Leto LXV
PoRnfna plačana » gotovini
t Ljubljani, v sreifo, dne 3. marca 1937
Stev. 511 Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno .^rtfl^^^^	—	^^^^^^ ______ .	.
mSlAJt/ENECm
Kopitarjevi nI.6/Ш	111	^^^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^ШККШШ W	^ ШМР	Uprava; Kopitar-
jeva ulica štev. 6.
Telefoni Bredništva la «prave: 29-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-96 — Uhaja vaak dan »Jutraj, razen ponedeljka ln dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Iz strahu pred Anglijo
40 milijard za oboroževanje
Sklep Velikega fašističnega sveta
Prokletstvo centralizma
Prezaslužno slovensko kulturno društvo »Šola in dom« je na svojem zadnjem občnem zboru zopet imelo priliko ugotoviti, da naše šolstvo ne more nikamor naprej, ker ga davi centralizem, ki ljudsko voljo in potrebe ter mišljenje iz šole izključuje, ljudstvu pa za tako šolo nalaga težka bremena.
Od učnega načrta do imenovanja šolskega sluge je ves naš šolski ustroj v stvarnem in osebnem oiziru v izključni kompetenci centralne uprave, to je, ministrstva, dočim občine in banovina kot ljudstvu naj-bližja organa v bistvu nimata drugega opravila v šolslu organizaciji, kakor da odredbe centralne oblasti izvršujeta. Pogubne posledice tega ustrojstva v državi, v kateri imamo tri jugoslovanske narode, vsak s svojim osobitim kulturnim obeležjem z naravnimi razlikami, ki so včasih zelo velike, se kakor na vseli poljih naše uprave, tudi na šolskem čutijo čedalje bolj in ovirajo vsak napredek narodnega duha, vsak sodobnosti primeren um-stveni in nravstvemi dvig ljudskega naraščaja ter času primerne reforme, tako da nas danes v šolskem ustrojstvu prekašajo vsi naši sosedi. Drugače tudi ne more biti, zakaj tam, kjer je ljudstvo samo trpen faktor, tako da njegove zmožnosti, potrebe in pobude nimajo nobenega pomena in vpliva na razvoj te ali orne panoge javnega življenja, se vrši vse po eni nespremenljivi šabloni, v katero birokracija stiska šolsko delo po svojih posebnih pogledih, ki so v premnogih ozirili v Krutem nasprotju z dejanskimi zahtevami, potrebami in razvojem življenja. Glavno pa je, da ljudstvo nima od takega šolstva tistega haska, ki bi ga lahko imelo in moralo imeti in da drago plačuje aparat, ki ni prikrojen za njegove potrebe, po njegovi iniseLnosti in po njegovi volji, in ki ga centralno vodstvo tudi ne more prilagodevati ljudski duši in njega kulturnemu stremljenju, ker tega ljudstva enostavno ne pozna.
Vzemimo v sedanji kritični dobi samo vprašanje brezposelnega učiteljskega naraščaja, ki je edinstvenost nase slovenske »dravske« banovine, ker druge banovine ga v tako strahotni izmeri ne poznajo, nekatere sploh ne. Človek, ki ne pozna razmer, bi rekel: ie pač preveč mladih ljudi izbralo učiteljski poklic, ki je itak prenapolnjen. Toda ne, dejaneko stanje je ravno nasprotno: v dravski banovini oziroma v njenih ljudskih šolah je okoli 300 razredov praznih, ker manjka učiteljskih moči, dočim je 700 učiteljskih kandidatov primoranih, da že leta in leta s težkim srcem, v breme sebi jn staršem čakajo na nastavitev, ki je pa ni in noče biti! So mnogi, ki čakajo na zaposlitev že štiri leta, to je od maturitetnega leta 1932; velika večina so otroci siromašnih staršev, od katerih jih nemalo v dobesednem pomenu strada; več jih je sirot, ki jim je oče v vojni padel; večinoma so iz kmetske bede in iz delavskega sloja ali otroci malih penzionistov. Več se jih je lotilo drugih poklicev, ker ne morejo čakati, da popolnoma propadejo, fizično_ in moralno: ena maturantka je za natakarico, dve poznamo, ki sta šle v tovarno, ena pospravlja .sobe itd. Medtem pa hodijo vsak dan na banovino deputacije občin, staršev, krajevnih šolskih odborov, raznih političnih in kulturnih organizacij, ki prosijo in rotijo: dajte nam učiteljev, razredi so prazni! in marsikdo se _ogor-čuje, ne vedoč, da banovina učiteljev oziroma učiteljic ne more dati, dasi bi jih srčno rada in dasi sama na vso moč pritiska in se prizadeva, da bi se prazna mesta izpolnila z mladimi sinovi našega naroda, ki množijo naš inteligenčni prolétariat. Bolj nenormalnega stanja kot je to, da si ljudstvo želi in potrebuje učiteljev in vzgojiteljev svn;e mladine, pa jih ne more dobiti kljub temu. so v kupili na razpolago, razredi pa zevajo prazni, ker osrednja šolska uprava ne imenuje učnih moči, si pač ni mogoče misliti. Tukaj imamo kričeč slučaj, kako centralizem vede do nemogočih posledic, ki ne pomenijo samo škode neposredno prizadetim slojem ljudstva, ampak ugledu države same, v kateri pretirani centralizem rodi take sadove in razmere. In vsak državnik in upravnik bi si moral sam zastaviti vprašanje, ali centralizem na tak način dosega tiste cilje, ki si jih stavi ja? Ali so take metode smotru primerne? Ali se ogromne vsote, ki jih država iz ljudskega denarja žrtvuje za izobrazbo in vzgojo narodovega naraščaja, izplačajo, ko pa pretiravanje birokratskega centralizma šole ne
Fribližuje ljudstvu, ampak jo je PreJ zmožna judstvu odtujevati, in ko — kakor vidimo v našem slučaju — šola zaradi nenastavl jan ja učnega osebja pri izobilju razpoložljivih učnih moči naravnost trpi?
Mogoče, tako bi dejal, kdor ne pozna razmer, niso na razpolago sredstva. Nikakor ne! Za nastavitev potrebnih učnih moči kakor tudi za druge šolske postavke je v državnem proračunu oziroma v državni blagajni določen in razpoložljiv kredit za potrebe naše banovine. Toda iz tega kredita, namenjenega dravski banovini, se nastavljajo učiteljske moči v drugih banovinah, v katerih ni ne praznih razredov, je torej zadostno število učečega osebja, ne brezposelnih učiteljskih kandidatov in sploh ne inteligenčnega proletariata. Vidimo torej, da bi se nove učiteljske moči v naši banovini mogle in morale nastaviti, pa se ne. To je stvar kjer je naša dolžnost, da v întereeu naše kulture, našega ljudstva in naraščaja pa v najvišjem interesu države same, na tako nenormalno dejstvo in stanje opozorimo in damo izraza svojemu trdnemu prepričanju, da se bo nemudoma napravila odločna remedura. Prazni razredi pomenjnjo velik minus v naši narodni prosveti, o kateri so toliko govori in glede katere slišimo vedno in povsod, da je in mora biti ena prvih in najvažnejših skrbi in predmet največjega truda in pažnje od struni države — večanje kadra brezposelne inteligence pa pomeni večanje onih, ki so nezadovoljni z obstoječimi razmerami in tako sčasoma pridejo v nevarnost, da proti svoji boljši volji postanejo to, kar se imenuje nevaren element
Sedanji režim je dokazni, da se pošteno trudi za izboljšanje naših razmer na političnem. eospodarekem in kulturnem področju dr-
Rim, 2. marca. AA. Agencija Štefani priobčuje tole uradno poročilo:
Na snočnjem sestanku velikega fašističnega sveta je duce podal ekspoze o vojaški izobrazbi italijanskega naroda. Veliki fašistični svet je pri tej priložnosti sprejel tole resolucijo:
Veliki fašistični svet je poslušal obširno poročilo vodje o stanju našega vojaškega pouka, in je s pripravami za delo na tem področju zadovoljen, vendar je prepričan, da je vsaka še tako oddaljena možnost omejitve oboroževanja zdaj dokončno izključena. Zato je sklenil:
1.	Da se izvaja načrt za nadaljnjo ustrezajoče povečanje naše oborožene sile.
2.	Da se podaljša za pet let pristojnost glavnega komisarijata za industrijo državne obrambe.
3.	Da se popolnoma militarizirajo vse aktivne sile naroda od 18. do 55. let« življenja s periodičnim vpoklieevanjem na orožne vajo vseh letnikov vojaških obvezancev ki jih za primer mobilizacije obsega vojaška obveznost.
4.	Da se dela za dosego čim večje neodvisnosti od tnjine glede stvari, ki služijo vojaškim potrebam, in da se na tem polju v primeru potrebe civilne potrebe popolnoma žrtvujejo vojaškim. Italijanska znanost in tehnika se imata povabiti na čim intenzivnejše sodelovanje, da se doseže ta čim večja neodvisnost, ker bodo po naravi manj obdarjeno dežele kos bogatejšim le po hrabrosti in moči svoje znanosti in svojega duha.
Nato je veliki svet sprejel tole resolucijo:
I. Poslušali smo ekspoze zunanjega ministra grofa Gajazza Ciana o mednarodnem položaju.
Veliki svet izraža svojo solidarnost z nacionalno Španijo in pozdravlja vojsko generala Franca, katere zmaga naj pomeni konec vseh boljševiških poskusov na zahodu in začetek novega razdobja slave, moči in socialne pravice za španski narod, združen z italijanskim narodom s stoletnimi vezmi zgodovine, vere in sorodstva po krvi in jeziku.
Pooblašča se zunanji minister, da to resolucijo uradno pošlje vladi generala Franca.
II. Veliki fašistični svet je poslušal ekspoze zunanjega ministra o zunanjepolitičnem položaju italijanske vlade od 18. novembra lanskega leta pa do danes, in v celoti odobrava delovanje vlade in ji čestita k temu delu. Srečen je, da more ugotoviti, da so je politika italijansko-nem-škega sporazuma nadalje razvila in da je vse bolj in bolj pokazala svojo dejansko moč. Veliki svet z zadovoljstvom ugotavlja, da pomeni italijansko-britanski dogovor x dne 2. januarja t I. koristno razčiščenje razmerja med tema državama glede Sredozemskega morja. Veliki fašistični svet sprejme na znanje pozitivne rezultate dosežene pri italijansko-turških razgovorih v Milanu, in ponovno poudarja dejansko voljo Italije do miroljubnega sodelovanja na vseh področjih z vsemi državami, ki so pokazalo ali bodo pokazale voljo do sodelovanja s fašistično Italijo.
Na zasedanju velikega fašističnega sveta so med drugimi povzeli besedo maršal de Bono, g. Starace, admiral Thaon de Revel, g. Grandi, senator Marconi, g. Farinaco in grof Volpi.
Veliki fašistični svet je poslal zelo prisrčno pozdravno brzojavko abesinskemu jiodkralju maršalu Grazianiju. V brzojavki pravi med drugim, da je veliki fašistični svet prepričan, da bo vice kralj zmerom znal pravično, a neizprosno izvajati zakon. V brzojavki izraža veliki fašistični svet obenem pohvalno priznanje fašističnim miličnikom in delavstvu v Addis Abebi za njihovo sijajno zadržanje j» atentatu na vicekralja.
Rim, 2. marca. TG. V diplnmatičnih krogih povdarjajo, da so hili sklepi Velikega fašističnega sveta zelo dalekosežni. Zdi se, da je povsem točno, da je svet sklenil porabiti 18 milijard lir (okrog 40 milijard din) za potrebo pomorskega oboroževanja za obralulm v Sredozemlju, to pa kot odgovor na ogromne vsote, ki jih bo Anglija porabila ta svojo oborožitev.
Francija nezadovoljna
Pariz, 2. marca. c. Resolucija velikega fašističnega sveta je tukaj izzvala veliko nezadovoljstvo. Vladnim krogom je posebno neljuba tista izjava resolucije, ki govori, kako veliki fašistični svet pozdravlja generala Franca. Francijo posebno od-iiija tisti del resolucije, ki govori o zbližanju med Nemčijo in Italijo. Francija še stalno računa nn to, da se bo še zbližala z I talijo. Znana je teza francoskega generalnega štaba, ki pravi, da Re no more Francija vojskovati z Nemčijo, če ni krit njen hrhet proti Italiji. Toda francosko javno mnenje podčrtava, da ni verjeti v italijansko oboroževanje, ker 1m> tako Italiji kakor tudi Nemčiji — zmanjkalo sredstev.
Poslanik Šeba - odstopil
Dr. KroHa o Mali zvezi in Jugoslaviji
Praga, 2. marca. TG. Ministrski predsednik dr. Hodža je danes odgovoril na interpelacije poslanca Trnobranskega, zakaj je zunanji minister dr. Krofta napisal uvodne besede h knjigi, ki jo je napisal čsl. poslanik v Bukarešti Šeba m ki je povzročila v Romuniji znane politične incidente v parlamentu. Dr. Hodža je odgovoril, da dr. Krofti ni bilo mogoče vse knjige natančno prebrati in da je uvod napisal iz ljubeznivosti, ne pa kot da bi hotel vsemu pritrditi, kar je v knjigi napisano. Češkoslovaška vlada se v nastali spor ni vmešala med drugim tudi zaradi tega, ker je vedela, da so napadi na poslanika Šebo služili tudi neki proti-češkoslovaški propagandi, ki se je posluževala najbolj grotesknih laži. Vlada ni mogla ničesir dru-
gega storiti, kakor sprejeti prošnjo poslanika Šebe za odstop in mu s tem priznati, da čeravno uživa popolno zaupanje, po znanih incidentih v buka-reškem parlamentu, ne bi mogel več plodonosno delovati na svojem dosedanjem mestu.
Kroftov ekspoze
Praga, 2. marca. AA. (ČTK). Zunanji minister Kamil Krofta je dal pred odborom za zunanje zadeve senata in poslanske zbornice ekspoze o češkoslovaški zunanji politiki. V tem ekspozeju je dr. Krofta podal pregled vseh mednarodnih dogodkov in perečih vprašanj ter se je posebno ustavil pri razmerju med Nemčijo in drugimi evropskimi državami. Krofta je v tem ekspozeju poudaril nedeljenost pojma miru. S posebnim zadovoljstvom je podčrtal, da so ameriški državniki, čeprav stoje na stališču nevmešavanja v evropske dogodke, poudarili, da je med Združenimi državami in evrojjskimi državumi mnogo skupnih do-tikališč in da ta skupnost interesov nalaga sever.-amer. uniji, da v usodnih trenutkih evropske zgodovine objavi svoje zanimanje do evropskih demokracij v korist splošnega miru.
Nato je dr. Krofta govoril o čedalje večjem oboroževanju nevralnih držav in je dejal, da je glede na splošne razmere v Evropi tudi Češkoslovaška prisiljena, čim bolje opremiti svjo vojsko. Govoreč o razmerju med Češkoslovaško in drugimi državami je dr. Krofta govoril v prvi vrsti o bližnjih in prijateljskih odnosih med Češkoslovaško in obema ostalima državama Male zveze. Mala zveza je našla in bo zmerom našla v novih položajih nove skupne točke stališč in globoke razloge za kar najtesnejše sodelovanje med tremi državami.
Glede odnošajev do Jugoslavije je dr. Krofta rekel, da se bodo vse govorice o težavah Male zveze razblinile ob obiska dr. Beneša v Jugoslaviji, kar se bo zgodilo. To potovanje bo prav lako važno, kakor je bilo važno
žavnega ž.ivljenja v smislu demokratizacijo, in je povsod že dosegel vidne uspehe na tej poti. Troba pa je, da pride nov duli in svež tempo tudi v našo centralno učno upravo, kjer ga od nekdaj najobčutneje manjka in v kateri še vedno strašijo stari duhovi preživelega liberalizma, predvsem pa je vodiven pogubni duh antidemokratičnega centralizma. Na vsak način
fia je treba ponoviti željo in zahtevo našega judetva, da naj se čim prej izpolnijo prazna učiteljska mesta, da ne bo padel nivo našega ljudskega šoistva in da dobe kruha naši inteli-genti, ki so jih revni starši izšolali, pritrgujoč sebi najpotrebnejše od ust.
potovanje kralja Karola v Prago. Ii vseh kriz in po Tseh velikih pretresih se je Jugoslavija dvignila močnejša in holj trdna kot kdaj poprej.
Prav tako ni teh odnošajev zmotila pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki jc bila podpisana s pristankom in vednostjo tudi češkoslovaške vlade, ki se je te pogodite razveselila in ki želi, da bi se* zlmljšali tudi odnošaji med Romunijo in Bolgarijo.
V dnošajih med Poljsko in Češkoslovaško jo nastopila lepa doba pomirjenja in naša
vlada želi samo še, da bi en del poljskega tiska opustil svojo kampanjo. Naši uradni odtiošaii z Nemčijo so bili dobri. Veseli bomo samo, če bo en del nemškega tiska opustil svojo kampanjo proti naši državi. Verujemo Hitlerjevim miroljubnim izjavam in menimo, da bodo to izjave kmalu v skladu s pisanjem enega dela nemškega tiska. Naša j>ogodba s sovjetsko Rusijo je |M>polnoniu obrambna in v skladu z določili pakta ZN. Mi pa smo odločno proti komunistični politiki v naših mejah in smo demokratična država, ki odbija komunistično anarhijo. Mi so nn bojimo komunizma, ker smo demokratična država in to posebno angleško javno mnenje razume. Kriza v evropski politiki je že za nami. Kritično leto jo bilo v letu 19B0. Upam, da gremo boljšim časom nasproti in verjamem, da bo naša demokracija prinesla zmago našim mirnim živcem.
Zamorra prtbežal k Francu
Ogromen plen : 35 sovjetskih tankov in 60 topov
Pariz, 2. marca. TG. Agencija Havas poroča, da se je bivši predsednik Španske republike AI-cala Zamorra javil pri vladi v Burgosu ln izjavil, da končnoveljavno stopa na stran generala Franca.
„Kmalu bomo v Madridu"
London, 2. marca. b. General Franco je dal dopisniku »Daily Maila« posebno izjavo, v kateri podčrtava, da želi njegova vlada »svobodno, ze-dinjeno in na znotraj bratsko spravljeno Španijo«. »Kmalu bomo obvladali vso Španijo,« je dejal Franco, »In sicer ne več iz Burgosa, ampak iz Madrida. Zločinstva, ki so jih naši nasprotniki zagrešili, zahtevajo, da jih kolovodje plačajo s svojim življenjem. Z vsemi ostalimi nasprotniki na bomo ravnali milo, kot smo to dosedaj storili. Mi si ne delamo nobenih utvar in dobro vemo, da bo vojaška zmaga najlažja med vsemi, ki jih bomo morali izvojevati, kajti za vojaško zmago pride naloga, da zmago tudi utrdimo, nezadovoljneže pomirimo in spravimo ter deželo znova zedinimo.« »Mi Španci,« je končal general Franco, »smo sinovi starega in ponosnega plemena. Mnogo smo v svoji zgodovini že pretrpeli, a vse trpljenje smo preživeli. Ponosen sem na to, da morem sodelovati, da svojo Španijo odreiimo od največjega barbarstva vseh časov.
Plen na soviets ki ladji
Gibraltar, 2. marca. b. Nacionalstično vojno brodovje je pri Almeriji zajelo nepričakovano bogat plen, ki na drugi strani tudi dokazuje, kako si sovjetska Rusija predstavlja »nevmeSavanje v Španske zadeve«. Nacionalistične bojne ladje so namreč nenadoma naletele na sovjetsko-Spanski prekomorski parnik »Marque de Comillas« ter ga nstavile т svrho preiskave. Na parnikn je bilo 35 sovjetskih tankov, 16 popolnih baterij, lo je 60 srednjetežkih topov. Poleg tega je bilo na ladji Se veliko Število municije in drugega vojn. materiala.
Po bojiščih
Salamanca, 2. marca. AA. (Havas.) Na fronti severne pete divizije so nacionalistične čete zavzele Portai Rubio. Na bojiSču je sovražnik pustil veliko število mrtvih. Na fronti 6. in 8. divizije, kakor tudi pred Madridom in na južni fronti ni bilo ničesar novega.
Poročila rdečih
Madrid, 2. marca. b. Navzlic slabemu vremenu, ki je zadnje dni zavladalo v Španiji in tudi na ma-
dridskem bojišču, so republikanske čete odločno naskakovale na severozapadnem in na južnem bojišču. Nacionalisti so napravili nekaj hudih napadov v bližini francoskega mosta ter na položaje miličnikov v Casa Real del Campo. Nacionalisti so napadli s strašnimi naskoki pehote in konjenice. Republikanci so z vso silo odbijali val belih čet in konjenikov, ki je trajal več ur.
Na južno-vzhodnem in na južnem bojišču na-
fiadajo rdeče čete na utrjene nacionalistične po-ožaje. Po najnovejših vesteh, ki so prispele semkaj do 14.30, se je rdečim četam posrečilo zasesti že vse predmestje Toleda, ki so ga morali nacionalisti vsled neprestaiega topniškega bombardiranja in letalskih napadov rdečih pilotov izprazniti. Republikanska artiljerija že od ponedeljka zjutraj obstreljuje z vso srditostjo Toledo, Glavne bojne črte so vsega še tri kilometre daleč od Toleda, ki so ga rdeče čete sedaj popolnoma obkolile. Iz Ovieda danes ni bilo posebnih vesti, ker je tudi tam vreme preprečilo nadaljnji razvoj ofenzive. Tudi z južnega bojišča ni značilnih vesti. Rdeče čete utrjujejo položaje Ugia in Juvilesa, kjer pričakujejo spopada z nacionalističnimi silami, ki ga pripravlja general Queippo de Liano.
Barcelona proti Valenciji
London, 2. marca. TG. Na barcelonski radio postaji je neki neimenovani govornik ostro napadel vlado v Valenciji, ki ji očita popolno nesposobnost, ki je povzročila vojaške poraze in prizadejala tudi veliko tipljenje Kataloncem. Isti radio poroča tudi, da je bij bivši rdeči poveljnik Malage, ki se mu je posrečilo odnesti zdrave pete, odstavljen.
V Romuniji
vse univerze zaprte
Bukarešta, 2. marca. AA. (Rador.) Danes so je vršila važna seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade Tataresca. Ministrski svet je sklenil mod drugim začasno zapreti vse univerze in vse študentske ustanove. Vseučilišča se bodo zopet odprla Šele tedaj, ko bo končana reorganizacija vseučiliškega pouka v skladu z novim univerzitetnim zakonom. Ministrski svet je sklenil spraviti v ta znkon poseben člen, ki bo študentom prepovedal pripadnost h katerikoli politični stranki in sodelovanje pri kakršnihkoli političnih manifestacijah. Tudi strankarskih uniform študentje ne bodo smeli nositi.
