pa po predložitvi računa poravna delovna organizacija, — z vplačilom lastne udeležbe v referatu za rekreacijo in letovanje za tiste delavce, ki koristijo usluge tega referata tudi za samo letovanje. Regresirane zneske pa poravna delovna organizacija na osnovi dogovora s turistično organizacijo, — s povračilom regresirane vsote po končanem letovanju za tiste delavce, ki se bodo še naknadno odločili za letovanje. Čeprav je bila možnost za pridobitev dodatnega regresa dana lani tudi upokojencem, se je praktično niso poslužili, ker zanjo niso vedeli ali so zvedeli prepozno. Letos so bili upo- kojenci osebno obveščeni o možnosti za regresirano letovanje. Drugi dve obliki rekreacije, to je kopališko in klimatsko zdravljenje tet preventivna aktivna rekreacija v tuli-stičnih organizacijah pod zdravniški!" vodstvom, potekata vse leto. Zanju je pravzaprav največ možnosti praV zunaj sezone. Glede na to, daje neka) sredstev iz združenega regresa za 1977 ostalo nerazdeljeno, je komisij3 za socialna vprašanja na predloge strokovne službe tekoče odobravala reg#5 oz. delno pokrivanje stroškov. Za kopališko oz. klimatsko zdravljenje sC delavci dobili posebno naročilnico,z3 preventivno aktivno rekreacijo pa jč bila s podjetjem »Plava laguna11 sklenjena še posebna pogodba za vsak" skupino delavcev. Sindikalni delavci v temeljnih org3' nizacijah, komisija za socialna vpr3 šanja pri Sindikalni konferenci ofj lovne organizacije, pa tudi zdravr# naše obratne ambulante in seved3 strokovna služba, že drugo l6 opravljajo obsežno dejavnost za u"6 ničitev pravic delavcev v temelji": organizacijah, da odločajo o rezultat^ in pogojih svojega dela. Torej tudi sredstvih, s katerimi je čim večje!" številu delavcev omogočeno, da tudi letnim oddihom obnavljajo zdravje11 delovno kondicijo. „ PJ’ Priznanje za izredne zasluge Iskra Elektromehanika je ob tednjj; varnosti prejela priznanje za iz red" j zasluge in uspehe pri izgradnji varno5^ nega sistema in sistema družbe" samozaščite — republiško plake^ diplomo in značko. V tem tednu si" organizirah tudi ogled orožja, strok0 ^ nih filmov in muzeja v vojašnici Sta" Žagar v Kranju za štabe civilne zašč> in vse odbornike za ljudsko obral"1!, in družbeno samozaščito iz temelji"! organizacij na področju kranjske ob° ne- • »r Imeli smo tudi enodnevni šemi"' za vse predsednike in podpredsed" odborov za ljudsko obrambo in dr" beno samozaščito v TOZD in DO. ^ njem so obdelah celotno proble"1, tiko, pravice in obveznosti delavcev _ področju obrambe in družbene sai" zaščite. Med drugim so razpravlja*1,!, dejanski obrambni organiziranosti , osveščenosti naših delavcev v ^ oziroma v njenih temeljnih organ", cijah. Poseben poudarek pa 50 .Tv; oceni podružbljanja sistema Ij1"3 [£[ obrambe in družbene samozaščite varnosti. d«! Seminarji so pokazali, da so lavci, ki aktivno delajo na podri^vJ ljudske obrambe in družbene sa jč zaščite, dokaj dobro seznanjeni s jj problematiko. Na seminarjih so " ^ delavci predložili veliko predlog0" jC koristnih pobud za še uspešnejše . na tem področju v novem mandat" obdobju. .) (Nadaljevanje na 5-stra' ..ISKRA Elektromehanika, Kranj, o. sol. o. — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne 11, o. sol. o., objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ANALITIKA SISTEMOV 2h opravljanje teh del in nalog se zahteva usposobljenost diplomiranega et%'- # inženirja ali inženirja z 2-letnimi delovnimi izkušnjami (eventuelno lahko začetniki). elektrj, 2. ANALITIKA PRODAJE jflii Za opravljanje teh del in nalog se zahteva usposobljenost ekonomista z 2-I61 delovnimi izkušnjami. 3. DELOVODJE SERVISA šibki Za opravljanje teh del in nalog se zahteva usposobljenost elektrotehnika, tok, s 3-letnimi delovnimi izkušnjami. 4. ELEKTROTEHNIKOV - za delo na področju projektiranja, komerciale, ve proizvodnje, proizvodnje in servisiranja (delo tudi na terenu) profesion telekomunikacijskih naprav. gjb| ki v skladu z osta-nrn sredstvi javnega obveščanja osve-i a delovne ljudi. V naši redakciji se , mo tudi v prihodnje trudili, da ŠČ T10 ^elavce še bolj učinkovito obve-gi .i o vseh novostih in pomembnih ^^jah s tega področja. Pri tem pa ^amo opozoriti, da to ni zgolj dpi nost novinagev, temveč tudi vseh avcev, ki aktivno delajo v odborih s Ijndsko obrambo in družbeno j?mozaščito na nivoju TOZD, DO ali A. Boc trebno posvetiti več časa na področju spretnosti in sposobnosti, morda tudi samostojnosti. Izkušnje kažejo, da se tudi za te osebe, ki se težje vključijo v delovni proces, obetajo boljši časi, kajti vse večje je razumevanje družbe za to populacijo. Tu mislim predvsem na absolvente posebnih šol. Premalo pa je storjenega za srednje in težko prizadete osebe. Kam in kako jih vključiti, tako da bi tudi oni čutili, da so del nas to je celotne družbe? Morda je rešitev samo v tem, da bi tudi v Kranju dobili v bližnji prihodnosti oddelek za usposabljanje za srednje prizadete ah pa celo zavod, saj je oddelek za usposabljanje v Kraijju, ki je priključen Posebni osnovni šoli, premajhen in ne služi več svojemu namenu, pa tudi lokacija ni najbolj primerna. Ob tej priliki obveščamo vse Iskra-še, da bomo imeli 20. maja 1978 odprti dan na oddelku in na Posebni osnovni šoli, in sicer dopoldne od 8. do 12. ure. Medtem bo ob 10. uri na šoli proslava in preimenovanje šole, ki bo dobila novo ime. Tako imate možnost, da si ogledate pod kakšnimi pogoji delajo na oddelku in šoli. Za zaključek morda samo še nekaj besed o tem, kaj lahko vsakdo stori v korist duševno prizadetih: 1. Predvsem oblikujmo ustrezen odnos do teh oseb. Zavedajmo se da: — duševno prizadeti ne potrebujejo našega usmiljenja, temveč razumevanje; — ti otroci ah odrasli niso „poseb-neži“ ali reveži, temveč ravno tako otroci ali odrasli kot smo mi sami, le da svoje misli težje izražajo, čustva pa bolj preprosto in tudi bolj odkrito; — te osebe niso nepoštene ah nevarne same po sebi, lahko pa so zaradi zmanjšane razsodnosti orodje v rokah nepoštenih normalnih oseb; — niti duševno prizadeti niti njihove družine niso krivi, da so ti ljudje med nami, ker je to pogojeno z naravno zakonitostjo. Zato tudi njim pripada vse, česar si tudi sami želimo; — vse lepo zveneče deklaracije, ustavna določila in zakoni, ki ščitijo duševno prizadete, niso učinkoviti, če sami nimamo srca in poguma za na% lasten in pravilen odnos do teh ljudi. 2. Če se vam zdi, da za določeno prizadeto osebo ni ustrezno poskrbljeno, to obzirno preverite in nato javite najbližjemu društvu za pomoč duševno prizadetim, socialni službi ali ustrezni ustanovi v občini. 