127- it, — S. Setos
Naročnina za kraljevino
SHS
M«eečno 15 D. Letno ISO D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
PoStnina pavšašlrana. Posamezna Šssvllke 1 Din.
V Ljsiblfanl, v soboto 3. junlla 1922.
- W ®
p,ačario do:	aSssfflgj,
Liceal"a knjižniCa
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 300.
Ljubljana.
KuEHčsasssasai*
Uprava:
8. Telefon 44.
is! se ne vračajo, m je priložiti znamk i za odgovor.
Sporazum s
gsred mlnist. swet©m
SPORAZUM POMENJA REVIZIJO RAPALLSKE POGODBE. PREVELIKA INTERESNA SFERA ZADRA. NEJASNOSTI GLEDE BAROŠA
Beograd 2. jun. (Izv.) Včeraj popoldne se je sestal ministrski svet kateremu je prisostvovalo 6 ministrov. Na te] seji je poročal min. dr. Krstelj, ki se je Povrnil iz Rima, o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Minister dr. Krstelj je v splošnem ponovil ono, kar je že “Javil novinarjem in je tudi prečital besedilo sporazuma,' ki sta ga parafirala Po en jugoslovanski in italjanski delegat. Definitivna odločitev na tej seji ni Padla. Vendar pa so nekateri ministri Ugotovili, da pomenja ta sporazum čisto navadno revizijo rapallske pogodbe.
dasi se je z uradne strani ponovno zatrjevalo, da ne more biti govora o kaki reviziji. Ugotovili so tudi, da naša država ni popustila samo v vprašanju Zadra, ki dobi preveliko interesno sfero, ampak tudi glede baroške luke, ker je ves sporazum popolnoma nejasen, posebno kar se tiče Baroša. — Zunanji minister dr. Ninčič se je snoči odpeljal v kopališče Ilidže pri Sarajevem in se povrne najbrže že pojutrišnjem z ministrskim predsednikom Pašičem v Beograd. Potem se bo ministrski svet ponovno bavil s to zadevo.
RazošaranSe © sporaiKsna,
nje še večje, ko bo javnost zaznala za definitivno besedilo sporazuma. — Zanimivo je, da demokrati že sedaj poizkušajo vso krivdo zvaliti na radikalce, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker so na Primorju zelo inte-resirani. Radikalci pa s svoje strani trdijo, da je sporazum delo demokratov. Vsakdo mora dobiti vtis, da je zunanji minister dr. Ninčič pravočasno izginil iz Genove in da je prepustil ministru dr. Krstelju parafiranje sporazuma. Zdi se, da bo ministrski predsednik Pašič zavlačeval odločitev, dokler bo to šlo.
Beograd, 2. jun. (Izv.) Javnost se fc&lo bavi s sporazumom med našo državo in Italije in ga razno komentirajo. V splošnem prevladuje nazira-nje, da je za našo državo zelo ne-povoljen In da pomenja zopetno popuščanje napram Italiji. V političnih krogih se govori, da je naša država sprejela take obveznosti, da se mora smatrati sporazum kot dovršeno dejstvo in da se kljub vsemu vpitju in časopisnim vestem o tem ne da več dvomiti. Jasno je* da se je ves sporazum izdelal izključno le vprid Italiji. Zatrjujejo celo, da bo razočara-
StoJaei PmM o st®S;ra§*leBfa &Qi©IsJu.
PROTIC O POSETU V ZAGREBU. UGODNO RAZPOLOŽENJE ZA SPORAZUM. OBLASTNA RAZDELITEV V SEDANJI OBLIKI NEIZVEDLJIVA. REŠITEV ODVISNA OD RADIKALNE STRANKE.
Zagreb, 2. jun. (Izv.) »Slobodna Tri-Buna« prinaša interview svojega beograjskega dopisnika s poslancem Stojanom Protičem. G. Protič je izjavil, da se je mudil v Zagrebu v zasebnih zadevah, da si preskrbi nekaj podatkov, ki Jih potrebuje v aferi Pribičevič-Herci-gonja. On je zelo zadovoljen, ker je našel dragoceno gradivo za ta proces. Ker je politik, je poslanec Protič naravno govoril tudi o politiki. V Zagrebu Se je sestal z dr. Lorkovičem, Marjanovičem, dr Poličem, dr. Pelešem, dr. Dežmanom, dr. Manojlovičem in Stje-panom Radičem. Iz porazgovorov s temi politiki je dobil vtis, da je razpoloženje za sporazum veliko bolj ugodno, kakor se je dalo sklepati iz zagrebških in beograjskih listov. Sporazum bi se
dal takoj doseči, kakorhitro se preneha z dosedanjo napačno politiko. Protič je uverjen, da bi razdelitev države na oblasti, kakor jo želi sedanja vlada, u-stvarila nepremostljiv prepad med Hrvati in Srbi, in zaradi fega se ta razdelitev absolutno ne bo izvedla. Stojan Protič je odgovoril na vprašanje, kaj namerava sedaj začeti, da odvisi njegovo nadaljnje delovanje od končne odločitve radikaiske stranke. H koncu je dejal, da je predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič povodom svojega bivanja v Zagrebu nameraval stopiti v stik s Hrvatskim blokom, da pa je to opustil, kor je minister Pribičevič to namero preprečil s tem da je Davi-doviču stavil ultimat.
Mednarodna trgovska konferenca.
PROTI IZDAJANJU PAPIRNATEGA DENARJA. ZA STALNE CAPINSKE REŽIME IN TRGOVINSKE POGODBE. SVOBODNA PLOVBA
NA DONAVI.
Pariz, 2. jun. (Izv.) Medparlamentarna trgovinska konferenca je imela danes svojo prvo sejo. Med drugim se je bavila s problemom meničnih tečajev in Je zahtevala, naj se ustavi izdajanje papirnatega denarja, da se na ta način omeli naraščanje javnih bremen. Glede trgovinske politike je izrekla konfe-
renca željo, da bi se rada orientirala v zmislu stalnega carinskega režima in sklepanja trgovinskih pogodb na dolge roke. Titre, ki se izdajo na podlagi re-paracijskih dolgov, naj se vržejo v Čim večjem številu na trg. Konferenca je nastopila za svobodno plovbo po mednarodnih rekah, zlasti po Donavi.
PO FAŠISTOVSKIH POBOJIH V BOLOGNI.
Rim, 2. jun. (Izv.) Italijanski mi-jnistrski predsednik De Facta je po-! dal ministrskemu svetu poročilo o položaju v Bologni. Izjavil je, da namerava vlada razsodno postopati, toda varovati hoče avtoriteto vlade zoper vsako nasilje. Ministrski svet je odobril stališče ministrskega predsednika.
POKRETI PROTI SOVJETSKI VLADI.
Varšava, 2. jun. (Izv.) Kakor poroča »Kurjer Varszawski«, se pojavlja v okrožjih Donsk in Kuban, kakor todi v gubernijah Voronjež, Tambov in Rjezan močno gibanje proti sovjetski vladi.
POKOLJI NA IRSKEM.
London, 2. jun. (Izv.) 2e od včeraj divja v Belfastu, kakor poročajo listi, srdit boj. Množica je zapalila več hiš. Doslej je bilo 23 mrtvih.
Pariz, 2. jun. (Izv.) »Petit Journal« Javlja iz Belfasta. V srditem včerajšnjem boju je bilo ubitih 50 oseb, a ranjenih yeč stotin.
London, 2. jun. (Izv.) Kakor poro-Cajo »Daily News« iz Belfasta, se je vnela pri Mugolu bitka med sinfajnovci in ulstrovci. Angleške čete so bile odposlane na bojišče.
NOČNI ZRAČNI PROMET MED
LONDONOM IN PARIZOM.
London, 2. jun. (Izv.) Nočni zračni promet med Londonom In Parizom, ki so ga nameravali uvesti že pred dalje časa, je bil prošlo noč otvorjen.
KONTROLA NAD NEMŠKIMI FINANCAMI.
Pariz, 2. jun. (Izv.) Kakor poroča »Journal«, pošlje reparacijska komisija nemški vladi novo sporočilo, v katerem se bo izjavila o načinu, kako namerava izvrševati kontrolo nad nemškimi financami. Komisija je trdno odločena, da ne pripusti nikakega zlorabljanja.
ŠVEDI ZAVRNILI DOGOVOR Z RUSIJO.
Stockholm, 2. jun. (Izv.) Švedski državni zbor je odobril predlog, da se zavrne vladni načrt glede gospodarskega dogovora z Rusijo.
ODGODITEV MEDNARODNEGA
POSOJILA ZA NEMČIJO.
Pariz, 2. jun. (Izv.) »Matin« javlja: Odbor za mednarodna posojila je po dvodnevnem zasedanju sklenil, da se seje ponovno odgode za teden dni. »Matin« je baje izvedel od visokega državnika, da se bodo tekom te dobe bavile vlade s to zadevo. Ni pa pričakovati, da pride do rešitve tega problema.
ULTIMAT BOLGARIJI RADI VPADOV ČETAŠEV V MAKEDONIJO.
Beograd, 2. jun. (Izv.) Povodom vpadanja bolgarskih četašev v Makedonijo je minister za notranje stvari dr. Marinkovič začel zbirati potrebne podatke za sestavo pritožbe na zvezo narodov. Bolgariji se namerava izročiti ultimat, v katerem zahteva naša vlada naj bolgarski kabinet prepreči vpadanje bolgarskh Četašev na jugoslovansko ozemlje. Ta ultimat se v par dneh izroči bolgarskemu poslaniku Todorovu. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo naša vlada zahtevala, naj se imenuje mešana komisija jugoslovanskih in bolgarskih delegatov, ki naj o tem razmišlja, kako naj se za vedno odpravi četaška nevarnost. Ta komisija naj deluje v raznih obmejnih krajih in naj na licu mesta ukrepa vse potrebno. Vojni minister je že pred enim mesecem vedel za vpade četašev in je zahteval od vlade, naj ob bolgarski meji ustvari pas, na katerem naj se proglasi izjemno stanje. Vlada pa je ta predlog odklonila, ker ni utemeljen v ustavi.
SPOR MED KUMANUDIJEM IN FINANČNIM ODBOROM. Beograd, 2. jun. (Izv.) Spor med finančnim ministrom dr. Kurnanudi-jem in finančnim odborom še ni poravnan. Javljajo, da so radikalci in tudi velik del demokratov zelo nezadovoljni s proračunskim zakonom in da bodo takoj po kraljevi poroki zahtevali velike izpremembe. Med radikalci je struja, ki trdi, da so nekatere zahteve finančnega ministra dr. Kumanudija upravičene, zlasti kar se tiče uvedbe novih davkov. Ti krogi so zlasti za to, da se uvede progresivni davek na premoženje, ki naj bi znašal kvečjemu 2 odstotka. Radi bi tudi, da se zviša zemljiški davek in uvedejo nekateri dodatni davki. Zdi se, da bo to vprašanje povzročilo v vrstah vladne večine še velike spore.
MARŠAL FRANCHET D’ ESPE-RAY PRI POROČNIH SVEČANOSTIH.
Beograd, 2. jun. (Izv.) Jutri zvečer pride semkaj francoski maršal Franchet d’ Esperay, ki bo pri poročnih svečanostih fungiral kot ofici-elni zastopnik francoske vojske. Z njim pride tudi bivši francoski poslanik na našem dvoru Fontaine, ki bo zastopal francosko vlado. V pande-ljek priredi maršal Franchet d’ Es-peray v hotelu Srpski kralj slavnostno večerjo, h kateri je povabljenih 50 višjih častnikov naše vojske in ugledni zastopniki francoske kolonije. Belgijskega kralja bo pri poroki zastopal poslanik Delcoine.
REŠKA VLADA IZDA RDEČO KNJIGO.
Kraljeviča, 2. jun. (Izv.) Predsednik reške vlade dr. Zanella je poslal ministrskima predsednikoma in ministroma zunanjih poslov Jugoslavije in Italije brzojavko, v kateri najodločneje zavrača trditev, da je deloval v tem zmislu, da se moti dosedanje razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Obljubil je, da bo prihodnji teden izdala reška vlada rdečo knjigo.
Borzna poročila.
Curih, 2. junija. (Izv.) Berlin 1.95, New-york 523.50, London 23.33, Pariz 47.70, ML-lan 27.25, Praga 10.125, Budimpešta 0.64, Za-greb 1.86, Bukarešta 3.975, Varšava 0-H Dunaj 0.0475, avstrijske krone 0.04875.
Berlin, 2. junija. (Izv.) Dunaj 2.355, Budimpešta 32.50, Milan 1418.20, Praga 525.80, Pariz 2496.85, London 1213.45, Newyork 271.41, Curih 5233.45.
Praga, 2. junija. (Izv.) Dunaj 0355, Berlin 19.025, Rim 269.25, Budimpešta 6.09, Pariz 470.50, London 229.125, Newyork 5135, Curih 986, avstrijske krone 0.38, italijanske lire 26635.