Hitlerjevske nade glede Avstrije
„Morda zopet puč v bližnji bodočnosti" Čudne izjave generala Reichenaua
Munchen, 2. marca. TG. Poveljnik monakov-skega armadnega zbora general Keichenau je imel v krogu častnikov svojega generalnega štaba daljšo konferenco, na kateri je utemeljeval, da mo-v polnem teku. No gre ia nobene vojaške ekspedicije, tnda nemška armada mora biti vsestransko tehnično pripravljena, da vsak trenutek odgovori na poziv svojega voditelja. Generalni štab nemške oborožene sile da je odredil, da morujo biti vse priprave do 15 m are a končane, tako da ho mogoče, če bi nastopila potreba, nemško oboroženo silo od tega datuma dalje vsak trenutek na najhitreši način mobilizirati. General Reichenau je poudaril, da je to potrebno posebno zaradi tega, da bo vsaka zunanjepolitična pobuda, ki bi jo lahko v interesu Nemčije sprožil d r i a v n 1
Bel grajske vesii
Belgrad, 2. marca. m. Danes dopoldne je imel sejo gospodarsko-finančni odbor ministrov, ki razpravlja o tekočih zadevah v zvezi s proračunom in novim finančnim zakonom.
Belgrad, 2. marca. m. Na predlog vojnega ministra je s kr. ukazom napredoval za brigadnega generala topniško - tehnični polkovnik Dragutin Sokorac.
Belgrad, 2. marca. m. Za novega vojaškega atašeja v Albaniji Je postavljen pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir KaleČak, doslej v službi za generalštabne posle I. ar. obl.
Belgrad, 2. marca. m. Upokojena sta armadna generala Vojislav Nikolajevič ter Vladislav Krsljč in prevedena v rezervo. Nadalje je vpokojen še topniški brigadni general Milovan Lazarevič. — V generalštabno stroko je med drugim preveden topniški major Anton Svajger.
K vprašanju kmetski h dol gov
Belgrad, 2. marca. A A. Neki listi so pisali, da se pripravlja sprememba uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, tako da bodo dolžniki kmetijskih zadrug izvzeti od določil uredbe. Na pristojnem mestu smo dobili pojasnilo, da ta vest ni točna.
Nova sodna palača v Celju
Pravosodni minister dr. Subotič je danes iz-javil poslancu dr. šemrovu (JRZ), da bo narodni skupščini predložil dopolnilo k finančnemu zakonu, ki naj bi pravosodnega ministra pooblastilo, da sme pri Hipotekami banki najeti posojilo 167 milij. din za zgradbo sodnih palač v Belgradu. Zagrebu in Celju. Obenem bi bil pravosodni minister pooblaščen, da vnaša vsako leto v svoj prora: čun 16 milij. din kot odplačilo za to posojilo. Upati je, da bo s tem vprašanje zgraditve sodne palače v Celju ugodno rešeno.
V duševni zmedenosti v smrt
Maribor, 2. marca.
Danes popoldne se je na podstrešju hiše Bol-fenkova 1 v Novi vasi obesil 66 letni vpokojeni železničar Anton Krištof, ki je v tej hiši tudi stanoval. Zadnje čase je bil precej potrt. Ker so ga pogrešali. so ga šli popoldne iskat in so ga našli na podsrešju mrtvega. Samomor je izvršil v duševni zmedenosti.
Vojvodo Windsorf'a so zaman pričakovali v Mariboru
Snoči se je po Mariboru naenkrat raznesla vest, da namerava skozi Maribor potovati btvšt angleški kralj, vojvoda Windsorski, ki sedaj stanuje v dvorcu Entsfeld pri Dunaju. Na kolodvoru se je zbralo veliko ljudi, ki bi radi videli vojvodo. Nekateri belgrajski listi so poslali v Maribor celo svoje posebne dopisnike. Vendar pa vse zaman, ker je prispela popoldne z Dunaja vest, da je vojvoda Windsorski še vedno na dvorcu Entsfeld. Mariborčani so bili prikrajšanj za veliko senzacijo.
Krali Viktor obišče Pešto v maju
Budimpešta, 2. marca. c. Danes je Kanya rekel v hodnikih zbornice, da še ni bilo uradno sporočeno, da pride italijanski kraljevski par v Budimpešto. Vendar pa je on trdno prepričan, da bosta italijanska sueverena prišla т Budimpešto tekom meseca maja. Kraljevski grad v Budimpešti ie pripravljajo v ta namen. Dela se vrše z veliko naglico.
Schuschnigg v Pešto
Dunaj, 2. marca. A A. (Štefani.) Izvedelo se ie, da se bo zvezni kancelar dr. Schuschnigg 10. t. m. odpeljal v Budimpešto, da vrne obisk madžarskemu ministrskemu predsedniku Daranyju.
Ribbentrop v Washington
Berlin, 2. marca, e. V političnih in diplomatskih krogih so se razširile govorice, da bo dosedanji nemški poslanik v Londonu g. von Ribbentrop imenovan za poslanika v Washingtonu, ker njegova diplomatska misija v Londonu ni uspela.
„Blagoslov"
ljudske fronte v Franciji
Pariz, 2. marca. AA. (DNB.) V Bordeauxn je izbruhnila stavka mornarjev. Pet velikih ladij nI moglo odpluti. V Cannesu so stopili v stavko delavci mestne plinarne.
Drobne vesti
Praga, 2. marca. c. Danes je bila v Pragi podpisana trgovinska pogodba med Francijo in Češkoslovaško. Pogodbo je podpisal za Francijo trgovinski minister Bastid. Bastida je opoldne sprejel in ga pridržal na kosilu predsednik republike dr. Beneš.
Džibuti, 2. marca. b. Tekom včerajšnjega dne je prišlo do »popada med Italijani in Abesinci. Na obeh straneh je bilo več ranjenih.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno. zmerno toplo.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno po vsej kraljevini г manjšimi vedrinami v severo-zanadnih kraiih. V severnem delu bo prenehal dež, v 'ostalih predelih, kjer bo ponekod tudi snežilo, pa bo trajal dalje. Temperatura bo še padla.
k a n r e I a r, takoj dobila vso podporo oborožene
sile in s tem tudi večjo težo.
Izjava generala Reichenaua je prišla tudi v javnost ter se o njej mnogo govori med monakov-skimi hitlerjevci. Med javnostjo krožijo vesti, da se Keirlienauova izjava nanaša na »bližajoče se velike dogodke v Avstriji«. Lahko »e namreë igodi, tako govorijo po Monakovem, kjer se še vedno nahaja generalni štab avstrijskih legij, da v Avstriji v bližnjem ïasu zopet izbruhne narodnosocialistični upor po zgledu onega pred 2 letoma, ki mu jo padel kot žrtev tedanji kancelar Dollfuss. Če bi se to zgodilo, trdijo v Monakovem, bi dunajska policija, ki ji načeluje hitler-jevcem prijazni notranji minister >vsenemec< Horst-Gleisenau, bržkone ničesar ne ukrenila in bi zatisnila obe očesi ali bi pa vsaj prizanesljivo postopala i uporniki. Za primer narodnosocialistič-nega upora v Avstriji pa je potrebno, da je Nemčija pripravljena, da podvzame potrebne korake. Ne sine se več zgoditi, da bi zadostovalo, da pride nekaj italijanskih polkov na avstrijsko mejo, da preprečijo, da hi si avstrijsko ljudstvo samo izbralo režim, ki ga želi. marveč mora biti takrat tudi Nemčija s svojo oboroženo silo na lieu mesta, da zaščiti interese nemštva. Mobilizaciji ua italijanski strani na Brennerjn mora v istem trenutku slediti mobilizacija nemške oborožene sile na Bavarskem. Hitler ntora takrat za svoje zunanjepolitične pobude imeti pri rokah orožje, ki mu lio vsak trenutek na razpolago.
V zvezi z gornjim brzojavom iz Monakovega opozarjamo naše bralce na poročilo, ki ga je pariški »Echo de Paris* objavil iz Londona in ki se nanaša tudi na vprašanje odnošajev med Nemčijo in Avstrijo ter pojasnjuje izjavo generala Reichenaua. Poročilo se glasi:
Major Buch predlaga umor Schuschnigga ... ?
Pariz, 2. marca. TG. Avstrijski zunanji minister Guido Schmidt je na poti v Pariz in v London, kamor odhaja zopet po denarno pomoč, in sicer za posojilo 150 milijonov avstrijskih šilingov (poldruga milijarda din). Tudi avstrijski baron Rotschild, pri katerem je bivši angleški kralj Edvard — sedaj knez Windsorski — v gosteh, je dopotoval v London z istimi nameni. O Schmidtu vemo, da ga je na tako visoko mesto dvignil kancelar Schuschnigg, toda Schmidt se svojemu šefu ni izkazal hvaležnega, kajti, ko je bila na Dunaju znana konferenca med nemškim zunanjim ministrom Neurathom, nemškim poslanikom von Pape-nom, kancelarjem Schuschniggom in zunanjim ministrom Schmidtom, je slednji obrnil hrbet Schuschniggu ter krepko zagovarjal stališče nem-
ških državnikov tako v vpraSanju Hahshuržanov, kakor v vprašanju vstopa avstrijskih narodnih socialistov v vlado. Schuschnigg je takšno zadržanje Schmidtu zameril in se je odločil, da bo ostal v šc bolj intimnih zvezah z Mussolinijem. In res, telefonski razgovori med Schuschniggom in Mussolinijem so ves Čas, ko je bil Neurath na Dunaju, trajali ure in ure. Naslonjen na Italijo ho kancelar Srhusrhnigg na vsak način odbil nemški pritisk.
Na Dunaj so prišle tudi čudne informacije iz Monakovega. Tam so se baje v materui hiši narodnega socializma, v tako imenovani »Rjavi hiši«, zbrali nekateri vodje avstrijske legije, med njimi znani major B u e h, ki je predlagal, naj se v Avstriji zopet vprizori hitlerjevski puč, pri katerem hi Schuschnigga na isti način odstranili, kot svoje dni D o 11 f u s s n. Buch je predlagal. naj bi Schuschnigga umoril kakšen Tirolec, da bi se potem lahko reklo, da ga je umoril iz političnega maščevanja, ker je avstrijski kancelar izdal južnotiroUke Nemce Italiji. Ko so nemški narodni socialisti izvedeli za Bucliov predlog, so ga odločno zavrnili. Dunaj ve tudi za to podrobnost
Italija zopet svari
Rim, 2. marca. b. Potem ko je avstrijski vladni tisk ostro reagiral na znani članek »Giornale d'Italia«, ki ga je napisal Virgilio Gayda glede vrnitve Habsburžanov na avstrijski prestol, se italijanski listi niso nič več vračali na lo vprašanje. Šele danes je napisal Virgilio Gayda zopet članek v »Giornale d'Italia«, kjer med drugim pravi:
Italijanska politika v Avstriji leži na rimskih protokolih, med tem ko odnošaje med Avstrijo in Nemčijo urejuje avstrijsko-nemški sporazum z dne 11. julija 1936. Restavracija habsburške monarhije ni samo aktualna, temveč je tudi zelo nevarna. V rimskih protokolih in tudi na pogajanjih ni bilo nobene besedice glede restavracije Habsburžanov. Zato ni nobene diplomatske okolnosti, ki bi Italiji prepovedale, da govori o tem vprašanju odkrito. Italija nikdar ni bila naklonjena povratku habsburške dinastije. Zato je potrebna previdnost, kajti Francija je začela iz povsem jasnih razlogov trditi, da lahko samo habsburška restavracija reši avstrijsko neodvisnost. Na to pa moramo mi odgovoriti, da bi mogla biti ta restavracija zelo škodljiva in nevarna ter bi nepopravljivo kompromitirala neodvisno Avstrijo in dovedla Evropo v tragičen položaj. *To vedo avstrijski državniki isto tako dobro kakor mi in to potrjuje tudi zadnji govor avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga z dne 14. februarja. Francija bi želela, da zlomi os Rim-Berlin in zato hoče uporabiti prijateljstvo Avstrije, ki bi morala postati predmet spora iu vzrok razkola med Italijo in Nemčijo.
Seja Narodne skupščine
Belgrad, 2. marca. m. Na snočnji eeji narodne skupščine se je pretresal proračun za pravosodno ministrstvo v poedinostih. Prvi je govoril Milan Perovič (član Narodnega delavnega kluba). Zagovarja unifikacijo zakonskega prava (bračnega) in to na civilni podlagi. Poudarja potrebo ustanovitve enega eamega kasacijskega sodišča za vso državo. Za ljubljansko apelacijsko sodeče pa pravi, da je za eodnika najbolje preskrbljeno. Ža njim je govoril Momčilo Sokič (JRZ). Bavil se je predvsem z vprašanjem novega tiskovnega zakona. Naslednji je govoril Ivan Lovrenčič (Narodni delovni klub). Pravosodnega ministra naproša, da bi poslal odvetniškim ter trgovskim zbornicam na vpogled nov osnutek zakona o sodnikih. Zavzema se za lo, da se agente javnega prava odvzame sodišču. Glede pupilarnega denarja predlaga, da bi se prepustil sodiščem, da bi ona po svoji uvidevnosti razpolagala z njim. Pred leti so sklenili (v JNS), da se mora tudi pupilarni denar nalagati pri DHB. V tej zadevi so posredovali slovenski ministri, da se določila spremene. Pravosodni minister je na tem mestu govorniku vpadel v besedo ter izjavil, da je že predložil predlog, ki ga proučuje sedaj iinanč. odbor. Poslanec Lovrenčič za tem govori o pravosodni straži ter o prenoeu oddelka B kasacijskega sodišča iz Zagreba v Ljubljano. Za njim je govoril Vojislav Došen (član Narodnega delovnega kluba).
Današnja seja se je pričela ob 8. Po prečitanju in sprejetem zapisniku je predsednik skupščine odgovoril na namigavania poslanca Mite Dimitrije-viča glede nekakega milijonskega ionda ter izjavil, da je ta govoril o štirimilijonskem fondu pri DHB. Ta fond se je ustanovil iz prispevkov narodnih poslancev, ki ee jim je od dnevnic odtrgalo 50 Din na mesec. Ker se pa ta fond ni porabil za svrhe, za katere se je ustanovil, so se prihranki vrnili poslancem. Nato je skupščina prešla na dnevni red, na nadaljevanje pretresa proračuna za pravosodno ministrstvo. Govorili so poslanec Milivoj Izakovič (JNS), Mita Dimitrijevič. Voja Lazič (neodvisni klub), ki ga je predsednik kaznoval s pismenim opominom zaradi razgrajanja, Vasa jovanovič (INS). Milan Vukičevič (Baričevičev klub), Mihajlo Lječevič, Dragotin Jankovič, Bora Antič, Pavao Matica, Mihajlo Boškovič in Nikola Kabalin.
Na popoldanski seji so govorili Milenko Glišič, Života Milanovič, Dušan Antonijevič (JRZ) in zadnji Ivan Mohorič. poročevalec manjšine, ki je skušal danes popraviti medel vtis, ki ga je pred štirinajstimi dnevi napravil na obrtnike s svojimi predlogi o spremembah trgovinskega zakona. Mohorič je izjavil, da bo manišina glasovala proti.
Zatem je podpredsednik Markič odredil glasovanje ter je poročevalec večine dr. Staslav Nikitovič čital proračun od postavke do postavke, ki so bile vse sprejete z večino glasov.
Predsednik Cirič je po sprejetju proračuna v podrobnostih za pravosodno ministrstvo dal v pretres takoj proračun za prosvetno ministrstvo. Govoril je prosvelni minister, ki je med drugim dejal:
Ekspoze
ministra za prosveto
Resen ono min staršem
Nocoj je imel g. Dobrivoje Stošovič v skupščini ekspoze o ministrstvu za prosveto. Med drugim ie minister izvajal:
Predin preidem v proučevanje svojega resora nred vami, smatram za svojo dolžnost, da vam kar najjasneje in precizneje obrazložim sestavo našega prosvetnega mehanizma, razmere in funkcije ter rezultate naše prosvetne politike. Pri tem
ne želim, nočem in ne smem karkoli prikrivati ali olepšavati. Skratka želim, da si povemo resnico ▼ odi.
Naša prosvetna centrala, prosvetno ministrstvo, je v znatni meri odgovorno za razvoj mladine, za njeno dobro moralno, nacionalno in patriotsko službo. Toda naša prosvetna centrala nosi odgovornost za mladino samo delno, ker pride znaten del odgovornosti na starše, tretji del odgovornosti pa nosi naša družba. Šola, domači dom in družba so torej tri območja, v katerih se naša mladina giblje. To so trije činitelji, ki učinkovito vplivajo in izoblikujejo našo mladino za bodoče življenje. Šola ne more nadomestiti staršev, starši ne šole, posebno pa ne morejo popraviti slabega, dostikrat katastrofalnega vpliva slabe družbe, v katero utegne njihov otrok zaiti. Pri mnogih neprijetnih dogodkih, ki smo jih zadnje čase doživeli na naših srednjih in visokih šolah, je vzrok v premajhni skrbi roditeljev, njihovi preveliki sebičnosti ali pa pomanjkanju avtoritete do otrok. Prepričan sem, če bi vodili številke o tem, da bi našli premnogo staršev, ki mislijo, da so dovolj storili, če so otroka rodili, ga oblekli in poslali v šolo. Prav tako sem prepričan, da bi bil zelo velik odstotek tistih staršev, zlasti v velemestih, ki se ne brigajo za drugo kakor samo za svojo osebo, in pri tem otroke zanemarjajo, jih prepuščajo služinčadi ali celo ljudem z ulice, da jih vodijo v kino itd. In ko otroci vidijo, da nimajo starši do njih avtoritete več, si iščejo voditeljev in avtoritet drugod, ter jih večjidel najdejo med tistimi, ki niso ravno prijatelji morale, zdravja in poštenega dela ter ljubiteljev javnega reda.
Minister preide nato na srednje šole in govori nato o poenotenju učnega načrta na srednjih in tudi na meščanskih šolah.
Na podlagi pooblastila finančnega zakona, je nadaljval minister, bom do konca tega proračunskega leta mogel izdati uredbo o visoki gospo-darsko-komercialni šoli v Belgradu, ki bi se odprla meseca septembra t. 1. Pripravljena je pa že uredba o višji islamski šeriatski bogoslovni šoli v Sarajevu; tudi ta bo prav v kratkem izšla.
Minister je nato govoril o pospeševanju umetniškega življenja v kraljevini. Izdelal je uredbo o ustanovitvi dveh akademij, umetniške in glasbene srednje šole ter Sole za uporabno umetnost v Belgradu. Dalje je minister ie omenil akeijo za narodno prosvetljevanje, in tako imenovane doma-činske šole in tečaje, na koncu je pa poudaril, da je ministrstvo prav pred kratkim izdalo uredbo o avtorskopravnih posredništvih.
Domači odmevi
Načeta po potrebi
Kako mogočno je ta zvenel klic zmagoslavja, ko so se pristaši gotove politične skupine polastili premoženja Kmetijske družbe s tem, da so novo osnovani zadrugi dali enako ime Kmetijska družba in na njo prenesli tudi vse premoženje bivše Kmetijske druSbe, ki ee je nabiralo iz javnih podpor in pa iz poslovanja e slovenskimi kmeti v teku 165 let. »Dolgoletna želja slovenskega kmeta se je uresničila, po dolgem boju je prišel do svojega stanovskega zastopstva ... Izredni občni zbor dne 29. decembra 1932 je zgodovinske važnosti т razvoju našega kmetijskega gospodarstva... Pre-osnova družbe v zadrugo je neobhodno potrebna zaradi raznih prednosti, ki jih imajo zadruge po zakonih, ker so oproščene davkov in taks, imajo razne prednosti pri dobavah za vojaščino in državnih ustanovah, izvozu živine v tujino itd. S tem je dovolj dokazano, da družba po starem ustroju ne odgovarja več duhu časa. S stalnostjo članstva je ustvarjen glavni predpogoj, da se bo mogla družba mimo, brez vsake nevarnosti poglobiti v svoje gospodarsko delo. Odpravljeno je enkrat za vselej nesmiselno prerekanje in razdor med članstvom, zlasti za volitev delegatov.. .< In potem eo še objavili slovenskim kmetom pomembni govor g. ministra Puclja na izrednem občnem zboru 29. decembra 1932, kjer je izjavljal med drugim: »Svoje potrebščine si lahko kupi kmet kjerkoli, a za ugodno prodajo pridelkov je pa treba imeti strumno organizacijo. Posameznik si ne more pomagati; niti ne zmore storiti tega Kmetijska družba kot društvo, ker je oblasti ne upoštevajo tako kakor zadruge ob raznih prilikah ... Poučen je tudi primer Italije in Nemčije, v katerih so se osnovali posebni strokovni znanstveni odseki z namenom proučevanja kmeti jske produkcije... Veak čas zahteva od človeka novih smernic. Kdor jih ne pojmuje, nazaduje in sčasoma propade. Svesti si moramo biti vsi in prepričani, da je Kmetijska družba kot zadruga nekaj prepotrebnega in prekoristnega za našega kmeta. Vsi nasprotniki, ki se s tega ali onega razloga protivljo preoenovi družbe v zadrugo, so idejno za to, imajo samo pomisleke, ki pa so več ali manj podrejenega značaja...«
Svetu so se oznanjale Idejne smernice, zaradi katerih je bila preosnova Kmetijske družbe v zadrugo v duhu časa neobhodna. Ljudje iste politiô-ne skupine pa so v istom času zahtevali in izvršili preosnovo zadruge v društvo in to stvar niso nič manj lepo utemeljevali. Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavsko govedo r. z. z o. z. v Kranju jim ni bila po godu, ker je bila kot zadruga preveč neodvisna in ni hotela plesati po njihovi strankarski muziki, temveč je priznavala samo to, da se mora v zvezi delati strokovno za izboljšanjo gorenjske pasme, dočim mora vsa politika ostati izven zadnige in njenega strokovnega dela.
Ker ves pritisk banovine in srezov na to zadrugo ni bil dosti velik, da bi uklonil gorenjske značaje, so ti ljudje osnovali proti zadrugi društvo, zadrugo pa potisnili na etranski tir, ker je niso mogli spustiti, niti niso mogli včlanjenih zadrug pridobiti za to, da bi sklenile likvidacijo zveze. In vendar je bila ta zveza slej ko prej predvsem stanovska predstavnica in strokovna organizacija gorenjskih živinorejcev in se je ravno zaradi popolne neodvisnosti zveze v zadružni obliki mogla toliko poglobiti, da je doeegala naravnost sijajne uspeho pri selekcijskem delu. Imela je včlanjenih 26 zadrug. Pod njenim vodstvom so izvajale gorenjske živinorejske zadruge ne le selekcijsko delo v ožjem smislu, ampak tudi kontrolno molžo. Bila je gotovo najlepše delujoča živinorejska organizacija v državi, kar so tudi nepristranski strokovnjaki v Belgradu priznavali. Toda imela je eno veliko napako: bila je ree samo strokovna organizacija živinorejcev, ki se ni pustila • vpreči v politični voz. In le zato so jo zadele posledice, da se po odločbi bana od 27. septembra 1933 III No. 6286-14 banovinska subvencija za 1. 1932 ni smela izplačati, dasi je bila zadrugi podeljena z odlokom banovine in denar bil že tudi nakazan sreskemu načelstvu v Kranju. Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug jo dobila nalog, naj se razide in celo naknadno izplačilo podpore za 1. 1932 so ji zagotovili, ako nalogu ugodi, osnovali so pa Zvezo selekcijskih društev kot društvo. Torej zopet igra z obliko organizacije, samo v nasprotni smeri kot pri Kmetijski družbi in zopet »izganjanje« politike iz organizacije zaradi politike JNS. Ta dva primera postavljata v pravo luč vse doneče izjave gospodov tiste politične skupine, da stvarno ni šlo za ideje in preosnovo v duhu časa, ampak je šlo za ideje po potrebi in v dubu politike JNS, kakor pravi hrvatski pregovor: »Što se babi btilo, to se babi snilo.«
Udeležba slovenskih umetnikov na pariški izložbi
Ker so se pojavila nezadovoljstva zaradi postopanja pripravljalnega odbora v Belgradu pri pozivih umetnikov, ki naj pošljejo svoja dela za pariško izložbo, sem pooblaščen od ministrstva trgovino izjaviti naslednje:
1. Oni gospodje elikarji in kiparji, ki se čutijo s postopanjem prireditvenega odbora za pariško izložbo v Belgradu v svojih interesih oškodovane, ako ne bi našli prilike prikazati svojega dela v tujini, se naprošajo, da pošljejo vsak po eno ali dve deli na naslov »Arhitekturni oddelek ljubljanske univerze, Aškerčeva cesta« do 13. marca t. 1. opoldne. Razsodni odbor, ki ga tvorijo gg. G. A. Zor, Tone Kralj, Maksim Sedej in podpisani, bo poslana dela pregledal in to, kar bo smatral za potrebno, poslal v Belgrad na isti naslov, na katerega pošljejo evoja dela od odbora povabljeni umetniki.