3. Vsakomur, ki želi kakorkoli aktivneje pomagati duševno prizadetim, so široko odprta vrata vseh naših dmštev. ZaDPDP Kranj Maks Perkovič Samoupravljanje Od 282 zaposlenih v TOZD Inženiringi jih 147 deluje kot delegati v organih upravljanja v TOZD, delovni organizaciji, SOZD ISKRA, delegacijah SIS in družbenopolitičnih skupnostih. Kot osnovna oblika neposrednega samoupravljanja deluje šest samoupravnih delovnih skupin, katere so oblikovane v vseh delih delovnega procesa. Delegatski sistem v temeljni organizaciji izhaja iz navedenih skupin. V nadaljevanju tega sistema je potrebno opozoriti na sledeče po-mankljivosti: — posamezne dele delovnega procesa izvaja več organizacijskih enot, katere so združene v eno samoupravno delovno skupino. Težava je v tem, ker so omenjene organizacijske enote prostorsko, krajevno in republiško dislocirane. Zato so informiranje, odločanje, sprejemanje in ostali procesi samoupravljanja zelo otežkočeni. — druga težava je v tem, ker imajo posamezni deli delovnega procesa veliko število izvajalcev. Posledica tega je, da so nekatere samoupravne delovne skupine veliko večje od ostalih. Z ozirom na to, da ima vsaka samoupravna delovna skupina enako število delegatov, morajo nekateri delegati zastopati preveliko bazo. Po drugi strani pa imajo večje samoupravne delovne skupine premajhno število glasov napram manjšim bazam. Navedene pomanjkljivosti potencirajo tudi nepopolne dohodkovne odvisnosti posameznih skupin - organizacijskih enot v temeljni organizaciji. Če pogledamo informacijski sistem kot eno od važnejših oblik v procesu samoupravljanja lahko ugotovimo, da poteka informiranje delavcev temeljne organizacije preko: — javnih razprav po samoupravnih delovnih skupinah — preko delegatov v samoupravnih organih, delegacijah in predstavnikih v družbenopolitičnih organizacijah — z objavljanjem vseh zapisnikov, obvestil, osnutkov in končnih besedil samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije na vseh oglasnih deskah — z dostavo gradiva za javne razprave v vsako organizacijsko enoto — preko glasila SOZD ISKRA, kjer ima delovna organizacija svojo stran. V obstoječem informacijskem sistemu je opaziti sledeče pomanjkljivosti: Kot smo že omenili, so delavci temeljne organizacije Inženiringi lokacijsko zelo razdeljeni (Ljubljana, Vrhnika, Zagreb, Beograd, Sarajevo) poleg tega je narava dela večine delavcev taka, da so po večini službeno odsotni tako, da je težko voditi enoten organiziran in usklajen dotok in pretok informacij. Opaziti je tudi, da delegatski sistem ne deluje naj- (Nadaljevanje na 8. strani) INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Nova tovarna v Šentjerneju Šentjemejska tovarna je letos stara 27 let. Če pogledamo njeno trdo zgodovino, ko je začela iz nič v improviziranih delavnicah in razporeditvi prostorov, ki niso ustrezali toliko potrebam proizvodnje, kot trenutnim možnostim, bomo videli, daje bila potrebna kompleksna rešitev. Naredili so si jasen program novogradenj in prvi del je praktično zaključen. V soboto, 10. junija letos ob devetih dopoldne bo otvoritev nove tovarne potenciometrov v Šentjerneju. To delovno zmago bodo proslavili zelo slovesno. Ob devetih dopoldne bo slavnostna otvoritev in krajši program v novi tovarni. Na slovesnost so povabili vse sodelavce iz domače TOZD in vseh TOZD delovne organizacije IEZE. Po ogledu tovarn potenciometrov« bo. srečanje kolektiva IEZE v gozdičku Brezje nad Šentjernejem. Za kosilo bo partizanski golaž in za pristni cviček so tudi poskrbeli, da ne bo kdo žejen. Nova tovarna potenciometrov meri 6000 kv. m proizvodnega prostora. Strojna oprema je najsodobnejša in bo omogočala proizvodne procese in tehnologijo, kakršno dopuščajo najnovejša dognanja pc svetu. V novih prostorih bo tudi sodobna orodjarna, niso pa pozabili na dobro urejeno garderobo in svetlo, prijetno menzo. Naj povem še to, da je ta delovni uspeh šele prva faza gradbenih investicij, saj izza nove tovarne načrtujejo in že imajo pripravljeno zemljišče za drugo, skoraj enako proizvodno halo. Sedanji prostori, so kot smo že rekli premajhni in mnogokje nefunkcionalni. Tovarna potenciometrov pa po kvadraturi meri več, kot je vsega dosedanjega proizvodnega prostora. Boste šli tudi vi v Šentjernej? Široko odprite oči. Že po poti boste videli romantični Otočec in malo niže ob Krki grad Strugo. (Sem je postavil I. Tavčar dogajanje romana Otok in Struga). V Šentjerneju vas bo pozdravil krajevni simbol - petelin. Lahko pa pogledate po slovesnostih v nekaj kilometrov oddaljene Pleterje, ah pa čudoviti grad v Kostanjevici in skulpture Forme_ vive v gradu. Lahko se okopate v Šmaijeških ali Dolenjskih toplicah. Lepa smer za povratek paje tudi pot skozi Videm—Krško, nato pa za Savo proti Ljubljani. Spotoma boste videli tisočletno Krško, v Brestanici grad Rajhenburg, znan iz zadnje vojne — bil je zbirno taborišče za Nemčijo. Nato pa greste skozi Sevnico in Zidani most skozi reviije v Ljubljano. Ne pozabite na spominke. Šentjernej je znan po lončagih. Bogate zaloge petelinčkov (ki zadaj piskajo), velikih petelinov, latvic, skled, lončenih loncev in lepih vaz dobite pri lončagih kolikor hočete. Vprašajte, pa vam bodo domačini pokazah, kje lončagi stanujejo. FY Nova tovarna potenciometrov v Šentjerneju. Podpisan samoupravni sporazum V torek, 9. maja so v Šentjerneju podpisali samoupravni sporazum o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka. To je eden prvih samoupravnih aktov v Iskri, ki ureja dohodkovni odnos med dvema kooperantoma. Ta akt pa hkrati zavezuje obe organizaciji k sodelovanju na področju planiranja proizvodnje in prodaje. Samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih med TOZD Keramika iz Vižmarij in TOZD Uporovni elementi iz Šentjerneja so podpisali predsednik DS Upori Franc Žičkar in direktor Ludvik Simonič s strani TOZD Keramika pa predsednik DS Milan Bernik in direktor Valentin Kopač. Pred podpisom so vsi štirje spregovorili nekaj besed. Naj povzamemo nekatere misli. Z ureditvijo dohodkovnih odnosov se obe TOZD zavezujeta, da bosta sodelovali že v fazi razvoja posameznih izdelkov in pri načrtovanju proizvodnje. Obe TOZD sta namreč proizvodno zelo ozko povezani, saj v Keramiki izdeLjo vsa keramična telesca za upore, ki jih izdelujejo v Šentjerneju. Tako se vsak zastoj v Keramiki pozna v Uporih, isto pa je s kvaliteto in kvantiteto. Zato pomeni ureditev dohodkovnih odnosov tudi bistveno novo kvaliteto poslovnega in tehničnega sodelovanja, saj sta obe strani še kako zainteresirani za dobre Pnančne rezultate iz skupnega dela. Bistvo samoupravnega akta je dohodkovni odnos: delitev prihodka, oz. po domače bi rekli vsak dobi toliko, kolikor je vložil dela v izdelke, ki so jih prodali v skupni komerciali. Tako ne gre več za komercialni odnos, niti za izsiljevanje cen na podlagi konjunkture, oz. povpraševanja, ampak za tesno sodelovanje in delitev dobrin po vloženem delu. F. Kotar Za družbeni standard skrbijo V Trboveljski Iskri ni tako lahko narediti prijetnega vzdušja. Tovarna je bila zidana tako, da bi imela v celoti umetno svetlobo in bi bila vsa klimatizirana. Pozneje je za vse to zmanjkalo denarja, zato so prebili okna, ki pa ne dajejo vse potrebne svetlobe. Namesto klimatskih naprav pa so vezani na čisto običajno zračenje, kar često povzroča prepih. O teh težavah sva govorila z vodjo splošnega sektorja Mihom Žagarjem. Sicer pa je Iskra v Trbovljah na enem najlepših krajev. Prahu iz cementarne, ki mori Trbovlje tu ni. In tudi sonca ne manjka. Če bo vse po sreči, bodo že letos dobili klimatske naprave po vsej tovarni. Druga velika naloga je iz enega velikega, oz. več velikih proizvodnih prostorov narediti več