Dunaj, 2. junija. (Izv.) Zagreb 41.345— 41.405, Beograd 165.38—165.62, Berlin 43.825 —43.925, Budimpešta 14.17—14.23, London 52.575—52.625, Milan 614.70—61530, New-york 11.794—11.806, Pariz 1074.50—1075.50, Praga 229.40—229.60, Sofija 87.45—87.55, Curih 2253.75—2256.25. Valute: ameriški do-* larji 11.719—11.731, bolgarski levi 86.45— 86.55, nemške marke 43.90—44, angleški funti 52.375—52.425, francoski fraukl 1069.50 —1070.50, italijanske lire 610.70—611.30, jugoslovanski dinarji 165.38—165.62, romunski leji 78.44—78.56, švicarski franki 2243.75— 2246.25, češkoslovaške krone 229.40—229.60, madžarske krone 14.195—14355.
Zagreb, 2. junija. (Izv.) Devize. Berlin 2635—28, Bukarešta 48—49, Milan 37135—
372.50, Mewyork (ček) 70—71, Pariz 640— 645, London 320—321, Praga 138—139, Švica 1333—1360, Dunaj 0.62—0.64, Budimpešta 8.70—8.75. Valute: ameriški dolarji 69.70.25, nemške marke 27—28, italijanske lire 365 —368.
Beograd, 2. jun. (Izv.) Devize: Berlin
26.50, Dunaj 0.64, London 315, Pariz 647, Milan 372, Praga 137.50. Valute; ameriški dolarll 69, romunski leli 50.
Sporazum z Italijo.
Po vseh vesteh, ki prihajajo iz Beograda, izgleda, 'da je sporazum z Italijo končno vendarle dosežen. Iz Izjav naših vodilnih mož in vladinega tiska izhaja, da je ta sporazum za našo državo ugoden. Poglejmo od blizu na ta sporazum in na njegove glavne določbe.
2e tekom pogajanj v Genovi je padalo v oči, da se ista vrše predvsem radi Zadra in da se vprašanje Reke, Baroša, Bankine in Delte sistematično zanemarja. Medtem ko so o zadrških pogajanjih izaajali številne in gostobesedne komunikeje, so sestavljeno reško vprašanje namenoma zanemarjali ali vsaj javnost o tem namenoma puščali v neznanju. Iz italijanskega časopisja pa te dni zaznajemo pravi razlog temu početju. Ravnokar je senator Contarini, ge-neralni tajnik zunanjega ministrstva in glavni ekspert v reškem vprašanju, podal italijanskemu časopisju pomembno izjavo. Iz le izjave izhaja, da je Italija položila glavno težino na rešitev zadrskega vprašanja, da se je pa reško vpra-šanje, recimo samo formalno rešilo, ker se je sestavila posebna šestčlanska komisija, ki bo reševala šele na licu mesta mejna in ostala politična vprašanja reškega gospodarskega področja in države. Torej v reškem vprašanju se pravzaprav ni storilo ničesar definitivnega. Zanimivo je vedeti za kako ceno je pravzaprav naša država pristala na rešitev zadrskega vprašanja in tako zadovoljila italijansko javnost in diplomate. Ta cena obstoja v tem, da so Italijani pristalt na šestčlansko komisijo, obljubili izpraznitev severnega dalmatinskega pasa in pa kar je samo navidezno poglavitno, ker so pristali in priznali znana zatrdilb grofa Storže v pismu na Trum biča. Po tem pismu pripada Baroš z Bankino tn Delto jugoslovanski državi. Brezdvomno so Italijani v zadrskem vprašanju dobili zadovoljivo rešitev, medtem ko je Jugoslavija, razven izpraznitve treU jega pasu, odnesla pravzaprav same obljube. Kajti ravno obljuba, da bo šestčlanska komisija določila natančne meje reške gospodarske enote in pa tozadevna izjava senatorja Contarinija priča, da bodo Italijani v tej šestčlanski komisiji uveljavljali vse zahteve po baroški luki. Če strnemo izjave ministm Krstlja, senatorja Contarinija, naše in italijanske uradne vesti, prihajamo do zaključka, da se je reško vprašanje prazaprav rešilo v smislu kondominija, v katerega pa bodo na žalost pripadali tudi kraji, ki po jasnem besedilu rapallske pogodbe pripadajo nam. Italija priznava jugoslovansko suvereniteto nad vsemi kraji, ki so zabeleženi v rapallski pogodbi in v dodatnem pismu grofa Sforze na Trumbiča. Toda jugoslovanska vlada pristaja po drugi strani na idejo kondominija prisvaja šestčlansko komisijo, ki bo, kakor rečeno, določila obseg svojega delokroga, ki bo torej na licu mesta ugotovila ali spada tudi Baroš, Delta in Bankina v gospodarsko zajcdnico reškega pristanišča.
Brez dvoma je, da ne smemo gledati na delo naših zunanjih ministrov iz koterijskega ali strankarskega stališča. Mislimo, da je za nas jadransko vprašanje, v kolikor se sedaj tiče reškega vprašanja, bolj trgovinskega značaja. Glavne strateške pozicije so se dosegle z rapallsko pogodbo. Dasi niso po vsem povoljne, vendar prilictio odgovarjajo naši sedanji mednarodni moči. Naša država pa potrebuje predvsem velika pljuča na jadransko morje, naša trgovina mora najti mirne izhode na svetovna tržišča. Iz tega vidika so vsi malenkostni uspehi in neuspehi in male kilometrske dimenzije okoli Zadra in Reke pravzaprav postranskega pomene. Mi potrebujemo veliko bolj miru, urejenega razmerja s sosedi in velikega, prav velikega gospodarskega in trgovinskega razmaha. Napram temu so teritorijalne posameznosti nevažne. Eno pa je gotovo, ravno v interesu velikega gospodarskega razmaha, ki je predpogoj naše bodoče moči in veličine, da pridemo do pravilnega in mednarodno neovrgljivega razmerja do našega soseda. Sporazum glede reške mešane komisije, glede Baroša itd. pa je netočen, nejasen in vsebuje velike kali bodočih sporov. In to je ravno poglavitno za italijansko politiko napram nam. Celokupna njena politika napram Jugoslaviji teži za tem, da ohranjuje na isločni obali Jadranskega morja neredna vprašanja, ognjišča nemirov in neredov. In to pa zopet radi tega, ker hoče zagvozditi naš gospodarski napredek
lz tega vidika moramo presoditi najnovejši sporazum z Italijo, ki daje Italiji povoljno rešitev zadrskega vprašanja, nam pa reški kondominij z dvolično in nezanesljivo bodočnostjo.
Hastogj slov. zastopnika v koroškem deželnem zboru.
Celovec, 2. jun. (Izv.) Deželni zbor je razpravljal o proračunu za leto 1922. V debati je izjavil zastopnik slovenske gospodarske stranke župnik Poljanec, da bo glasoval proti proračunu, ker hoče na ta način izraziti, da slovensko prebivalstvo nima zaupanja v vlado, ker se ta ne
ozira na pravice, katere jamči slovenskemu narodu mirovna pogodba, zlasti na polju šolstva. Oni Slovenci, ki leta 1920 niso glasovali za Avstri* jo, nočejo sedaj rušiti državne zgradbe, zahtevajo pa izpolnitev narodnih zahtev, brez katerih ne more priti do sprave.
NADALJNA RAZPRAVA O VOLILNEM ZAKONU.
Beograd, 2. jun. Ozv.) Danes so radikalci in demokrati ločeno nadaljevali razpravo o načrtu volilnega zakona. Demokratski poslanci in nekateri člani glavnega odbora stranke so se sestali v kabinetu ministra za notranje stvari dr. Marinkoviča, ki jim je poročal o tem vprašanju. Nekateri poslanci so se izjavili proti stališču, ki je bilo sprejeto na konferenci poslancev večinsk. strank. Posebno ostro so kritizirali predlog radikalcev, po katerem okrajni kandidat ne sme kandidirati v okrožju. Sprejeta sta bila predloga ministra Pribičeviča o količniku in ministra Marinkoviča o onih volilnh listah, k ne dosežejo količnika. Radikalci so se danes bavili z vprašanjem količnika. Tudi oni so sprejeli predloga Pribičeviča in Marinso-viča in s tem opustili čisti količnik. — Vprašanje nosilca liste se danes ni obravnavalo. — Konference se bodo jutri nadaljevale in bodo poslanci zopet razpravljali o volilnem zakonu. Najbrže se bo naziranje konference jutri redi-giralo in pride potem pred klube.
GOVORICE O NEMIRIH POVODOM KRALJEVE POROKE.
Beograd, 2. jun. (Izv.) Današnja »Pravda« prinaša na vodilnem mestu članek o sovražnikih, ki obdajajo našo državo z vseh strani. List ugotavlja, da so poizvedovanja in preskave oblastev dognale, da se z madžarske in bolgarske strani namerava za vsako ceno povzročiti nemire povodom kraljeve poroke in tako motiti vso svečanost. Zaradi tega obstoja baje nagnenje za spl. stavko, ki se je pojavila zadnje dni. Po zatrjevanju lista podpirajo baje tudi neki domači elementi to agitacijo ino-zemcev, zlasti dr. Drinkovič in hrvats ski blok.
NOV PAPEŽEV NUNCIJ V BEOGRADU.
Rim, 2. jun. (Izv.) Msgr. Pellegri-netti je bil imenovan za papeževess nuncija v Beogradu.
London, 1. junija. (Izv.) Šest mili**' nov prebivalcev kitajske pokrajine Hu-nan ogroža silna lakota. Ljudje umiram v množicah. Celo ljudožrstvo se is ponekod pojavila
SflralN?.
O korupciji.
Pri nas že ne more človek dobiti v roke političnega lista, ne da bi dnevno trčil na toliko in toliko slučajev, ki spadajo pod skupno ime »korupcija«. Za danes bomo pustili ob strani marsikaj, kar je v zvezi s pojmom korupcije, in se bomo v glavnem omejili na vpliv, ki ga Ima korupcija na državo, oziroma državljansko mišljenje ljudstva.
Predvsem je treba omeniti da je korupcija velika v civilizatorno nižje stoječih državah, kjer nimajo široke plasti naroda nobenega vpogleda in zlasti vpliva na državo, kjer sta istovetna pojma vladanje in izžemanje ljudstva. Ugoden teren za korupcijo pa so tudi civilizirane države, ki so jako centralistična upravljane in je upravni ustroj vsled tega tako urejen, da skoro ni mogoče priti ali vsaj ne lahko korupciji na sled. Kajti med mestom, kjer se je izvršila korupcija, in med kontrolnim mesto je toliko vmesnih inštanc, da stvar le redko pride — vsled raznih vzrokov — pred oči kontrole. Ce ne blagovoli biti kontrola — slepa!
O tem bi se dalo mnogo pisati, pa to o priliki. Oboje pa, bodisi nizka civilizacija, bodisi centralizem, kaže na politično nedozorelost ljudstva, ki flegmatično gleda v svet in prepušča skrb za svoj blagor drugim. Tukaj bi lahko navedli iz Romunske in Mad-jarske marsikatero zgodbo. Da so dobe, kakor je naša, ki ima za seboj svetovno vojno, ki je drastično pokazala, da je denar moč, posebno ugodna tla za bacil korupcije, ni treba posebej povdarjati, kakor bi bilo odveč, karakterizirati korupcijo z moralnega stališča.
Dokler se uganja korupcija na način, da se je ljudstvo ne zaveda, nima stvar drugih posledic kot obogatenje enih na račun drugih in osiromašenje poslednjih. Kritična pa postane stvar, ko se narod zave, da se dela korupcija na njegov račun. Kajti prizadeti takoj občuti, da so v državi dvoje vrste državljani: eni, ki jim zakon prepoveduje to in to, in drugi, privilegirani, ki jim zakon to dovoljuje in če ne naravnost dovoljuje, pa jim vsaj ne brani. Prvi se po pravici čutijo izkoriščane in skušajo strmoglaviti izkoriščevalce in režim, na katerega se izkoriščevalci opirajo. To je bistven vzrok vseh dosedanjih soci-jalnih revolucij, vse drugo so bila več ali manj samo accidentia.
V državi pa, kakor je naša, kjer n!, ljudstvo homogeno, je korupcija tem večji zločin nad državo. Kajti ljudstvo v svojem instinktu jako dobro čuti, kje je kultura in civilizacija in kje je ni. In ni boljšega sredstva, da omrziš ljudstvu novo državo, kakor da mu daš občutiti, da je padlo v razmere, ki stoje v duševnem oziru nižje od nekdanjih. Zato kličemo v imenu države in naroda: Če obstoja kje le sum korupcije, se mora stvar pred kompetentnim forumom nemudoma razčistiti In morajo biti krivci, — pa naj so to tisti, ki uganjajo korupcijo, ali tisti, ki po krivem koga obdolže — kaznovani od zakona In družbe. Salus rei publicae suprema lex esto!