2.	Ministrstvo je pripravljeno plačati vse stroško slovenskemu umetniku, da potuje v Pariz in da jo en teden, ko 6e bodo razporejale v našem paviljonu slovenske umetnine, tam navzoč in da more paziti na potrebno obzirnost pri razvrstitvi teh umetnin-
3.	Stroške za prevoz po gori navedenem razsodnem odboru odbranih umetnin v Belgradu krije ministrstvo trgovine. — Ivan Vurnik.
K vprašanju praznikov pri KiD - Izjava JSZ
V »Slovencu« z dne 28. februarja je bila priobčena izjava JSZ. Iz te izjave sledi, kakor da bi bila vsa prejšnja tozadevna poročila o stališču borbi ZZD za priznanje praznikov v novi kolektivni pogodbi pri KID na Jesenicah neresnična.
Da ne bo beganja in da ne bo potrebno oproščenje prosimo, da priobčite naslednje ugotovitve:
1.	Dne 12. februarja popoldne izjavlja KEDî Priznavamo praznike in jih vnašamo v kolektivno pogodbo. Jasno, da pridejo prazniki na račun domenjenih 11%. Izven 11% pa damo 2 dni dopusta povprečno za vse delavstvo.
2.Dne	15. februarja dopoldne Izjavlja delegacija (SMRJ, NSZ in JSZ) soglasno: Mi smo za to,
da praznike izpustimo Iz pogodbe in da daste več dopusta. KID je nato odgovorila tako, da je ustregla večini organizacij, da bi bil sporazum lažji.
Krivda |e dokazana tudi v tem, da je tik pred podpisom pogodbe tudi JSZ uvidela napako in hotela praznike zopet uvesti v pogodbo potem, ko so bila pogaiania že zaključena, KID je odgovorilo: vi ste izbrali dopuste.
Spoštovanje praznikov pri jeseniški industriji je na prizadevanje ZZD povoljno rešeno — bolj kol kjerkoli drugod, zato so zavijanja z izjavami JSZ nepotrebna.	A. K.
Šolske razmere v Sloveniji
Važne socialne in šolske naloge naše samouprave
V »Slovenski Matici« se je vršil obSni zbor Zveze društev »Šola in dom«. Iz poročil, ki smo jih slišali na tem zborovanju, spoznamo, v kakšnih prilikah živi naša šolska mladina in deluje naše učiteljstvo.
Tajniško poročilo je podal profesor Venceslav čopi*.
Anketa o reformi šolstva, ki jo je izvedla Zveza društev »Šola in dom« je pokazala na tri soglasno sprejete zahteve, ki so:
a)	Depolitizacija šolstva, ki je last vsega naroda. V izpolnitev tega načela naj se prosvetna uprava od politične loči. Učiteljstvu na vseh vrstah šol naj se prizna stalnost na službenem kraju.
b)	Demokratizacija šolstva naj se izvede v tem smislu, da se po duhu, ki naj vlada v vseh šolah, vzgaja mladina k pravemu demokratičnemu mišljenju; omogoči tudi socialno najšibkejšim, ako so nadarjeni, študij na vseh vrstah šol; uzakoni pravice roditeljskih svetov, da po načelu demokracije sodelujejo na vseh stopnjah s prosvetno upravo.
e) Avtonomija v šolski upravi je pogoj za hitrejši kulturni dvig našega naroda. Dnevne izkušnje so pokazale, da sedanja centralistična prosvetna uprava ne more vršiti uspešno vseh nalog, ki jih stavi nanjo naše šolstvo. To se je pokazalo pri izvajanju sedanjega zakona o narodnih šolah v pogledu učnih načrtov, nastavitve učiteljstva, odpiranja novih šol in razredov ter v določanju učnih knjig in učil.
Cas, v katerem živimo, zahteva temeljito reformo šolstva po sodobnih psiholoških, pedagoških in kulturnih potrebah.
Glede pouka je potrebno, da se tudi na naših šolah neha s snovno preobremenitvijo, ki ubija duha in voljo. Skoki so v prosvetnem delu nemogoči, zato je treba vse reforme izvesti postopoma.
Nadalje je treba izpopolniti pomožno šolstvo, ako hočemo, da tudi duševno in telesno šibkejše vzgojimo za koristne člane narodne skupnosti; še bolj pa, da s tem sposobnim omogočimo lažji napredek v šoli. Na vsaki popolni ljudski šoli bi moral biti tudi razred za manj nadarjene. Imamo zavode za slepe, gluhoneme in moralno pokvarjene, ali že ti zavodi ne Zadostujejo. Nujno je, da se ustanove še pomožne šole za učence, ki so bolni na pljučih, živcih in tiste, ki imajo govorne hibe. V vseh državah se ustanavljajo tudi gozdne šole.
Stanje poslopij, v katerih so naše šole, je v večini primerov naravnost obupno. Poslopja naših ljudskih šol so stara in neprimerna, razen tistih, ki so bila zidana po vojni. Potrebno bi bilo, da se zgrade nove stavbe za meščanske šolo in obrtno nadaljevalne šole, ker so te sedaj stisnjene v ljudskih šolah.
Tudi za srednje šole, n. pr. v Ljubljani, še ni rešeno vprašanje prostorov, čeprav je bila lani v oktobru odprta III. drž. realna gimnazija za Bežigradom. Danes potrebujemo v Ljubljani tri popolne moške realne gimnazije, ker je približno vseh učencev 2700 in bi prišlo na vsak zavod okoli 900 učencev, kar je že preko zakonito določenega števila. Ker je določena za dečke sedaj samo I. in lil. realna gimnazija in se II. postopoma spreminja v popolno dekliško realno gimnazijo, bi morala banska uprava pripraviti sredstva za zidanje še ene moške srednje šole.
Za ženski naraščaj bodo začasno zadostovale II. realna gimnazija na Poljanah, državna ženska gimnazija, ki je začasno na učiteljišču in bo postopoma razširjena v popolno srednjo šolo ter ženska realna gimnazija pri Uršulinkah, ki ima tudi zagotovilo, da bo razširjena na popolno.
Državna ženska realna gimnazija, ki je začasno na učiteljišču, bo morala dobiti lastno poslopje, ker Slovenija mora imeti tudi svoje državno žensko učiteljišče; kajti bila bi krivica, da se zapre popolen srednješolski zavod, ki je uspešno deloval nad šestdeset let.
Še težje kot z zgradbami je z opremo in učili. Vse naše šole so urejene predvsem za pasivno šolsko delo učencev, poslušanje in učenje ii knjige; manjkajo pa delavnice in knjižnice, kjer bi se mladina učila sama raziskovanja in dela z duhom in roko. Igrišča in telovadišča bi moral biti pri vsaki šoli, ker brez tega je nemogoča sestavna telesna vzgoja.
V ljudski šoli, kjer je šolanje obvezno, naj bi dobili vsi učenci vse knjige in zvezke, ki jih rabijo v šoli, brezplačno od občin in hanovine. Razlogi za to so: a) pedagoški, ker učenec se bo bolj z veseljem poprijel učenja, ako bo imel knjigo takoj v začetku leta, učil se bo knjigo varovati in spoštovati, ker je last šole, t. j. skupnosti; b) so-cialno-etični; v šoli so vsi učenci enaki, imajo enake dolžnosti, pa tudi enake pravice, brez ozira na imovinske razmere staršev; e) gospodarski, ako nabavi vse knjige šolam banovinska zaloga šolskih knjig iz svojega založništva, se že g tem
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Beg. po min 800. pol. ta nar. zdr. 8-br. 15.485, ». V. 85.
poeenijo knjige ia 25%. Kraljevska banska uprava je že za prihodnje proračunsko leto zvišala postavke za knjige siromašnim učencem v svojem proračunu in v proračunskih krajevnih šolskih odborih; želeti pa je, da se ta akcija čimbolj pospeši.
Na vseh področjih človeškega dela je tehnika človeku pomočnica, le pri šolskem delu smo silno boječi in počasni pri uporabi tehničnih pridobitev. Radio se je v ljudskih šolah že nekoliko uveljavil, kino, najmočnejše vzgojno sredstvo ljudskih množic v mestu, ne more še pri nas priti do veljave v šoli.
Modernega zemljepisnega, zgodovinskega, pri-rodopisnega in tehnološkega pouka si ne moremo misliti brez filma. Filmov iz obče zgodovine in tehnologije dohimo iz tujine; iz narodne zgodovine in poznavanja domače zemlje, jih moramo sami napraviti in urediti tako, da bodo šolam na razpolago. Skrbeti moramo, da se to najboljše sredstvo pouka čimprej uvede v vse naše šole.
Stik med šolo in domom ni še dovolj globok, da bi lahko s tem podprli in spravili v sklad učno in vzgojno delo doma in šole. Zato nam je nujno potreben list za starše.
Zveza društev »Šola in dom« izdaja in zalaga v priročni obliki dela srbohrvatskih, francoskih in nemških klasikov, ki so predpisana po učnem načrtu za srednje šole. Do sedaj so izšle naslednje knjige: Perault: Contes de Fées, Šenoa: Karanfil 8 pjesnikova groba, Narodne pesmi (srbohrv.) I. in II. zvezek, Ludwig: Der Erbfôrster in Grimins: Mârchen 1. in II. zvezek.
V letu 1934 je Zveza začela akcijo za ustanovitev poklicne posvetovalnice, ki pa se ni mogla izvesti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Lani je ponovno pričel s to akcijo VIII. oddelek kr. banske uprave in prav bi bilo, da se zberejo sredstva za to prepotrebno ustanovo.
Izmed akcij, ki jih je Zveza izvršila v pretekli poslovni dobi, je tajnik omenil med drugimi veliki manifestacijski shod staršev v Mestnem domu, 8. maja 1934 in o uspehu deputacije, ki se je zgla-sila pri tedanjem načelniku za srednje šolstvo v ministrstvu prosvete g. Baludžiću, ki je bil tedaj v Ljubljani. Člani deputacije so povedali gospodu načelniku, katere so naše največje težkoče v na-
Samo, da ne zakašljam!
Kašelj preprečuje
bonbon!
PROIZVOD „UNION" ZAGREB
šem srednjem šolstvu, ter da je edina možna rešitev v samoupravi slovenskega šolstva.
Gospod ravnatelj Kveder Dragotin je poročal o delu ptujskega društva in o stanju šolstva v Ptuju. Gimnazijsko poslopje, kakor tudi obe okoliški ljudski šoli sta v slabem stanju. V društvu sodelujejo predvsem starši, ki žele večjega stika z učitelji in profesorji.
Gospod Ajdišek je poročal o društvenem delu v Trbovljah. Delavstvo kaže silno skrb za šole in želi, da bi se čim prej razširila meščanska šola in dobila novo poslopje tudi ljudska šola. Med šolsko mladino je hudo razširjena tuberkuloza. Preko 50% šoloobveznih otrok je okuženih po tuberkulozi. Akcija za šolsko polikliniko je dosegla že dovoljenje kr. banske uprave za ustanovitev. Potrebna je še zgradba. Sedanja občinska uprava podpira to akcijo. Otroci so v splošnem premalo in preslabo hranjeni; zdravniški pregled je ugotovil. da je 74% otrok potrebno popravila zob.
Gospod Vidic Drago je poročal o delu društva na Senovem. Starši radi obiskujejo predavanja. Težka gospodarska kriza je hudo prizadela se-novške rudarje in s tem tudi mladino, ki trpi po-mankanje ter se kažejo podobne posledice kot v Trbovljah.
V prav takih razmerah živi mladina tudi v drugih krajih kakor kažejo poročila društev. Upravi je bila izglasovana razrešnica.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z določilom, da vsako društvo izbere potem svojega zastopnika v Zvezin odbor.
Dve nesreči pri sekanju drevja
Eden je mrtev, drugi se bori s smrtjo
Maribor, 2, marca.
Iz Murske Sobote nam poročajo o dveh usodnih nesrečah, ki sta se pripetili na isti dan in na istem mestu ena za drujfo. V neposredni bližini Mlinske Sobote, v občinski fazaneriji, kakor ee naziva občinski gozd v Beregu, podira okoli 100 delavcev mogočne breste in hraste, s katerimi je gozd zaraščen. Dosedaj se je podiranje vršilo brez vsake nezgode, dokler ni napočil usoden dan, ki je zahteval kar dve žrtvi. Delavci so razdeljeni po običaju na majhne skupine, ki vsaka za sebe podira drevo. KadaT se začne deblo nagibati, da skupina, ki ga podira, signal, nakar se delavoi pri drugih drevesih umaknejo. Tako je bilo tudi sedaj pri mogočnem. brestu, ki ga je podirala skupina delavca Kalamarja. Ko se je začel brest nagibatir-je dal vodja skupine signal in delavci v soseščini so odhiteli proč od nevarnega mesta v zavetje. Samo 33 letni delavec Franc Gombošn ni zbežal proč, temveč se je stisnil za deblo hrasta, katerega je sam podiral, misleč, da je za drevesom dovolj zavarovan. Po
nesreči pa je bil naslonjen na brest, katerega je Kalamar podiral, že posekani tanjši hrast, ki se je podrl skupaj z brestom ter je s svojimi vejami od strani oplazil za hrastom skritega Gombošija. Udarilo ga je e takšno močjo po glavi, da mu je počila lobanja ter je čez eno uro po prevozu v bolnišnico umrl. Gomboši je bil priden delavec ter oienjen. Njegova smrt je globoko prizadela domače, potrla pa je tudi vse sodelavce, tembolj, ker ee je kmalu zatem na prav sličen način na drugem koncu gozda pripetila še ena nesreča. Tam sta delala med drugimi delavci tudi dva Kuzmiča, oče in sin. Ko so delavci v soseščini podirali brest, so dali signal, da bo drevo padlo. Stari Kuzmič se je umaknil, njegov 28 letni sin Stefan pa se je skril za svoje drevo ter od strani tkilil. na podirajoči se brest. Pri tem pa je prepozno umaknil glavo na varno za drevo, pa ga je zadela veja padajočega debla po temenu. Zaradi udarca mu je počila lobanja ter je obležal nezavesten. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer pa imajo malo upanja, da bi ostal pri življenju.
Univ. profesor dr. Krat
25 let med nami
Danes pred 26 ledi je stopil v službo kranjske dež. vlade kot stavbni praktikant g. Alojzij Krâl, danes redni profesor na slovenski univerzi v Ljubljani. Bil je rojen I. 1884. na Moravskem, se je pa pri nas tako zelo udomačil, da ga štejemo kar za svojega, zlasti, ker se je vsem prikupil po izredni ljubeznivosti svojega značaja.
Narodna vlada je dr. Krâla v prevratnem času imenovala za gradbenega komisarja, na univerzi pa je postal izredni profesor 1. 1920. Njegovih zgradb jo veliko, posebno slovi šentjakobski most v Ljubljani. Po svoji znanstveni in praktični delavnosti se dostojno pridružuje onim, ki eo pridobili naši univerzi ugled v jugoslovanski državi in v inozemstvu in njegovi izsledki na polju lastnosti gradbenih materialov se objavljajo v najuglednejših inozemskih strokvonih revijah. Dasi so mu druge univerze ponujale mesta v neprimerno ugodnejših pogojih, nego so pri nas, kjer se naš najvišji znanstveni zavod tako skromno dotira, je dr. Krâl, medtem, ko so nekateri drugi našo univerzo zapustili, ostal na svojem mestu, da pomaga našo tehniko dvigniti na dostojno višino.
Predvsem pa je dr. Krâl največji prijatelj naše akademske mladine in se ves čas prizadeva za izboljšanje njenega bednega socialnega položaja. Sodeloval je pri ustanovitvi akademske bolniške blagajne 1. 1929 in bil dolgo let njen blagajnik, že od ustanovitve pa je predsednik akademskega podpornega društva, tako da velja za pravega očeta slo-
venskega študenta. Želimo, da bi gospod profesor dr. Kral še dolgo bival iu deloval med nami v pro-speh naše znanosti!
Volitve v krajevno bratovslto skladnico na Jesenicah
Dne 27. februarja so bile na Jesenicah volitve za zastopstvo Krajevne bratovske skladnice, ki obstoja in posluje za delavstvo KID. Izid volitev je zanimiv, posebno še, ko slika razpoloženje delavstva KID po podpisu nove kolektivne pogodbe.
Volitve obratnih Volitve v brat zaupnikov dne	skladnioo dno
27. jan. 1937	27. febr. 1937.
SMRJ 1332 glasov	984 glasov
NSZ	375 glasov	440 glasov
JSZ	463 glasov	619 glasov
SMRJ II. 178 glasov	— glasov
Socijalisti so od zadnjih volitev nazadovali domala za 500 glaiov. To nazadovanje je pripisati zadržanju nekaterih njihovih predstavnikov proti dodatnemu starostnemu zavarovanju delavstva, ki ga je KID predlagala. To zavarovanje bi veliko koristilo onemoglim starim delavcem, vendar so bili nekateri proti njemu. Nazadovanje je nastopilo tu tudi radi zadržanja pri podpisu nove kol. pogodbe. JSZ in NSZ sta vkljub manjšemu številu volilcev znatno napredovali, kar jo znak, da zahteva delavstva več smisla za socijalno zavarovanje. Dodatno poko: nsko zavarovanje še ni povsem odklonjeno in je upati, da bo končno le prišlo do ugodne rešitve za delavstvo.
Ljubljansko semenišče
(Nadaljevanje.)
Ko je bil dne 21. junija 1773 rarpuščen jezuitski red, je prenehalo poučevanje v bogoslovnici. Zato so nekateri kandidati nadaljevali študije samo še do leta 1784. Z razpustom ni bilo prizane-seno niti kolegiju v Gornjem gradu, niti ljubljanskemu semenišču, k' so ga morali po odloku z dne 10. decembra 1784. zapreti. Z novo določitvijo mej ljubljanski, lavantinski, krški, tržaški in goriški škofiji leta 1782 kakor tudi s povzdigo ljubljanske škofije v nadškofijo leta 1788. je postalo semenišče še bolj občutno potrebno. Knezoškof Karel grof Herberstein je e posebno, dobro utemeljeno vlogo na vlado prosil za zopetno otvoritev semenišča ter obenem predlagal: semenišče naj se nastani v bivšem, tedaj praznem jezuitskem kolegiju, kateremu naj se priključi v neposredni bližini se nahajajoči »Seminarium pnuperum«, a stroški zarije naj se poravnajo z imetjem razpuWenega jezuitskega kolegija v Ljubljani in Gradcu. Medtem pa je bil izdan leta 1783. najvišji odlok o ustanovitvi generalnega semenišča za Kranjsko " Gradcu, kamor je odšlo v enem letu iz Ljubljane petnajst kandidatov. Ustanove, ki jih je imel »Collegium Caroli-num«, kakor tudi ustanovo ii>zpušč'.ne duhovniške bratovščine ev. Filipa Nerija, k! je snašnla 14.503 cld., so dodelili graskemu generalnemu semenišču. Po razpustu naposled imenovane bratovščine pa je knezoškof Mihael baron Brigido e pismom z dne
12. novembra 1790 prosil vlado za izplačilo omenjenih ustanov. Ko je bila njegova prošnja uslišana In je prejel dotični znesek, je dal na novo pripraviti »Collegium Carolinum« za trideset eemenišČni-kov. Dne 10. junija 1791 je bilo škofijsko semenišče v Ljubljani zopet dovoljeno. Predavali so v takratnem, za šolo pripravljenem frančiškanskem samostanu na sedanjem Vodnikovem trgu, odkoder so so frančiškani preselili v svoje današnje bivališče, kjer so bili nastanjeni pred njimi avguštinci. Kranjskim deželnim stanovom je prodal poslopje bivšega frančiškanskega samostana verski zaklad dne 17. oktobra 1787, da so otvorili v njem licej. Francoski učni red je povzdignil bogoslovmco za prvi vseučiliški študij »centralne visoke šole< za ilirske pokrajine, ki so obstajale iz štirih fakultet: teološke, juridične, filozofske in medicinske. Izza leta 1811. se je imenovala ta centralna visoka šola akademija.
Ko so Francozi odšli, so podrli obzidje za semeniščem in prostor zasadili z drevesi. Ker je bilo odslej tu javno šetališče, je odprl mestni magistrat v svojih pritličnih prostorih semenišča kavarno. Deželna vlada pn je že po nekaj mescih z odlokom 7. dne 25. maja 1816 kavarno zaprla. Nato se je vselil v te prostore še bolj neprijeten najemnik, ki je kuhal kosti in izdeloval klej. Toda tudi on ni mogel dlje časa tu ostati, ker njegov obrt ni bil
iirimeren za to hišo. Knezoškof Anton Alojzij Wolf o leta 1853 spred navedeno služnost mestnega magistrata iz leta 1706. odpravil s tem, da jo je odkupil z 2000 gld., o čemer priča pogodba z dno 20. januarja 1853.
Ker se je število gojencev povečalo in so bile učilnice odslej v zavodu samem, se jo jelo močno čutiti nedostajanje prostorov. Le1a 1713. ee je pisalo, da ee tako zdravih, prijetnih in udobnih prostorov, kakršne ima »Collegium Carolinum« v Ljubljani nikjer drugod ne najde. Čeprav pa se jo mislilo takrat o teh prostorih tako dobro, so začeli vendar sčasoma postajati premajhni in niso več ustrezali higienskim predpisom. S preureditvijo Schiffersteinovih ustanov, dovoljenih z odlokom z dne 14. avgusta 1892, so prizidali poslopju na za; hodni strani proti Pogačarjevemu trgu nov del ter tako pridobili nekoliko novih prostorov. V pritličju so bile svoje dni drvarnice, katere pa je vodstvo semenišča leta 1883. izpremenilo v tri čedne tržno lopp.
Najpomembnejši prostor v zavodu jo dvorana g prelepimi Quagliovimi slikami iz leta 1721., v kateri je knjižnica, ki jo je ustanovila »Academia operosoruin« iz ljubezni do svobodnih umetnosti. Ta knjižnica, ki šteje zdaj 10.100 knjig, je bila sprva v prostorih nad zakristijo stolne cerkve. Semenišče ima dve kapeli. Večja je posvečena Brezmadežnemu spočitju preblažene Device Marije, katere podobo je naslikal A. pl. Dahlstein leta 1708. Ob straneh oltarske slike sta sobi ev. Jožefa in sv. Karla Boromejskega. V manjši kapeli ge pa časti presv. Srce Jezusovo, katero je na steno naslikal Ljubljančan Anton Jebačin. Ob straneh sta sohi sv. Marjete Alakokove in sv. Gertrude (Jedrti). Ta kapelica jo za šolske sestre, ki vodijo v semenišču gospodinjstvo.