oddeljenih delavnic. Ker uporabljajo mnogo kemije, je seveda tudi smradu in hlapov precej. Zato morajo zaradi enega tehnološkega postopka v montaži na pri- mer, zračiti ves prostor, kar povzroča prepih, ta pa prehlade in upravičeno jezo. (In škodo tudi). Tudi z vročino so poleti zaradi kemičnih postopkov težave, zlasti v oddelkih, kjer je več kemije. Zato bodo kmalu škodljive in nadležne oddelke ločili s prezidi, vso tovarno pa kakor smo že rekli, klimatizirali, kot so nekateri oddelki že zdaj, zaradi tehničnih zahtev precizne proizvodnje. Tople obroke kuhajo doma. Imajo lepo urejeno kuhinjo in svetlo jedilnico. Pred leti so vozili malice iz hotela Rudar, a je bila draga in tudi ne najboljša. Zato so se delavci odpovedali enomesečnemu regresu za maUce, kupili kuhinjsko opremo in — zdaj lahko tople obroke kuhajo doma, po lastnem okusu in nižji ceni. TopU obrok imajo dopoldne in popoldne, če pa dela več ljudi ponoči, tudi takrat. (Nadaljevanje na 6. strani) INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV Novo vodstvo sindikata Pretekli četrtek so se zbrali delegati vseh temeljnih organizacij in skupnih služb Iskre Avtoelektrike na občnem zboru konference OO sindikata. Tega skupa se je udeležil tudi predsednik KOOOS ZP Iskra Jože Čebela, sekretar občinskega sindikalnega sveta Sergej Koglot in glavni direktor Jože Eržen. Po otvoritvi in pozdravnem govoru smo najprej poslušali poročilo dosedanjega predsednika Jožeta Vodopivca, ki se je nanašalo na obdobje 1977/78. POMEMBNI DOSEŽKI V KRATKEM ČASU Tov. Vodopivec se je v svojem obsežnem poročilu dotaknil nekaterih pomembnih dosežkov in nalog, ki čakajo novoizvoljeno vodst'-o, ki so ga izvolili na tem občnem 7boru. Povda-ril je, da bo naslednja faza delovanja še bolj zahtevna, predvsem glede na strokovne in politične aktivnosti. Rezultati, ki se kažejo povedo, daje poleg splošnih razprav, ki sojih vodili v sindikatu, še veliko nalog na področju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Pomembna je torej ugotovitev, da je povečana odločnost delavcev in njihovem hotenju, da predvsem sami samoupravno rešujejo družbena in gospodarska vprašanja v TOZD. Torej se tako oblikujejo resnično samoupravno obvladani dohodkovni odnosi med TOZD in zato vse bolj vspodbujajo delavce k povečanju produktivnosti ter omogočajo skupno ugotavljanje in delitev skupnega doseženega dohodka. Oživljajo se tudi prava načela vzajemnosti in solidarnosti na osnovi skupnih interesov. Prav zato bo morala prava in odločna beseda veljati še večjim naporom, narediti bo potrebno še hitrejši korak v praktičnem delu, vdihniti bo potrebno življenje v TOZD, da bodo delavci sami začeli gledati na kakšni ravni bodo uveljavili svoje interese sami, iskah bodo oblike koristnega povezovanja sredstev in dela. Za uveljavitev vsega tega pa je danes trdna opora v zakonu o združenem delu in v raznih normativnih aktih, ki jih z uspehom prilagajajo novim odnosom. V delovanju sindikata moramo omeniti posebno odgovornost za spremljanje življenjskih delavnih razmer delavcev. Skupno z njimi so se zavzemali za reševanje stanovanjske problematike, oddiha in rekreacije, prehrane in drugih, za delavce nadvse pomembnih vprašanj. Sindikat se je zavzemal, da postane vse to stalna skrb samoupravnih organov TOZD kar pomeni, da ob uresničevanju sindikalne liste posvetijo posebno pozornost skladom skupne porabe. V nadaljevanju poročila se je dosedanji predsednik dotaknil urejanja življenjskih razmer delavcev in sredstev informiranja. Poudaril je, da mora delavec pri urejanju delovnih in življenjskih razmer čutiti svojo politično organizacijo. Delavec mora občutiti sindikat kot organizacijo na katero se lahko osloni vedno, kadar bo zašel v težave. Zato bi morali v osnovnih organizacijah sindikata resnično vedeti za vsakega delavca, v kakšnih stanovanjskih razmerah živi, ali ima preskrbljeno varstvo svojih otrok, pod kakšnimi pogoji jih šola, kakšni so njegovi problemi. Od ustreznih samoupravnih organov in služb bodo zahte- vah izdelavo natančnih načrtov stanovanjske politike, da bo vsak prosilec za stanovanje vedel, kdaj ga bo dobil in kakšna je njegova perspektiva v zvezi s tem, V sindikatu pripisujejo informiranosti velik pomen. Danes se večinoma srečujejo s takimi razmerami, da je informiranje ločeno od samouprave, čeprav je to bistvenega pomena za funkcioniranje samoupravljanja. Tov. Vodopivec je omenil tudi ukinitev časopisa „Avtoelektrika“ ter dodal, da se morajo dogovoriti, kakšne konkretne politične ukrepe bodo sprejeli za nadaljnje poglabljanje obveščanja. Svoja razmišljanja je ponovno navezal na splošno misel o novi vlogi sindikata pri poglabljanju samoupravnih odnosov v borbi proti odtujevanju odločanja delavcev in strnil misel z oceno: Delavec mora biti udeležen v vseh fazah odločanja z odgovornim odnosom in aktivno vlogo družbenopolitičnih delavcev. DELAVNA KOMISIJA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA Na občnem zboru je podala poročilo o dvoletnem delu predsednica komisije za družbeno aktivnost žena Marina Bitežnik. Ta komisija je bila konstituirana koncem januarja 1976, zato so bile tudi izkušnje v zvezi z delom manjše, vendar je bila delavnost te komisije kljub temu na zavidljivem nivoju. Komisija se je pri svojem delu posluževala stališč in priporočil občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica, kakor tudi sveta za družbeno ekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Nova Gorica. V sodelovanju z zunanjimi institucijami so sodelovale pri razpravah s sindikalnimi delavci iz inozemstva, sodelovale pa so tudi na srečanju s predstavnicami slovenskih žena iz zamejstva, ki je bilo organizirano z obiskom TOZD v Novi Gorici. Ta komisija je organizirala tudi srečanje z delavkami vzgojnovarstvenega zavoda Nova Gorica. Te delavke so si ogledale delovne prostore in jim v zahvalo podarile izdelke, ki so jih napravili malčki delavcev zaposlenih v Avtoelektriki, ti pa so v oskrbi v teh zavodih. NIC VEČ NOČNEGA DELA Splošna situacija glede vloge in položaja žena v Avtoelektriki je dokaj dobra. Predsednica seje pohvalila tudi s tem, da v nobeni TOZD Avtoelektrike ni več primerov nočnega dela že od leta 1975 dalje. Tudi v splošnem ni bistvenih razlik tako v družbeno političnem, samoupravnem in strokovnem sodelovanju žena. Ob koncu poročila je poudarila, da si mora žena kot enakopravna članica naše družbe utrditi položaj tudi sama INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUBLJANA ZA DRUŽBENI STANDARD SKRBIJO (Nadaljevanje s 5. strani) Eden izmed največjih problemov so stanovanja. Ker kronično pomanjkanje denarja jih pesti že leta nazaj. Kljub prizadevanjem in dobri volji nekako ne morejo iz te večne zagate. Seveda oddajajo del sredstev za stanovanjsko gradnjo, a ta zadoščajo komaj za obvezne anuitete. Potreb pa je mnogo. Lani so zbrali denar za dve stanovanji, a jih ni moč kupiti, ker Miha Žagar, vodja splošnega sektorja v TOZD Polprevodniki v Trbovljah. gradbena operativa ne dohaja potreb. Tako bodo kupili le eno. Do leta 1989 so mislili kupiti 9 stanovanj, pa bodo lahko le tega edinega, ker domače