Menija in Slovenci.
(Dopis iz julijske krajine.)
Slovenci smo ves čas od svojega narodnega preporoda hrepeneli po narodni samoupravi. »Zedinjena Slovenija je bila naš ideal, za katerega smo se borili od dobe taborov dalje, ir v tako, kakor je bila Hrvatom 'ijvišji ideal neodvisna trojedina kraljevina Hrvatska.
.‘.ko smo v nadaljnem razvoju .svojega političnega stremljenja Slo-. aoi isto kakor Hrvatje potisnili tak n ideal na drugo mesto kot nekak
Oj — minimalen program ter se o-
ijoii višje ideje: neodvisne Jugo-cd Karnskih alp do Soluna, U ; d nismo niti najmanje mislili na ,ko državo, ki se je izumila v obliki (.raljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na centralistično državno obliko, 7 kateri izgine naše stremljenje po .samoupravi. Mislili smo na državo, Ki bo obsegala vse Slovence, Hrvate Srbe in tudi Bolgare, v kateri si lepo po bratsko razdelimo upravo in vlado. Nikomur ni padlo na um, da bi kjerkoli hotel brat zagospodovati nad bratom, kajti tako gospodstvo boli bolj nego tiranije tujca. Vedeli smo dobro, da naša dobrobit, naša moč aa zunaj zahtevajo polagoma popolno zlitje v eno samo veliko družino, ali mislili smo to zlitje tako, da se Izvrši polagoma, tekom par stoletij, ob sodelovanju in sporazumljenju vseh bratov. Danes še nismo vsi enaki ne po jeziku, ne po kulturi, ne po tradicijah, hočemo pa postati vsi — •no veliko državno in narodno telo.
2e smo se popolnoma vživeli v za-Sdtek tega procesa, tega zlitja v eno IftJmenovall amo se — Jugoslovane.
v novejšem Času Srbom na ljubo Ju-goslovene. Dolgo časa je našlo to imenovanje pri Hrvatih odpor. »Jugoslovanski klub« v dunajskem parlamentu se ni mogel osnovati vsled odpora Hrvatov, čel: Jugoslovena nema, ml smo in ostanemo Hrvatje. Ali po par desetletjih je bil prebit tudi ta led in na Dunaju smo imeli Jugoslovanski klub, z imenom Jugoslovani smo označevali skupen narod Slovencev, Hrvatov in Srbov, a mislili smo na tihem tudi na Bolgare. Jugoslavija je postala naš najvišji ideal, za katerega smo se borili in trpeli po ječah, kazematah, v pro-gnanstvu In internatih.
Ali mesto Jugoslavije smo dobili smešno obliko kraljev. Srbov, Hrvatov in Slovencev. S smešnimi gestami in razlogi so odklonili ime, ki bi naj-bojle označevalo naše edinstvo, — in vsilili so nam oficijelno ime, ki naj vsernu svetu dokumentira, da nismo eno, da smo troje različnih narodov. (Govore o plemenih, ki je višji pojem akor n. pr. mongolsko pleme, indo-germansko pleme.) In razcepljenot že v imenu so nam vsilili — najhujši centralisti sedanjega režima. Ali je res, da ti ljudje mislijo edino na prvi del, na imenovanje: Kraljevina Srbija?! Koncem konca bi tudi taka rešitev ne bila nikaka nesreča, ali čemu brutalno vsiljevati nekaj, kar more priti samo po sebi kot rezultat pametnega sporazuma in naravnega razvoja?!
Nesreča je hotela, da pol milijona Slovencev in Hrvatov živi zunaj mej kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naš narod v Italiji ni obupal nad svojo prihodnostjo. Narodno, politično, kulturno, socijalno in gospodarsko se giblje bolj živahno nego kdaj koli poprej. Kmalu že ne bo vasice, ki ne bi imela svojega društva, zadruge itd. — in narodna zavest je prispela na tako stopnjo, da smo začeli imponirati svojim tlačiteljem. Že ne vedo več, kaj bi z nami počeli. Naš odpor je že nadkrilil njihovo pohlepno gospodarstvaželjnost.
V naši Julijski Krajini se borimo skupno z domačim furlanskim ljudstvom za — avtonomijo. Naši rojaki onkraj meje odobrujejo naš boj in najbolj centralistični vaši listi sramežljivo beležijo našo titansko borbo za
— avtonomijo. Zakaj nas ne podpirate, bratje, tudi vi vsi do zadnjega z enakimi političnimi cilji, zakaj vi opuščate ime Jugoslavija, narod ju-gclovanski in se cepite v Srbe, Hrvate in Slovence? Kako hočete da mi
v Italiji vstrajamo za imenovanje, da srno Jugoslovenl, naš jezik ne več slovenski ali hrvatskl, marveč edino
— jugoslovanski. AU naj mi v Italiji bolje označujemo bodoči naš najvišji cilj popolnega zlitja v eno — nego
vi tam preko? Ali ne vidite, kako nas ovirate v boju za naš obstanek, za našo boljšo bodočnost?! Dajte državi, kar ona potrebuje, da bo na zunaj močna (vojska, saobračaj, pošta in brzojav, zunanja politika, pomorstvo, če hočete tudi smernice glede na šolstvo in trgovino ), ali izvedite notranjo konsolidacijo v smislu resničnega bratstva in sporazuma, u-redite si državo tako, da bodo zadovoljni vsi posamezni udje, ki danes še niso eno, pa želijo tekom časa to postati. Moč države ni in ne sme biti le na bajonetih in v centralističnem sestavu, marveč in pred vsem v ljubezni in zadovoljnosti, ki naj vlada v vseh delih jugoslovanskega naroda.
Jugosloveni v Italiji z žalostnimi čustvi spremljamo borbo med centralizmom in avtonomističnimi strankami pri nas, ker Še posebe vidimo, kako nas s tem ovirate v našem boju za našo avtonomijo.
— Posebni vozovi za udeležence na kraljevi poroki. Za one, ki se bodo peljali o priliki kraljeve poroke v Beograd se bo dostavil dne 7. t. m. v Mariboru na glavnem kolodvoru v vlaku 43 (odhod 5.20) en voz, v Ljubljani na glavnem kolodvoru vlak St 42 (odhod 5.40) pa dva voza. V Zidanem mostu se tl vozovi združilo v poseben vlak 513-11, ki se priključi v Zagrebu na poseben vlak St. 17 (odhod 11.15) s prihodom v Beograd 1.30 (8. t. m.) Za povratek bo pripravljen poseben vlak, ki se odpelje S. t m. ob 20.40 s prihodom v Zagreb ob 11.15 in odhodom iz Zagreba 12.46. Vsi udeleženci, ki imajo tozadevno predpisano legitimacijo od policijske ali politične oblasti dobe polovično vozno ceno. Vozpvi bodo imeli posebne napise in priporočamo vsem, ki se bodo ta dan peljali v Beograd, da stopijo sajmo v te vozove.
Repertoar Narodnega gledaliiča v Ljubljani.
Drama.
Sobota, 3. junija »Lillom«. C.
Nedelja, 4. Junija »Peterčkove posledn'e sanje*. Otroška predstava. Začetek ob .). popoldne. Izven.
Pondeljek, 5. junija »LfUom. Izven.
Torek, 6. Junija zaprto.
Opera:
Sobota, 3. Junija »Triptychon«. B in D.
Nedelja, 4. junija »Trovatore«. Izven.
Ponedeljek, 5. junija »Faust«. Oostovanie g. Sergeja Nikolajeviča iz Novega Sida.
Torek, 6. Junija Pevski in baletni veder kubanskih kozalcov. Izven.
Peto leto.
Kdo se ne spominja živahnega gibanja med našim narodom, ko je šel po našh mestih, trgih in vaseh preraja-ioči glas maj'ske deklaracije, ki Je kakor plaz vse potegnila za seboj. Pred petimi leti je bilo to. Takrat smo začutili vsi, da prihaja novo življenje. 3. decembra 1. 1917. so se nato zbrali slovenski, hr-vatski in srbski poslanci brez razlike strank v Zagrebu ter izjavili: »Zbrani politiki so složni v tem, da je potrebna koncentracija vseh strank in skupin, ki stoječ na stališču narodnega edinstva in naslanjajoč se na načela narodne samoodločbe zahtevajo narodno neodvisnost in na demokratskih temeljih urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.«
To je bila izpoved Jugoslovanskega idealizma, globoke vere v našo nacijo-nalno in državno bodočnost. In potem je prišla reakcija, strašnejša, kakor bi jo bil mogel takrat zamisliti največji pesimist. Danes stojimo takorekoč ob razvalinah naših najponosnejših sanj, našh najdrznejših zamislekov. V svoji kratki politični zgodovini imamo že politične atentate in politične umore. Parlament, ki bi moral biti ponos države in njen najsilnejši glasnik, je samo še glasovalni aparat, karikatura javnega zastopa. Cele skupine naroda so izločene od javnega sodelovanja, hrvatski narod sploh ne pozna naše državne presto-lice in Jo popolnoma ignorira, slovenski narod je v opoziciji in tudi izdaten del srbskega naroda je nezadovoljen. Le najreakcijonarnejši elementi v državi sede na vladi. Razpalili so že vse strasti in vzbudili vse sile, ki morejo uničiti temelje te države, poživili so vsa plemenska, verska, socijalna in stanovska nasprotja. Nikjer nismo videli niti najskromnejše državniške moči, ki bi usmerila našo politiko v smislu pomir-jevanja, konsolidacije in streznenja. In vendar bi bila potrebovala naša država vsaj petdeset let tihega koncentracijskega, socljalnega in kulturnega dela.
Vsa idejna moč naših državnikov se Je izživljala v vladnem komisarijatu. To je bil njihov simbol in njihovo delo za državo. Komisar Je vladal v Zagrebu, prestollcl Hrvatske in vladni komisar je zavladal nad belo Ljubljano. Samo bebec ali pa najljutejši samodržec more misliti, da se je to zgodlio v korist dr-živnega edinstva in ljubezni do skupne domovine.
V kratki dobi petih let je nesposobna in reakcionarna vlada zabrisala vse sledove jugoslovanskega idealizma, na njegovih razvalinah pa stoli poliejiska uniforma, orožniška karabinerka in prav v ozadju pa že celo ponesrečena kopija italijanskega fašizma ...
To je bilanca demokratsko - radikalnega vladanja...
Politične vesti.
.Visoka diplomacija — celo prt svincu.
Znano Je, da se politiki in državniki, kadar Jih kdo vpraša za vsakdanjo reč. na katero jim je neprijetno odgovoriti, skrijejo za fraze in besede, ki se imenujejo visoka diplomacija. Visoke diplomacije so se poslužlli tudi mladini in z visoko diplomacijo odgovarjajo na jako enostavno reč, to Je na koroški svinec, na ogoljufani propagandni fond za Koroško in na »pofruštkani« vseučeliški fond. Visoke diplomacije se poslužujejo kljub temu, da se da na stvar tako enostavno odgovoriti, kakor le kaj. Ali ste goljufali ali ne, to Je vprašanje! Q. Ka-menarovič pravi, da ste, vi pa mesto da bi odgovorili, da niste, govorite o vsem mogočem, samo o svincu in goljufijah ne. Čudimo se le, da vam gosp. državni pravdnik ne pripomore k temu, da bi enkrat govorili tudi za navadne smrtnike razumljivo. In g. državni pravdnik ima tako prijetna sredstva, kakor so temnica, kjer bi bilo nalašč za vas, da bi lahko premišljevali o požrtvovalnem državotvorstvu! Jutri pa spet kaj.
Albanska pošlje deputacijo h kraljevi poroki.
Beograd, 1. jun. (Izv.) Albanska vlada je obvestila jugoslovanski kabinet potem našega upravnika v Tirani, da bo k poroki kralja Aleksandra odposlala posebno deputacijo.
Odkritje spomenika nepoznanemu junaku.
Beograd, 1. junija. (Izv.) Danes je bil na gori Avala pri Beogradu ob veliki udeležbi občinstva odkrit spomenik nepoznanemu junaku. Odkritje je bilo zelo svečano. Med drugimi so prisostvovali slovesnosti predsednik narodne skupščine dr. Ribar s tajnikom dr. Janjičem, volni minister general Vasič, načelnik celokupnega orožnlštva, beograjski župan in mnogo zastopnikov raznih društev Itd. Med drugimi Je dala tudi vlada po svojem zastopniku položiti na grob nepoznanega Junaka lep venec. Popoldne Je spomenik posetil tudi kralj Aleksander.
Oblini zbor Jadranske banke d. d.
v Beograda.
