V e s t n i k. i t Andrej Žumer. j V zadnjem trenutku, ob sklepu lista, nam je došla prežalostna vest, da je umrl v soboto popoldne v Kranju gosp. ravnatelj in c. kr. okr. šolski nadzormk Andrej Žumer v 56. letu svoje dobe. Znano je sicer bilo, da že dlje časa boleha, a vendar nismo mislili, da nam ga smrt tako naglo ugrabi. Bil je izvrsten šolnik, plemenit nadzornik, svojemu u.iteljstvu blag prijatelj in ljubezniv svetovalec — bil je človek! Blag mu bodi spomin! Dne 18. pret. meseca je minilo 50 let, kar je krojaški pomočnik Janez Libenyi napadel na Dunaju našega cesarja Franca Jožefa. Naš vladar je bil ranjen neopasno. Za njegovo rešitev sta si pridobila največ zaslug grof Maks O'Donell in dunajski meščan J. Ettenreich, ki je oba cesar odlikoval. V spomin na to srečno rešitev so sezidali na Dunaju votivno cerkev, cno izmed najlepšib dunajskih zgradeb. Osebne vesti. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji je imenoval suplenta Frančiška M u š a rj a v Veliki dolini za snplenta na enoraznici v Dolah, ker gre tamošnji učitelj Mat. Jenko za nadu.itelja v Mirno, učitelja Rudolfa Pleskoviča y Škocijanu pa za provizoričnega učitelja na ljudsko šolo v Smartno pri Litiji, ker se preseli tamošnji učitelj Avg. J e nsko na Bled. Pripravljalni odbor deželne učiteljske konferencije je imel 26. svečna svojo IV. sejo. Razpravljalo se jc o pouku v oddelkih, in sicer vobce, kakor tudi o oddelkih na posameznih kategorijah ljudskib šol, ter se končno sklenilo, kako se imajo razdeliti učenci v posamezne oddelke, Poročevalci so bili gg. Jelenc, Gregorin, Zavrl, Zajec, >Šega, Gregorač. Gspdč. A. Sark je poročala o občih vodilih za ženska ročna dela na ljudskib šolab, ter so se sprejele teze, ki jih je poročevalka stavila. V popoldanski seji je predsedoval ravnatelj c. kr. učiteljišča g. Fr. Le v ec. — Pribodnja, V. seja, je določena na dan 23. inarca t. 1. Na sporedu je: a) Smoter jezikovnega pouka (poroč. J. Toman), b) slovnica na srednji in višnji stopnji (L. Jelenc); c) vodilna načela za pouk v realijah (D. Oešnik), v petjuv (V. Zavrl), v telovadbi (Fr. Gartner). v pisanju (D. Cesnik) in učni smoterpri pouku žen. roč. del (A. Sark). Zaradi velike obsežnosti tvarine, ki jo ima pripravljalni odbor predelati in z ozirom na potrebno temeljito razmišljevanje pri reviziji učnih načrtov, se dež. učit. konfercncija bržkone preloži na bodoče leto 1904. Josip Juraj Strossmayer je slavil te dni petinšestdesetletnico svojega mašništva. Slava velikemu Slovanu! Vse drugo, le hrvaško ne. Pred davnim časom se je naselila v Sušnjevici v Istri peščica Rumunov kot oglarjev. Pri ljudskem štetju leta 1900 so jib sicer našteli Italijani 1311, toda Rumuni so se v teku časa pohrvatili, njih otroci obiskujejo hrvaške šole, in nihče izmed mlajših niti ne zna več rumunski, le nekateri starci lomijo prav slabo še jezik svojih pradedov. Ti prebivalci so prosili za ustanovitev šole, seveda hrvaške. Toda istrski deželni zbor je sklenil ustanoviti le rumunsko šolo. Prišli so v Sušnjevico deželni komisarji, da naberejo pismene izjave prebivalcev. A glej! Vsi Sušnjevičani so se izrekli odločno za hrvaško šolo, le eden edini stari Rumun si je zaželel rumunske šole. A to Italijanov ne moti. Ustanovili bodo vendarle rumunsko ljudsko šolo proti volji prebivalcev, dočim je 17.000 Ilrvatov v Istri brez svojih šol, dasi se zanje ^ojujejo že desetletja. Kaj takega je mogoče le v ravnopravni Avstriji Slovensko-nemški gimnazij v Celju. V prvem semestru je študivalo na tem gimnaziju 188 dijakov in jih je 80"/0 dovršilo prvi tečaj z dobrim nspehom. Priznati treba torej, da so učni uspehi na tem zavodu prav dobri in je to v najlepše izpričevalo za zavod. 