Josip Gselman — 80 letnik
Hoče 1. marca.
Te dni je gospod Josip Gselman, gostilničar in posestnik obhajal 80 letnico svojega rojstva. Jubilant je v Hočah in daleč naokoli znana in spoštovana osebnost Od svojih mladih let je znan po svoji marljivosti in poštenosti v zaeeb-nem in javnem življenju, katerega se je vneto udeleževal. V dobi hudih narodnostnih bojih v mariborski okolici je bil med prvimi borci za naše narodne pravice in je zaradi svoje narodne zavednosti moral pod Avstrijo mnogo tirpeti. Dolga leta je bil član občinskega odbora v Hočah ter odbornik mnogih naših organizacij, v katere je položil mnogo dela in truda.
Goepod Gselman je skozi vse svoje življenje uravnaval po krščanskih načelih m je zato njegovo življenje tako plodonosno. Svojo družino je vzgajal v pravem krščanskem duhu. Med svetovno vojno ga je hudo potila smrt sina edinca, ki je padel na fronti. Takrat ee je umaknil iz javnega življenja in se posvetil le svoji družini in svojemu poklicu.
K lepemu življenjskemu jubileju mu tudi mi časititamo in mu želimo, da bi še mnogo let preživel v zdravju in zadovoljstvu!
Pogreb vzornega mladega javnega delavca
Kamnik, 1. marca.
Zadnja pot Franca Jagodica je bila prav veličastna in 'e pokazala, kako spoštovan in priljubljen je bil dragi pokojnik. V sprevodu so nosili številne krasne vence in šopke. Pred krsto je korakalo članstvo društva »Kamnik« z društveno zastavo na čelu pod vodstvom predsednika g. dr. Žvoklja. Pogreb je vodil ob asistenci gospod kanonik in dekan Matej Rihar. Za krsto smo poleg žalujočih sorodnikov opazili razne odlične osebnosti, med drugimi okrajnega načelnika g. Kosija, okrajnega sanitetnega inšpektorja g. dr. Julija Polca, člana banskega sveta g. dr. Fr. Vidica, zastopnika državne smodnišnice kapetana g. Blatnika, predsednika županske zveze g. Nandeta Novaka, zastopnike mestne občine in druge. Pevski zbor mu je zapel žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu. Z ginljivim govorom se je poslovil ob odprtem grobu od pokojnika bivši dolgoletni kamniški kaplan g. Miha Jenko, ki sta s pokojnikom dolgo vrsto let skupno delovala v raznih organizacijah. Francu Jagodicu, ki je toliko doprinesel v dobrobit javnosti, bomo ohranili trajen, hvaležen in časten spomin. Naj mu sveti večna luči
Umetni vžigalniki
Ker stopi nov pravilnik za umetne vžigalniku v veljavo šele dne 29. aprila 1907, nas prosi glavni oddelek finančne kontrole Ljubljana mesto, da popravimo njegov dopis, objavljen v nedeljski številki »Slovenca« dne 21. II. 1937 v toliko, da do tega dne, t. j. do 29. aprila veljajo še stari predpisi, tedaj tudi zaplemba vžigalnikov.
Občinske volitve v Zibiki
Preteklo nedeljo so se vršile ponovne volitve v novo ustanovljeni občini Zibika. Kakor smo že poročali, je dobila JRZ lista Roka Planinška 183 glasov in 15 odtiornikov, oj>ozicijonalna lista z nosilcem Gobec Josijxim pa 158 glasov in 3 odbornike.
To ponovne volitve so se vršile radi tega, ker je Upravno sodišče v Olju prejšnje volitve z dne 18. oktobra 1936. razveljavilo vsled pritožbe opozicije. Upravno sodišče je namreč v svoji odločbi izjavilo, da je prišlo na podlagi zaslišanja prič do prepričanja, da so ee trije glasovi, oddani za Gobca nepravilno vpisali za Planinška mesto za Gobca. Na ta način je bilo torej od po volilnem odboru ugotovljenih 154 glasov odštetih 3 glasove in jih prišteti Gobcu, tako, da bi bil rezultat za Planinška 151 glasov, za Ciohca pa 150 glasov.
Kot priče zaslišani prizadeti glasovalci in člani volilnega odbora, ki so vsi glasovali za Gobca, so zatrjevali, da so ti trije volilci za Gobca, medtem ko je predsednik in zapisnikar trdil, da so se glasovi pravilno vpisovali, kakor so bili oddani, da pa seveda naravno ne moreta izključiti kake pomote, osobito ob času, ko je bil naval volilcev velik. Predsednik je predlagal še zaslišanje raznih prič iz vrst Planinškovih volilcev o pravilnosti vpisov; Upravno sodišče pa je smatralo, da jo že po zaslišanih pričah dognano, da so se trije glasovi nepravilno vpisali v dobro Planinška. Ko je nadalje Upravno sodišče ugotovilo da enega volilca, ki je volil za Planinška ni najti v imeniku pod pravim imenom, je smatralo ako ee še ta glas Planinšku odšteje, da ostane razmerje 150 : 150, tako, da jo bilo volitve razveljaviti in odrediti ponovne volitve.
Kot rečeno je pri ponovnih volitvah dobil Gobec 158 glasov, torej za 8 glasov več, kakor bi jih bil dobil zadnjič če bi res bili sporni trije volilci volil njega. 1'laninšek pa je dobil sedaj 183 .glasov, torej 32 glasov več kot zadnjič, če bi upoštevali da bi navedeni trije še sporni glasovi pripadli Gobcu in en nevpisani volilec odpade. Seveda je bila to jx>t volilna udeležba večja.
Na vsak način se je pokazalo, da je večina objektivno za Planinška katera bi se bila brez-dvoma že poveem jasno pokazala zadnjič, ako bi bile vse volilne predpripravo tako v redu, kakor sedaj.
Ugotoviti je treba, da je to pot nosilec opozi-cijonalne liste Gobec Josip, kot predstavnik te listo sam izjavil, da so se volitve vršile pod predsedstvom dr. Ogrizeka Antona v popolnem redu in da nima nikake pritožbe. Obenem pa ta izid dokazuje, koliko je dati na kričanje nasprotnikov, ko gre vendar le za malenkostna nesoglasja v številu desno ali levo oddanih glasov, ki so lahko človeku pripetijo pri večjem navalu volilcev in manjši izurjenosti članov volilnega odliora.
— Pri «aprtjn. motnjah ? prebavi vzemite zjutra) na prazen želodec kozarec naravne »Frana-Josef grenčiee«.
Drobne novice
Koledar
Sreda, 3. marca: Kunigunda, cesarica; Marin, devica.
Novi grobovi
+ V Mostah pri Storah je umrl v torek popoldne v 50. letu starosti lončar ra posestnik Anton Buser. Rajni je bil vseskozi krščanskega prepričanja, dober gospodar in vedno vesele narave. Pokopali ga bodo v četrtek dopoldne. Najj počiva v miru I
Osebne vesli
= Diplomirana je bila v februarskem terminu na filozofski fakulteti v Ljubljani is pedagoške predmetne skupine gospodična Suhadolniik Vida.
= Poročila sta se v ljubljanski stolnici gdč. J usti G 1 o b o č n i k , učiteljica v Št. Vidu pri Stični, in g. Jože S t r u s , uradnik Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani. Poročil ju je ženinov brat g. Janee Strus, župni upravitelj v Adle-šičib. Iskreno čestitamo!
Svofi k svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke I To je
PERIOIV
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
—	Kmečka rveza v Ljubljani ima dne 7. marca svoj redni letni občni zbor v Frančiškanski dvorani. Začetek je ob tO dopoldne. Po občnem zboru bo veliko kmečko zborovanje, na katerem bodo govorih g. načelnik Brodar, g. Puš in delegat od Okrožnega odbora v Mariboru.
—	Na splošno željo članstva Oblastne organizacije, izraženo na vseh naših občnih zborih in sestankih. Vas prosimo za ukrep, da se z novim proračunom zboliša materijelni položaj in službeno razmerje železniškega uslužbenstva našega območja, sicer grozi propast v vsakem oziru. Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. — Gorenja brzojavka je bila odposlana: gg. predsedniku kraljevske vlade, ministrom za promet, finance, notranjih zadev in g. dr M. Kreku, predsednikoma skupščine in senata ter vsem narodnim poslancem in senatorjem dravske banovine.
—	Наггу Piel dospel v Split. Znani filmski igralec Harry Piel je v ponedeljek z brzovlakom prišel iz Nemčije v Split, odkoder je odpotoval naprej v Dubrovnik, kjer bo ostal mesec dni, kakor smo že poročali.
—	Kletarski tečaj bo ▼ soboto, dne 6. marca na banovinski kmetijski šoli na Grmu. Obravnaval bo ravnanje z vinom s posebnim ozirom na letnik 1936. Tečaj bo teoretičen in praktičen. Vrši se od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. popoldne. Oddaljeni udeleženci dobijo na zavodu kosilo.
_ Vremenska napoved. Evropa: Nad britanskimi otoki še divja ciklon, ki ima za posledico oblačno vreme in dež. Sneg v severo zahodnih krajih Evrope. Hladni val z vedrim vremenom se nahaja nad Rusijo. Temperatura se bo znižala. — Jugoslavija: Oblačno v vsej kraljevini, nekoliko vedrin v Dravski banovini. Dežuje v vzhodni polovici, sneži v panonskih delih. Temperatura se je znižala po vsej državi. Najnižja je zabeležena v Ljubljani — 3, najvišja v Nišu plus 16. — Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini z malimi vedrinami v severnih in zapadnih krajih. Tu in tam sneg. Temperatura se bo znižala.
Od 11. do 16. marca z I^ADM avtobusom na dunajski IX^^IxlX velesejem; cena vožnji 360 Din. Za Veliko noč v Rim, NeapelJ ln Fl-renze (S dni), ter v Benetke ln Fadovo (4 dni). Informacije ln prijave v izletnl pisarni O k o r n , hotel »Slon«, LJubljana, Telefon 26-46.
—	»Kmečka žena.« Te dni je izšel nov list »Kmečka žena«, namenjen našim kmetskim gospodinjam. Izdaja ga poseben konzorcij, katerega predstavlja Franja Brodarjeva iz Hrastij pri Kranju. Upravo vodi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se list tiska in naroča. List bo izhajal 12-krat na leto, letna naročnina znaša 20 Din, posamezna številka stane 2 Din. List bo, sodeč po prvi številki, ustrezal vsem potrebam naših gospodinj, ki ga bodo gotovo z veseljem sprejele.
—	Po vsej Sloveniji širni gre glas, CIMEAN zobna krema, ta je za nas!
—	50 mladih fantov je odplulo z Jadrnico iz Šibenika proti jugu. V Sibeniku je zbudila veliko pozornost vest, da je večja skupina mladih ljudi, delavcev, dijakov in drugih v noči od pretekle sobote na nedeljo z motorno jadrnico odplula iz Sibenika proti jugu Dalmacije. Med potjo jih je pa zatekla nevihta in jiih prisilila, da so morali pristati v pristanišču Grebasnici. Od tam eo nadaljevali svojo pot peš, trije eo ee pa vrnili v Si-benik. Mladim fantom, 50 po številu, ee je zahotelo pustolovščin in so se zato podali na pot.
—	Iz valov ga je rešil. V Sarajevu j« 7-let-nemu dečku padla v reko Miljačko torbica e šolskimi knjigami. Da bi rešil knjige, je deček skočil v vodo. Valovi narasle reke so dečka odnesli in bi gotovo utonil, če ne bi v zadnjem trenotku skočil za njim neki uradnik, ki se mu je po težkem trudu posrečilo, da je rešil dečka, ki so ga začele zapuščati moči.
—	Pekovski pomočniki stavkajo ▼ Banjaluki, ker njihovi mojstri ne sprejmejo kolektivne pogodbe. Pomočniki zahtevajo osemumo delo, uki-njenje nočnega dela itd. Sedaj mojstri sami pečejo kruh	•
—	Na progi Ljubljana—Sv. Jakob—Dolsko, je začasno ukinjen avtobusni promet.
—	Litanije presv. S. J. za ljudsko petje, zložil Anton Foerster; 4. natis. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu je 4 Din. Te lepe litanije so bile več let popolnoma razprodane. Na vsestransko veliko zanimanje jih je omenjena knjigarna zopet izdala in tako gotovo ustregla našim cerkvenim zboroltf, ki so jih vsako leto željno zahtevali. — Letoe obhaja naša cerkvena glasba kakor je že poročal »Cerkveni glasbenik« dvojni jubilej. Sestdesetletnico obstoja velepomembnega Cecilijinega društva in pa stoletnico našega največjega in prezasluženega reformatorja prave liturgične cerkvene glasbe, Antona Foensterja. Kaj Foerster pomeni nam Slovencem na polju glasbe, zlasti še cerkvene, ve ves slovenski katoliški svet. Zato priporočamo, da se letos še posebno veliko pojo Foeneterjeve skladbe na naših cerkvenih korih, da se vsaj nekoliko izkažemo hva.lei.ne velikemu stebru in pijonirju cerkvene glasbe in tako počastimo njegov slaven in nevenliiv soomin.
—	Lovski pes — jerebfčar, lepa žival z usnjatim ovratnikom, v katerem je vrezano ime »Dob«, se je zatekel ter je sedaj v dobri oskrbi. Kdor psa pogreša, naj se oglasi in pride ponj. Na»lov: Anton Možina, kretnik, Radohova vas.
—	Garancijo za večjo svetlobo. Prav za prav je znana znamka za kupca Osram-D-žarnice že dosti velika garancija, ki mu daje popolno jamstvo o vrednosti tega imena prvovrstne kvalitete. Pri električni razsvetljavi ne igra cena žarnice velike vloge; važnejše je, da žarnica tekom svoje življenjske dobe dobro izkoristi tok in ga po kvaliteti žarnice spremeni v večjo ali manjšo svetlobo. Na to mora odjemalec paziti, ker on kupuje vendar svetlobo. Osram-D-žarnice imajo na sebi in na ovitku' garancijsko znamko, ki označuje svetlobni učinek v dekalumenih (Dim) in nenavadno malo porabo toka v vatih. S tem lahko vsak od'emalec ve pri nakupu Osram-D-žarnice, točno koliko vatov potroši razsvetljava, ki jo on potrebuje. Če se glasi garancijska znamka n. pr. 100 Dim 79 W«, je lahko odjemalec siguren, da ta Osram-D-žarnica, ki ima lOODlm svetlobnega učinka, porabi dejansko le 79 vatov. To je v resnici poceni svetloba! Vsakemu odjemalcu je dana možnost uporabe večjih tip kot doslej v svrho čuvanja svojih oči, kakor tudi za izboljšanje in zvišanje sigurnosti dobrega dela. Zakaj torej še nadalje varčevati ■ svetlobo? Dobra cenena svetloba se doseže pri uporabi na notranji strani matiranih Osram-D-žarnic, ki imajo na sebi garancijsko znamko. Da nam bodo oči hvaležnejše, uporab-ljajmo v bodoče boljšo razsvetljavo.
Gledališče
LJubljana
Sreda, 3. marca:
Drama: Sreda, 3. marca: »Dež in vihar.« Red Sreda. — Četrtek, 4. marca: »Simfonija 1937«. Red Četrtek. — Petek, 5. marca: Zaprto. — Sobota, 6. marca: »Zadnji signal«. Premlerski abonma.
Opera: Sreda, 8. marca: »Madame Butterfly«. Izven. Goetovanje tenorista g. Antona Drmote. — Četrtek, 4. marca: »Ero z onega sveta«. Premiereki abonma. — Petek, 5. marca: Zaprto — Sobota, 6. marca: »La Bohème«. Izven. Gostovanje tenorista g Aniona Drmote.
Ljudski oder
Ljudski oder vprizori dne 6. marca ob 8 zvečer in 7. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo: Igro o izgubljenem sinu. Vstopnice se dobijo v ipredprodaji v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
Predavanja
Dvorana Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12: Drevi ob 8 bo predaval g. Rudolf Si.iersu. Naslov predavanja je: Zaščita delavcev. Vsi moramo biti poučeni o tem vprašanju. Zato naj nihče ne zamudi predavanja.
Diskusije društva »Pravnika« o načrtu o. d. s. bodo v mesecu marcu v dneb 4., 11. In 18., vsakokrat ob 18 popoldne v odvetniški zbornici v Ljubljani, Dvorakova ulica. Predmet: Nadaljevanje poglavja o varuštvu in skrbstvu (§§ 261—317), o stvareh in njih pravni razdelitvi (§§ 320—340), o posesti (§8 341-877).
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ne bo predavanja univ. prof. V. Gostiše o Agricoli kot prvem rudarskem pionirju novega veka, ker je predavatelj moral službeno odpotovati iz Ljubljane. Prihodnjo sredo bo predaval univ. prof. dr. Kidrič o Trubarju.
âentpeterska prosveta, moški odsek ima drevi ob 8 sestanek v društvenih proetorih. Predava dr. Voršič: »Slovenci, glave pokoncu!« Pričakujemo f>olnoštevilno udeležbo. Vabljeni so tudi mladeniči.
Slovensko zdravniško društvo priredi XXXVI. znanstveni sestanek v petek, 5. marca 1937 ob 18 v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani z nadaljevanjem predavanja šefa oddelka za prsne bolezni, g. dr. Franca Deliev-ca: o diferencialni diagnozi začetne tuberkuloze pljuč. (II. del) — Vabljeni vsi gg. zdravniki in me-dicincil
Prireditve in zabave
Župna eerkev sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu. V soboto, 6. februarja ob 8 zvečer bo cerkveni koncert izbranih Riharjevib skladb. Vstopnice se dobe v župnišču pri Sv. Krištofu.
Sestanki
Redni občni zbor »Društva prijateljev ргатпе fakultete v Ljubljani« bo dne 12. marca t. 1. ob 17 v justični palači v Ljubljani št. 66 (gremijalna dvorana).
Društvena soba ▼ Vzajemni zavarovalnici. Drevi ob 8 pevska vaja prosvetnega društva »Ljubljana«- mesto. — Pevovodja.
Pedagoško društvo v Ljubljani sklicuje javni sestanek članov in prijateljev za petek, 5. t. m. v risalnici drž. učiteljišča na Reeljevi cesti. Na programu je nadaljevanje razgovora o psiholoških in pedagoških temeljih šolske reforme. Iskreno vabljeni!
Redna letna skupščina združenja krojjačev, kro-jačie in sorodnih obrtov v Ljubljani bo v nedeljo, dne 7. marca 1937, ob 8 dopoldne v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Gartus, Moste.
V nedeljo, dne 7. marca vsi v Union na športno* gimnastično akademiio, ki bo ob 11 dopoldne
4P"
4P"
1 Bolgarski pevci ▼ Ljubljani. V torek, dne 9. t. m. bomo pozdravili v Ljubljani odlične bolgarske pevce. Na turneji po Jugoslaviji se nahaja prvi največji mešani zbor iz Sofije »Rodna pesem«, ki priredi koncerte v Belgradu, Zagrebu, Mariboru in v Ljubljani. Izvajali bodo izključno le dela iz bolgarske glasbene literature, deloma umetne zbore, deloma pa tudi njihovo prelepo in izredno in-teresantno narodno pesem. Na prihod bratskih pevcev iz Bolgarije, že dalles opužariamo vse koncertno občinstvo. Sedeži so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
1 Razstava Slavka Tomerlina je bila z včerajšnjim dnem po programu zaključena. Ker pa )e bilo v zadnjih dneh veliko zanimanje zanjo, se je slikar Tomerlin odločil, da bo v nedejo 7. marca ponovno razstavil slike za en dan, interesenti pa si jih lahko ogledajo tudi med tednom Ker odhaja g. Tomerlin v svrho slikarskih študij na Bled in v Kranjsko goro, ga bo med tednom nadomestoval nadzornik Jakopičevega paviljona. V nedeljo pa bo osebno prisostvoval razstavi.
1 Putnik-ov posebni vlak dne 7. marca ▼ Planico odhaja iz Ljubljane gl. kolodvor ob 6.00 ter odhaja iz Planice ob 17.50, tako da je v Ljubljani ob 21.10. Cena vožnje in vstopnica k mladinski in mednarodni skakalni tekmi 35 Din.
I Corelli, italijanski skladatelj In predstavnik baroka je napisal »Concerto Grosso« št. 8 za Sveti večer. Ljubljanska filharmonija ga bo izvajala na svojem Vi. koncertu 8. t. m. v Unionu v predelavi mojstra dirigenta Rhene-Batona, ki ni le velik dirigent, temveč tudi priznan skladatelj. Poleg tega je na sporedu Havdnova simfonija št. 88. Webrova vedno sveža in očarljiva uvertura »Ober-ron«, Debuisijev »Preludij«, Berliozov »Marche Hongroise« ter Bravničarjevi »Divertissementi«. Predprodaj vstopnic pn blagajni kina Uniona, kjer se dobe tudi sporedi. Cene od &—40 Din.
1 Kdo je utopljenec? Včeraj smo poročali o starčku, ki je ponesreči utonil v plitvem potoku Glinščlci pod Rožnikom. Do eedaj so bila vsa povpraševanja zaman in niti policija, niti druge oblasti niso mogle dognati imena ponesrečenca. Ponesrečenec je bil približno 65 let star in še dobro rejen. Imel je dolge ozke sive brke in pa še dobro ohranjene sive lase. Oblečen je bil v črno in nekoliko ponošeno obleko. Podloga suknjiča je bila na starinski način ukrojena iz kri-žaetega blaga, perilo pa je imel dobro. V suknjiču je imel monogram J. D. Zvečer je policija ugotovila, da je utopljenec Zakotnik Jože, rojen 16. marca 1854 v Kečah, pristojen v Ljubljano, vdovec, bivši mizar, zadnji čas v stanovanju v mestni ubožnici.
1 Velik vlom r Stepanji vasi. Lastnik mehanične delavnice Franc Svetek iz Stepanje vasi je prijavil policiji, da je v noči na nedeljo nekdo vlomil v njegovo delavnico. Vlomilec — nemara jih je balo več, — je odnesel 10 usnjenih sedel za kolesa, reč zračnih cevi in raznih drugih kolesarskih potrebščin, nekaj zlatnine in srebrnine, ii blagaijne pa 1000 Din gotovine. Skupno je Svetek precenil evojo škodo na 6.262 Din. Policija ima že nekaij sledi za vlomilcem.
ZA NEGO
lU.
1 Dve ponesrečenkL Danes je ljubljanska bolnišnica sprejela dve ponesrečenki. Pol drugo leto stara Ljubica Milojevičeva, častnikova hči iz Dravske ulice 1, si je danes polila obraz s kropom. Otrok je dobil hude opekline in je njegovo stanje nevarno. — Na Vodovodni cesti 70 si je pri padcu zlomila dèsno nogo 54-letna postrežnica Ana Jer-ničeva
1 Reven akademik, ki je dovršil srednjo šolo z odliko, poučuje vse realnogimnazijske predmete. Naslov pove tajništvo »Slovenca«.