V soboto, 27. maja t. L se Je vršn
v prostorih Jadranske banKe v L5 ljani redni letni občni zbor tega zavo . Iz obsežnega letnega poročna, ki g podal delegirani član upravnega oono-ra, ravnatelj Jadranske banke g. uro Kamenarovič, izhaja, da znaša čisti dobiček za poslovno leto 1921 Din. 4 m liione 522.986.14, iz katerega se je najprej dotiral redni rezervni fond z zneskom Din. 500.0G0. Nadalje je sklenil občni zbor izplačati za minolo poslovno leto 5 odstotne dividende v skupnem znesku Din. 1,500.000 in 7 odstotne su-perdividende v skupnem znesku Din.
2,100.000	skupaj 12 odstotno dividendo, tako da se bo z dnem 10. junija t 1. začel izplačevati kupon št. 16 delnic Jadranske banke po Din. 12 (dvanajst) za vsako delnico. Slednjič je občni zbor sklenil, povišati akcijsko glavnico, ki J® doslej znašala Din. 30,000.000 na znesek Din. 100,000.000. Upravni odbor je bu pooblaščen, da izvede sklenjeno povišanje stopnjema v ugodnem trenutku.
iz bilance je razvidno, da je pri dranski banki naloženega tujega denarja za skupaj Din. 450,522.943.02 in da J® celokupni promet Jadranske banke v preteklem letu znašal Din. 30 milijard in 79,591.930.78, sam promet na banč-nih blagajnah pa Din. 3 milijarde in 439,555.073.94. Likvidna sredstva banke z 31. decembrom 1921 so znašala Din. 252.882.373.44.
Kedaj je treba škropiti vinograde.
Pri škropljenju vinogradov Je najvažnejše, da se vrši o pravem času. Osobito velja to o prvem in drugem škropljenju. Prvo škropljenje je treba izvršiti poprej, nego okuži peronospora trto po svojem prvem poletnem semenu (trosih). Učenjaki, ki se pečajo z biologijo (živi jenleslovjetn) peronospore so dognali, da gre prva okužba od zemlje potom pomladnih trosov. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici meseca majnika vrže klice (pomladne trose) peronospore na najspodneje liste trte, kjer se razvijejo in razmnože tekom 10—12 dni. To je inkubacijska (va-lllna) doba peronospore v tem času. Ako pade proti koncu te dobe zopet dež, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose in ti so še le nevarni splošni okužbi vinogradov. Predno ti poletni trosi okužijo trte, morajo biti trte proti njim zavarovane, to je poškropljene s strupeno bakreno soljo (galico, bosnapasto itd.), ki jim ne da izrasti. Kakorhitro izkale, jih strupena bakrena sol uničj. Dobro poškropljena trta je pred njimi varna. Škropljenje učinkuje torej le preventivno (zabranjevalno), ne pa kurativno (zdravilno). Letos je padel prvi izdatni dež 27. majnika. Ako bo po preteku 10. do 12 dni zopet deževalo, je pričakovati okrog 6. do 8. junija prve poletne trose peronospore na najspodnejših listih trt, ki so vidni v obliki rahlih belih Us. Ti trosi okužijo vse trte v vinogradu in ko pade zopet dež, trosi izkale ter se zarastejo v notranjščino vseh zelenih trtnih delov (listov, grozdov). Do takrat mora biti trta poškopljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte vsaj do 8. junija. Le če vlada suho vreme, čakate lahko tudi dalje, a ne čez 10. junij. Drugo škropljenje sledi 14 dni za prvim, tretje tri tedne za drugim. Trikratno škropljenje zadostuje v normalnih letih popolnoma. V mokrem poletju škropimo v krajših presledkih štirikrat aa leto.	B. Skalicky.
H- Lokalna železnica Ljubljana— Vrhnika. 1. junija so bile izžrebane sledeče zadolžnice 4 odstotnega prioritetnega posojila del. družbe lok. žel. Ljubljana — Vrhnika iz leta 1898. štev. 37, 57, 102, 131, 244, 259, 383 in 396. Vrnitev gotovine se vrši izza dne 1. avgusta 1922. Razun navedenh številk se bodo izplačale 1. avgusta 1922 tudi leta 1919 izžrebane številke 65, 117 in 269.
+ Dolenjske železnice. 1. junija 1922 so bile izžrebane sledeče zadolžnice 4 odstotnega prioritetnega posojila del. družbe Dolenjskih železnic 1z leta 1892: štev. 23, 276, 301, 598, 729, 1145, 1161, 1295, 1316 in 1345. Vrnitev gotovine se vrši izza dne 1. decembra 1922.
-f Dobava desk, plohov in tramov. Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 3. julija ‘tl. ob 11. dopoldne v pisarni Tobačne tovarne v Ljubljani ponovno ofertalno licitacijo glede dobave desk, plohov in tramov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
'+ Dobava mesa. Pismene neposredne pogodbe glede dobave mesa za čaš od 1. julija do konca septembra 1922, ki bi se imele skleniti 8. junija tL pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandah vojnega okruga v Celju m Mariboru ter pri komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici, se bodo sklepale istotam 13. junija tl.
+ Dobava kruha. Pismena neposredna pogodba dne 7. junija tl. ob 10. uri dopoldne pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici, ki bi se imela skleniti za pečenje kruha iz državne moke za potrebo garnizije Slovenska Bistrica, se bo sklenila istotam 12. junija tl.
’+' Druga internacijonalna vzhodna razstava in sejem v Lvovu se vrši od 5. do 15. septembra t. 1. Pod zaščito poljske vlade in s pomočjo mestne uprave, trgovske in industrijske zbornice in vseh velikih gospodarskih organizacij bo Vzhodna razstava in sejem obiskovana po kupovalcih iz vseh dežel, posebno iz centralne in vzhodne Evrope. Uspehi lanskega I. sejma so bili sledeči: na 25.000 štirijaških metrov obsegajočem prostoru je razstavilo preko 1500 razstavljalcev. Razstavo je obiskalo skoraj pol milijona oseb, ki so nakupile za 25 miljard polj. mark blaga. Izmenjava produktov severovzhodnih dežel s produkti Jugoslavije se z vsakim letorfl veča, kar je dokaz, da so vzhodni semnji za jugoslovanske producente in kupovalce izredne važnosti. Pojasnila se dobivajo pri »Targi vzhodnie« v Lvovu in pri tržnem zastopstvu Aloma Company v Ljubljani.
-f Bosansko-hercegovska razstava v Beogradu. V dnevih poročnih slavnosti priredi sarajevska srbska trgovska in rokodelska omladina V Beogradu v prostorih osnovne šole pri Saborski cerkvi razstavo bosansko-hercegovske umetne obrti, in domače hišne industrije.
'-f Sejmski vestnik II. ljubljanskega velesejma je ravnokar izišel v lepi opremi in z bogato vsebino. Vestnik krasijo tudi dobro posrečene slika Ljubljane, razstavnh paviljonov, Ble-da itd. Izmed spisov omenimo: Fr. Bonač: »Pred II. ljubljanskim velesejmom«, dr. Otakar Beneš: »Spoluprac« Cechoslovšku a Jihoslovanu na poli ho-spodarskfem«; dr. Kohlruss: »Die Be-deutung d. II. Mustermesse fttr Deutsch* osterreich«; Milan Dular: »Bodoče naloge ljubljanskih velesejmskih prireditev« ; Egon Zois: »Genua« L dr.
4- Nove lokomotive v Italiji. Uprava italijanskih železnic je izročila napravo 475 lokomotiv za parni in 82 lokomotiv za električni pogon. S tem pa še ni zadoščeno tekočim potrebam, temveč se zahteva še nadalinih 450 milijonov lir za nove lokomotive.
4- Sladkorna industrija Severne Češke. Občni zbor severočeških sladkornih industrljcev je zahteval od vlade določitev delovnega časa na 12, namesto dosedanjih 8 ur, ker traja pridelovalna sezona le 3 do 6 tednov ter Je letos za 15 odstotkov mani obsejanega sveta kot je bilo lani.
+ Pridelovanje tobaka v Avstriji Avstrijska monopolna uprava je sporočila zvezi trafikantov, da je sicer sajenje tobaka slej kot prej prepovedano, vendar se molče trpi. Proti temu, da bi država prevzela pridelovane tobaka P4 govori več vzrokov.
+ Poljske državne železnice se dajo v najem, ker Izkazujejo vsled neprestanega zviševanja uradniških plač rastoči deficit.
+ 10 urni delavnik v Švici. Dosedanji 8 urni delavnik je prinesi tudi v Švici gospodarsko krizo, zaraditega fe obrtna zveza na izrednem kongresu zahtevala znatno zvišanje delovnih ur. Na predlog vlade so se zedinili za 10 urni delovnik.
H- Podvojitev železniških tarif v Avstriji, S 1. ali najpozneje s 15. julijem se zvišajo železniške tarife v Avstriji za dvojno dosedanjo višino.
+’ čehoslovaški paviljon na Zagre-bačkom Zboru. Ovaj paviljon dalo Je sagraditi ministarstvo trgovine Ceho-slovačke republike, koj če zastupatl na ovogodišnjem Velikom Sajmu konzul Cehoslovačke republike v Zagrebu g. ing. Oton Para. U ovom paviljonu biti če zastupane ove grane Cehoslovačke industrije: kovinarske, elektrotehničke, tekstilna, kožarska, kemička, stakla te industrija papira. Osobito dobro če biti zastupana industrija poljoprivrednih spravni orudja, izložiti če najbolje i naj-veče tvrdke poljoprivrednih Strojeva: Suchy (vršalice, sječice, sječkarice) Fr. Melichar-Umrath a spol oko. spoli. d. d. Brandys n-L I Praha) parne i benzlnske vršalačke garniture, sljalice, kosilice, žetelice, trijeri, vjetranjače za žito, sječkrice, prekupci, ručne vršalice, vinske preše, krunjače za kukuruz L. Rudolf BScher, Rudnice zastupana po tvrdci Kerdič d. d. Zagreb (plugovi) K. i R. Ježek, Blanske zastupane po R. Bohačeku Zagreb (razni gospodarski Strojevi) i Karl Vasek, tvomlca plugo-va Lysa n-L.
+ Oiidelni katalog izgložttelja V*-likog Sajma nalazi se u štampi, te če za kojl dan biti dovršen. Sadržal Je ovaj: 1. Vodič kroz Zagreb, 2. Glavni zavodi, nadleštva, konzulati, 3. Vozni red, 4. Organizacija zagrebačkog Zbora, 5. Razdjelba izložbe, 6. Oznake zgrada i trijemova, I. Raspred skupina, 8. Nalaz brojeva, 9. Alfabetski popis izlagača, 10. Popis izlagafia po brojevi-ma. Katalog dobiti če se na odredjsniffl miMtiz&k Zbora
Dnevne vesti.
Msspltsor.
Tntri tztde naš Ust kat blntoitna števil« ra na 12 straneh. Prihodnja številka pa izide v sredo. Oglase sprejemamo za nedeljsko Številko le do 10. ure dopoldne. — Uprava.
Naše cen}, naročnike vljudno poživljajo, da čimpreje poravnajo naročnino za list, ker bi bili sicer neljubo primorani, 8. t ®. jim ustaviti list. Sredi tega meseca pričnemo z novim podlistkom, ki dosega in ponekod celo prekaša zanimivost in napetost delanja Zčvacovih romanov, ki so se našim citateljem tako zelo priljubili. Čltajte in naročajte »Jugoslavijo*.
— Za prehrano pasivnih krajev v Slo-ventji /e odobrila centralna vlada na predlog pokrajinske uprave 2 milijona dinarjev, kot obratni kapital v svrho nabave živil. Ubožnim slojem s« bodo oddajala živila kolikor bo to mogoče, po znižanih cenah, a Izjemoma celo brezplačno. Vsa ta pomožna akcija, ki stoji pod neposrednim nadzorstvom pokrajinski uprave, se bo čimprej izvedla.
Občinstvo se ponovno opozarja, da ?°™JSakd0' potuie v Beograd k svečanostim povodom poroke Nj. Vel. kralja, bodisi posameznik, bodisi v deputacijah, ime-Pf5,dpisano tesitšnnciio, katero dobi pri pristojni politični ali policijski oblasti.
-I.- u dan poroke Nj. Vel. kralja, S. Ju-
ji po defilaclji vojaštva ljubljanske posadke sprejemal od 11.30 do 13 gospod R, namestnik dr. Baltič v vladni palači na Dlenveisovi cesti razne korporacije, društva Tj mu nameravajo izražati čestitke povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Pokojninne v inozemstvu živečim upokojencem se smejo izplačevati le pod pobojem, da v to privoli finančno minstrstvo Generalna direkcija državnega računovodstva).
— Optiranci za Avstrijo morajo kmalu *apustiti našo državo. Tudi po Ljubljani hodi nekaj teh »neodrešvncev«, ki pa nnjbrž *e obžalujejo, da 30 se prijavili.