1,803.000 kron so leta 1900 stale koroške ljudske šole. Tako je v zadnji seji poročal deželni šolski svet. Od te vsote se je izdalo za plaee učiteljem 1,413.000 kron. Kdo je kriv neuspehov na goriških srednjih šolah ? -Soča" piše: Naši čitatelji se spominjajo, kako je nas lani nahrulila ,,Gorica" na najnesramnejši način ternani podtikala, da je neuspehov na gimnaziju kriva narodno-napredna strauka, ki zavaja dijake v krokanje, pijančevanje itd. To klerikalno perfidijo smo takrat primerno zavrnili, no, sedaj nam pa je gospoda pri -Gorici" dala nebote zadoščenje. Ko je bilo skončano prvo šolsko poletje, je še isti dan priobčila -Gorica" notico, v kateri govori o neuspehih na naših srednjih šolah ter pravi, da glavno krivdo na neuspehih ima nemška komanda, katero mora prenašati avtohtono slovensko in laško prebivalstvo Primorja. Pozivlje pa tudi zastopnike slov. in laškega prebivalstva v Primorju, da je skrajni čas poskrbeti, da se otresemo te nesrečne, neopravičene in nikjer utemeljene nemške komande! — No, to se čita lepo, pa še lepše bi bilo, ako bi se čitalo v kakem drugem listu in ne v ,,Gorici"! Očividno je napisala ,,Gorica" to notico — ker je izsla že takoj v soboto — po infbrmacijah iz profesorskih krogov, to je iz istih, iz katerih so se vsipala lani v javnost najpodlejša podtikanja na neuspebib na naših srednjih šolah na ramena naprednjakov. Takrat je bila nemška komanda le postranska stvarca, in sistetn so omenili le tako radi lepšega. — Ali so se sedaj gg. izpreobrnili ?! Varal bi se, kdor bi tako mislil. Prepričani smo, da iz klerikalnih vrst ne pride nikdar nikaka resna akcija proti odpravi nemškib srednjih šol na Goriškem. Kdo pa bo tisti bojevnik? Ali morda Gregorčič, Berbuč ali kdo? Pa saj jih veudar poznamo. Tako le inalce peska v oči pa pride časib prav! — No, nas veseli, da vendar enkrat nismo mi krivi teh neuspehov! Akcija proti našim nemŠkim srednjim šolam, v katerih se bega iu meče našo mladino, da je grdo, zaradi nemščine in zaradi sistema, ki je sovražcn slovcnskemn, prijazen pa laškemu dijaku, pa se mora res pričeti in izbojevati sc mora boj, da pridemo do srednjib šol s slovenskim učnim jezikom, kakor je edino prav. Bomo videli, v kaki meri bodo hoteli takrat sodelovati naši Ijubeznjivi klerikalci! V kaki meri se npro tisti nemški komandi, pod katero stojijo! Prijatelj učiteljstva. Ne sarao z besedami, nego tudi s pleraenitim dejanjem je dokazal, da je prijatelj učiteljstva podjetnik Wechselmann, ki je umrl v Budapešti. Penzijskerau učiteljskemu zakladu je oporočil 2,400.000 K in sicer — kar kaže posebno pokojnikovo plemenitost — polovico za krščane, polovico za žide. Za zavod za slepe je daroval 1,400.000 K. Žal, da so taki prijatelji učiteljstva tako silno redki! Leon XIII. Dne 3. t. m. mine 25 let, odkar je bil kronan Leon XIII. za papeža. Njegov prednik je bil — kakor znano — Pij IX., ki je umrl dne 7. svečna 1878. Leon XIII. je bil izvoljen že dne 20. sveena istega leta. Tirolska učiteljska društva so poslala veliko deputacijo k naučnemu ministru glede izboljšanja učiteljskib plač. Deputacijo sta vodila poslanca Grabmayr in Tombossi. Minister je obljubil vladno sodelovanje pri ureditvi tcga vprašanja v deželnem zboru. — Obljuba dolg dela, Hartl!