gradbeno podjetje ne dohaja potreb, tujih graditeljev pa ni blizu. Prav zdaj so sprožili akcijo za organizirano gradnjo, oz. nakup stanovanj tudi s prispevki delavcev. Pomagali pa bodo s posojili tudi zasebnim graditeljem, da bi tako vsaj v najbolj perečih primerih pomagali sodelavcem do strehe. Za ilustracijo naj povem, da imajo 65 nerešenih prošenj za stanovanja. Otroško varstvo je tudi ena resnih težav, če pomislimo, da so v Polprevodnikih zaposlene v večini mlade žene. Manjka prostora v otroških vrtcih in jaslih, stanje pa bo nekoliko boljše, ko bodo zgradili nov vrtec s samoprispevkom. Bolje je poskrbljeno za varstvo in prehrano šolskih otrok. Do četrtega razreda imajo celodnevno šolo, višji pa imajo možnost podaljšanega bivanja. Tudi v TOZD pomagajo delavkam kolikor morejo, tako z zamenjavo izmen, nekatere pa celo delajo vedno v isti izmeni, kot je potrebno zaradi varstva otrok. k F s svojo aktivnostjo. Kot primer je navedla, da je bilo v TOZD in DSSS veliko število kandidatk za samoupravne organe, malo pa izvoljenih, to pa ni odraz številu žena — volilk. Vsem dejavnikom, ki so kakorkoli pripomogli k boljšemu položaju delavke v Avtoelektriki, se je predsednica prisrčno zahvalila. VELIKI ŠPORTNI USPEHI Predsednik komisije za šport in rekreacijo Ilko Vidic je podal poročilo o športnih uspehih, ki so zelo veliki v vseh športnih panogah. Naj omenimo samo lansko leto, ko so športniki in Zmago Lasič - novi predsednik sindikata. V razpravi je sodeloval tudi predsednik 10 KOOOS SOZD Iskra - Jože Čebela. Delovno predsedstvo občnega zbora. nje osebnih dohodkov, ki so zagotovljeni izključno z merili, sprejetimi v samoupravnih aktih. Zavzemali se bodo za neprestano posodabljanje sistema menjave dela in v zvezi s tem tudi sitema delitve sredstev za osebne dohodke. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki se bodo še naprej zavzemali za merila, ki so osnova za potrebno socialno varnost. VEC skrbi za oddih in rekreacijo Marija Bitežnik je spregovorila o družbeni aktivnosti žena v Avtoelektriki športnice Avtoelektrike postali absolutni zmagovalci občinskih sindikalnih iger občine Nova Gorica, doseženo drugo mesto na letnih igrah Iskre in množično udeležbo na branžnih igrah Avtoelektrike. Prav zaradi teh uspehov so športniki in športnice pridobili še več volje in elana za delo na področju športa in rekreacije tako v delovni organizaciji, kot tudi izven nje. OBSEŽEN DELOVNI NAČRT Na občnem zboru so delegati soglasno sprejeli obsežen delovni načrt konference OOS. Sklenili so, da bodo skladno s svojo družbeno vlogo z vso odgovornostjo tudi v prihodnje usmerili vse svoje sile v uresničevanje samoupravne odgovornosti. Zavzeli se bodo, da bodo delavci neposredno odločali o rezultatih svojega dela. Stalno bodo spremljali delovanje delegatov v Samoupravnih organih in se zavzeli za usklajenost programiranja. Na področju proizvodnje bo njihova dejavnost usmerjena v razvoj vseh oblik povečanja produktivnosti. Skrbeli bodo, da bodo imeli delavci vpogled na dohodek kot rezultat svojega dela in zahtevali tako izplačeva- Organiziranem oddihu in rekreaciji bodo posvetili mnogo večjo skrb kot doslej. Prizadevali si bodo za razširitev dosedanjih kapacitet v prikohcah, poživili pa bodo tudi akcijo za usposobitev počitniškega doma v Bovcu in na planini Stador nad Tolminom. Več pozornosti bodo usmerili na socialno šibke in tudi njim omogočili organizirano letovanje, na področju športa in rekreacije si bodo prizadevali, da se bo program športnih iger v Avtoelektriki še bolj razširil. Predvsem pa bodo skrbeli, da se bo športnih iger na vseh nivojih udeležilo čimvečje število delavcev. Organizirali in spodbujali bodo delo na kulturnem področju. Posebno pozornost bodo posvetili prireditvam ob priliki raznih praznovanj, zlasti praznika dela in praznika republike. Ob dnevu iskre bodo poskrbeli in omogočili čimvečjo udeležbo, organizirali bodo obisk kulturnih prireditev, nadaljevali z abonmaji v gledališčih in podpirali nadaljnjo prakso s potujočo knjižnico „France Bevk". Ker je utrjevanje in uveljavljanje ljudske obrambe in samozaščite najbolj učinkovita oblika odpora proti morebitnemu agresorju in drugim načinom sovražnega delovanja, bodo delo na tem področju usmerili predvsem na osveščanje delavcev o ciljih delovanja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skrbeli bodo, da bodo priprave za ljudsko obrambo vedno sestavni del aktivnosti organov samoupravljanja, predvsem pa delavcev samih. V ne preveč živahno razpravo se je vključil tudi Jože Čebela ter v imenu KOOOS ZP Iskra pozdravil konferenco in ji zaželel kar največ uspehov. Dotaknil se je vrste odprtih vprašanj in izrazil zadovoljstvo o nenehni rasti in razvoju Avtoelektrike. »Seveda pa sami, zaprti za svoje ograje TOZD, nadaljnje rasti ne bomo mogli doseči", je poudaril Jože Čebela. »Nemogoče je pričakovati nadaljnji razvoj elektronike, ki vsakoletno doživlja tehnološke revolucije brez integriranega zdmženega dela, brez daljših pogledov v prihodnost. Zato bi še posebej apeliral, da smo, kot smo bili dosedaj solidarni vsi kolektivi med-seboj v Iskri, vse članstvo in da le tako zasiguramo socialno varnost za katero se sindikat bori. Ni pa vnemar podatek, da bomo lahko naše plane, ki so pred nami, naj omenim samo dva: milijardo dolarjev izvoza celotne Iskre v osmih letih in zbranih, oz. v končni sestavi elaboratov za nove investicije v naslednjih treh letih cca 600 starih milijard dinarjev, realizirali le, če bomo ustrezno samoupravno organizirani, če bomo ustvarili dohodkovne odnose in če bomo to našo Soodvisnost, ki vemo da je velika, tudi v praksi realizirali." V razpravo se je vključil tudi glavni direktor Jože Eržen in opozoril na vrsto nerešenih vprašanj, ki jih bo moralo novo vodstvo sindikata novogoriške Iskre v naslednji mandatni dobi rešiti. Občni zbor je pozdravil tudi sekretar občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica Sergej Koglot in zaželel plodno delo konferenci. Poudaril je tesno sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom in željo, da bi se taka oblika sodelovanja še v naprej kar najbolj razvijala. »Iskra Avtoelektrika je ena izmed primerov, kako naj bi vse ostale organizacije, ki že gredo po naši poti, sodelovale v tem sindikalnem aktiviranju vsega našega članstva. Rad bi poudaril akcijo, na katero ste danes vsi pozabili. Bili ste eni izmed inicia-toijev pri aktiviranju delovnega tekmovanja kovinarjev, vaši tovariši -neposredni proizvajalci so dosegli odlične uspehe. Take akcije in ne samo te, tudi tiste, ki so bile nakazane v poročilih, je treba nadaljevati," je v svoji razpravi poudaril Sergej Koglot. Dosedanjemu predsedniku Jožetu Vodopivcu so podarili spominsko darilo in se mu prisrčno zahvalili za njegovo dolgoletno in nadvse plodno delo. Izvolili so tudi novo predsedstvo konference OOS in novega predsednika. V predsedstvu konference so: Boris Gorkič — MZ, Gabrijel Eržen — VZ, Rudi Satler - GE, Rajko Komac - VT, Adolf Zajec — žar., Branko Klemenčič — AET, Stanislav Lozej -odlitki, Marko Škrinjar - DES, Zmago Lasič — DSSS in Franjo Jerala - RRP