Celle
c Celju avtomatsko telefonsko centralo. Predsednik mestne občine g. Mihelčič je interveniral pri ministru za pošto za avtomatsko telefonsko centralo. Z zadnje seje mestnega sveta je bila poslana merodajnim oblastem resolucija, ki utemeljuje važnost in potrebo te naprave. Ker je Celje središče in po številu prebivalstva tretje mesto Slovenije, središče priznanih zdravilišč, važen center industrije obrti in trgovine ter z Žalcem središče hmeljske trgovine, pa tudi letoviški kraij in ker ee bo število telefonskih naročnikov s to napravo znatno zvišalo, zato misli celjska občina, da ni nobenega razloga več proti tej napravi. Ta naprava bi ne stala več kakor milijon dinarjev, кат bi se z zvijanjem števila naročnikov dvakrat izplačalo.
c Sestanek fantovskega odseka bo v sredo, dne 3. marca ob 20 v Orlovskem domu.
c Ukinitev javnih električnih luči. Prejeli smo: »Ni res, da je dobavitelj električnega toka sedaj, ko ne sedi več v upravi občine, dvignil ceno za dobavo toka od 10 do 40 din za eno pavšalno luč, res pa je, da je dobavitelj dvignil ceno od 10 na 20 din, kar je sporočil že stari občinski upravi z veljavo od 1. januarja 1937 dalje.« Z odličnim spoštovanjem Alojz Šribar.
c Delovni trg. Pri celjski ekspozituri Borze dela je bilo prijavljenih do 28. februarja 1156 brezposelnih in sicer 934 moških in 222 žensk, dne 20. februarja pa 1165 brezposelnih delavnih moči. — Delo dobe: 3 hlapci, 1 mizar, 1 kovač, 3 kuharice, 2 natakarici, 2 služkinji in 1 hotelska sobarica.
c Žrtve nesreč. Potočnik Kari, 18-letni pekovski pomočnik, stanujoč т Gosposki ulici, se j« v jxmedeljek pri delu opekel z vrelo vodo po prsih io trebuhu. — Ko se je peljal 31 letni zidar Mimik Jakob, stanujoč v Medlogu, e kolesom na delo, je padel in ei zlomil desno nogo. — Jane-žič Oskar, 19-letai kleparski vajenec iz Trnovelj, je v ponedeljek zvečer padel e kolesa ter si močno poškodoval desno ramo.
c Umrla je v Trnovljah št. 84 posestnica Kramar Marija; na Dečkovi cesti št. 12 pa žena zidarja Belšak Ana. N. v m. p.l
c Kino Metropol. Danes ob 14 matineja »Ti in faz«, ob 16.15, 18.15 in 20.30 »Silvija in njen Šofer«.
Luhovica
V nedeljo, 28. februarja, je bila v prostorih »Zdravstvenega doma«, kot zaključek trimesečnega zimskega gospodinjskega tečaja, prirejena razstava, kjer smo občudovali različna gospodinjska dela domačih deklet Velika udeležba nam je zadosten dokaz, da se naše občinstvo za to zanima in dobro pozna vrednote in vrline gospodinjskih tečajev. Za veliki uspeh pa se moramo zahvalili tudi voditeljici gospe Odlaskovi, ki je vprav sedaj vodila svoj sedemdeseti tečaj. Ker tečajnice plačajo za vse tri mesece samo po 130 din in prinašajo domače pridelke, ostalo pa prispevala ba-novinn in občina, se jih je priglasilo toliko, da bomo imeli še pomladanski gospodinjski tečaj. Ko-ri»ti od tečajev pa ne bodo imele samo tečajnice, temveč tudi njih družine, kjer bo še dolgo ostalo tako potrebno gospodinjsko znanje.
Puhlmannov čaj
UblaiUje Originalni omot 135 g Din 35'— kašelj! Dobiva se vseh lekarnah.
Ogl. Kg. br ISOl'M.
Maribor
m Bolgarski pevci v Mariboru. V ponedeljek, 8. t. m., zvečer oh osmih nastopi v dvorani Uniona pevsko društvo iz Sofije »Rodna pesem». Pevci, 85 po številu, bodo peli bolgarske pesmi. Občinstvo že sedaj opozarjamo na ta koncert.
m Za koliko so prodane kasarne? Včeraj smo poročali o končnem sklepu mariborskega občinskega sveta, da se prodajo kasarne vojaškemu erariu. Prodane so bile vojašnice za sledeče vsote: vojašnica Vojvode Putnika za 502.000 din, vojašnica Vojvode Mlšiča za 1,809.302 din ter vojašnica kralja Aleksandra za 999.135 din. Skupno znaša kupnina 3,308.000 din, občina pa ima v pogodbi pravico, da odkupi vojašnice v primeru, da jih bi vojaški erar zopet prodal, za Isto vsoto nazaj.
m Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, pomla-janje, precepljanje in gnojene sadnega drevja se vrši v petek in soboto dne 5. in 6. t. m. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 9. do 12. ter od 14. do 18. ure.
m »Na cesto so ga vrgli.« Iz zadnje občinske seje je »Jutro« poročalo ,da je občinski svet vrgel g. Kavšeka na cesto. Da bo javnost poučena o tem primeru, ga objavljamo v podrobnostih: Omenjeni Kavšek se je pred enim letom ponesrečil v delavnici avtobusnega podjetja po lastni krivdi. Občina je storila vse, da mu je omogočila rešitev enega očesa in ko je prišel iz bolnišnice v Zagrebu, so mu mestna podjetja ponudila lahko telefonsko službo, kjer bi imel plače po 8 din na uro. Te ponudbe Kavšek ni hotel sprejeti, temveč je vložil odškodninsko tožbo proti mestni občini, ki jo je pa izgubil. V decembru 1935 mu je mestni svet dovolil tudi brezplačno stanovanje, dokler bo v službi mestne občine. Ker sedaj ni več v službi, mora stanovanje zapustiti, ker ga občina potrebuje za drugega nastavljenca. Kdo je kriv, da gospod Kavšek ni več v občinski službi, se lahko iz navedenega spozna. Le »Jutro» je čutilo potrebo, da je o tem primeru tendenciozno poročalo.
m »Boštjan iz predmestja« je naslov najboljšo sodobne socialne drame, katero uprizori Ljudski oder v Mariboru v nedeljo dne 7. t. m. ob 5 popoldne v dvorani na Aleksandrovi 6.
m »Pohorski dom«, zadruga mariborskih občinskih nameščencev, ki je lastnica krasnega hotela na Pohorju, je imel občni zbor. Poročila so bila zelo zanimiva ter so pokazala, da razpolaga zadruga s premoženjem 1 milijona dinarjev. V preteklem poslovnem letu se je povečalo posestvo Pohorskega doma z dokupom novega velikega zemljišča za 70.000 din. V debati se je čula kritika, da nima zadruga dosedaj še izdelanega amortizacijskega načrta za svoje dolgove, ki bi bil nujno potreben. Z malimi izpremembami je bil nato izvoljen dosedanji odbor.
m »Ponedcljsko Jutro« je poročalo o nekih dogodkih, ki naj bi se bili pripetili v nedeljo dopoldne pri dijaški maši v stolnici. Koliko so vredna »Jutrova« poročila, dokazuje demanti, ki ga je »Jutro« moralo v svoji včerajšnji številki objaviti. V resnici ni bilo prav nobenega incidenta med pridigo, pa tudi pozneje se ni pripetilo ničesar, kar bi se moglo kot incident nazivati. »Jutro« je pač iz prozorne tendence tako poročalo, vodstvo, profesorji in dijaki omenjenega zavoda pa so mu za njegovo poročilo gotovo prav »hvaležni«.
m Žetev smrti. V Košakih št. 5 je umrla Eva Klingberg, šestletna hčerka prokurista Mariborskega kreditnega zavoda g. Klingberga. — Na Koroški cesti 56 je pobrala smrt 65 letno Terezijo Krajne. — Umrl je tudi 32 letni posestnik Rudolf Bauman iz Ledineka pri Sv. Ani v SI. gor., katerega so včeraj prepeljali iz Maribora v njegovo domačo župnijo. Naj počivajo v miru!
m Znižana kazen. Brunu Govediču, ki je bil 22. decembra 1936 od velikega senata mariborskega okrožnega sodišča zaradi roparskega umora 16 letnega trgovskega vajenca Branka Pušaverja obsojen na smrt na vešalih, je apelacijsko sodišče v Ljubljani znižalo kazen na dosmrtno robijo.
m Dobava drv za mariborsko garnizijo se bo licitirala 6. t. m. v intendaturi štaba dravske divizije v Ljubljani. Za potrebe mariborske garni-zije se bo kupilo 4203 kub. metrov drv.
Plui
Krajevna protituberkulozna liga v Ptuju bo
imela svoj redni letni občni zbor 14. marca t. 1. v posvetovalnici mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom. Vsi člani se vabijo, da se tega občnega zbora gotovo udeleže. Ker je na občni zbor dovoljen vstop vsakemu, se vabijo vsi prijatelji ta humane ustanove, da se udeleže polno-številno občnega zbora. Kakor meščanstvo tako tudi okoliško ijudstvo bo brezdvomno razumelo, kako potrebna je ta ustanova in da jo jc treba v največji meri podpirati.
Žrtev napada je postal posestnik Poštrak Franc iz Župetinc v Slov. goricah. Poštrak je šel dne 18. februarja t 1. na obisk v sosednjo vas Zagorce in se precej pozno v noči vračal proti domu. Na osamljenem kraju so iznenada planili nanj trije moški in začeli udrihati po njem s koli. Poštrak se je pod udarci zgrudil nezavesten na tla, kjer so ga našli domači in ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico. Zdravniki so se na vso moč trudili, da ga ohranijo pri življenju, vendar je bil vsak trud zaman in so ga 25. t. m. dali prepeljati domov, kjer je še istega dne podlegel.
Sv. Jurij ob Sčavnici
Pri nas se je ustanovil odbor, ki si je dal lepo in častno nalogo, da postavi spomenik Blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedi-nitelju. Na tem spomeniku bosta tudi plošči, ki bosta nosili posvetilo padlim v svetovni vojni in pa spomin na 20 letnico nmjniške deklaracije. Spomenik bo postavljen na najlepšem mestu, na trgu pred šolo. Izvedba spomenika je poverjena akad. kiparju g. Niku Pirnatu iz Ljubljane, kar jamči, da bo delo mojstrsko. Obrnili smo se na vse domačine in tudi druge rodoljube s prošnjo, da našo veliko delo podprejo, da dobi lepa Prle-kija prva kraljev spomenik.
Slovesno odkritje bo 30. maja 1937 in prosimo ze sedaj vsa društva, da ta dan upoštevajo in rezervirajo samo za nas.
1. izkaz poslanih prispevkov: Vilar, trgovec, Ljutomer, 100 din; Fr. Hojs, žel. svetnik, 100 din; Fr. Cireič, organist, Maribor, 100 din; Oto Ploj, notar, 30 din; Drago Rosina, trgovec, Maribor, •>0 din; Ivan Vogler, industrijalec, Petajnci, 100 dinarjev; Drago Kocmut, orožnik, Cirkovci, 26 dinarjev; Frakaš J., trg. pomočnik, Ljutomer, 15 din; Zenkovič Ema, učiteljica, Trbovlje, 100 din: dr. Repič, zdravnik, Sevnica. 100 din; Perger Matija, šol. upravitelj. Maribor, 100 din; Hrašovec Anton, ekonom, Račje, 50 din. Rojaki I Posnemajte!
V naših Mitingih smo aktivni
Iz poročila Narodne banke
Na koneu leta 1935 ie maSal saldo v kliringih v našo korist 241 2 milij. stabilizacijskih din, ta saldo pa se je v teku leta 1936 znatno zmanjšal. Seveda pa pri tem ni vpoštevana devalvacija, ki je nastopila v nekaterih državah, s katerimi imamo urejen plačilni promet na podlagi kliringov itd.
Naslednja tabela nam kaže stanje naših aktivnih in pasivnih kliringov v milij. stab. din za zadja leta:
kliringi
aktivni	pasivni
1934	202.75	236.6
1935	476.8	236.64
1936	432.1	324.4
li tega pregleda je razvidno, da se je naš saldo v aktivnih kliringih znatno zmanjšal, dočim so se povečala naša dolgovanja v za nas pasivnih kliringih. Zanimivo je primerjati prejšnja leta. Iz poročila Narodne banke za 1984 je posneti, da smo leta 1934 v začetku dolgovali v kliringih inozemstvu okoli 11 milij. din, na koneu leta pa smo postali aktivni. Od tedaj naprej se je položaj za nas izboljšal tako da smo na koncu leta 1935 dosegli aktivnost v znesku 241.2 milij., kar ee je pa lani zmanjšalo na 107.07 milij. din. Poleg tega imamo še v Nemčiji specijelno terjatev v znesku 24.5 milij. din, ki izvira najbrž-e iz turističnega prometa, da je znašal na koncu leta 1986 naš aktivni saldo v vseh kliringih 132.15 milij. din.
Nakup zlata
Lani je znašala produkcija zlata v domačih mdnikih, ki je bila vsa prodana Narodni banki 2.614 kg (1936 2.444.6 in 1934 1.175 kg). Vrednost odkupljenega zlata do domačih rudnikov je znašala lani 98.64 milij. stab. din, odn. s primom 126.75 milij. din (leta 1935 92.25, oz. 118.54 milij. din, 1984 44.34 in 57.0 milij. din). Od zasebnikov je nadalje Narodna banka lani v državi kupila zlata za 7.8 milij., 1935 pa 35.84 milij. stab. din. Skupno je torej lani Narodna banka kupila v državi od rudnikov in zasebnikov zlata za 188.1 milij. din s primom (1906 164.75, 1984 137.1 milij. din).
Lani je nadalje Narodna banka odkupila srebra za 2.8 (2.9, 2.0) milij. din. Odkupna cena je bila 700 din za kg čistega srebra.
Krediti Narodne bank*
Leta 1936 se je poznala na denarnem trgu večja likvidnost, Radi tega so denarni zavodi re-eskontirali pri Narodni banki svojih menie za 680.4 (1935 778.2), imeli pa s povprečno v teku leta terjatev pri Narodni banki 183.86 (122.1) milij. din.
Naslednja je razdelitev dolžnikov v eskontu
	1934	1906	1986
izvozniki	115.4	116.2	106.5
uvozniki	71.2	71.0	06.8
industrija	427.9	407.8	414.9
obrtniki	22.8	22.9	23.4
den. zavodi	8421	848.8	769.3
kmet. zadruge in zveze	29.6	88.6	51.5
ostali	19.8	28.1	26.1
Lani so se povečali dolžniki v industriji in pri zadrugah, dočim so se izredno zmanjšali denarni zavodi.
Nova podružnica Narodne banke v Užicah.
Finančni minister je dovolil Narodni banki, da odpre svojo podružnico v Užicah.
Podpore Narodne banke.
Poelovno poročilo Narodne banke omenja med drugim, da je banka podprla sejme v Ljubljani in Zagrebu ter je sedaj sklenila dati tudi družbi belgrajskega velesejma pol milijona Din, in sicer 200.000 Din takoj, ostanek pa v 2 letnih obrokih.
Pošiljatve izseljencev.
Narodna banka navaja v svojih poročilih nekaj let nazaj sem tudi statistiko o vsotah, ki so jih poslali naši emigranti v državo. Letno poročilo za 1929 prinaša prvikrat take podatke, in sieer za leta 1926—1929 v dolarjih. V naslednjih letih so prišle te-le vsote od emigrantov v našo državo v milijonih Din:
Leta 1930 739.54, leta 1931 573.1, leta 1932 206.4, leta 1983 122.8, leta 1981 119.8, leta 1935 192.0, leta 1936 214.5.
To pomeni, da so se pošiljatve lani zopet ponovno povečale ter so za okoli 100 milij. višje kot so bile najslabšega leta 1934.
Izprememba uredbe • likvidacij! kmetskih I dolgov. Agencija Jugoslovanski kurir poroča iz j Belgrada, da vlada ne bo predložila nobenih amandmanov glede kmečke zaščite, ampak bo potrebne izpremembe v uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov izvršila 8 posebno uredbo na podlagi pooblastila v finančnem zakonu.
Zmanjšanje drlavnega proračuna. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister predložil skupščini nekatera zmanjšanja izdatkov v proračunu. Gre za 39 milij. Večje postavke so med drugim: 25 milij. din za odplačilo dolgov za gradbo železnic, 15 milij. za amortizacijo švedskega posojila. Povečajo se pa materialni izdatki senata za 0.8 milij., apelacijsklh sodišč v Belgradu in Skoplju ia 0.48, univerze v Belgradu u 0.73 mlllj., zmanjšajo pa se vojnega ministrstva za 0.23, ape-lacijskega sodišča v Zagrebu za 226.000 in ▼ Ljubljani za 254.000 din. Nadalje so izvršena Se nekatera večja in manjša povečanja ter zmanjšanja.
316 milij. novih blagajniških sapiskov vpisanih. Do 1. marca je bilo vpisanih novih državnih blagajniških zapiskov 315 milij. din. Pričakuje se, da bo do konca marca vpisana vsa vsota 500 milijonov din. Opaža se za vpis veliko zanimanje inozemcev, ki imajo znatne vsote zamrznjenih terjatev pri nas.
Likvidacija. Kartro podjetje Trostli, d. d. v Zagrebu, sklicuje za 10. marec 1937 glavno skupščino, na kateri bo družba sklenila likvidacijo in izbrala likvidatorje. Računski zaključek družbe za leto 1934. izkazuje pri glavnici 300.000 din izgube za 1935 231.000 din, prenosa izgube za 1934 pa je 12.000 din, skupno torej 2-13.000 din izgube, bilančna vsota je znašala 0.76 milij. din.
Proračun drinske banovine. Banskemu svetu drinske banovine je predložen proračun za 1937-1938. Na zasedanju je izjavil načelnik fin. oddelka, da znašajo dohodki v predlogu novega proračuna
samo 51,730.000 din, dočim so znašali za 1936-1937 62,777.000 din. Ker pa ni mogoče dobiti kritja za proračun, bo drinska banovina najela posojilo 30 milj. din. Izdatki v novem proračunu so povečani za 15,607.000 na 78,384.600 din, največ radi vzdrževanja ljudskih šol, za kar je treba 11 milj. din. Od vseh izdatkov odpade na redne 68.5 milj. ali 87.41%, na izredne pa 9,865.000 din ali 12.59%.
Svetovna trgovina v letu 1936. Nemški državni statistični urad objavlja za 26 evropskih in 26 izvenevropskih držav podatke o njih zunanji trgovini za zadnje četrtletje 1936 in s tem za celo leto 1936. Iz tega pregleda je razvidno, da je znašal v 4. četrtletju 1936 uvoz v te države 13.4, izvoz pa 12.9 milij. mark, dočim je v 3. četrtletju znašal uvoz 12.3, izvoz pa 11.3 milij. mark.
Borza
Dne 2. marca 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 287.20—238.80.
Avstrijski šiilng je v Ljubljani popustil na 7.86—7.95, v Zagrebu na 7.8160—7.9150, v Belgradu na 7.80—7.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 90.90—31.65, v Belgradu 31.65 blago.
Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 2.30, v Belgradu po 2.36. Španske pezete eo nudili v Zagrebu po 2.75.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12 do 12.20, v Zagrebu na 11.92—12.12, dalje so v Zagrebu beležili za konec marca 11.90—12.10, za sredo aprila 11.8660—12.0650, za konee aprila pa 11.92—12.12. V Belgradu so beležili 11.8630 do 120630.
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1.536.048 din, na belgrajski pa 5.048.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab pri neizpremenjeni tendenci, dočim je v Belgradu znašal 1.700.000 din.
Ljubljana, tečaji • primom:
Amsterdam 100 hol. gold. . « . 2392.6^—2407.26
Berlin 100 mark...... 1756.02—1769.90
Bruselj 100 belg...... 735.95- 741.02
Curih 100 frankov.....996.45—1008.52
London 1 funt...... . 213.81— 215.36
Newyork 100 dolarjev .... 4338.50—4374.82
Pariz 100 Irankov......208.17— 204.61
Praga 100 kron ....... 152.38— 153.44
Trst 100 Ur........ 229.24- 232.82
Curih: Belgrad 10, Pariz 20.385, London 21.436, Newyork 4385, Bruselj 73.85, Milan 28.08, Amsterdam 289.95, Berlin 176.30, Dunaj 78.40 (81.75), Stockholm 110.50, Oslo 107.70, Kopenhagen 95.70, Praga 15.29, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.465, Buenoe-Aires 132.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 85.50 do 86.50, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 398 do 400, begluške obveznice 72.50—73, 8% Blerovo posojilo 91.50—92.50, 7% Blerovo posojilo 81.50 do 82.50, 7% posojilo DHB 96—96, Trboveljska 200 do 280.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87 den., agrarji 52—5250, vojna škoda pr. 390—400. begluške obveznice 72.50 den., dalm. agrarji 71—71.50, 4% sev. agrarji 50.50—51, 8% Blerovo posojilo 91.50—92 (91.60), 7% Blerovo posojilo 81.50—8250. Delnice: Narodna banka 7400
den., Priv. agrarna banka 206—210, Trboveljska
360 den., Gutmann 40—50, Isis 18 den., Danica 40 den., Osj. liv. 175—190, Osj. sladk. tov. 185—200, Dubrovačka 820 den., Jadranska plov. 400—465, Oceania 250 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 87.25—88.25, agrarji 51.75-52.50, vojna škoda promptna 401.50—402 (402, 400), 4. 400—402 (401, 400), 5. 400.50—401. begluške obveznice 73.40 do 78.75 (78.50), dalm. agrarji 71.50—71.75, 4% sev. agrarji 50.25—51, 8% Blerovo posojilo 91.50 do 92.50, 7% Blerovo posojilo 81.75-82.25. Delnice: Narodna banka 7470—7500 (7480), Priv. agrarna banka 207.208 (207.50).
Dunaj, 2 marca. Po čvrsti tendenei ob začetku borze je kasneje prevladovala neenotna tendenca, ker je špekulacija nadalje hotela realizirati tečajne dobičke. V kulisi so bili zaključni tečaji pod najvišjimi dosežonemi v teku borznega sestanka. Bebeliži so: Donavskosavskojadranska brez kupona 72.45, avstrijske stavbne srečke tz leta 1926 17.50, delnice: Donavskosavskojadranska 19, Lflnderbank 93. Narodna banka 176.50, Graz-Koflach 34.25, Steg 81.95, AEG Union 88, Siemens-Schuckert 174.50, Steweag 31.40, Magnesit 112, Trboveljska 85, Alpine 61.70, Rima Murany 120.75, Steyr-Daimler-Puch 212.75, Leykam 68.25, Semperit 60.10.
2ivina
Dunajski prešičjl sejem 2. marra. Prignanih je bilo 7.353 pršutarjev in 4.427 špeharjev, skupno 11.780 glav, od tega iz Avstrije -1701, iz inozemstva pa 7079. Radi velike ponudbe so cene pršutarjev, lahkih znižale za 3 groee na začetku sejma, kasneje pa za 5 grošev. Težki poljski pršutarji so popustili za 1—2 groša. I. špeharji so narasli v ceni za 1—2 groša, dočim so cene ostalih prešičev bile nelzpre-menjene. Banatski prešiči so se končno pocenili za 1—2 groša. Beležili eo: I. špeharil 1.71—1.78, sred-njetežki špeharji 1.61—1.70, stan špeharji 1.44 do 1.54 kmečki 1.55—1.58, križani špeharji 158—1.66, pršutarji 1.-10—1.62 šil. za kg žive teže.