— Nagrade umetnfkom. V umetniškem oddelku prosvetnega ministrstva izdelujejo Raredbo o premiranju kulturnih in umetniških proizvodov. Naredbo bo kralj podpisal na dara svoje poroke.
— Sumljiva tatvinn v Hrastniku, V no-51 od srede na četrtek je bilo v Hrastniku vlomljeno v rudniško skladišče za smodnik. Tatovi so odnesli 100 kg dinamita.
— Stavbno gibanje v Zatircbu je l;tos s#lo živahno. Meseca maja Je izdal mestni stavbni urad 150 stavbnih dovoljenj, med temi za štiri 4-nadstropne in za stjdcrn 3-nadstropnih zgradb.
— Tekma lepih mladenkev. Povodom dječjega dneva v Keogridu bo tudi tekma lepo raslih mladeničev do R leta. Najlepše razviti mladeniči dobe nagrade. Mladeniči bodo zadnji dan prireditve defilirali po beo-Žiaiskih ulicah.
— Za dijaški dom v Zagrebu Je poslal bivši slušatelj zagrebške univerze Roman 9ovary Iz Šanghaja na Kitajskem 37.600 K.
— Grški honzuiit v Zagrebu. Vlada Je dala trgovcu Nikoli Caku cksekvaturo za Častnega generalnega konzula grške kraljevine v Zagrebu.
— Pisarniški pomočnik se sprejme pri deželnem sodišču Glej ruj s v Uradnem lista štev 57.)
— Otvoritev poštne nabiralnice Sv. An-dr at pri Velenju. Dne 16. junija 1922 se otvc. rl po nalogu poštnega ministrstva z dne 10. 5. t. 1. štev. 23615 v Sv. Andražu pri Velenju občina Sv, Andraž pri Velenju poštna nabiraimca z uradnim nazivom Sv. Andraži Pri Velenju. Nabiralni ;a spada v okraj poštnega urada Velenje, kateremu Je tudi podrejena. Zvezo bo Imela vsak dan razen nedelje po selskem pismonoši unida Velenje. —-v okoliš nabiralnice spadajo tile kraji In se-lišča: Sv. Andraž, Brezovac, Jajce, Kotunje, Loče, Sevčnlk, Topolovec, Dobrič, Urebence ln Talna.
Kdo izmed vrnivših se ruskih ujetnikov bi vedel povedati o Janezu Erženu, glavnikarju lz Pungerta pri Škofji Loki? Imenovani je služil pri 27 pp. 1. Bat. 3. komp. v Galiciji in je bil meseca marca 1915 odpeljan v rusko ujetništvo. L, 1916 je bival v Aschabad (Kaspiško jezero) in 1. 1917 se je oglasil iz Perma. Pojasnila proti pokritju stroškov prosi Marija Eržen v Pungertu 12, P. Škofja Loka.
— Za Koroško! Za Slovence, katere se * silo odteguje od materinskega jezika, za ■*?> k°iim preti nasilna germanizacija, pri-nr *PosP°svetskl Zvon« oba blnkoštna n«i »narcisnl dan«, da tudi ml s svojimi prlsevki pomagamo zajeziti naval nem-■ * ,protI ^ugu- Ustaviti ga moramo prej, ne sele na Karavankah. Narodno občinstvo, usmiljeno srce — daruj 1 — Centrala bo v maglstratni posvetovalnici. Gospodične ta eospode, ki žrtvujejo v prid Korotana vsaj en ali dva dopoldneva s sodelovanjem, prosimo. pridite že v nedeljo ob osmih zjutraj!
Gosposvetski Zvon«.
o ?e^fčfn Sadtc- Posestnikov sin Anton Balantič lz Županjih njiv pri Kamniku it sekal drva. Pri tem mu Je spodrsnilo in padel je na sekiro tako nesrečno, da si je jjrerezal žile na zapestju. Oddali so ga y
— Otroška neprevidnost. Devetletni posestnikov sin Peter Kavčič lz Hrastnika se le obešal na voziček, ki Je bil naložen s premogom. Pri tem pa Je vsled otroške neprehodnosti zajel pod kolo, ki mu Je zdrobilo desno nogo.
— Podivjana Hval. Ko Je šla posestnikova žena Marija Čadež iz Vnanjih goric v Ljubljano, se je na poti zaletel vanjo junec in Jo podrl na tla. Podivjana žival, ki je last Marije Lenarčič, Je potem Še na tleh ležečo Cadeževo suvala z rogml ter ji prisade j ala težke poškodbe po vsem telesu. Odpeljali so jo v bolnico.
— Potraten tat. DelomržnI Miha Pemk n Hotiča je bil navadno kot vsi njegove v>-•te, vedno brez božjaka. Kar naenkrat pa je začel tako šariti z denarjem, da je postalo vsem sumljivo. Na to so bili opozorjeni tudi orožniki, ki so kaj hitro ugotovili, da Je Pemk v noči 1. majnlka vlomil v hišo Marije Pavllka in odnesel 8000 kron denarja, več škatel] cigaret, ruma In sladkarij. Obso-tga Je bil na 2 meseca težke ječe
— Zopet trtev Save. Dne 29. maja je 14-letni Anton Zupan iz Kranja pasel kozo nad MaJdičevim mlinom. Naenkrat se je znašel v Savi, kjer Je utonil. Ker je bil fant božjasten, se opravičeno sumi, da je dobil božjasten napad in pri tem padel v Savo,
— Energična poHctja. Policija v Osjeku Jv radi pretiranih cen zaprla več mesarjev. To Je tako oplašilo vse druge mesarje, da •o takoj znižali cene mesu.
— Surovost. Znani pretepač Jože Pič-jnan lz Britofa Je brez vzroka napadel Petra Cudermana in Janeza Vidmarja ter ju precej poškodoval. Zato se bo pokoril 3 mese-4» X težki Ječi.
— Denarno pirmo ta 3 milijone kron okradeno, Neka ee!ovtlt» banka je po&JaJa dunajski trgovski banki denarno pismo * vsebino 3 milijo/nor kron. Na Dunaj je dospelo p5smo aapcinjeJO * Pernatimi oc-rezki, denar pa Jo Izst nil
Ljubljana.
— Proslava kraljeve poroke v Ljubljani. Poroka Nj. Vel. kralja Aleksandra z Nj. Visočanstvom, kraljičino Marijo rumunsko se bo v Ljubljani proslavila najsvečaneje. Proslava se bo vršila po nastopnem sporedu: Na predvečer poroke, dne 1. junija se priredita v opernem in dramskem gledališču ob osmih zvečer slavnostni predstavi. Spored v dramskem gledališču je sledeči: 1. Slavnostui prolog. Zložil Radlvoj Peter-lin-Petruška. 2. Jugana, vila najinlajša. Spisal dr. Mirko Korollja. 3. Semberljskl knez Spisal Branislav Nušič. Spored v opernem gledališču: 1. Državna himna. 2. Tretje dejanje iz Charpentierove muzikalne drame »Luiza«. 3. Peta slika iz Musorskega opere «Boris Codunov«. 4. Prvo dejanje iz Smetanove opere »Prodana nevesta«. — Na dan poroke, dne 8- junija priredi ob
5.30 zjutraj vojaška godba budnico po ulicah ljubljanskega mesta. Ob devetih dopoldne bo služba božja v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča, ob desetih pa bo v stolnici sv. Nikolaja slovesna sveta maša, katerih se udeleže zastopniki vseh državnih civilnih in vojaških oblastev in oficijelne korporacije. Po sveti maši v stolnici bodo čete ljubljanske posadke deiilirale ob Zvezdi. Ob treh popoldne se vrši v opernem gledališču svečanostna predstava za mladino. Poje se Smetanova opera »Prodana nevesta« po znižanih cenah kot slavnostna mladinska predstava. Isti dan ob petih do sedmih popoldne sc vrši pred tivolskim gradom promenadni koncert s sodelovanjem godbe Dravgke divizijske oblasti in zveze pevskih zborov. Zvečer bo vse mesto slavnostno razsvetljeno. Ob
21.30 priredi vojaška godba bakljado po ulicah Ljubljane. Na dan poroke se bodo na Gradu oddali predpisani topovski streli. Vse mesto bo slavnostno ozaljšano. Povodom poroke namerava mestna občina ljubljanska pogostiti mestne ubožce. Kolo jugoslovanskih sester pa obdariti revne otroke z obleko.
— Za pomožno uradništvo čekovnega urada v Ljubljani. Finančni minister je odredil, da se morajo imenovanemu osobju nemudoma izplačati draginjske doklade po
17 Din dnevno.
** Akademski dan PD j A, Ponovno opozarjamo javnost, da priredi »Podporno društvo jugosl. akad. v Ljubljani«, ki prehranjuje v svoji menzi brezplačno ali pa po znižani ceni 450 akademikov brez razlike strank, v dneh 10. in 11- junija pod pokroviteljstvom »Kola jugoslov- sester* veliko nabiralno akcijo po celi Sloveniji. Kjer pa vsled lokalnih razmer akcija ni mogoča na ta dva dneva, sc preloži na pozneje. V korist PDJA se bodo vršili cvetlični dnevi, prodajali se bodo znaki, prirejale veselice, kino predstave, tombola itd. Vso našo javnost prosimo, da kar najbolje podpre našo akcijo, ker bi njen neuspeh imel za posledico ukinitev menze, kar bi veliki večini naših akademikov onemogočilo nadailevauje študij. Odbor za akademski dan PDJA.
« Stavka uslužbencev cestne električne železnico, ki je bila napovedan? za binkošt-no soboto (.»poldan, odpade, ker je obratno vodstvo podjetja (g. ing. Tomau) na odločen pritisk Zvezo jugoslovanskih železničarjev ugodilo glavni zahtevi uslužbencev in povi-. 5ek za mesec april po ?00 K že izplačalo. Ostale zahteve sicer še niso nošene, a uslužbenci zaradi teh le z ozirom na občinstvo za enkrat ne bo stavkalo. Prav lahko bi pa Izostala tudi ta razburjenost, ako bi bilo pri g. ing. Tomanu namesto trme in nagajivosti več dobre volje in uvidevnosti — Zveza jugoslovanskih železničarjev.
=■= Unionska dvorana, ki Je bila nuino potrebna popravila, je sedaj popolnoma re-novirana, ter je zopet na razpolago. Za restavriranje dvorane se Je izdalo velikansko vsoto, toda kljub temu ostanejo vsi dosedanji pogoji najemnine nepovišani, da se s tem omogoči prirejanle koncertov v dvora-rani, ki je bila nalašč zato zgrajena. Upati je, da se bodo vsi pevski in glasbeni zbori posluževali te ugodne prilike ter nudili občinstvu več koncertov. Unionska dvorana slovi kot ena najlepših in največjih dvoran v Jugoslaviji ter se v njej prirejajo največji koncerti in druge slavnostne prireditve.
= Prlma telečje meso se prodaja danes, jutri, pondeljek ln torek po znižani ceni 50 do 52 kron za kg pri mesarju Alojzij Kocijanu na stojnici v Šolskem drevoredu.
«= Najdeno kolo. Dne 31. maja je v notranjosti glavnega kolodvora pri brzojavnem skladišču našel svetilničar j. ž. Ivan Bezlaj žensko kolo. ki nosi znamko »Tribuna« F. B. L. štev. 89360. črno pleskano, balanca nekoliko navzgor obrnjena, brez držajev, plašči dobri Vrednost kolesa se ceni na 3000 kron.
= Polictjske vesti. Delavcu Francu Dolencu je bila ukradena ura, vredna 400 kron. Dne 31. maja, se Je splašil konj, ki je podrl enovprežni voz, v katerem so se peljale tri osebe, Id so padle i voza. Pri padcu se Je precej poškodoval dijak Zvonko Pelc. — Čevljarski pomočnik Ivan Kafol je med delom prehitro vihtel nož in si Je pri tem ponesreči prerezal žile. Prepeljali so g* v bolnico.
* Nesreča s kolesom. Dne 31. maja se je pred Nunsko cerkvijo, o času, ko so se vdrli ljudje lz cerkve od šmarnlčnega opravila, ključavničar Anton Golja zaletel s kolesom v nekega dijaKa I. realke in ga podrl na tla. Deček je bil toliko poškodovan, da je moral iskati zdravniške pomoči.
*“ Sokol I. priredi v soboto dne 3. junija na letnem telovadišču trga Tabor ob 8. uri »Večerni koncert«. Igra popolni društveni orkester pod vodstvom br. L. Pi.hor-ja. Vstopnina prosta. Spored: 1. del. !. I. Dvoracek: Viteški sokolski pohod. 2. V. Billi: Valse lento. 3. II. Strauss: Potpuri iz operete »Netopir«. 4. V. Parma: Jntermez-zo iz opere »Ksenija«. 5. C. Mllloecker: Lepa Poljakinja — mazurka, 6. V. Bellini: Potpuri iz opere »Norma«. — Odmor. — II. del. 7. J. Fučik: Sanjski Ideali — valček. 8. I. Offenbach; Hoffmanove pripovedke — barea-rola. 9. G. ZerkowItz: Pomladanska pesem. 10. Smetana: »Prodana nevesta«. 11. Carli: Jaz nisem TaJJanka — pa tudi ne bom. (Primorska.) 12. I. Sentis: Dolores -- ionska koračnica.