Ljubljana. Za novega predsednika konference sc soglasno izvolili Znaga Lasiča. Marko Rakušček Člani poslušajo poročilo o uresničevanju ZZD. Rudiju Vertlju v slovo Dan pred 1. majem smo izvedeli za žalostno novico, da je kruta usoda za vedno iztrgala družini in našemu kolektivu komaj tridesetletnega sodelavca, našega dragega Rudija, strugarja v orodjarni tovarne vžigal-nih tuljav v Bovcu in obenem predsednika osnovne organizacije sindikata. Tvoje vestno delo Rudi, tvoje zavzeto delo za samoupravljanje, tvoja pripravljenost, vedno priskočiti na P°' moč, vse to je vtkano v naš kolektiv, kjer si vedno bi! boj za dosego naših skupnih, boljših idealov. Od nas si se poslovil za vedno. Na tvojem delovnem mestu je ostala velika praznina-Nikoli te ne bomo pozabili, spomin nate Rudi bo večen. Položili smo te v naročje naših visokih gora, tvoj zadnji dom je ob bregu zeleno-modre Soče. Njeno žuborenje nam bo prinašalo spomine, kot nemo šepetanje tvojih mladih neuresničenih želja. Hvala ti za vse in mirno P°' čivaj. Sodelavci iz VT Bovec Uspešno pero mladih Akcija »Novinarski dnevi v Kranju" se je uspešno končala - Najboljši mladi novinarji prejeli izkaznice »Novinar OK ZSMS Kranj" - Kratka ocena poteka novinarskih dni v Iskri. Prejšnji teden so s svečano sejo Centra za obveščanje in propagando pri Občinski konferenci ZSM Kranj zaključili akcijo »Novinarski dnevi v Kranju". Namen omenjene akcije je bila izdelava ocene stanja na mladinskem informativnem področju v Kranjski občini. Poleg tega so mladi novinarji v dveh mesecih obiskali tudi vrsto osnovnih organizacij ZSMS, društev ter delovnih organizacij, v katerih so pripravili javne razprave in okrogle mize o problemih, ki se porajajo v teh sredinah. Prav to je dalo akciji še poseben pečat, kar dokazuje tudi dejstvo, da bodo z akcijo »Novinarski dnevi" še nadaljevali. Namreč, mladi nočejo le nakazovati probleme, temveč iščejo tudi pota za njihovo rešitev. Na svečatani seji Centra, ki jo je vodila mlada novinarka Majda Knific, so mladi ocenili uspešnost mladinskega informiranja v Kranju. Ugotovili so, Partijski jubilej umetnikov V Tovarni telekomunikacij na Laborah je bila pred kratkim odprta razstava zakoncev Zlate in Jožeta Volariča. Njuna družbenopolitična aktivnost sega tja do osvoboditve in letos praznujeta 30-letnico članstva v ZKJ. Za uspešno družbenopolitično in pedagoško delo sta bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem. Njun partijski jubilej so v Iskri pro- razstave zakoncev Volarič so se ude-riavili z razstavo njunih del. Zakonca ležili tudi vsi drugi komunisti, ki letos Volarič namreč že nekaj časa s sli- praznujejo 30 let ali več članstva v kami in kipi uspešno sodelujeta na Zvezi komunistov, samostojnih in skupinskih razstavah A- B. Jordanskemu kralju ob nedavnem obisku v Iskri darili Zlate in Jožeta Volariča. da je informiranje še najbolj razvito v osnovnih isrednjih šolah, kjer so za to vrsto dejavnosti tudi najboljši pogoji. Večina šol izdaja svoje glasilo, poleg tega pa uporablja tudi druge oblike informiranja kot so oglasna deska, stenčas, šolski radio itd. Teh oblik je sorazmerno veliko, vendar mladi novinarji ugotavljajo, da ne morejo biti zadovoljni z vsebino teh medijev. Zato bo treba v prihodnje vsebino »šolskih medijev" usmeriti na večjo informativno vrednost, objektivnost in kritičnost do okolja, v katerem šolska mladina dela in živi. Manj pa so vspod-budni rezultati v razvoju informiranja v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, čeprav se v obeh organiziranih skupnostih vse bolj kaže potreba po boljšem informiranju. Ponekod se je začela uveljavljati praksa, da mladi združujejo napore z drugimi zainteresiranimi družbenimi subjekti in se skupno dogovarjajo za boljše informiranje. Takih primerov je precej v organizacijah združenega dela, manj pa v krajevnih skupnostih. V slednjih je najtežje vzpostaviti učinkovit sistem informiranja, zato je usmeritev na združevanje naporov po boljšem informiranju še toliko nujnejša. Že prej smo zapisali, da so mladi novinarji pripravili celo vrsto javnih razprav in okroglih miz tudi v organizacijah združenega dela. Ena takih je bila tudi v Iskri, o kateri smo v našem glasilu že poročali v članku »Medsebojni odnosi - ugriz v kislo jabolko." Omenjeni članek je v našem kolektivu naletel na velik odmev in odobravanje, dočim so se »zastarele" stmkture ob njega močno spotaknile. Vendar gre za pravilno oceno javne razprave, saj smo enako oceno slišali tudi na svečani seji Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj. Omenjena javna razprava j e bila prva, ki se je v naši delovni organizaciji dotaknila reševanja problematike medsebojnih odnosov. Ni najbolj uspela, saj nimamo nobenih oprijemljivih zaključkov. Temu so krivi tehnokratski elementi, prisotni na javni razpravi, predvsem pa gre za zapiranje informacij, so ugotovili mladi novinarji na svečani seji. Najbolj je uspela javna razprava v delovni organizaciji Mladi rod, kjer so se mladi novinarji dotaknili reševanja Po naši domovini. Zlata slika z oljem platno, Jože pa kipari z varjenjem. Kljub različnim tehnikam se njuna dela skladno vključujejo v naivno smer likovne umetnosti. Preprostost in neposrednost likov-nega izraza, preglednost in enostav-nost kompozicijske zasnove, sprošče-n°st v barvi in pripovedna nazornost s° temeljne značilnosti slikarskega °pusa Zlate Volarič, slavistke na Ponovni šoli dr. Franceta Prešerna v Kranju. S podobnimi oblikovnimi in Vsebinskimi značilnostmi kot pri njej, ?e po besedah dr. Ceneta Avguština, ki 1® spregovoril ob otvoritvi razstave, Srečujemo tudi v delih ljudske umet-'tosti ali v otroškem likovnem izraža-nH to je v tistih likovnih zvrsteh, ki so poleg slikarstva zgodnje renesanse ^ slikarjev fantastično-simbolističnih Stlleri, najbolj močno vplivale na ^oblikovanje stilnega izraza sodobne Naivne umetnosti. Njena slikovita pri-P°vednost se predstavlja kot neke £ste slikanica o vsakdanjem življenju, K* ga slikarka opazuje in ga na eno-staven, vsem razumljiv način razlaga 111 pripoveduje. Prav ista izrazita pripovednost posuje oba razstavljavca v skupnem Pastopu, kajti tudi plastične, iz vaije-?ega železa izdelane figure Jožeta volariča, profesorja na Šolskem ®®ntru Iskra v Kranju, so del neke pripovedne celote. Zato njegovi ‘oveški in živalski liki le malokdaj astopajo samostojno, temveč so /Ojučeni v skupno igro, ponašajo se igralci na odra pod spretno reži-j tievo roko. Prav vključevanje v širše j Ugajanje daje Jožetovim plastikam čredno razgiban značaj. Medtem ko je motivni svet Zlate Priijen v naš veseli in žalostni vsak-san. prikazovanju dela pod domačo tlreho v šoli in drugod, dobivajo Jože-t?Ve plastike vedno bolj socialno kri-poudarek, še posebej v enem ?dnjih ciklov Apartheid, pa tudi v v^norastnikih, ciklu Mati in Kruh za 0, Kot neumorna spremljevalca in . Plikovalca nepregledne vrste pojavov dogajanj postajata zakonca ne samo ; pa in sugestivna likovnika - ustvar-pca temveč tudi zrela likovnika -I °nista naših dni. S svojim likovnim . družbenopolitičnim delom tako Ostajata tudi vse bolj pomembna ustvaijalca naše družbe. Slovesnosti ob otvoritvi likovne »Mišolovka« tudi za Iskraše Verjetno že dolgo časa v kranjski občini nismo imeli tako zanimive predstave kot je »Mišolovka" nedavno umrle angleške pisateljice Agathe Christie. Zanjo se moramo najbolj zahvaliti mladim igralcem iz kultur-no-umetniškega društva »Dobrava" iz Nakla, ki so igro pod spretno režisersko roko Mirka Cegnarja postavili na oder. Z omenjenim delom so Naklčani nastopali že v dvanajstih slovenskih krajih in povsod jih je publika toplo sprejela. Nocoj, 19. 