Žitni trg
Novi Sad: Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet živahen.
Somhor: Pšenica: bč, okolica Sombor, gornjo bač., srem. In gornjo ban. 151—158, slav. 152—154, ban. 149-157, bč. ladja Tisa 160--162, bč„ ban. potiska šlep 160—162 — Rr: bč. 187.50—140. — Ječmen: bč., srem 63—64 kg 127.50—130, bč. spomlad. 67—68 kg 130—182.50, bar. spomladanski 67—68 kg 132.50—135. — Koruza; bč. nova garant kval. 79—84. — Moka bč. Og, Ogg 235—250, 215—230, 195-215, 175-185, 147 50-157.50, 105 do 110. — Otrobi: bč., srem. 87—80. — Fižol: neizpremenjen. Tendenca neizpremenjena. Prometa 41 vagonov.
Dobitki vojne škode
Dne 1. marca je bile 23. žrebanje dobitkov vojne Škode, pri katerem so bili izžrebani naslednji dobitki:
Serija	štev.	dobitek	serija	štev.	dobitek
90»	691	3.000-	3051	208	5.000
50fi2	28«	1.000	5122	619	loo.ooo
5135	37(1	5.0П0	5144	600	5.ПОО
5153	254	3.000	5225	52	3.000
5B31	969	з.ппо	5239	222	s.ooo
5304	875	3.000	3347	903	3.000
5*58	91»	3.000	Ml»	631	20.000
5372	(XI	3.000	5372	969	50.600
538E	Ж	5.000	5468	714	s.ooo
5503	314	3.000	5511	641	3.000
55№	531	3.000	5546	«85	ao.ooo
. 556»	m	20.000	5678	78	8.1X10
s«»	629	20.0110	vro	162	s.ooo
56.16	an	3.1100	5652	433	3.000
565«	«ei	5.1*10	5658	296	3.000
5661	7Л6	3.000	5690	173	3.1*10
5746	456	50.000		399	s.otto
5660	37	5.000	5055	919	200.000
5909	471	s.ooo	6024	135	50.000
6062	2(17	3 000	6(187	199	3.(100
6091	1000	s.ooo	6126	353	S.ooo
S127	897	3.000	6314	122	3.000
6321	872	5.060	6328	79;	30.000
63.4	»	5.000	63Л4	964	s.noo
6SR3	»12	20.000	6414	914	3.000
6427	742	3.000	6432	317	3.1*10
6456	694	3.000	6498	6!»	31.000
«51«	378	5.0(10	6533	809	3 000
6600	5U1	5.(100	6611	938	s.ooo
6619	912	5.000	«632	756	3.000
6wa	«1	3.1*10	6655	»44	3.1*10
6672	178	5.0(10	6679	.181	3.0110
66»M	38	5.001	6692	563	5.000
6751	636	5.000	676.1	«68	3.000
67SS	48	20.000	6790	976	3.00(1
6802	811	3.0(10	6840	488	3.000
SfMH	300	З.ООП	68,16	30«	j.OOll
6925	906	5.000	6974	238	3.000
6951	346	3.(100	6990	936	54*KI 5.000
7*121	147	3.000	7030	.128	
7077	996	S.OIIO	7081	402	s.ooo
7135	800	з.поо	7142	184	s.ooo
7174	81	3.000	7252	402	3.0(10
7286	3.77	3.000	7341	436	3.000
7365	чв	3.0(10	7395	657	s.ooo
7403	611	20.000	7428	545	s.ooo
7430	582	20.000	7471	192	5.000
7487	74	5.000	7556	167	5.000
7585	W4	s.ooo	7588	7fc	3.(100
7655	243	3.000	7661	282	50.009
7737	977	3.000	7770	25*	s.ooo
7«1S	172	s.ooo	7824	137	5.000
7831	607	3.000	7832	7	3.000
7843	361	s.ooo	7856	842	3.000
7863	998	s.ooo	7806	831	3.000
7901	St»	s.ooo	7924	11«	JO.OOfl
7935	786	s.ooo	7969	3M	з.ооо
7989	Ш	3.000	8002	599	3.00«
TOGAL tablete
• (odno ačinku j e j o z o per :
reumalizem, hripo,
bolezni vsled prehlada, proti n,
živčne bolezni, utor (Hezenschuss), išlas in glavobol.
Togal-tablete ne ubfažujejo samo bolečin, temveč pomagajo izločevati tudi sečno kislino. Zaradi tega so bili doseženi odlični rezultati v zastarelih primerih. Ker več kot 6000 zdravnikov, med njimi mnogo profesorjev, predpisuje Togal-tablete, zato tudi Vi lahko z zaupanjem kupujete to zdravilo. Toi!al Vam bo pomagal, kakor je tisočim drugim. Neškodljive so Togal-tablete za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika. Dobivajo se v vseh lekarnah. Registrirano S. br. 2082. 6./I1. 1983.
Serij»	Stev.	Dobitek	Serija	Stev.	Dobitek
8010	307	з.оив	8031	«13	5.00«
S069	902	20.000	N74	615	3.00U
8(186	532	3.000	8134	7«	5.000
8195	413	3.0(10	819«	888	s.!*»»
8204	850	3.0UI)	8221	88T	s.ooo
8225	157	3.000	8230	184	3.01«
8264	781	3.«*)	8274	805	s.ooo
8362	148	20.000	8434	819	S.ooo
8504	936	5.000	мов	372	3.000
8514	553	5.000	8518	958	3.0K0
8525	85«	5.000	8557	254	S.ooo
858?	30«	5.000	8645	191	s.ooo
8HM	747	s.ooo	8681	ilffl	5.000
8695	»54	5.000	8707	883	5.0ПН
8724	«66	3.00(1	8730	81.,	5.000
8737	4.-1	s.ooo	8757	36«	З.ПЧЛ
8787	497	s.ooo	8ЖК:	87«	50.1*10
8833	447	5.000	8839	45»	s.ooo
881«	510	5.000	8881	269	3.000
8885	94	3.000	8897	393	5.00(1
8937	327	s.noo	9014	77«	3.1»*)
90-15	851	5 000	0(157	168	.1.11(1(1
9072	432	loo.ooo	9099	690	3.01»
9191	538	3.000	9308	735	20.000
9327	700	5.000	93«	155	3.000
9268	190	s.ooo	927"	287	3.01*1
9277	517	20.000	9fl00	801	5.M№
9306	31)4	3.000	ЖИ1	328	5.000
937«	«1)4	3.00U			
	Naknadno žrebanje		bo. i« bo	potrebno,	i. marca.
					
Trbovlje
Brigal Nekateri se vznemirjajo, ker je eden g. katehetov spraševal otroke, kaj čitajo doma. — Kdor vzgo'o resno vzame, se bo tudi moral zanimati, _ v kak.h okoliščinah živijo njegovi učenci. To ni samo pravica, ampak naravnost dolžnost vzgojitelja. Vsi starti bi gotovo radi imeli dobre otroke; pri vprašanju, kaj vse pride pri nas otrokom v roke, jih verjetno zaskrbi, kaj bo iz njih. Saj doživljamo dan za dnem med otroci slučaje strahotne pokvarjenosti ki bi jih gotovo ne bilo toliko, če bi odrasli bolj pazili, kaj otroci vse slišijo ln berejo.
Zaslepljenost. »Sanacije bratovske skladnice ne maramo, če bi »beli« izposlovali za njo milijone v Belgradu« — je povdarjal govornik na socialističnem shodu. Tako lahko govori samo strankarsko omejen človek. Tudi verjamemo, da s. Erženu sanacija ni potrebna. Rudarji pa seveda drugače sodijo. Samo da bi bilo zasigurano njih starostno zavarovanje, pa naj ga izposluje kdorkoli. Na tem shodu je tudi govoril g. župan Kle-novšek. Ali bosta on in g. Pliberšek od kod drugod poskrbela za ozdravljenje rudarskega zavarovanja? Rudarje ta zadeva zelo zanima.
Verzej
Kakor po drugih krajih Slovenije se ludi pri nas v zadnjem času pojavljajo razni dolomrziuv.i tako številno, da postajajo prava nadloga za ubogo prebivalstvo. In po pravici smemo na njihov račun pripisati vsaj nekaj izmed številnih tatvin, ki jih v zadnjem času beleži naša tržka kronika. Tako so med drugimi neznani uzmoviči vrdli v stanovanje tukajšnjoga župnega upravitelja in v njegovi odsotnosti vse preiskali in prebrskali. Seveda so se hudo motili misleč da bodo našli pri njem zaklade. Tako so se morali zadovoljiti le z manjšo vsoto nabranega drobiža. Vsekakor tukajšnje prebivalstvo upravičeno prosi in zahteva, naj se temu rokovnjaštvu enkrat napravi konec, sicer se bomo spet povrnili v čase, ko so po našem starodavnem trdu razsajali divji — Krnel. — V političnem oziru smo pa mi Verženjci zvesto udani našemu voditelju dr. Korošcu. Pri zadnjih občinskih volitvah se je naša občina tako Imenitno odrezala, da opozicija ni dobila niti enega odbornika. To je dokaz, da nn skrajni mejt bivše Štajerske zvesto čuvamo krščanske tradicije slovenskega naroda.
Ali ste že poravnali naročnino?
Kulturni obzornik
Aškerčeva bibliografija
Kdor hoče poda/ti einitezo in poiđkati pravo podobo nekega odlomka človeške zgodovine ali pa prikazati resnični obraz kakega človeka, mora predvsem imeli zanesljiva im nespremenjena pričevanja in dokazila, v katerih si je življenje in delovanje ustvarilo svoj izraz. Mnogo znanstvenega dela in truda vrši, kdor gre za tem, da išče in zbira podatke med arhivi, papirji, knjigami in ostalimi dokumenti ter jih ureja v pregleden sestav. To je teto mukotrpno delo^ ki je poprečno najbolj omalovaževano, češ da ie suhoparno in dolgočasno, ker je pravo nasprotje živi besedi in barvita podobi lepe knjige. Vendar je vsaka zbirka stvarnih podatkov, če je popolna, edini neoporečni vir ln temelj za sleherno sestavljanje in rekonstrukcijo preteklosti po osebnostih in dogodkih. Pri nae je še mnogo prilike za takšno delo na raznih področjih naše kulture, pa emo lahko veseli, da imamo tudi več požrtvovalnih delavcev, ki snujejo in iščejo v tej smeri.
»Časopis za zgodovino in narodopisje«, ki ga izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru, je zaključil evoj 30. letnik (1935) z Aškerčevo bibliografijo. Izdaja četrtega snopiča, ki je izšla e precejšnjo zakasnitvijo, je opremljena s samostojno paginacijo. Sestavila pa je to bibliografijo Матја B o r i n i k.
Avtorica navaja v svo|i pregledno tiskani bi-blioiSirafiii z malimi izjemami vse tiskano in rokopisno gradivo, ki se nanaša na Aškerca, v kolikor je to gradivo dostopno in za katero eo zanesljivi dokazi, da je obstajalo. Knjiga j* raz-
deljena v šest oddelkov m ima na koncu Kazalo Aškerčevih del in Imensko kazalo (Aškerčevi psevdonimi ia ostala imena). Prvi oddelek navaja najprej prvotiske in to izvirnih Aškerčevih pesmi, njegove proze in prevodov, zatem poznejše objave navedenih del, rokopise doslej še nena-tismjenih pesmi in prevodov ter Aškerčevo uredniško delo. Razvrstitev je hronološka, pod letnicami objave, in se v tem okviru ravna po abecednem redu knjig in časopisov. Drugi in tretji oddelek obsegata Aškerca v prevodih ia v glasbi, četrti omenja dopise, katere je Aškerc poslal in one, katere je prejel, peti oddelek navaja članke in tudi manj znatne objave, katere so kakorkoli utegnile učinkovati na pesnika, v šestem pa imamo Aškerca v podobi: navedene eo fotografije, slike, karikature in krpi. Snopič tma na koncu tudi deset reprodukcij v glavnem tz snovi šestega poglavja.
Tako imamo v tej bibliografiji zbrano vee gradivo, ki je v zvezi e pesnikom Aškercem, kar ne bo v korist samo književnemu raziskovalcu, temveč bo dober kažipot vsakemu, ki ae zanima za tega pesnika. Avtorica naproša v knjigi vsakogar, ki mu uspe nadoknaditi kak nedostatek, da jo o tem javno ali zasebno obvesti v evrho naknadnega dopolnila. Aškerčeva bibliografija je na vsak način pomembna in opominja k delu te vrste.
Mladika
prinaša v marčevi številki nadaljevanje Žive pla-m eni ce, ki ga piše Mara H u s o v a. Njena povest o mladem dekletu v javni službi, ki e čistimi računi meri ljudi in svet krog sebe, [p prijetno in z zanosom pripovedovana 1er resnična «itka življenja. List ima nadalje dve legendi. Prvo, legendo o božji martri, je napisal France Bevk,
Bo^o martro, podobo človeSkega trpljenja in božje Ijubexni, je iztesal in izrezljal Nikodem, potem pa jo je skrivnostna barka vozila po morjih, dokler m ž njo pristala pri istrski obali ob nekem samostanu in tam delila milosti. Danes pa )e s samostanom vred ni več. Drugo, legendo o Judežu Iškariotu. je po ljudski pravljici v slikovitem slogu zapisal G e 1 č Jonte». Potek javne demonstračije je očrta 1 Viktor S m o 1 e j pod naslovom Strel, s precejšnjo pripovedovalno sposobnostjo. Zanimivo m poučno je pisanje dr. Andreja Snoja; Po svetih potih v Jeruzalem, kjer nas seznanja s Kristusovo potjo od zadnje večerje na Oljsko goro, od tam h Kaifu ter s Pilatovega dvora na Kalvariijo. Avtor omenja pomen posameznih mest za kristjana, daje zgodovinski pregled o spremembah posameznih krajev v toku časa ter predstavlja njihovo stanje za časa Kristusa in stanje danes. Ivan Zoreč nadaljuje svoje zapiske »Iz nižav m težav«. Lepe pesnii eo objavili Ciril F a h j a n, Franc Eržen, Lado Bore, in med njimi ie tudi tehten sonet Janka Samca pod naslovom Sinu. Objavljena je pesem pred kratkim umrle sotrudnice Mladike Drage Kranj c. Med slikami i« več reprodukcij portretov B. Jakca in dve deli Gojmira A. Kosa. Poleg mnogih zanimivosti pa nosi številka tudi na platnicah odlične misli, kakršna je med njimi ta o časopisju: »Ali ni smešno, da imamo kopico časopisov, a resnico izveš le »privatno», mogoče v uredništvu lista. Živi časopisi, ki gredo od ust do ust, so torej tudi še danes najboljši«.
Pred nekaj dnevi sta bila izbrana za prava Člana belgrajske Znanstvene akademije Nlkola Tesia in dr. Tihomir Djordjević, zh do|risne člane pa bivši minister dr. Momčilo Nlnčič, pisatelj In profesor belgr. vseučilišča Stevan Jakovljevlč (av-
tor >Srpske triologije«), Boris Mirkin-Gezevič (profesor za sociologijo in zgodovino na Sorbonni, sicer Rus) in direktor pariške Znanstvene visoke šole Jaques Zeyer.
Pri Kohnii je izšla v knjigi NušKeva najnovejša komedija »Dr«.
Zlvko Petrovič je v samozaložbi Izdal pomembno knjigo o Kitajski.
Mladi slovenski tenorist Anton Drmola — in slavna pevka Jarmila Novotna. Naravnost presenetljiv je bil uspeh našega mladega tenorista Drmote, ki je pretočeni teden nastopil obenem s svetovno znano pevko Jarmilo Novotno na dunajski državni operi v Verdijevi »TraviatU. Estetsko tako občutljivo dunajsko občinstvo je mladega pevca sprejelo z vsemi simpatijami in mu delilo navdušeno priznanje. Zgleda, da 1к> postal Drmota s svojo lepoto in toplino petja ljubljenec dunajskega občinstva: dobil je takoj tudi angažma kot lirični tenor. Kaj več o tem razveseljivem dogodku drugič.
Ljudski oder, glasilo odrov Prosvetne zveze jo list za poglobitev našega Igranja. Izhaja dvakrat na mesec ter ga urejujeta prof. Niko Kuret in Janko Moder. Četrti zvezek prinaša mnogo gradiva in ima na prvem mestu Križev pot (Marija Salamen — Sinon franc), igro o Jožefu »Tesar ob potu (Kilr-ten, prevedel Moder), iz dol slovenskih pesnikov je pripravil Jožko Juraè za igralski zl>or in za oder Besedo o materinem trpljenju, Niko Kuret jo napisal odrsko opravilo v potih slikah: Blnžona mati Hema, ter je zbral In sestavil Jurjevsko gradivo. Skrbna mati, v soboto zvečer je od Franceta Smoria prirejena stvar po A. M. Slomšku. — Sledi kronika.
V založbi »Binoze«, Zagreb, Gunduličeva 18, izide 8. marca tretj; zvezek zbranih del «lavnega hrvatskega književnika A. O. Matoma »Umorne priče«.
Bombniki hitrejši
kakor lovska letata
Angleški rušilci plovejo od Malte proti Španiji nadzorovat špansko obal.
Pariz se pripravlja
na svetovno razstavo
Velika svetovna razstava »Umetnost in tehnika sedanjega življenja«, ki bo letos v tri milijonskem mestu Pariza, bo zlasti pokazala, kaj je dosegla tehnika, ki jo more spoznati človek le tedaj, če jo vidi v obratovanju. Umetna obrt in rokodelstvo bosta na prvem mestu, saj je poglavitna zahteva naše dobe, da umetnik in rokodelec skupno delujeta.
Razstava bo navduševala umetnika, da naj svoje delo posveti ljudstvu in zaeno bo zbujala v ljudstvu smisel za kakovost umetnine. Sleherni narod bo mogel spoznati, kje naj najbolj zasidra svoje moči, da bo ondi mogel uspevati in se mogel kosati z drugimi narodi. Tako bo dobil na razstavi vsakdo kaj veselja za novo delovanje in bo mogel pomagati, da se omili gospodarska kriza in zmanjša brezposelnost. Najvažnejša naloga razstave bo pa ta, da bi iz razstavljenih snovi vseh kulturnih narodov spoznali, kako morejo narodi skupno delovati in dobiti zaupanje v novo, boljšo bodočnost.
Razstavljalni prostor je narejen v obliki križa in se razteza vzdolž reke Seine 3 in pol km daleč in zavzema 66 hektarjev zemljišča. Začenja se pri trgu Frocadero in sega preko Eifelovega stolpa do Marsovega polja. V središču, to je pri Pont d'Jéna, bodo imeli inozemski razstavljalci svoj častni prostor. Tu bo tudi avstrijski paviljon in blizu bo tudi moderna dunajska kavarna. Na posebnem častnem prostoru bo velik paviljon Svete stolice, vhod vanj bo kapela z geslom »Cerkev — nositeljica vseh lepot«; držala se je bo cerkev z velikim oltarjem in 12 kapelami.
Francoske skupine bodo povsod v lepih vrtovih. Tu bodo trije muzeji in mnogo obetajoča razstava knjigotrštva in založništva. Na novo prezi-dani Pont d'Jéna bo vodil do Eifelovega etolpa, ki so ga le rešili; spočetka je bilo slišati, da ga bodo radi razstave podrli. Pod stolpom in krog njega bodo razstavljalnice za fotografije, radio, dalinogledanje, reklamo, za industrijo živil in po-dobnol Od mostu bo veličasten razgled na otok Cygnes s kolonijalno razstavo in na tako zvani »Centre Régional« z več hišami vseh francoskih pokrajin. Ob mostu navzgor bo na levem bregu eko-raj 7 hektarjev prostora za razstavo. Tu in na nasprotnem bregu bodo velike lope za tehniško industrijo in trgovske tvrdke. Zraven bosta dva muzeja za moderno umetnost in v »Grand Palais«-ju bodo znanstveni izdelki. V velikanski dvorani, kjer bo prostora za 10.000 ljudi, bodo proizvajali gledališke igre, cmdi bodo plesi in çodbe. Po reki Seini si bo moči s čolnov in ladij ogledati razstavo. Prav tako bo na razpolago velikanski zabaviščni park. V dveh velikih .posebnih razstaviščih bodo imeli prvo besedo jxiljedelsfvo, šport in mladinska društva. Vse povsod bo vse v razkošni razsvetljavi.
Ker bo svetovna razstava takega velikanskega obsega, je seveda tudi za promet posebej poskrbljeno. Nič manj ko 33 cest bo držalo na razetavo
in 9 velikih glavnih in 16 stranskih vrat te bo vabilo v notrino. Mimo tega bo vozilo tudi četvero podzemskih železnic ljudi na razstavo in še dve zeleznici vrh zemlje. Po razstavi pa se boš mogel voziti 6 tramvajem in jx> električnih hodnikih in stopniščih te bo elektrika kar sama porivala dalje.
Vendar ne bo vsa ta evečanost samo v Parizu, marveč se že vsa francoska mesta pripravljajo za-
бргејет gostov. Povsod mislijo na prihod številnih tujcev in skrbijo že zdaj, kako jih bodo sprejeli in jim poetregli. Naj bi ta svetovna pariška razstava zares zbližala narode, da si glede na kulturo in korist vsega človeštva sežejo v roke in storijo vse, da bo svet odprl oči in stopil v novo bodočnost!
Križarka bele armade (v ozadju) obstreljuje mesto Ojen. S suhega ji beli opazovalec daje svetlobno signale, kako je zadela.
Rute mesto klobukov
Iz Londona poročajo, da so na zadnji dirki, ki je merodajna tudi za žensko modo, dame iz najboljših angleških rodovin prišle gledat dirke z rutami na glavah. Sloveča londonska modna dama slovita lady Iris Mountbatten in druge, niso imele na glavi klobukov, ampak pisane robce, kakor pri nas nekdaj kmečka dekleta. Stvari se res postavljajo na glavo. Nekdaj so se kmečka dekleta postavljala s pisanimi ali svilenimi rutami na glavi, mestne gospe ipa s klobuki. Dandanes pa je menda že narobe.
Velik snežni plaz mapi se je utrgal na italijanskem pobočju Ortlerja in je ta prizor slučajno ujel lotograf.
Samci brez časti
Ze dolgo časa se posamezni državniki na svetu trudijo, da bi zopet pospešili snovanje novih družin ter s tem posj>ešili tudi množitev prebivalstva svoje države. Marsikako sredstvo so že poskušali, posebno so strogo obdavčili samce, toda prav posebno vidnega uspeha niso dosegli nikjer. V tem oziru je treba priznati, da se je italijanski Mussolini lotil te zadeve z drugega stališča, ki bi psihološko utegnil imeti precej več uspeha, kakor pa davčna sila.
Pretekle dni so imeli italijanski oblastniki v Turinu z Mussolinijem večje posvetovanje, kako bi mogli doseči v Turinu, da bi se ljudje bolj ženili. Po vsem svetu je znano, da bi se ženske že še motile, toda moških je minilo veselje za ženitev. V tem oziru nobeno sredstvo doslej ni pomagalo. Na tem posvetovanju pa so sprožili nekaj misli, katere so tudi sklenili izvesti z upanjem, da bo sedaj uspeh velik. Torej poslušajte, trdovratni samci! Med drugimi predlogi je bil sprejet predlog, da v prihodnje prav noben samec, pa naj bi bil še tako zaslužen, ne bo smel sprejeti nobenega častnega mesta nikjer! Noben, še tako zaslužen možak, ki je samec, ne bo emel več biti deležen nikakršne počastitve.