Prve črešnje na mariborskem trgu so se prodajale po 40 in celo po 48 K. Ko pa so prilil prvi vozovi do® ač& čre$e®5 so sa prodajal« po 16 K za iiter, kar odgovarja 24 kron jea 1 k&.
Nova planinska koča na Klopnem vrfcu se otvori btekoštnf ponedeljek dne 5. t. m.
Razpis učiteljskih služb. Z rokom z: vlaganju prošenj do 17. t m. ie razpisanih več učiteljskih služb na mestnih osnovnih šolah, tako na IH. deški osnovni šoli 4 učna mesta za učitelje, na II. dekliški šoli 1 mesto učiteljice, na I. deški in dekliški šoli po 1 mesto učitelja oz. učiteljice ža srbohrvaščino z obveznostjo za pouk srbohrvaščine na vseh ostalih deških, ozir. dekliških osnovnih mestnih Šolah,
Veterinami nadzornik Hinterlechner oproščen. Po dolgotrajnem, skoraj enoletnem martiriju je bil bivši tržni nadzornik g. Hugo Hinterlechner v sredo pred vzklicniin senatom oproščen. Dokazalo se je, da je bil g. Hinterlechner poštenjak in vesten uradnik, kakršnih imamo malo in kakršnih nam je treba v sedanjem korumpiranem času. Vsa poštena javnost zahteva, da se da g. Hlnterlechnerju tudi od pristojne strani zasluženo zadoščenje. Škandal je, da Je dandanes korupcija še zmerom v cvetju ln celo podpirana od merodajnih faktorjev — ter da so pošteni in vestni uradniki zapostavljeni in zasledovani. — Gospodu Hinterlech-nerjn kot vestnemu uradniku in vrlemu narodnjaku in ljubemu družabniku iz dna srca čestitamo k njegovi zasluženi oprostitvi. Od merodajne oblasti pa zahtevamo, da pride g. nadzornik zopet na svoje mesto.
Filmsko reklamo je uštanovii Ivo Sušnik na tuk. Gradu. Vsak večer se zbira vse polno občinstva med 20. in 22. uro in gleda reklamo podjetnih trgovcev in tvrdk.
Vozni red dne 4. t. m. je sledeči: Privoz iz 1. in II. okraja severno od Slovenske ulice oz. Aleksandrovo ceste ln Melja. Odvoz: Gledališka ulica, — Privoz iz IV. okraja: Koroška cesta, Stolna ulica. — Odvoz: Orožnova ulica. — Privoz iz V. . I. in II. okraja Južno od Slovenske ulice: Glavni trg, Stolna ulica. Odvoz: Orožnova ulica.
Konji so se splašili v sredo na Aleksandrovi cesti hlapcu škofijskega posestva Mihu Voršiču. Voršič Je padel pod voz in bil hudo poškodovan. Prepeljan Je bil v bolnico.
Kubanski kozaki so priredili v četrtek popoldne še en koncert za dijake, ki je tudi prav dobro uspel.
Navljalci cen so zopet dobili nekoliko obliža. Znani trgovec s sirom Schamberger bo seeel šest dni In plačal 500 Din, ker je orodaial sir »RoqueforW, po 500 K. Otcn Badl bo čašit 24 ur In plača za to čast 500 Din globe, ker ni imel v izložbi označenih cen. Za ta prestopek bi moral marsikdo plačati v Mariboru še več, kakor Badl.
Koncert železn. pevskega društva *Dra-ve« v četrtek je uspel v vsakem oziru prav dobro. Orkester in zbor sta rešila svole naloge prav dobro. Gospodična operetna pevka Sl. Mezgečeva je s svojim lepim glasom zapela tri pesmi, dodati je morala še eno. Ona in spremljevalka na klavirju gdč. He-gedušič sta dobili vsaka krasen šopek Izborno sta pela tudi solista g. Živko ln g. Cepič, le slednji ni bil dobro razpoložen. Vsa čast neumornemu pevovodju g. Premvou, ki je dobil tudi krasen dar.
Brezuspešno delo.
Znano je, da se razni faktorji sila trudijo, da bi vsadili in vcepili v srca naših malih ljubezen do Jugoslavije. Pripoveduje se jim, da živijo v veliki, močni svobodni državi, kjer vlada po volil naroda kralj. Vse prav. Nimamo nič proti temu in le> že-Irmo. da bi Imeli naši mali yeč ljubezni do svoje držav«, kakor jo imajo danes gospod* je, ki isto nam In našim malim priporočajo.
Tudi nam, ki smo sami sodelovali pri prvih in nairisltantnejših poskusih polaganja temeljev jugoslovanske misli med našim narodom priporočajo tl možje, polni domoljubja in državotvornosti ljubezen do ujedinjene države. Prav je. Toda ravno pri oznanjanju tega evangelija jugoslovenske misli nas z lopovsko hladnokrvnostjo pehate v malodušnost in obup ter nam odrekate najprimitlvnejše pravice. Ml ne prosimo nič druzega nego kar nam gre in to Je, da se usposobimo za uspešno gospodarsko obnovo naše države, katero ste baš vi popolnoma zavozili. Mladini, ki se hoče polna Idealizma posvetiti naši trgovini in gospodarstvu odrekate pravico do študija in stem odpirate na Široko vrata tujcu, kateremu bo vedno prvo, zaslužiti in bogateti na račun naroda.
Ni vam dovolj, da imajo danes zasedena večino najboljših mest v trgovini in industriji, vi hočete to jugoslovensko bol Se nadalje shraniti. Zakaj?
Navzlic tolikim bridkim izkušnjam Je bila do danes večino jugoslovenske mladine optimistična in polna vere v državo, danes pa postaja njeno mišljenje pesimistično, ker nam vlada danes zažiga krov nad glavo in nas peha v temno, skrbi polno bodočnost.
Gospoda, tako ne pojde — dolgo časa. S tem, da bo pričela izgubljati mladina in naša Inteligenca vero v državo so isti že tudi šteti dnevi, kajti gotovo je, da stojimo še pred velikimi dogodki. Doseda) Je veljalo: »Mladina je naš up«!, kaj bo pa poslej je odprto vprašanje. Trgovski akademik.
Internacionalna nogometna tekma v Celju. V nedeljo popoldne *e vrši na igrišču »Atletikov« pri »Skalni kleti« nogometna tekma med klubom »Elntracht« iz Manche-na in »Atletiki« Celje.
Prve črešnje so se pojavile na celjskem trgu. Pridajajo se po 40 kron kg.
Upravni odbor podsaveza je na svoji zadnji seji, kakor smo že poročali, razveljavil nogometno tekmo za prvenstvo Celja med S. K. Celje in »Atletiki«, ki je izpadla v razmerju 3:0 za »Atletike«. Vzrok razveljavljenja je, ker se je igralo na nesposobnem preplavljenem igrišču. Kakor izvemo, je vsled razveljavljenja tekme odložil svoje mesto predsednik pododbora LNP za Celje g. Rebeuschegg.
Umrl je v Celju dne 1. junija po dolgi bolezni hišni posestnik v Cankarjevi ulici in predsednik društva hišnih lastnikov za Celje g. Anton Volavšek v 71. lotu starosti. Pogreb se vrši v nedeljo ob 4. uri pop. iz Cankarjeve ulice na mestno pokopališče.
Celjsko cinkarno bodo dali v zakup. 12, junija bo v Beogradu ponovna tozadevna licitacija.
Stavka v Westenovl tovarni še traja dalje. Kakor čujemo se te dni prlčno zopet pogajanja med stavkujočlmi in Westenom. Stavka je v splošnem disciplinirana, vendar se je zadnje dni vrnilo zopet nekaj stavkokazov na delo.
Mestni magistrat celjski je Izdal odredbo, s katero strogo zabranjuje vsako tratenje vode lz mestnega vodovoda v poletnem času.
Trgovec z manufakturo g. Rozman se ne preseli v Maribor temveč le preseli svojo trgovino z Aleksandrove ulice na Glavni trg v prostore, kjer je sedaj podružnica Ja-dranske banke.
Pokrajina.
/* Kočevja. Z veliko pozornostjo zasledujemo zadnje tedne borbo Jugoslovanskih črnodijamantnih podzemskih sužnjev pri Trboveljski družbi, kjer pašujejo nad našimi delavci inozemci. Najslabše razmere v tem oziru so vsekakor v Kočevju. Najhujši tlačitelji so inž. Stock in Keeck ter delovodja Steppan, ki šikanirajo in psujejo naše Izmozgano in lačno delavstvo z »vvlndlsche Hunde«, Schwelne-Croaten«, »faule Bande« 1. dr. Najbolj mrzijo ti izsesovalcl delavske organizacije ln njih voditelje. Čeravno je pravila strokovne organizacije odobrila pokrajinska uprava v Ljubljani, Je Nemci ne Priznajo, odbornike pa smatrajo za upornike ter so jih že več samo zaradi tega odpustili. Sploh pa se Trboveljska družba čuti državo v državi ter se ne briga za odredbe centralne vlade.
Popravek. V našem poročilu »zletnl znak« se je vrinila pomota pri znesku za zavarovalnino, ki jo mora plačati vsak član, ki kupi znak. Vsak član, ki dobi znak je zavarovan za slučaj smrti z vsoto 40.000 kron za slučaj dela nezmožnosti z vsoto
80.000	K, In sicer tedaj, ako se pripeti nesreča pri telovadbi na telovadišču vseso-kolslcega zleta, ali pa med vožnjo na zlet in nazaj. Za to zavarovalnino plača vsak član k znesku za znak še 1 Din. 50 para, ta ne 50 p, kakor Je bilo v zadnjem poročilu.
Na svečanem koncerta Muzike Dravtke
divizijske oblasti, ki se vrši dne 9. t. m. ▼. Unionski dvorani se bo Izvajala mea drugim tudi mogočna sinionična skladba Smetanova; Vltava. V njej nam skladatelj na prekrasen način riše tek te najmogočnejše veSko-nad-Jonalne Teke. Skladba Je programne®* sna* čaja ter Ima sledečo vsebin?: Dva vrelca izvirata v senčnatem Češkem Lesu. eden gorak in žuboreč, drugi hladen in miren. Potoka tečeta v peščeni strugi, združita svoje valčke, ki krasno odsevajo v žarkih jutranjega solnca. Brzl •potok postane reka Vltava, ki naraste na svoji poti po češki zem-v mogočno reko.
Teče skozi goste gozdove, v katerih se vrši ravnokar vesel lov, nato med ravninami ln vasmi, kjer obhajajo ravno ženltovanje s petjem In plesom. Po noči se igrajo pil luninem svitu, z njenimi srebrnimi valovi vo* dne vile, dočlm odsevajo v nijh mnogoštevlV* ni gradovi, priče nekdanje moči ni slave.
Reka drvi svoje valove po kataraktih Sv. Janeza in si s silo dela pot skozi sotesko nadaljno široko strugo. Po tej teče nato dalje proti Pragi. Pozdravlja častitljivi Vi-šegrad, nato pa se izgubi pred očmi skladatelja.
Puccinijeva noviteta v operi. V soboto, dne 3. t. m. se vprizori v opernem gledališču prvikrat najnovejše Puccinijevo operno delo »Triptychon«, sestoječe iz treh. enodejank in sicer »Plašč«, »Sestra Ange-likai In »Glanni Schicchi«. V glavnih vlogah nastopijo skoro vse naše najboljše operna moči. Dirigent in režiser je g. Friderik Ro* kavina.
jfi Ki
SokoEsSvo.
Dramatični odsek »Sokola« v Cerknici, je priredil v nedeljo dne 28. maja t. 1. F, S. Finžgarjevo ljudsko dr^roo v treh dejanjih »Razvalina življenja.« Vkljub ugodnemu vremenu, moramo žal priznati, da so Cerkničani v skromnem številu posetili to prireditev. — To ni lepo, ml moramo vedno biti pripravljeni revanžiratl našo dobro voljo — dobro voljo naših mladih diletantov.