5., bodo gostovali v Prešernovem gledališču v Kranju, naslednjo soboto pa bodo odpotovali onkraj naših meja in se ustavili pri Slovenskem kulturnem klubu v Trstu. In kaj je tisto tako privlačno v tej predstavi? To so igralci, ki so svoje karakterne vloge, v katerih gre za vrsto zapletov in razpletov, tako odlično zaigrali, da nihče v dvorani ni mogel predvidevati, kaj se bo pravzaprav na odra zgodilo. Sam sem gledal njihovo predstavo v Mavčičah in moram zapisati, da so me prijetno presenetili. Kar ne morem pozabiti zakonskega prepirčka med Mollie Ralston (igra jo Romana Pipan) in Goles Ralstonom (igra ga Miha Štefe), ki je bil tako prepričljivo zaigran kot bi se dejansko skregala. Za Darjo Legat, ki igra gospo Boyle, sploh nisem mogel verjeti, da je debitantka, Danilo Gyorkoš pa s^ je v vlogo Chri-stophera Wrena tako vživel, da je daleč presegel meje amaterskega igranja. O Rastu Tepini, ki je igral gospoda Paravicinija verjetno ni treba spregovoriti niti besede, saj sp nam njegove kvalitete dobro znane iz Prešernovega gledališča. Seveda pa so tu še dragi igralci: Janja Trampuž (gospodična Casevvel), Jože Stopar (major Metcalf) in Jože Mohorič (detektiv narednik Trotter). Verjetno me boste vprašali, zakaj vse to pišem? Odgovor je preprost: nocoj se bodo igralci iz Nakla predstavili v Prešernovem gledališču. Nič novega, boste rekli, saj so tudi že druge amaterske skupine tu nastopale. To je že res, toda tu gre za nekaj pomembnejšega. Prvič v naši delovni organizaciji je sindikat ene izmed temeljnih organizacij združenega dela podprl prizadevanja amaterjev v kul- tumo-umetniških društvih. To je bil sindikat tovarne TEA, ki je prav za nocojšnjo predstavo »Mišolovke" odkupil nekaj vstopnic in jih po znižani ceni prodal svojim delavcem. V tej akciji sindikata, ki jo je treba izredno pohvaliti, vidimo začetek podražblja-nja kulture, čigar izvrševanje nalaga naša samoupravna družba vsem nam. S tem ko podpiramo amaterska kulturna društva v krajevnih skupnostih, v bistvu podpiramo sami sebe, saj smo v ta društva več ali manj tudi vključeni. Vse to že dovolj zgovorno govori, da bomo v sindikatu v tej smeri morali narediti odločnejše korake in poleg profesionalnih teaterskih predstav odkupiti tudi kakšno zanimivost amaterskega kulturnega ustvarjanja. Le tako bomo delavcu res nudili tisto, kar ga resnično zanima. Zato upajmo, da »Mišolovka" ni edina predstava, ki jo je sindikat tovarne TEA delno odkupil. Želimo, da bi tej poti sledile še drage sindikalne organizacije v dragih temeljnih organizacijah, pa tudi sindikat na ravni delovne organizacije. Miro Erzin ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra—Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Žel jez nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. v____________________________________y samoupravne in gospodarske problematike. Čeprav je šlo za reševanje mnogo hujših problemov kot v naši Iskri, je homogenost kolektiva, predvsem pa njihova odkritost, pripeljala do tega, da se bo javna razprava že konec tega meseca nadaljevala. To pomeni, da želi omenjeni kolektiv probleme, nakazane na prvi javni razpravi, rešiti. To pa je tudi želja in uspeh Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj. Na koncu svečane seje je predsednik OK ZSMS Kranj Srečko Nečimer najbolj prizadevnim mladim novinarjem podelil novinarske izkaznice »Novinar OK ZSMS Kranj". Prav dobitniki teh izkaznic bodo v naslednjem mandatnem obdobju nosilci entnega sistemskega informiranja, ki so ga na kranjski občinski konferenci ZSM začeli graditi v okviru novinarskih dni. Miro Erzin Po poteh partizanskih kurirjev Ob navzočnosti uglednih gostov družbenopolitičnih delavcev, večjega števila obiskovalcev in likovnikov-amateijev je S. maja v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču, Mitja Ribičič odprl zanimovo razstavo. Razstavljenih je bilo 84 del 41 avtoijev, nastalih na temo »Po poteh partizanskih kurirjev". ' Posebno zanimivo je, kako so likovni ustvaijalci-samorastniki v različnih tehnikah upodobili eno od najbolj odgovornih nalog partizanskega voj-skovanja-kurirstva. V razstavljenih delih lahko primerjamo likovni izraz umetnika, udeleženca NOV in celo kurirja z likov-nikorp ki pozna te dogodke iz zgodovine. Razveseljiva je ugotovitev, da večina del uspešno uprizarja napore in odgovornost partizanskih kurirjev, ljudi-borcev, ki so v glavnem v temi prehodili težki včeraj za naš lažji in svetlejši danes in jutri. Na razstavi so sodelovali tudi trije ustvarjalci, člani Društva likovnikov Iskre in sicer: Boris Lavrič ter Zlata in Jože Volarič. Razstava je bila odprta do 18. maja, za tem pa bo obiskala še nekatere kraje v Sloveniji ter Zagreb in Beograd. J. V. . . GASILSKO DRUŠTVO CERKNO bo priredilo tradicionalno tombolo 4. junija 1978 ob 15. uri pred hotelom ETA v Cerknem. Glavni dobitki: avtomobil Zastava 101 avtomobil Zastava 126 avtomobil Zastava 750 lux mešalec za beton televizor šivalni stroj in drugi dobitki. Vrednost tombole prek 250.000 dinarjev. Pridite in poskusite svojo srečo! I J r 'n Prebrali smo za vas Založba Borec iz Ljubljane je te dni izdala nadvse zanimivo in tudi branja vredno zgodovinsko delo avtoija Alexa P. Schmida pod nevsakdanjim naslovom »Churchillova zasebna vojna" in podnaslovom »Intervencija in kontrarevolucija v ruski državljanski vojni 1918-1920“. Že v uvodu avtor pravilno ugotavlja, da je oktobrska revolucija v primerjavi z drugimi, prejšnjimi revolucijami daleč presegla svoje nacionalne okvire. Zato se je logično, proti revolucionarni tretji internacionali postavila, sicer ne proklamirana, a zato nič manj obstoječa kontrarevolucionarna internacionala in če je o tem gibanju sploh mogoče reči, da je imelo vodjo, potem je bil ta vodja Winston Churchill. Zato je teza te knjige, oziroma razprave, nadaljuje naš avtor, daje bila ruska državljanska vojna v odločilni fazi od pomladi do jeseni 1919 Churchillova zasebna vojna in da ta državljanska vojna brez Churchilla v tej obliki sploh ne bi bila mogoča. Kajti Churchill je bil v danem položaju poosebitev ekonomskih kategorij, zastopnik določenih razrednih odnosov in interesov. Verjetno doslej še nihče ni tako obsežno podobo teh dveh let tako podrobno, dokumentirano in sintetično obdelal kot naš avtor, pri čemer je uporabljal številne nove vire in odprte arhive z obeh strani, meščanske Evrope in socialistične Rusije, pri čemer j e seveda veljala glavna avtorjeva pozornost Angliji, njeni politiki in Churchillu osebno, saj nam je jasno upodobil ves »križarski pohod" Zahoda proti mladi, nastajajoči prvi socialistični deželi