Ta predlog Izhaja s stališča, da nečimernoet ni lamo ženska lastnost, kakor prenapeti samci večkrat poudarjajo in je velika ironija, da so samce eedaj prijeli ravno za tisto, kar so na ženskah oni najbolj zasmehovali. In mislimo, da je vsaj v tem oziru turinski prefekt, ko je razglasil ta sklep, povedal nekaj resničnega in takega, kar bo najbrže pomagalo.
»Dežnik bi rad kupil. <
»Ali naj bo kaj prvovrstnega?«
»Hvala, potrebujem ga eamo za slabo vreme.«
Žična železnica iz Masave v Asmaro
»Jaz imam pa ree smolo! Ni bilo dovolj, da se je potopila ladja, na kateri sem se vozil! Vrhu vsega tega je na tej ladji bil tudi cirkus z menežarijo.« *
»Povej ml, kako dolgo si bil zaročen z Marijo?«
»Ne vem več — moja ura se je namreč takrat ustavila.«
Strokovnjaki v letalstvu vedno znova nagla-sajo, kako silno naglo se razvija letalska tehnika in da letala postajajo vedno hitrejša, še pred nekaj leti so rekli, da je dovoli, ako lOvsko letalo preleti na uro 250 kilometrov. Toda moderna letala so v skoro vseh modernih državah to število že podvojila.
Tovarne dandanes grade skoro same enokril-nike, ker se tako zmanjša odf>or zraka in s tem omogoča večja hitrost. Čim bolj pa je letalo naglo, tim bolj skuša tehnika omogočiti mu, da bi lahko poletelo čim dlje. Pri tem pa je letalska tehnika prišla v zagato, iz katere je moderna znanost še ni mogla rešiti. Čim bolj je krilo narejeno tako, da zmore prenesti čim večjo hitrost, tem bolj ga je treba daljšati, kar pa zopet povzroča večjo težo. Vsled velike teže pa je letalo zopet manj zmožno za večje daljave. Tako se torej ta stvar pričenja vrteti v nekakem krogu. Novodobna tehnika silno pazi na to, da bi se v bodoče jiorabilo čim manj kuriva. V tem oziru so začeli dosedanje motorje na bencin nadomeščati z Dieselovimi motorji, kar se menda kaj dobro obnaša.
Zlasti za vojaška letala je velike važnosti, kdaj ee bo tehniki jx>srečilo iznajti, da se dviganje letal v višavo še poveča. V visokih legah letalo mnogo hitreje leti, ker ima manj zračnega odjxira, poleg tega pa vojaško letalo visoko v zraku ni tako izpostavljeno izstrelkom obrambnih tojwv, ne glede na to, da lahko letalo mnogo tišje leti in ga sovražnik ne sliši o pravem času. Zato so iz velike višine mogoči nenadni zračni napadi. Pri vsem tem pa se je izkazalo, da se je tehnika bombnih letal mnogo hitreje izjwpolnjevala kakor tehnika za zgradbo lov-9kih letal.
Bombniki so dandanes glavni nosilci zračnih napadov ter danes dosegajo hitrost 375 do 425 kilo-
metrov na uro. To so letala, ki imajo jx> dva motorja, ki nosijo jk) eno tono bomb ter morejo leteti nepretrgano 2000 do 4000 kilometrov, ne da bi se jim l)ilo treba med tem kje ustaviti. Lete j>a ta letala lahko 8000 do 9500 metrov visoko. Nekdaj je bilo razmerje med hitrostjo lovskih in bombnih letal 3:2. Dane« pa se je to razmerje premaknilo precej v korist bombnih letal.
Dandanes bi morala lovska letala dosegati hitrost 600 kilometrov na uro. Toda mednarodni rekord za suhozemska letala znaša samo 507 kilometrov na uro.
Kjer pa je zračni napad, tam je jwtrebna seveda tudi obramba pred tem napadom. Obramba pa mora biti ne samo is tal, ampak tudi iz zraka samega, torej zračna obramba. Nekateri izdelovalci letal gredo jx> stari poti in izdelujejo lovska letala z enim sedežem ter z motorjem, ki ima 1000 ali pa še več konjskih sil. Drugi pa izdelujejo lovska ietala z dvema motorjema in z več sedeži. Stvar pa postaja še mnogo bolj zapletena, ker se mora tako iovsko letalo spuščati v boj z bombnim letalom. Za tak boj s težjim orjakom mora lahko lovsko letalo imeti seboj na krovu topwve, če hoče biti kos močnejšemu txnnbniku. Če pa hočejo v lovsko letalo vdelati topove, morajo biti lovska letala mnogo večja in težja. S tem pa postanejo obenem bolj nerodna in počasnejša.
Najmodernejša evropska in ameriška lovska letala dosezajo na uro hitrost 450 do 475 kilometrov, so torej sedaj eamo še malo hitrejša kakor bombniki. Sedaj preskušajo lovska letala z dvema motorjema, kar jia še ni dalo dovol jnih uspehov, da bi bilo mogoče izreči sodbe, kako so se obnesla, ali liolje, kako bi se obnesla.
Da bi razbremenila avtomobilsko cesto in železnico iz eritrejske luke Masave v Asmaro, je italijanska vlada dala napraviti še eno prevozno sredstvo: žično železnico. Ta žična železnica je 75 kilometrov dolga ter je razdeljena v štiri glavne pododdelke. Žična železnica ee začenja v kraju Godait, ki je predkraj Asmare. Ta kraj leži 2377 metrov nad morjem. V Masavo pa prihaja ta železnica na dveh različnih krajih. Zaradi silno nerodnega ozemlja Italijani niso mogli napraviti te proge ravne, ampak eo ji moraii dati različne ovinke, všled česar je proga j>oetala precej daljša. Pač pa je zaradi tega vsa naprava mnogo varnejša.
Vsega skupaj ima vsa proga 13 postajališč, med njimi 8 glavnih. Na vsej progi je 450 stebrov, ki nosijo žice. Žična železnica more veako uro prevoziti 30 ton teže. Vozičkov za prevažanje blaga ima železnica 1500. Nosilne vrvi so epletene iz pletenega jekla, ki je silno trden. Te vrvi imajo v premeru 30 mm. Vodilna železna vrv pa ima v premeru 22 milimetrov. Vso napravo gonijo Dieselovi motorji, ki imajo vsega skupaj 1200 konjskih sil. Del proge je že v prometu, drugi del pa bo v kratkem začel obratovati.
Za bolnike s srčno boleznijo.
Cmoki « sirom (za 2 do 4 osebe)
Zavreli moraš četrt litra mleka, četrt litra sladke smetane, nekaj presnega masla in malo soli; nato daš osnunko kg (ali malo več) dobro presejane, bele moke v vrelo mleko in vse dobro premešaš. Potem dodaš 4 jajca, drugo za drugim, in spet dobro premešaš. Vso goščo daš v tanko tkanino in iztiskaš počasi vso to goščo v vrelo vodo in režeš majhne koščke stran in pustiš, da cmoki — ki so zdaj nastali — zavro. Vzameš jih na sito in daš za hip v mrzlo vodo, koj nato pa na pekačo, ki je pomazana s presnim maslom; poliješ s presnim masiom, potreseš z nastrganim parmazanoni in r*-češ 10 minut v vroči pečici. Cmoki se morajo lepo nabuhniti. (Tudi za slab želodec.)
Dne 23. februarja ee je začela tretja mednarodna zračna tekma nad puščavo. Bil je let nad zelenicami, kateri se je začel v Kairi. Naša slika nam kaže kairsko letališče Almaza, preden «e je tekma
začela.
Letalska nesreča vrh gore
Najmanj 10 dni že jx>grešajo v Avstraliji letalo, ki je izginilo brez sledu 7, vsemi popotniki, katerih je na letalu bilo pet z dvema pilotoma. Sedaj pa poročajo, da so to letalo slučajno našli na vrhovih mejnih gora ob Queeenslandu. Izmed popotnikov sta bila dva še živa ter sta ravno delala oj>oroko, ko eo ju našli in rešili. Vsi drugi popotniki in j>a oba pilota pa so bili že mrtvi. Zanimivo pa je, da je eden izmed pilotov umrl še le potem, ko je pri tej nesreči odnesel zdravo kožo. Ko so se pilot in oba pojKjtnika rešili na vrhu gore, je pilot odšel iskat v dolino j)omoči. Pri tem poskusu pa je padel v brezdno in se ubil. Ker pa letalo ni le padlo in se razbilo, ampak je pri padou tudi docela zgorelo, je sedaj nerešena uganka, kako so se mogli rešiti trije
ljudje: oba popotnika in pa pilot.
★
A.:	»Ali kaj bolj natančno poznaš gospodično Minko?«
B.:	»Da, že kot otroka eva ee skupaj igrala. Takrat sva bila še enako stara.«
Praznik slovenske duhovne pesmi
Ljubljana, 2. marca.
Koncerti Akademskega pevskega zbora, ki si je v zadnjih letih priboril slove« najboljšega moškega zbora v državi in to z vso pravico, pomenijo za slovensko javnost vedno znova svojevrsten kulturni dogodek. Ne moremo se sicer pritoževati nad mrtvilom v našem glasbenem življenju, saj smo deležni tupatam marsikatere pomembne ustvaritve in prireditve. Iz vsega tega stremljenja in prizadevanja, ki mu ne moremo odrekati dobrega namena in pomena, pa se APZ prepričevalno dviga kot mladika, ki se je pognala v višino, da pokaže drugim svojo mlado silo in samozavest. Ta mladika, ki nam s svojo svežostjo in sočnostjo razgiba srca, da začnemo spet verovati vase in v slovensko kulturno rast, nam je e evojim posebnim poslanstvom po srcu najbližja in najljubša. Mnogokaj smo v krogotoku časa zavrgli, zakopali v grobnico pozabljenja kol okostenelo, staro, preživeto, ker smo hoteli biti sodobni in so nas zajeli modni tokovi in prevzeli tuji zgledi. Pa ni bilo tisto, kar smo zavrgli, okostenelo, staro, — sami smo postajali okosteneli in stari. Drugi narodi, številčno močnejši, klešejo najmanjše svoje kulturne drobce v mozaik in jih varujejo z občudovanja vredno ljubosumnostjo. Mi pa smo sejali — da bi požel vihar.
V to našo malomarnost je odločno posegel APZ ter si na pobudo svojega pevovodje zavihaj rokave in šel na delo: med razvaline in grobišča odkrivat zaklade naše — od tistih, ki so že zdavnaj izgubili vsak stik z dušo slovenskega podeželja — tolikanj omalovaževane preteklosti. In zdaj moramo vedno znova strmeti nad bogastvom, ki leži za nami. Ce kakšen slovenski kulturni delavec zasluži, da mu je narod hvaležen, tedaj to prav gotovo zasluži g. France Marolt, ki kot mojster kipar odlikuje obraz naše slovenske preteklosti. Neutrudno kot mravlja zbira, nosi na kup, gradi — in ko bo nekoč stopil na najvišji vrh svoje stavbe, mu bo gotovo prijetna zavest, daje bil svojemu narodu zvest sin ter da mu je koristil dejansko. Da nekateri, ki bi ga morali podpreti, gledajo nanj s konkurenčno zavistjo ter presojajo njegovo delo e pristranskim merilom, mu gotovo ne more vzeti ne poguma, ne volje in vere vase.
Tokrat je APZ po enoletnem molku nastopil številčno sicer skrčen, glasovno pa — kolikor morem presoditi kot neglasbenik — prečiščen in predstavlja zdaj kompaktno celoto, inštrument, na katerem vsaka struna polno zveni. Glede na spored, ki ob6ega časovno odmaknjene duhovne pesmi
„Igra o izgubljenem sinu"
V duhu prizadevanja, da ee oživi staro narodno blago, je tudi odkritje koroškega kmeta Andreja Sueterja, »zvrhnji« »Draboenjaka«, ki je v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja pisal slovenske »rajme« in ob nemških predlogah, toda večkrat z močno samoniklostjo, ustvarjal edinstven slovenski, res ljudski gledališki repertoar.
Vse tri njegove igre, kolikor jih je ohranjenih, je odkril Slovencem naš najboljši poznavalec Dra-boenjaka, dr. J. Ko t n i k , eedai ravnatelj Mohorjeve tiskarne v Celju. On je tudi napotil prof. N. K ur «t a, da ee je lotil prirejanja teh starih tekstov za eodobne ljudske odre.
Iz »Igre o izgubljenem sinu«, ki je izšla v »Založbi ljudskih ige<r* 1. 1934 (tedaj Se v Kranju), je napravil prireditelj besedilo za predstavo pod milim nebom. Velik uspeh, ki ga je imela igra n. pr. v Laporju pri Konjicah in v Podbrežju (na Tabru), obakrat kot mogočna farna prireditev, ie dokaz, da je Draboenjak za nas še vedno živ in aktualen.
»•Igra o izgubljenem sinu« je prilika — izgubljeni sin je vsakdo izmed nas. To Drabosnjak v predgovoru, ki ga govori »parolkue«, izrecno pove.
Odrska priredba se je morala sicer odreči monumentalnemu okviru, toda se na drugi strani razodeva močna notranja dramatika igre.
Ljubljanski »Ljudski oder« vrši s tem, da oživlja takšne dragocene oetaline iz naše narodne zakladnice, važno kulturno delo.
Predstava igre bo v soboto, dne 6. t. m. zvečer, in v nedeljo, dne 7. t. m. popoldne, v novi frančiškanski dvorani.
Ljubljanska drama „Dr."
Ni eicer važno, kolikera Nušičeva igra je že ta -Dr.«, bolj važno je, da jih je vseh skupaj res veliko, tudi tistih, ki jih poznamo v Ljubljani in da ena bolj ko druga odkrivajo pisateljevo neutrudno mehaniko smeha. Prav zaradi te plodo-vite mehanike začenja spremljevalec Nušičeve ko-micnœti dvomiti v etični erd in sprejema te komedije v prvi vrsti kot svobodni privelegij ne-obzimega šaljivca. Ta mehanika Branislava Nu-šiča je tako njegova, da preokret veakega dovtipa določiš že v njegovi napovedi, ne moreš pa že vnaprej pričakovati vse obsežne in včasih preveč obtežene komične snovi, zlasti ne veš, kako daleč si bo pisatelj upal v svojih motivih. Nušič .se v resnici uipa vse. Zato smo že pred leti podvomili v etični uspeh njegovih komedij in nam vnovič obuja misel, da bi pravi bojevnik moral imeti ali več nravnega uspeha ali več resničnih nasprotnikov. Ali je tedaj »balkanec« brez sramu in strahu in je etična borba z njim brezuspešna, ali je njegova komedija tako pri vrhu, da ne seže do tja, kjer se začenja etični živec. Oglaša se še tretja možnost, da namreč prevelika sila ne prime prav in da prevelik zamah rad zgreši svojo smer. Zato je pri NuSičevih predstavah smeh hrupen in spoznanje v primeru e smehom premajhno. Kdor ne bi rad veljal za »balkanca«, se ob teh komedijah nezasluženo sramuje, drugi si z zadoščenjem hladi svoje ogorčenje.
Ljubljansko občinstvo ee jc v eobolo, 27. febr. ob zadnji Nušičevi komeniji »Dr.« dobro zabavalo, prav iz raznih razlogov. Toda že v snov je pisatelj postavil nekaj, kar da misliti: zapletel je »voj ! 'likt tudi z zunanjim svetom in ob tem konfiiAtu je postajala zadrega na odru kljub vsej burčnosti tudi gledalčeva zadrega in, nehote «e je eipomnil, da dobro ime tudi nekaj velja; zato je prav, da ee spor razreši v domačem krogu, ne zaradi komedije same, ampak tudi zaradi eveta. Nušičeva nekdanja sočnost je sicer popustila, v drznem prijemu se mu še vedno pozna gogoljeka tradicija, ki je v srbski komediji zelo močna, toda njegova kombinacija motivov ee zdi neizčrpna. Prav v evojem »Dr.« jih je kar nakopičil. Glavne podobe во: neizobraženi denarni mogotec in napol civiliziranec, predrzni in vendar omejeni slepar, zapravljivi ein brez poklica, narodne dame itd. Tako se nam zaplete in razplete zgodba, kako bogatin života Cvijovič napravi evo-jega eina za doktorja. Seveda mora izpite napraviti njegov šolski tovariš, ki živi pod njegovim imenom v Freiburgu — kako oče določi ein» »» docenta na belgrajski univerzi in kako ga začne ženili e hčerko prometnega ministra. Sinova kariera se ustavi, ko 6e oglasi iz Švice nietfova žena:
XVI. stoletja z veo svojo etilno problematiko in religiozno globino, je ta ali oni s ekepso prebiral napovedi koncerta ter mu prerokoval moralni in materijelni poraz. Pa so nasprotno doživele poraz te črne prerokbo: slovenska favnoet je spet enkrat na lep način manifestirala svOjo visoko kulturno vzgojo in napolnila unionsko dvorano. Lahko rečemo, da je bila ta večer v unionski dvorani zbrana elita slovenekega kulturnega življenja, če izvzamemo peščico onih, ki so šli od koncerta nezadovoljni. Kdor je sam duhovno reven in vee zamaknjen v praznino svojega srca, ta se pač nikoli ne bo mogel uživeti v umotvore, ki ne zahtevajo od poslušalca samo odprtih ušes in oči, anvpnk mnogo več. Na sploftno tako mirnih, vase poglobljenih poslušalcev, ki smo jih imeli priliko opaziti na tem koncertu, unionska dvorana že dolgo ni imela pod streho.
APZ je najprej' izvajal Gallusove religijozne umetnine v latinščini in je bil vedno znova nagrajen s spontanim, oduševljenim ploskanjem. Mogočno kot orgle so polnili sočni glaeovi dvorano in nam dali slutiti vso veličino Gallusovega stvaritelj-skega duba. S sugestivno silo so nas potegnili za seboj, da smo morali z njimi doživljati in se dvigati v sfere večno žive lepote. Tako je bilo nekaterim pri srcu, kakor da plava Gallusov nesmrtni duh nad pevci in jim — utelešen v pevovodji — dirigira sam.
Drugi del koncerta je obsegal pet duhovnih
gestni, ki jih je stilno priredil g. ргоГ. Matija Tome. ile so prav tako deležne iskrenega odobravanja in priznanja. Ploskanje se kar ni hotelo poleči.
V lažje razumevanje celotnega sporeda je APZ izdal knjižico, ki ji je napisal uvod g. Fr. Marolt. Ta uvod sam je poglavje zaee ter zasluži vso pozor-nsot in priznanje. V zgoščeni obliki nam podaje preeek skozi vsa trenja XVI. stoletja in se s posebno ljubeznijo ustavi pri Gallusovem glasbenem geniju.
Vtisi, ki so jih poslušalci odnesli s koncerta, so neizbrisni, so nepozabni kot vedno, kadar nam zapoje APZ. Eno je gotovo: slovenskega kulturnega življenja brež Akademskega pevskega zbora ei sploh ne moremo več predstavljati, tako živo in globoko eo že pognale njegove korenine. APZ naj nam bo v ponos in v zgled, kako je treba graditi stavbo slovanske kulture, da bomo lahko samozavestno pokazali pred najširšim forumom sveta, kadar bodo spet črni oblaki zavihrali nad slovensko zemlja
prijatelj ee je bil v Švici z njegovim imenom poročil; vsa prevara ee izkaže in tudi izravna: — doktonska diploma roma pod streho, žena pa je lažnemu doktorju všeč, tudi eina, ki ga je priženil, je vesel. Oče Zivoje je pač izgubil doktorja in njegovo kariero, ohranil pa je dediča, ki bo znal porabiti njegov denar. Politični in družabni dovtipi burkasto zgodbo kar razganjajo.
Glaeni smeh in krohot se je na izrazito denarnem prizorišču prav krepko odbijal in ponovno odmeval v občinstvu. Režija ga. B. Krefta je tak glaeni odmev ekoraj zahtevala, ker je poudarke skoraj preko mere naglaeila, dasi jih ni pretiravala preko posebnosti dela. Vsekakor je bil g. Cesar (Života Blagoje) nad vse krepak denarnik, g. Da-neš (U{ka Blagoje) iznajdljiv slepfcr 6 preccjšnjo prakso, a vendar je odlično omagoval pred težkimi nalogami. Izrazite ženske tipe so predstavile gdč. Rakarjeva (mati), ga. Juvanova in gdč. Slavčeva (dobrodelni gospe) ter ga. Nabocka (ženitvena na-peljevalka. S prijetno komičnostjo so nastopili še g. Drenovec lažni dr. Milorad Cojovič, gdč. Levar-jeva (njegova sestra), g. Jerman (Velimir Pavlovič, resnični doktor in filozof), g. Gregorin (dr. Reieer); odlična in prikupna Švicarka je bila ga. M. Danilova.	F. K.
Jesenice
.Sava jc narasla. Južno vreme in dež sta zopet napolnila struco Save. Reka je narasla čez noč. Upati je, da bo zopet lahko normalno obratovati. Delavstvo, ki je zaradi pomanjkanja pogonske sile ne dopustu, to najbolj želi.
Mati nima ljubezni za svoje otroke. Krasna igra, ki podaja presunljivo otroško tragedijo, je na jeseniškem odru dosegla uspeh. Prijatelji dramskih uprizoritev so v velikem številu pose-tili predstavo, kljub temu, da je zunaj razsajala burja, ki je s silo odpirala vrata v dvorano med samo predstavo, igralci: Žnidarjeva, Železnik in Natlačen so kljub slabi postavi odra, ki trpi zaradi kina, podali polno tragedijo. Igra je zanimiva tembolj, ker mati, ki igra s svojim ljubimcem prav za prav glavno vlogo, sploh ne pride na oder. Tudi oče se na odru ne pojavi, zato ostane slika obeh tembolj tajinstvena in močna. Tu je pisec prihranil prizor lastni fantaziji. Ker igra ne zahteva veliko odrske priprave in ker nastopijo samo trije igralci, je želeti, da bi pokazali to dramo še na drugih odrih.
V raj nn zemlji. Te dni so se čisto na tihem odpeljali čez mejo nekateri delavci K1D in še nekateri drugi prijatelji Španije v špansko deželo. Kdo jih je tja povabil, kdo je organiziral to potovanje, ni znano, gotovo je le. da se bodo vrnili potem, ko bodo videli, da v tisti deželi ni raja, vrnili se bodo, kakor se vračajo vsi tisti, ki verjamejo pripovedkam o zlatih deželah, kalore jim pripovedujejo tisti, ki tja nočejo iti.
Radio
Programi Radio Ljuhllanai
Sreda. 1. marca: 12 Ko^nSke pesmi (plošče) — 12.4Д Vreme. poročilo — 1.1 Свн, spored, obvestila — Ul.lo Vse uioguče, kar kilo lioëc (ploščo po željah) — H Vrome, borili — IS Mlndinska urn: Vato Brntina: Botru smrt — pravljična igru. Izvajajo člani Nar. glod., vodi: Valo Bratlnu — 18.40 Razveza zakona ((f. dr. It. KuSej) — 19 fat-, vreme, poročila. spored, obvestila 19Л1 Nnu nra; Zutou civilizacij« iu naše duh. življenje (Dušan Nikolajev) — 19.50 Uvod v preno« — 'JU Prenos la ljubljanskega opernega gledališča v I. odmoru: (itasbeno predavanje (g. N itko Ukmar). V TT. odmoru: Оан, vreme, poročlln, spored. — Konec ob 23.