Tekma za prvenstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza se vrši v nedeljo^ dne 4. junija in pondeljek ?. Junija na trgu Tabor na telovadišču Sokola I. V slučaju slabega vremena se vrši tekma v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Ta tekma velja tudi kot izbirna tekma za vrsto, ki se udeleži mednarodne tekme ob priliki vse-sokolskega zleta v Ljubljani. K tekmi se je prijavilo 15 bratov. Vabimo vse brate in sestre, da se udeleže zanimive tekme v kar največjem številu. Vstopnina: Sedeži na tribunah 10 Din, stojišča 5 Din, naraščaj ln de-ca 1 Din. Vstopnice veljajo za oba dneva. Pozdravni večer tekmovalcev in otvoritev prireditev vsesokolskeg* zleta se vrši v pondeljek 5. t. m. ob col 9. url ?večcr v dvorani Narodnega doma. IstoUm se razglasi lezul-tat tekme. Pri pozdravnem večeru sodeluje orkester Sokola I. in pevski zbor. Sokoli v kroju. Vstopnina 5 Din. Vabimo brate in sestre, da se tega bratskega sestanka udeleže v kar največjem številu.
Sgssrt 1» SurSstlka.
Jugoslovanski rekordi. (Službena objava.)
x Štafetni tek 200 + 200 + 400 + 800: Sterle, Zajc, Klrin, Dobrin 4 :21.2 sekund.
Tek za zaprekami 110 m: Grund Z, (Maraton) 20.6 sek.
Skok v višino z zaletom: Rogoz M. (Concordija) 169 cm.
Skok v višino brez zaleta: Spahič A. (Slavija — Sarajevo) 134.5 cm.
Skok v daljino z zaletom: Buljik Janko (Concordija) 641 cm.
Skok v daljino brez zaleta: Spahič A. (Slavija — Sarajevo) 304.5 cm.
Troskok z zaletom: Jakopič Z. (Hašk) 1267 cm,
Skok s palico: Grund Z. (Maraton) 283
cm.
Metanje kopja z eno roko: Gašpar G. (Hašk) 4489 cm.
Metanje kopja z obema rokama: Send-Jerdi L. (Hašk) 6314 cm.
Metanje kroglje z eno roko: Ambrozy K. (Viktorija — V. Bečkerek) 1335 cm.
Metanje kroglje z obema rokama: Jovanovič K. (Hašk) 2234 cm.
Metanje diska z eno roko: Ambrozy K. Viktorija — V. Bečkerek) 4138 cem.
Metanje diska z obema rokama: Olčan M. (Concordija) 6169 cm.
Izša Je 9 številka »Sportar. Prinaša Izredno zanimivo vsebino, posebno povdar-jamo na poročilu o zborovanju mednarodnega kongresa za cestni promet. List toplo priporočamo.
GiesfalUKe in glasba.
Slavnostni koncert v proslavo poroke Niega Veličanstva Kralja. Muzika Dravske Divizijske Oblasti priredi pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerina v petek dne 9. lunija t 1. v veliki dvorani hotela Union slavnostni koncert z izbranim, slavnostnemu razpoloženju primernim, sporedom. Svoječasno je nameraval gospod doktor Izvajati ob tej priliki slavnega češkega skladatelja Zamrzlega sinfo-nlčno pesnitev »Vstajenje Jugoslavije«. Vsled raznih tehničnih težkoč, pa Je moral to namero žal opustiti ter se vrši zato v slavnostnih dneh sinfoničnl koncert. Vstopnice za ta koncert bodo od 1. Junija dalje v predprodaji v pisarni Glasbene Matice.
Slavnostni koncert. Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana priredi o priliki poroke svojega visokega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. slavnostni koncert dne 8. Junija ob 8. zvečer v opernem gledališču. Sodelujejo vsi prvi operni solisti, kapelniki In harfenlstka. Slavno občinstvo opozarjamo že v naprej na to umetniško, velezanimlvo prireditev, katera bo te vrste prva v Ljubljani. Rezerviranje vstopnic sprejema pisarna Udru-ženja vsak dan od 3—5 v dramskem gledališču pritličje.
Vstopnice za koncert Muzike Dravske Divizijske Oblasti se prodajajo danes v soboto od 10. do 12. in od 3. do 5., na bin-koštno nedeljo in pondeljek se vstopnice ne prodajajo. Od torka 6, t. m. naprej pa se dobe vsak dan dop. od 9. do 12. in od 3. do 5. v pisarni Glasbene Matice, Gosposka
»Jte*. jbb
»Vera.« Roman. Spisala Olga Waldova. Izdala In založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vez. knjigi 9 Din. broš, 7 Din.
Priroda. Pravkar Je izšla 6. številk* tega poljudnega časopisa Hrvatskega priro* doslovnega društva v Zagrebu z nastopno vsebino: Iz travnega sveta našega Jadrana. Predhistorična raziskovanja In nllhovi važnost za spoznanje pračloveka in njegove kulture. Opasni sustanar. O katallti. VW sibaba. Nov pojav električnega privlačevanja. PabirkL Razgovori.
Zakon o obči upravi. — Zakon * oblastni ln sreski satnouravi. Zbirka zako» na III, snopič. V Ljubljan 1922. Založila Tiskovna zadruga. Str. 78 10. Cena 3 Din, po pošti 35 para več. Pravkar izišla knjV f žic i z zgoraj omenjenima zakonoma, kat*.
| :	je pridejana še Uredba o mdelltvl
I • v d na oblasti, bo Izredne važnosti n .... ogar, ki se zanima za politično življt-nje. Prinaša namreč zakon, po katerem ee bodo v bližnji bodočnosti vršile volitve * oblastno in sresko skupščino. Naroča *• pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernovi uL 54.
»Paberki iz Roža.« Koroške pravljic*,
Spisal Ivan Albreht. Izdala iri založila Zvezna tiskarna Marijin trg 6. Cena broš. zvezka
4 Din.
Društvene vesti.
Ljubljančani — Primorci! Na blnkoštno nedeljo se Vam nudi najlepša zabava na vrtni veselici, katero priredi pevsko društvo »Slavija« Vič-Ollnce na lepem senčnatem vrtu gostilne Slamič na Glincah, ki slovi pq daljnem svetu. Lepi košati kostanji Vam nudijo najboljši oddih.
Slovensko zidarsko ln tesarsko draStva, naznanja svojim članom ln prijateljem, dai se kegljanje na dobitke prične v nedello dn« 4. t. m. ob 9. url dopoldne v gostilni Dra-šček v Bohoričevi ulici, in sicer v prid v*> sellci, ki se vrši na praznik sv. Petra te Pavla dne 29. t. m. Kegljanje se zakllufi vsakikrat ob 2. url pop., da se ugotovi, kdo Ima največ pobitih keglov. Zato se prosi točne ln obile udeležbe. Dne 4, t m. ob 9, uri je lstotam važno posvetovanje, katerem se morajo udeležiti vsi gg. odborniki.
Krajevna organizacija NSS za Poljanski okraj priredi v soboto dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »Na klavnici«, Mesarska cesta važni članski sestanek. Tovariši! Vdeleiite se tega sestanka sigurno ia točno. — Odbor.
Českd Obec v Ljubljani oznamuje svfrn členim, že Ceskoslovenskd Obec pro Srbsko v BžlehradS pHhlfislla na ličast pfi svatbi Jeho Vellčenstva Krile Aleksandra z Jejl Kr&lovskou V^sostl Prlnceznou Marii 300 osob pftslušnlM československžho nfiroda, Clenovž naši, ktefi budou dlitl v tu dobu v Bčlehradč, necht se pflhldsl lhned pisemnS na adresu Cesk& Obec v Ljubljani, načei Jim budou doručeny zvl&štnf legltlmace, s ktertf-ml opatfenl, ohl&sl se v BSlehradS n pana Jaroslava Str&dala, fifednika fllUUk? Pražskč 6v5rni banky.
Poslano.*
Gospodu Ciro Kamenarovlču, Id le na občnem zboru Jadranske banke očital gospodu Praprotniku prevare in goljufije pri kupčijah s svincem, sledili so s ponavljanjem teh očitkov tudi časopisi. Ne razmotrivam tukaj dejstva, zakaj ni Jadranska banka, ki Je bila po zatrdilu gospoda Kamenarovlča tudi oškodovana za miljone, sama direktno nastopila bodisi pri civilnem, — bodisi Pri kazenskem sodiSču proti gosp. Praprotniku, da mu dokaže kot tožitelj ali zasebni udeleženec njegovo krivdo in svojo škodo. Prepustila je apel na sodišče sedaj gospodu Praprotniku, ki je seveda že vložil potrebne predloge pred kazenskim sodiščem. Gospod Praprotnik ima sam največji Interes na tem, da se zadeva sedaj pred sodiščem razčisti z ozirom na to pa opusti vsako polemiziranje s časopisi in opusti za sedaj odgovore v časopisu, ker se s stvarjo bavi sodišče. Na tek preiskave s časopisnimi obrambami ne bo vplival, svojo obrambo bo točno ln Jasno podal pred sodnikom in si tamkaj poiskal zadoščenje za nečuvene obdolžitve goljufij na škodo koroškega ali tehniškega fonda ali pa Jadranske banke.
Ljubljana, dne 2. junija 1922.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Fran Novak,
* Za poslana odgovarja uredslitm h X .okvirju zakona.
Mran 4.
•JUGOSLAVIJA* 3. junija 1922.
štev. 127.
Č. N. In A. M. WlIliaxnson::
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
Zame je bilo to igrača: namignili so mi, da varuje listine Louis Moreno, ki je zaljubljen vame ter mi jih gotovo pokaže, ,ako bom znala prav ravnati ž njim’. Odkod Cheffin-sky poznal bolnikova srčna čuvstva, ne vem; morda se je bilo Stephenu kaj zareklo. Dali so mi štiriindvajset ur, da se odločim; drugi večer je bil sestanek na istem kraju. Prišla sem vsa zmedena, ne vedoč, kaj naj odgovorim. Toda krvnik mi je pokazal fotografijo, predstavljajočo Stephena ▼ majhni čumnati; stal je na prstih, z vrvjo okrog vratu, k! je bila privezana za kljuko na stropu — za takšno, na kakršnih vise svetilke. »Ako omaga in se spusti na pete, Je obešen’, mi je dejal Cheffinsky. ,Vsak dan šest ur tega zdravila, dokler nam ne prinesete listin, ki jih Zahtevamo!’
»Obljubila sem, da pojdem ponje !v Albuquerque. Kakšne da so in kaj pomenijo, mi ni povedal nihče; a to Se mkmalu zvedela iz Lousovih lastnih ust! Tisti dan, ko sem prišla dru-fcič na sestanek, sem dobila točna navodila, kaj naj storim; toda Vse 5e je izvršilo v največji naglici. »Tovarišem’ je bilo došlo svarilo, naj ^izginejo’ kar najhitreje na iztok. Malo ur pred svojim odhodom v Al-buquerque sem dobila brzojavko: »Odložite potovanje, pismo sledi’. In res je prišlo še tisti večer. Povedalo mi je, da so odvedli brata na iztok In da se tam vidiva, kadar jim iztočim papirje. Natanko je bilo določeno, s katerim vlakom se odpeljem v Albuquerque in s katerim se vrnem naza, češ, da bo vse potrebno rezervirano zame na ime »gospodična B. Whiteova\ V Chicagu naj izstopim, ker me bo nekdo čakal. Vse to ti je deloma že znano. V pismu je bil tudi denar za na pot, drugače se niti ne bi bila mogla odpraviti, zakaj moja lastna sredstva so bila do malega prošla. Kdo ve, kaj bi bilo z menoj, da ni bilo tebe! črna bodočnost me je čakala; še zdaj me stresa groza, kadar se vračajo v sanjah strahovi tistih dni «
*Ne misli nanje!« je zaprosil Roger. Prijel jo je za roke, s katerimi si je zakrivila obraz, ter jih obsul s poljubi. »Ne pripoveduj mi ničesar Več, ko ti povzroča toliko bolečine. Nehaj, ljubica, ne govori «
»Moram!« je rekla Beverley.
XXXIX. POGLAVJU Kako je dobila listine.
>,Tovariši’ so se v nečem ušteli,« je povzela s tako žalostnim glasom, da se je skrčilo Rogerju srce. »Menili so, da Heronovih ne bo v Albuquerquu. Ko so oni zasnovali svoj načrt, sta bila Heron in njegova soproga v Los-Angeles« in sta tudi mislila ostati tam. Gotovo si bil ti ž njima— po veliki sodni obravnavi, ki se je končala po tvoji zaslugi s Heronovo oprostitvijo! Toda Louisa je nenadoma spet pograbila srčna bolezen in brzojavil je po sestro. Dolores ni hotela na pot brez soproga; zato sta se odločila, da pojdeta oba. Tudi Justin O’ Reilly je prišel ž njima; baš v Albuquerquu sem ga videla prvikrat. Menda je bil v Kaliforniji na počitnicah; slišala sem ga omeniti, da je posetil kraj, kjer je živel v mladosti s svojim očetom. Sicer pa je vse kazalo, da mora biti iz Kalifornije. Gospod Heron je pomagal 0’Reillyju- da je postal član kongresa. Bogve kako tesnega prijateljstva ni bilo med njima, dasi sta bratranca v daljnjem kolenu; toda gospod Heron je želel govoriti ž njim, preden se vrne na iztok, In mu je brzojavil, naj pride v Albuquer-que. Ko sem dospela jaz, meneč, da najdem Louisa samega, je bila vsa hiša polna ljudi.