sveta, ki jo je meščanska in imperialistična Evropa z Anglijo na čelu po koncu prve svetovne vojne skušala lažno, obrekljivo in prestrašeno upodobiti kot največje človeško zlo in naravnost hudičevsko zamisel. Na dragi strani pa je avtor prav tako znal objektivno in delno kar s simpatijami spremljati na eni strani Leninovo politiko in Trockega vojaško strategijo in taktiko v državljanski vojni, v kateri sta si dejansko stala nasproti Churchill in Trocki. In iz besedila je jasno razvidno, da je prav kontrarevolucija postavila na noge in organizirala Rdečo armado, ki se je zdaj bolj uspešno, zdaj manj, končno pa zelo uspešno in zmagovito dokončno formirala in odigrala še kako pomembno vlogo tako v državljanski vojni kot pri zaščiti in ohranitvi Sovjetske zveze. Sicer pa je avtor sam najbolje označil svoje delo z besedami: ,,V ruski državljanski vojni je šlo za to, ah se bo proti kapitalistični dražbeni-ureditvi lahko uveljavila opozicija, prvič organizirana na državni ravni. Naj bo torej ta vojna zaradi tega še tako osrednjega pomena za zgodovino našega časa, pa na splošno vemo o njej tako malo. Žato naj bo pričujoča razprava prispevek k razpravi o hladni vojni, ki postavlja genezo spora med Vzhodom in Zahodom v čas pred drugo svetovno vojno in hkrati kaže notranje družbene vire antagonizma, prestavljenega na zunanjepolitično področje. Churchillova podoba, orisana v tej knjigi, je na Zahodu prav tako malo znana kot podoba Trockega na Vzhodu." Temu nimamo kaj dodati, čeprav menimo, da je delo pisano zelo spretno, zanimivo, dialektično in objektivno ter pomeni nedvomno zanimiv in dragocen prispevek k podrobnejšemu poznavanju sodobne zgodovine sveta. D. Ž. ‘ INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO^LJUBLJANA Izvršni odbor sindikata razpravljal KADROVSKA KONSOLIDACIJA Da bi lažje in bolje pripravili javno razpravo o samoupravni organiziranosti in programski usmeritvi delovne organizacije Iskra - Industrija za avtomatiko, katere zaključek bo referendum, so vodstva družbenopolitičnih organizacij na svoji seji 5. aprila in delavski svet Avtomatike na svoji seji 10. aprila sprejel sklep, da v. d. gl. direktorja Stane Preskar pripravi predlog kadrovskih' rešitev, ki bodo zagotovile nadaljnja dela pri konsolidaciji delovne organizacije.. Nova razporeditev je bila utemeljena s tem, da bo odslej poslovodne funkcije opravljal kolegijski poslovodni organ in da drugi krog javnih razprav zahteva temeljite priprave z dodatnimi gradivi. Nova razporeditev bo omogočila tudi kontinuirano nadaljevanje del pri opravljanju tekočih del in nalog po referendumu, ko bo Avtomatika na novo organizirana. Predlagani delavci so že s 1. majem pričeli z opravljanjem del in nalog kot smo se v prvem krogu javnih razprav dogovorili. Izvršni odbor sindikata je dal ponovno vso podporo kadrovski konsolidaciji Avtomatike in zagotovil, da bo v drugem krogu javnih razprav in v času referenduma opravil vse naloge, ki jih kot družbenopolitična organizacija ima. SPREJEM POROČILA O URESNIČEVANJU ZZD V DELOVNI SKUPNOSTI Poročilo je pripravil predsednik 10 Janez Gale. V njem je poudarjeno, da je aktivnost sindikata v naslednjih dveh mesecih vezana na pridobivanje široke podpore kadrovski konsolidaciji ter pripravam na referendum. V skladu z izvajanjem ZZD menimo, da bomo v zakonskem roku uredili in začeli izvajati načela dohodkovnih odnosov v kar nas sili tudi večja delitev dela in fazna povezanost. Po referendumu o novem načinu združevanja v DO, bo potrebno razčistiti tudi premoženjsko stanje dosedanjih TOZD. Obstaja še veliko nalog, ki jih bo moral sindikat v tekočem letu opraviti, tako glede izvajanja določil ZZD, kot pri postopku sprejema programske usmeritve kot samoupravne organiziranost Avtomatike. Pri tem ima bistveno vlogo tudi informatika, za katero sindikat ugotavlja, da je premalo razvita. POVEZAVA SINDIKATA S SZDL V KRAJEVNI SKUPNOSTI, KJER JE SEDEŽ DELOVNE SKUPNOSTI Ugotavljamo, da je povezava med krajevno skupnostjo „Savsko naselje" in našo sindikalno organizacijo zelo slaba. Da na ta način ne bomo mogli Predsednik 10 OOS Janez Gale govori o kadrovski konsolidaciji v Avtomatiki. C ■) ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, n. sol. o., Ljubljana Stegne 17 TOZD - TOVARNA TEHNIČNE KERAMIKE, n. sub. o., Ljubljana, Pipanova pot 18 Odbor za delovna razmerja objavlja potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas za opravljanje naslednjih del: 1. razvijanja, uvajanja in spremljanja metod in tehnik delitve sredstev za osebne dohodke — za enega delavca; 2. vzdrževanja naprav v razvojnem laboratoriju — za enega delavca; 3. administrativ no-tehničnih del — za enega delavca. Za opravljanje navedenih del so potrebna strokovna znanja pridobljena s šolanjem: pod tč. 1: — na višjih šolah ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri; pod tč. 2: — v srednji šoli elektrotehniške ali strojne smeri ali poklic finomehanika; pod tč. 3: — na dveletni administrativni šoli. Za vsa dela je določeno trimesečno poskusno delo in željena praksa na podobnih delih. Prijave za sklenitev delovnega razmerja sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Iskra IEZE, TOZD KERAMIKA, Ljubljana-Šentvid, Pipanova pot 18. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. V________________________________________________-____________________________________V ----------------------------------------------------------------------------- Odprti dan šole Učenci in učitelji Posebne osnovne šole Kranj bomo pripravili odprti dan šole v soboto, 20. maja 1978, c j 8. do 11. ure, in sicer: — v šoli na Zlatem polju, Kidričeva cesta 51 — v oddelkih za delovno usposabljanje na Stritarjevi ul. 7. Pri učno-vzgojnem delu bo lahko prisoten vsak občan. Ko se bo pred šolo ali pred oddelki zbrala skupina občanov, jo bo učitelj pospremil v ustrezen razred. Po ogledu učno-vzgojnega dela bo ob 10. uri v šolski telovadnici prireditev, na kateri bomo izvedli preimenovanje šole. Tudi na prireditev vabimo vse obiskovalce. Predstaviti vam želimo delo in življenje v naši šoli, naše učence, ki so takšni kot vsi drugi otroci. Radi bi povedali vsem ljudem, da naj bo njihov odnos do naših otrok samo človeški. Tak odnos bo v veliko pomoč posebno tistim staršem, ki imajo mogoče večje težave pri vzgoji svojih otrok. Naša šola deluje že ves čas po vojni. Učenci, ki zapustijo šolo po osmih letih, se uspešno vključijo v delo in življenje. Njihovi uspehi so najlepše priznanje za naša skupna prizadevanja. Otroci, ki so vključeni v socialno vzgojo in delovno usposabljanje v oddelkih za delovno usposabljanje, se po končani usposobitvi vključijo v delavnice za delo pod posebnimi pogoji. Tam opravljajo kooperantska dela za OZD Savo in Iskro in prejemajo nagrade za vloženo delo. Ob delu in stalnem vodenju doživljajo srečo, kar jim omogoča naša družbena skupnost. Učence in njihove starše, pa tudi druge ljudi že vseskozi moti naziv posebna šola. S tem nazivom hoče kdaj pa kdaj nepoučena oseba namerno prizadeti, žaliti in ponižati sočloveka. Društvom za pomoč duševno prizadetim je uspelo, da zakon ne uporablja več naziva ..posebna". Tako bo ta dolgotrajna želja po enakem nazivu za obvezno šolo le uresničena. Naša šola se bo poslej imenovala osnovna šola Helena Puhar. Helena Puhar, rojena v Kranju, učiteljica in aktivna udeleženka NOB je bila ob svojih poklicnih in človeških odlikah priznana svetovalka pri razreševanju težjih otroških stisk. K njej so prihajali otroci iz vse Slovenije. Umrla je, ostale pa so njene knjige o vzgoji. Posebna osnovna šola Kranj prispevati k spodbujanju razvoja naprednih odnosov med našo Avtomatiko in krajevno skupnostjo, kar bi zagotavljalo urejanje skupnih potreb in skupno delovanje v skupščinskih družbenopolitičnih skupnostih. Zato nameravamo takoj po referendumu, ki bo vnesel nove spremembe tudi v sindikalno organizacijo iz svojih vrst imenovati predstavnika, ki se bo povezal s SZDL v krajevni skupnosti. IMENOVANJE DELEGATA IN NAMESTNIKA ZA OBČINSKI SINDIKALNI SVET Za delegata je bila imenovana Draga Dornik, za njeno namestnico pa Špela Dittrich. RAZPRAVA O ORGANIZIRANOSTI SINDIKATA V SLOVENIJI je potekala na osnovi izhodišč, ki jih je pripravil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Š.D. Samoupravljanje (Nadaljevanje s 5. strani) boljše, kar delno opravičujejo zgoraj navedeni razlogi, delno pa to, da je v zadnjem letu velika aktivnost delavcev na področju samoupravljanja in družbenopolitičnem delovanju z ozirom na obvezne zakonske uskladitve. Sodelovanje z delovno organizacijo Avtomatika na področju samoupravne dejavnosti poteka v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in statutom TOZD. Obstoječe pomanjkljivosti tega sodelovanja bo bodoča, nova samoupravna organiziranost delovne organizacije če že ne odpravila, pa vsaj precej izboljšala. Gregor Epih Po poti »kranjskih vrhov« Planinska sekcija ISKRE Elektromehanske Kranj prireja v soboto, 27. maja 1978 planinski izlet po delu planinske poti „ Kranjski vrhovi", in sicer od Preddvora čez Lovrenc, Javorjev vrh. Srednji vrh, Mačensko sedlo na Bašeljski vrh ter nazaj čez Kal išče in Preddvor. Tura je srednje težka, zahteva približno šest ur hoje, zato priporočamo dobro planinsko opremo. Zbirališče udeležencev bo ob 6. uri zjutraj pred hotelom Creina. Prijave sprejema Volga Pajk, tajništvo E RO, tel. 2822 do vključno srede, 24. maja. V. Vabljeni! V ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta JANEZA LUNARJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Merilne naprave, TOZD Orodjarna in TOZD Stikala za izrečeno sožalje, podaijene vence, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti sinovi Stane, Francelj, Ivan in hčerka Marica z družinami. ZAHVALA Ob izgubi dragega brata VINKA HAFNARJA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD Merilne naprave za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti sestra Justa Rajgelj in brat Tine Hafnar. ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame KATARINE REŽEK se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Mehanizmi, za izraze sožalja, darovane vence, denarno pomoč, tov. Kleču za poslovilne besede ob grobu ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Stanka z družino, oče Stanko in sin Bojan Razpis XIV. letnih športnih iger Iskre Organizator XIV. letnih športnih iger SOZD Iskra v Kranju - komisija za šport in rekreacijo pri Koordinacijskem odbom osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra, razpisuje tekmovanja v naslednjih disciplinah: Za moške 1. Nogomet 2. Košarka 3. Odbojka 4. Rokomet 5. Kegljanje 6. Šah 7. Streljanje 8. Namizni tenis 9. Balinanje za ženske 1. Košarka 2. Odbojka 3. Rokomet 4. Kegljanje 5. Streljanje 6. Namizni tenis Vsaka delovna organizacija SOZD Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako izmed navedenih športnih disciplin. Na igrah ima prednost tista TOZD, ki je zmagovalka določene discipline športnih iger v delovni organizaciji. V ekipah lahko nastopajo samo člani delovnih organizacij SOZD Iskra. Sindikalne organizacije morajo prijaviti svoje ekipe do 2. junija 1978 na naslov ISKRA Invest servis - Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27, Ljubljana. Tekmovanje bo 23. in 24. junija 1978 v Kranju. r ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA KRANJ A objavlja na podlagi sklepa sveta prodajo naslednjega razhodnega pohištva: 42 lesenih delavniških miz 70 x 100 cm s tremi predali, cena 100 din/kos 1 leseno delavniško mizo 70 x 100 cm brez predalov, cena 50 din/kos 3 lesene delavniške mize 70 x 200 cm brez predalov, cena 160 din/kos, predal 10 din/kos 4 železne delavniške mize 60 x 225 cm s štirimi predali, cena 500 din/kos 2 leseni vitrini brez stekel 125 x 35 x 70 cm, cena 80 din/kos 1 nizka predalčna omara 125 x 35 x 70 cm, cena 100 din/kos 3 razstavljene lesene delavniške mize 70 x 200 cm, cena: zgornji del 80 din/kos, par nog 40 din, predal 10 din/kos 3 pisarniške mize brez nog, cena 60 din/kos 3 pisarniške mize s predali, cena 100 din/kos Na navedene cene priračunamo 25,5 % davek. Ogled je možen dne 31. 5. 1978, od 14. do 16. ure, nakup pa dne 1. in 2. junija 1978, od 12. do 13. ure.. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Tovarna telefonskih enot BLEJSKA DOBRAVA 124 po sklepu odbora za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA RAZVOJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbeni dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok — 6 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog — poznavanje področja telefonije in elektronike Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta in je kandidat lahko ponovno izbran. objavlja prosta dela in naloge dveh VIŠJIH RAZVIJALCEV I. — višja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok — 6 let ustreznih delovnih izkušenj SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA I. — srednja strokovna izobrazba strojne smeri — 6 let ustreznih delovnih izkušenj dveh RAZVIJALCEV I. — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj POMOŽNEGA KONSTRUKTERJA — tečaj ža tehničnega risarja — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj MOJSTRA I. — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok — 6 let ustreznih delovnih izkušenj PLANERJA I. — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj SAMOSTOJNE GA TEHNOLOGA I. — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok — 6 let ustreznih delovnih izkušenj SAMOSTOJNEGA KONTROLNEGA TEHNOLOGA II. — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za vsa objavljena prosta dela in naloge se kot poseben pogoj zahteva poznavanj« področja telefonije in elektronike. . ■ Vloge z opisom dosedanjega dela morajo kandidati poslati v 15 dneh po objav • v __________________________________y ZAHVALA Ob smrti moje mame MARIJANE VIRČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka ERO, za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in zadnje spremstvo žalujoča hčerka Francka Virčič ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta STANETA VIDMARJA v se iskreno zahvaljujeva vsem soc*e,aVfialjft Števcih in Orodjarni za izrečena 5 0vi ; darovano cvetje in spremstvo na I *. zadnji poti. fin*1 in s