»To ni bilo zame veliko razočaranje. Prvotno sem se nameravala zlegati in reči Louisu, da sem se premislila in hočem postati njegova žena. Toda gospa Dolores se ne bi bila zadovoljila s takšnim razlogom!
»Ona in njen soprog sta mislila, da sem na zavodu in žalujem za Stephenom, ki je poginil pri tisti železniški nesreči. Na vrat na nos sem morala n&jti izgovor. Rekla sem, da sem izgubila službo ter ju prosim, naj me imata v Albuquerquu, dokler si ne najdem druge. To se ve, da sta me morala sprejeti vsaj čez noč. In Louisu je bilo medtem že dosti bolje. Ves vesel je bil, da me zopet vidi. Jaz, kajpak, sem kazala največjo radost nad njegovo dobrodošlico. Morala sem — zaradi Stephena! Napisala sem par vrstic ln mu jih stisnila skrivaj v roko. V njih sem namignila, da mu imam povedati nekaj važnega ter ga prosim, naj odide čim prej v svoje prostore; imel je zase cčlo stanovanje, kamor se je lehko zaklenil, ako je hotel biti ločen od ostale hiše. Bila je v pritličju, in rekla sem, da želim govoriti ž njim tam.
»Tu se začne najstrašnejši del moje povesti. Roger, morda me
pahneš od sebe, ko ti jo povem do kraja! Stopila sem v Louisovo sobo; odprl mi je sam. Rekla sem mu, da sem zdaj drugačnih misli. Pripravljena sem ga vzeti, ako me še hoče, toda le z enim pogojem. Stephenovi prijatelji so mi povedali, da hrani gospod Heron listine, ki se tičejo najinega rajnkega očeta; spravljene so z drugimi zasebnimi papirji vred tu v Albuquerquu, v Louisovem varstvu. Ako mi hoče dati ves zavoj v pregled, da si izberem, kar je zame, sem ga pripravljena poročiti, kadarkoli mu drago.
»Hotel me je objeti, a rekla sem, da pojdem še tisti hip, če ne ostane miren in ne stori, kakor pravim. Priznal je, da ima res zavoj listin, ki pa so zgolj kupčijskega značaja. V njih da je marsikaj obteiilnega za Johna Herona; strašno bi mu škodile, ako bi prišle v neprijatelj-ske roke, posebno zdaj, ko je baš srečno ušel sodiščem. Toda jaz sem trdila, da mora biti vmes nekaj o mojem očetu; ako mi jih Louis ne da pogledati, ne bom nikoli njegova. Izgovarjal se je, da so vsi spisi v ovoju, ki je zapečaten s tremi pečati: sestra in svak my ne bi odpustila do smrti, Če bi videla, da ga je odprl.
»Stopil Je k svojemu pultu in mi pokazal skrit predal med dvema drugima predaloma. Iž njega je vzel ovoj, ki si ga videl sam. .Poizkusil bom odrezati pečate z ostrim no-žičkom,’ je dejal, ,da jih kesneje prilepim nazaj.’ Tako govoreč je jel iskati noža, jaz pa sem vtem pograbila ovoj. A Louis je brž položil roko nanj. ,Aha!’ se je zasmejal, ,tako mislite! Ali ste se ušteli! Nisem takšna mevža, ne.’ Pulila sva se za ovoj. Jaz sem bila močna, on bolnik, ki je šele pravkar okreval. Ko je videl, da sem mu kos, je jel gledati kakor peklenšček. ,To mi boste plačali!’ je zavreščal s strašnim, togotnim glasom. Pomagajte! Razbojniki! Morilci!’
»Nad nama je bila takozvana skupna soba. Vedela sem, da ga morajo slišati; še hip, in bodo tu. Izvila sem mu ovoj ter planila k oknu. Skozi vrata se nisem upala; bala sem se, da me ne bi prestregli. Louis me je pograbil za obleko, kričeč neprestano na pomaganje. Tedaj sem zblaznela. Pchnila sem ga od sebe; zvrnil se je preko bližnjega naslanjača in obležal kakor mrtev. Hitela sem k vratom, zaklenila jih ter vzela ključ, da bi otežkočlla zasledovanje. Nato sem skočila skozi okno— saj veš, da so bili Louisovi
prostori v pritličju — in stekla, kar so me nesle noge. Ne bom se ustavljala s prigodami, ki so me še čakale, preden sem dospela na albuquerško postajo, baš v zadnjem trenotku pred odhodom vlaka. Ko sem sedela v njem, sem jela upati, da me bodo iskali v kaki drugi smeri. Verjetneje se je zdelo, da sem krenila na zapad, kjer sem imela znance, nego na iztok, kjer sem bila tujka. In tedaj sem zagledala !ustina O’ Reillyja! Da je Louis mrtev, se mi ni niti sanjalo. Šele čez teden dni, ko sva bila že poročena, sem čitala v časopisih, da je krasna gospa He-ronova izgubila brata, ki je umrl nenadoma za srčno kapjo. Dan smrti je bil tisti, ko sem mu vzela ovoj. Oh, Roger, čutila sem, da sem jaz zakrivila njegovo smrt. In vendar, niti za ceno Stephenovegia življenja ne bi bila hotela tega! Reci ali me imaš za morilko? Me li sovražiš, ker ti nisem zaklicala: ,Ne ženi se z mano nevrednico!’ Ako me obsojaš, izpusti me iz svojega naročja; razumela te bom. Ni mi treba povedati z besedami.«
Namestu odgovora jo je Roger še tesneje stisnil k sebi. »Ne, zlato moje,« je dejal. »Louisa Morena nisi ubila ti, Zdravnik je baš tisti dan pripravljal Herona, češ, da svak ne bo živel morda niti štirinajst dni. Bolj nego kdaj poprej te ljulbm zdaj, ko vem, kaj si prebila. Ti, ti bi mo-
rala sovražiti mene zaradi m®je okrutnosti in mojega sumničenja. Odpusti! Preizkušnja je bila vendarle pretežl« zame. Zakaj mi nisi povedala vsega tega že zdavnaj — že prvi dan? Lehko bi mi bila zaupala, da obvarujem tvojo skrivnost!«
(Dalje prih.)
js Elsafluid — to se zna! Lekarnar Felier — Sfuliica!
Sloviti zgodovinski roman M. 2EVACA
M
(<508 strani)
je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stane
Din 40.-
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana
Marijin trg štev. 8.
PRODAJA:
HIŠA v Cvetljičnl ulici 31, Maribor. Pojasnila pri Slavec, Maribor, Kajžarjeva
ulica 28.___________970
10 UP PARNA LOKOMO-B1LA Wolf, autogenski varilni aparat, hidravlična stiskalnica za izdelavo cementnega tlaka, stroj za izdelavo cementne zidne opeke, vrtalni stroj, vzvodne škarje za pločevino, lesene jai-menice, Bogdan Oblak, Logatec,______________ 950
AVTOMOBILI ln več motorjev. Rimska cesta ii. 11.
___________________ 957
PRODAJALNISKA OPRA■ \A za. špecerijsko trgovino Topolnoma v doorern stanu radi opustit?- rrodaje na drobno. Ogleda se lahko v trgovini Marije Hrast in c. ug, Ljubljana 7, Celovška cesta št. 26 (Hotel Vega). Istotam se dobi moka
vseh vrst.___________%7
BENCINMOTOR, 4 do 6 PH popolnoma nov, brez napake iz tovarne Ježek, Blansko, sodovičarski stroj, na peresih in kočija. Lovro Rogelj, Vrhnika.	933
SLUŽBE:
KOLARSKEOA POMOČ. NIKA sprej iiem takoj. Imam tudi vžč razn’h vozov naprodaj ter izdelujem iste po naročila. Miha Ložar, tvomica. Dragomelj, p. Domžale.	065
GOSPODIČNA želi hoditi učit otroke (začetnike) 3 ure na teden na klavir, kjer imajo klavir djma. Ponudite do 10. t. m. na upravo. lista pod »Učna floha«.
TRGOVSKI POMOČNIK manufakturne stroke se išče za Maribor. Ponudbe na oglasni zavod I. Sušnik, Ma-
ribor,
958
RAZNO:
GOSTILNA PRI LOZARJU na Sv. Jakoba trgu je otvo-rila na novo urejen, krasen senčnat vrt, zraven velik salon, pripraven za društvene prireditve. Točijo se najboljša bizeljska, dolenjska in dalmatinska vina, vsaki dan sveže pivo. Za prvovrstno kuhinjo skrbi ln se priporoča Justina Poženel, gostilničarka. 973
GOSPODA se sprejme ta* koj na hrano in stanovanje. Ruža Tavčar, tu, Gorupova
ulica 4/11.__________________571
V NAJEM se odda trgovina na prometnem kraju. Naslov v podružnici »Jugoslavije«,
Maribor._____________________£69
UDOBNO MEBLOVANO MESEČNO SOBO išče samostojen trgovec za tako] pri primerni stranki. Por nudbe pod šifro »Samec« na anončno ln reklamno družbo Aloma CoirrpanV. Ljubljana, Kongresni trg 3. ___________________________  968
DVE MLADI GOSPODIČ-• NI želita všled pomanjkanja znanja živahne korespondence z Inteligentnimi gospodi. Dopise pod »Pomlad« ln »Poletje« poštno ležeče Celje.	972
za izdelovanje cement* nlh cevi se sprejme.
3os. Clhlar, Ljubljana betonska tvornlc«
Zahvala.
Ob priliki težke izgube, Id nas je zadela s smrtjo naSe ljubljene
i$ne, matere odnosno stare matere, gospe
JOSIPINE VIDMAR
smo prejeli toliko dokazov in izrazov iskrenega sočustvovanja, d« nam je nemogoče zahvaliti se primemo vsem posameznikom posebej.
Sprejmite zato vsi prijatelji in znanov vm druitvs in zastopstva našo najtoplejšo zahvalo za vse izraze sočutja.
V LJUBLJANI, dne 1. junija 1922.
Josip Vidmar,
soprog.
Dr. ina. nttan Vidmar s rodbino. Mn* PavaJ rol. Vidmar 2 rodbino. Stane Vidmar „	„	Ivan«	Skrblniak	rol. Vidmar .	„
3oia Vidmar „	„	Metoda	Vidmar.
Orli Vidmar.	hčere.
sinovi.
•••••• •
PARKETNE
deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Stotnikova alica itev. 19. Telefon 527.
• ••••••
Dežne plašče
za dame in gospode v veliki izberi priporoča tvrdka
A. & E. Skaberne,
Ljubljana. Mestni trg 11, •••••• • ••«•••
• •
Proda se
:
| enonadstropna hiša j
• z 3 stanovanji in obsežnim vrtora «
• na periferiji Ljubljane ob Tržaški cesti.
O Kupec dobi na jesen stanovanje v hiši. *
• Naslov pove upravništvo „Jugoslavije“. •
Pina mm
Uit \M\
ieissMer
lesnoindustrijska družba z o, z.
Ljublana, Dunajska cesta 66.
izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
Telefon 114. Brzolav: Welssbacher-Ljubljana.
•••••••••••••••••••••••••••
se prodaja binkoštno soboto, nedeljo, ponedeljek in torek po znižani ceni K 50 do 52 za kg pri mesarju
Al. Kocjan
na stolnic! v Šolskem drevoredu.
Eksport.	Eksport.
Veletrgovina haloških vin
Vinko Stoklas
Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vino-adov.	Cene	brezkonkurenčne	I
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
9 Zvezni knjigarni
Ljubljana, Marijin trg IL
•••••• • ••*•••
Hm Jir
šalje poštom:
1 kg w> Bia. 26.—
firoiersir 1 k§ po Ud. 30-“idnllsir 1 ki po Din 16-‘ “ o Din. 39-
od 5 ks sore. •••••••••••••
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh.
Zaloga pri krovcu Fr.Fujanu
Uubljana, Ilovica 48.
Šoferja
za tovorni Saurer auto sprejme pre-mogokop Ključa-rovci pri Ormožu na Štajerskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače se naj pošljejo na ravnateljstvo premogokopa. Nastop službe takoj ali po dogovora. =======
Elektroinženjere
Ih
trs. uradnike
išče velika delniška družba za strojarsko in elektrotehnično industrijo v Jugoslaviji.
Obširne ponudbe na upravo lista pod štev. 12345.
tožna tiskarna in knjigarna
V L3UBUANI - Wolfova ulica štev. 1.
Poštni predal 74.
Telefon 359.
 »•fttrrrd
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo.
Zahtevajte proračun! Točna postrežba!
Glavni In odeovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*.■
Tiska »Zvezna tiskarna« v IJubflani