Drugi program'>
Sreda, s. marca: Ril urad: 1B.J0 Planino — JO, JO Humor — 21.3П Plesna glasba — '/.agreb: 29.Ж1 Stare francoske arije — 21."« Moderna kitajska tn japonska klavirska glasba — 21.3« Rusko pesmi lil romanco — Puna)• 311 05 Orkester tu zbor — 20.20 Komorna glasba
-	Budimpchta: Д1 Otroški abor — 2Ј.ОГ> Ciganska glasba - Trst-Milan: 17.1.1 Plesna glasba — 20.40 Igra — 21.15 1'eslru glasba — Him-Hnri: 21 Opera l.ukrecijn«
—	Prana- 19.20 ,)a/.z — 20.2П Smetanove melodije — 21 Cešk« filharmonija -- l'ariava: 19.20 Sodobna violinska glasba — 21 Chopinov koncert — 21.45 Lahka in plesna glasba — llainhurn-Stuttgart: 20.43 Sehubertov eljdiis — Upul-n: 21 Kornčnlcc — KiVn: 20.45 Komorni kvintet — llriotniinuter: 20 Simfonični koneert — Sl.tS Švicarski skladatelji —
Mariborske gledallilg
Sreda. .1. mare»: Zaprto.
Četrtek. 4. marca ob ai: Dežela smehljaja. Red C
DOBRA VEST za one,
kijih NOGE BOLE
Vsah feorafc, histm ga napravila, it bil zame maka.
Nebi prijateljpa mi ie svetoval, na/perem noge v kopeli, hi vsebu/e lo toi.
Verujte samo pest Saltrat Rodella v toplo kopel za noge. Pazite kako se milijoni mehurčkov kisika dvigajo na površje. Občutili boste kako globoko prodirajo v znojnice, dovajajoč blagodejne soli vse do. korenin Vaših težav. Kakor po nekt magiji. Vas noge nehajo boleti in otekline izginejo. Trudne bolne noge občutijo znatno olajšanje. Žulji se tako omeh-
Kolifca j« bila dobrola. ho sem nog t pomočila i' to blagodejno kopel !
'/.daj z lahkoto vsak
dan hodim po več kilo-me/rov, odkar uporabljam Sallrat Rodili.
čajo, da jih lahko s korenino vred izvlečetc.
Saltrat Rodell preporočajo najvišje zdravniške avtoritete. Prodaje s* povsod. Kupite zavojček še danes
BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovateljl lahko sedaj vsak či-tateli tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pilite še dandee. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumann service il-C, Zagreb. Boškovičeva ul. 44.
Speti
Praznih šolske mladine v Planici
V nedeljo, 7. marca bo v Planici edinstvena prireditev v naši državi: osnovne šole Dovje-Moj-strana. Kranjska gora in Rateče nastopijo v medsebojnem tekmovanju v smuških skokih. Približno 80 učencev, ki so obiskovali šolo v smuških skokih v Planici, nastopi ta dan in jx»kaže svoje znanje. Vsi ti učenci nastopijo pod vodstvom svojih učiteljev in so v staroeti od 10 do 14 let. Skakali bodo na mali 25 m skakalnici, a ocenili se bodo po šolali, pn tudi medsebojno. Ocenjevali jih bodo sodniki, ki jih je imenovala naša zimskošportna zveza povsem po tekmovalnih pravilih te Zve7.e za skoke.
Učenci teh šol so pozimi vežbali v smuških skokih (smučati znajo itak vsi) in predstavljajo danes prvi razred našega skakalnega naraščaja, sistematično izvežbani in dobro podkovani. Svoje delo bodo vsa nadaljnja leta izjiopolnjevali, dokler ne dobimo v njih odličnih športnikov za to disciplino.
Ker so isti dan tudi mednarodne tekme v smuških skokih na 65 m skakalnici, bo organiziral Putnik posebni vlak v Planico, ki bo vozil ob 6 zjutraj in prispe v Planico ob pol 9. Cena temu vlaku zaeno z vstopnino k tekmam je 35 Din. Prijave za vlak sprejema Putnik, Gajeva ulica in hotel Miklič.
Pridite, da pozdravite prizadevanje mladine, da boste spoznali naš smučarski naraščaj v skokih.
Prve prijave za Planico. Kot prvi so se prijavili za letošnje prireditve v Planici člani I1ADEVE. nemške smuške zveze v Češkoslovaški, ki jo samostojni član FIS-e, in to: Heinrich Palme, Josef Zen-ker, Kurt Sattler in Fritz Knobloch. Ti tekmovalci prispo v Planico v petek zvečer.
Razpis
Športni klub Železničar priredi v okvirju eross couutry prvenstva Zveze (Dravske banoviue) dne 14. marca 1937 oh 1(1 nn svojem igrišču v Mariboru na Tr žaški cesti cross-country prvenstvo Maribora 7.11 mos tva in pocdince, ločeue ua soniorje, juuiorjc razredu C In B.	, , _
Proga za seniorje je dolga 0 km, za jnniorje O 2500 m, za juniorje razreda R 2000 metrov
Tekmovanje s« vrši na odprtem terenu, krog zna-šn okoli 550 m, slart in cilj istotam. Pravico nastopa Imajo verificirani in neverificirani atleti mariborskih klubov.
Tekmovanje se vrfii po pravilih in pravilnikih JTiAZ-e.
Nagrade: 1. moštvo Juniorjcv in seniorjev si pribori diplomo poediuci- seulorji: prvi si pribori kip tekača, 2. in :>. kolajno ali plaketo, junlorjl: 1., 5. in 8. plaketo.
Število tekačev enega kluba pri seniorjih kakor pri junlorjih Je nedoločeno; za placement moštev pridejo v poštev samo oni tekači, ki so prisil na cilj т času zmagovalca ali v času nn slabSem kot 20% od časa zmagovalca. Vrstni red moštev se določi tnlco, da zmagovalec dobi točke ki so enake številu vseh teka čev, ki so prišli na oilj v prediiisanem času, vsak nus-stednji pa po eno točko manj. Odgovarjajoče točke tekmovalcev istega moštva ne nato seštejejo in moštvo, ki je doseglo najvišje število, pribori naslov eross-eonntry prvaka Maribora za ra/.red ... v letu Ш7. Naraščaj razreda B nastopa v skupinah po tri, ter se vsaka taka sknplnn »inntra kot poedlnce in mora prispeti skupno na cilj. Pri tej skupini odpade naslov poedinega zmagovalca.
Vrstni red kliihskeg« prvenstva se določi na ta način da se seštejejo točke kluba ki ji1 je dosegel v vseh treh razredih, ter je zmagovalni klub oni. ki je dosegel največ točk Vsak ktub pa moi* pri klub skem prvenstvu nastopiti v vseh treh razredih z moMvi. Zmagovalni klub ilohl naslov 'Oross-eountry prvak Maribora zn leta 1WI7-.
V kolikor se tekmovanje vrši samo v enem razredu, je zmagovalec tega razred» istočasno Kluhski prvak. Poodinec-zmagovalec v vsakem razredu si pribori naslov: »Prvak poedlnee v eross eountrv teko mesta Maribor za razred ... v letu 1037 .
Prijave s priloženo prljnvnino Oln 10, zn moStvo je poslntl nn naslov: SK" Zolezničar Maribor. Delavnice drž. železnic, najkasneje dn 7. innrea do 12. Prijave brez pri jn vn Ine kakor tudi naknadne prijave »e ne brtdo uvaievule.
*
LZSP (Stuibeno). Drevi oh	v dnmskl sobi
kavarne seja tehničnega in upravnega odbora. VaSno — v»l In točno.
Pokal ministra dr. Korošca za prvaka ASK, ki t>i K» je priboril letos Suiitek Janez. (Poročilo o tekmah ASK je priobčeno т včerajšnjem »Slovencu«.)
Vremenska poročila
Zveze za tujski promet т Slovoniji. Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru. .Ingoslov zimsko Športne Zvezo, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubljanske Univerze po stanju z dne 2. marca 1937 ob 7. uri zjutraj. Rateče: —1, oblačno, mirno, 40 snega, src.»,. Kranjska fjdra: —2, barometer se dviga, oblačno, mirno, 20 snega, srež, snnknlHče uporabljivo. fr,<fč. Krnica: 100 snega, prAiô Pokljuka: —6, jasno. 5 novega «nega na HO podlago, inala in srednja skakalnica uporabljiva. Пот na Komni: —8, jasno, mirno, 50 pršiča n» 200 podlage.
Kolmarska podzveza. Redna odborova seja 7. t. m. točno ob pol 1.1 v prostorih gostilne pri -Kersičnc iVlovška cesta Pozivajo se klubi, du zadoste okrožnici 7. dne 1. t. m. in vpoftljejo pooblastila zn izredno skupščino Zveze najkasneje do 10. t. m. tajniku pod zveze g. Oregorou, Kurilnica gl. kol Ljubljana.
Koroška kolesarska 2upa naj pooblasti za glasovanje predsednika g. Cajnko Vinkota, Slovenjgradec. Klubi teritorija Maribor pa gg. Kischerjn ali Stein-hiicherja. Izredni občni zbor Zveze nc vrši točno ob 8 zjutraj v prostorih gostilne .Zvonlmlr«, Petrlnjskn, fitov. 2/1, »amo x dnevnim redom sprememba pravil % 1, volitev novega odbora in uventliallje. Naprošajo se vsi delegnti, ki so se udeležili rednega občnega zbora M. II., dn se istega ponovno udeleže.
Popust na ieleinici. Za drf.nvno akndemsko prvenstvo v alpski kombinaciji, ki so vrši 11. in 12. marca na Roici nnd Jesenicami je odobrena zn aktivne udeležence (tekmovalce In funkcionarje) četrtlnska vožnja, za vse ostale, ki bodo tekme obiskali pa polo vlčnn. Vsnk aktivni udeleženec naj na podlag! izkaznice Akademskega športnega kluba kupi lia odhodni postaji železniški obrazec K 14 ln polovično vozno karto do Jesenic, ki mu služi nato zn brezplačni pov-rntek. Popust veljn od 7. do ](!. marca 10Ж. Izkaznico zn znižano vožnjo se nnročajo na naslov: Akademski Športni klub, LJubljana. Pnlverzn. Zn vse prijavljeno lekmovnlce «e izdajajo brezplačno, vsi ostnli Jo dobe proti plačilu Din 3. — Akndemski športni klub.
Vabilo na občni zbor
Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo v Ljubljani
ki se bo vršil r ponedeljek, dne 15. marca 1937 ob pol 7 zvečer v pisarni zadruge: Kongresni trg št. 2 po sledečem
dnevnem redu:
1.	Poročilo načelstva;
2.	Poročilo nadzorstva;
3.	Branje revizijskega poročila Zadružne zvez«;
4.	Odobritev računskega zaključku za leto 1036;
5.	Volitev nadzorstva;
6.	Slučajnosti.
V primeru nezadostne udeležbe se bo vršil občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi.
N a č л I « t t %
Oddam Štirisobno
komfortno stanovanje v vili
v neposredni bližini centra za takoj ali maj. Naslov v upr. Slovenca pod št. 3247.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din ; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-fcolonska, 3 mm visoka peiltna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloži» znamko.
* KIN O *
Ж. UNION
Premlerai TRADDL STARK, čudovito dunalsko dete ▼ svo)l prvi filmski veseloigri
Njegova hCerhlca Je Peler
Paul Htirblger
Carl Ludvlg Dletu
21-24
MATICA
Trlumt bumorta
Lumpaci Vagabondas
Paul UorDlger, tieinz Ruhmann, Frlti imhofL HUae Krahl
'■•СРллЖЛаЛк. o& 16.19. ^ 21 ."W E
Službodobe
Služkinjo
veščo nemščine In kuhanja, sprejmem takoj. Se-tlna, Prisojna ulica fit. 3, pritličje.	(b)
Dva hlapca
poštena, vajena gozdarltl, sprejmem h konjem. 2aga Andlovlc, Škofljica. (b)
Postrežnico
pridno in vestno - sprejmem takoj. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Vestna«.
Mehanika
e pomočniškim spričevalom Iščem. Naslov v upr. »Slov.« pod št 3263. ' (b)
Pridno dekle
kot pomožno moč sobarice - sprejme hotel Stru-Uel.	(b)
Dve natakarici
pridni ln pošteni, aprej-mem samo za nedeljo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3280.	(b)
C
Kuharica
ekonomična, zmožna vsake večje kuhinje, samostojnega vodstva — želi mesto takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dobra moč« št. 3281.	(a)
Gumbe, plise, entel, ažur
predtisk tn monograme hitro izvrši Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Stanoianja
Dvosobno stanovanje
s kopalnico aH brez, oddam vis - a - vis trgovine Zobec, Kodeljevo. (č)
Enosobno stanovanje
suteren, oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod 3269. (č
Vnajem
Rad — na tvoje — bi tatel, toda. kjer ie Itanovanjel Ce pogledat len *V najem.* pa ie reieno vprašanje
IŠČEJO:
Trgovino
z mešanim blagom, na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Ponudbe z vsemi podatki upravi »Slov.« pod »Zajamčen uspeh« št. 3215. (m)
ODDAJO:
Podjetje
za Izdelavo damskih nogavic oddamo pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Svila-Flor« št. 3242.
Majhen lokal
oddam v Kolodvorski 18. Polzve se pri hišniku, (n
Gostilno
na prometni točki LJubljane - oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3259.	(n)
Trgovski lokal
center Ljubljane, pripraven za kakršnokoli obrt ali damsko-frlzerskl salon - takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod 3266.
\ШВШ\
Damske Stofe
velika izbira - najcenejšo Gorlčar, Sv. Petra c. 29.
ZAKAJ KAR PET LITROV?
V Tattenbachovl pri Se-nlcl dobite že od enega naprej čez ulico prima šlpon po 8 Din liter 1

Najboljši
trboveljski
brez prahu nudi
(. Pogačnik
trgovina s kurivom Bohoričevo ulice S Telefon 20-50
Orehova jedrca
Ia., člsčena, ln pristen tr-čan cvetlični med nudi za takojšnjo dobavo po najnižji ceni J. Menart, trgovec, Domžale. (1)
Sveže najlinejše norveško
ribje olje
iz lekarno dr. G. Piccolija v Ljubljani
(• priporoča bledim in slabotnim osebam.
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje In najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov ska ulica ln Stari trg. (1)
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
Čevlje
najnovejših modelov kupite zelo poceni pri
Franji Snoj
LJubljana., Prešernova 30
Mizarji!
Trije elektro-kombinlrani »Teichert« stroji, novi -naprodaj za vsako sprejemljivo ceno do 15. marca. - Lud. Ileršlč, Rimska cesta 13.	(1)
Otomane
od 450 Din naprej, In vse druge tapetniške Izdelke kupite najceneje pri Dol-nlčarju, Zg. Šiška, pri re-mizl.	(1)
5 sodov po 30 hi
prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobro vinjeni« št. 3268.	(1)
Prazno sobo
oddam 1. aprila, najrajši ženski osebi. Center, lift. Naslov v upravi »S1.« pod
št. 3255.	(s)
II
Živali
Pravi volžjak
II
eno leto ln pol star, naprodaj. - Pojasnila : Pe-trovče 39, pri Celju, (j)
ШЗИИ
Staro zlato, zlato zobovfe
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
јДзПЗЗЈ
Posojila dajemo
privatnim nameščencem In državnim uradnikom v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«, Zagreb. Masarykova ulica 11. (d)
Al. Planinšek,
koncesljonlrana trg agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10 — vnovfil vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje. Vse Informacije brezplačno.	(d)
Hranilne knjižice
Posojilnice Šmarje pri Jelšah ln Hranilnice in posojilnice v Ljubnem za 160.000 Din takoj kupim in plačam najvišjo ceno, takoj denar. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Takoj Izplačam« št. 3257. (d)
Objave
Preklic
Ni resnica, kar sem govorila o gej. Milki Cestnik. Zahvaljujem se JI, da Je odstopila od tožbe. — A. Korltnlk.	(o)
Svarilo
Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, ki Jih dela moja žena Brezočnik Angola. - Bre-zočnik Alfonz, Ptuj, Sp. Breg.	(o)
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila na moje ime moja žena Marija Straus. Jožef Straus, banov, cestar. Studenci pri Mariboru.	(o)
Posestva
Poiettvo dela fl tkrbll Oglat tvoj kupca bri rfobl A ie v tkrbeh il га denar, boš hilo kupil goipodarl
V Brežicah
In okolici so naprodaj hiše, krasna stavbtšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice.	(P)
Hiša
lepo zidana, z gospodarskim poslopjem, dva ln pol orala zemlje, ob drž. cesti, zraven eerkve — ugodno naprodaj. — Sv. Martin 49, Vurberg. (p)
Stavbno parcelo
proda na Kodeljevem A. Pavlin, Sv. Petra cesta 93, Ljubljana.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec, Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 - Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Citre in kitaro
poučujo temeljito E. Mes-golits, Jurčičev trg 2-II.
Meteor pade z neba
48.
Tovariši se vračajo.
Ko sta tako plavala na svojem splavu ob bregu reke, sta nenadoma zaslišala drdranje avtomobila.
»Naši se vračajo z avtomobilom!« je vzkliknil Tonček in zakričal skozi prislonjene dlani: »Halo! Halo!<
»Halo! Halo!« je z gromkim glasom odgovoril Dolgin in pomahal z rokami.
Tinček in Tonček sta se izkrcala in šla tovarišem nasproti. Na vso moč sta se začudila, ko sta videla, koliko tovora imajo s seboj: Debeluhar je nosil polno košaro jedi, Dolgin velikansko odejo za Tinčka, Profesor pa nekoliko manjšo odejo za Tončka.
»Kaj pa to pomeni?« je vprašal Tinček.
»Hrane vama prinašava in odejo, da ne bosta zmrznila in od lakote umrla,« je odgovoril Debeluhar.
Dolgin je pogledal proti splavu in vprašal:
»Kje imata pa meteor?«
»Na varnem kraju,« je povedal Tinček. In se ni prav nič zlagal: meteor je bil na dnu reke res dokaj na varnem...
Zahvala
Vsem, ki so se na ta ali oni način spomnili naše nenadno umrle, nepozabne gospe
Marije Mandelj roj. Horvat
ji darovali cvetja ter jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti — se iz vsega srca zahvaljujemo v svojem imenu in ostalih sorodnikov.
Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Nikolaja v petek, dne 5. marca 1937 ob devetih zjutraj.
Žalujoče družine: Mandljeva, Kozakova in Lavričeva.
Barclay:	58
Rožni venec
Roman.
Jana ni zdaj vedela ne kod ne kam, in da bi svoje besede opravičila, je rekla: »Sodim, da mi je spomin nanj dal takšne misli v glavo. Toda prav zdaj sva z mojim zaročencem nekaj navzkriž. Niti za to ne ve, da sem tu.«
Gartha je takoj minila njegova zapetost, in rdečica, ki mu je šinila v obraz, je dokazovala, da ga je njegove sumnje sram.
»Ah, gospodična Gray,« je dejal živahno, >ne smete me smatrati za predrznega, toda že večkrat sem se vprašal, ali mar ni bil še noben moški tako srečen.«
Sestra Rožamarija se je zasmejala in mu hudomušno segla v besedo: >Ne vem, če je ravno zdaj po-sobno srečen, kolikor gre za najino razmerje. Vse moje srce je njegovo, če bi le verjeti hotel. Toda sprta sva — kriva sem jaz, edino jaz — in on mi noče dovoliti, da bi svojo krivdo popravila.«
»Kako je nespameten,« je vzkliknil Garth. >Ali sla zaročena?«
Sestra Rožamarija je za hip pomolčala, nato pa rekla: »Ne naravnost zaročena, mnogo drugače pa tudi ne. Ne eden ne drugi se ne smatra za prostega!«
Garthu se je pri teh besedah odvalil kamen od srca. Zadnje čase ga je večkrat tesnobno obšla misel, kakor da ne ravna popolnoma odkrito proti sebi in sestri Rožimariji. Spretna in vdana, kakor je bila, mu je postajala iz dneva v dan dražja, ter bolj in bolj potrebna. Njuno razmerje je bilo zdaj že čisto družinsko domače, in predlog doktorja Roba, ki ga je bil izrekel
oni dan, res kar naraven. Garth mu je na samem povedal, kako mu je gospodična Gray za njegovo srečo in udobje potrebna, in kako ga skrbi, da je ne bi poklicali nazaj v zavod. »Gotovo ne puščajo sester kar za vedno pri bolnikih,« je rekel. »Toda morda bo dosegel doktor Brand, da bodo v mojem primeru naredili izjemo.« .
»Jaz vem za mnogo boljši nasvet,« je rekel doktor Rob živahno. »Ce jo želite imeti vedno pri sebi, jo poročite. Trdno sem uverjen, da vas ne bo zavrnila.«
Garth si je izkušal potem ta predlog zbiti iz glave, a se mu ni hotelo prav posrečiti. Pomalem se mu je začela vsiljevati še misel, da kuje tudi sestra Rožamarija svoje načrte, in da se za njeno skrbljivostjo utegnejo skrivati kaki globlji občutki. Kakor tudi se je teh misli otresel, so mu neprenehoma znova silile v glavo.
In neke noči je začel skušnjavi popuščati: Zakaj prav za prav ne bi poslušal doktorjevega nasveta? Zakaj se ne bi oženil s to izvrstno, vdano postrežnico, da bi jo v svoji slepoti imel vedno pri roki? Ta ga gotovo nima za negodnega mladiča. In kaj ji more dati? Prekrasen dom, vsake vrste udobje, veliko bogastvo in po vsem videzu njej zelo prijajoče skupno življenje ... Ko pa je izkušnjavec še dalje silil vanj ter mu prišepe-taval: »Nikoli nisi videl sestrinega obraza in nikoli ga ne boš videl, zato smeš njenemu glasu prisoditi obraz in postavo svoje izvoljenke — smeš se oženiti s sestro Gray in ohraniti pri tem v srcu Jano,« se je prestrašen uprl: »Proč, zapeijiveck — in je zmagal.
Nekoliko ga je pa vendar še razburjalo, da bi utegnila kakšna misel nanj kaliti sestri Gray njen mir. Bilo mu je zato v veliko uteho, ko je čul, da je njeno srce že oddano, četudi se mu je pri tem budilo v duši nekaj ljubosumju podobnega. In zdaj je zvedel, da trpi
ona prav zaradi svojega zaročenca, kakor on radi Jane.
Zato ga je prešinil občutek, da mora za vselej odstraniti, kar se je zadnji čas začelo v njegovem duhu dvigati ko neka ovira med obema. Dejal si je, da mora čisto odkrito govoriti z njo, da bi poslej ne bilo med njima nobene skrite misli.
»Gospodičnna Gray,« je dejal, in se z njemu lastnim prikupnim nasmehom nagnil proti njej, »zelo prijazno ste ravnali, ko ste mi razodeli nekaj o sebi, in četudi moram prinzati, da sem nekoliko ljubosumen na mladega moža, ki si je bil osvojil vaše srce, me vendar spet veseli, da je nekje; zakaj neki nedostatek pomeni v našem življenju, ako nismo nikoli doživeli čudeža, kaj se pravi, biti nekomu vse. Želim pa vam, svoji ljubi prijateljici, povedati nekaj tudi jaz, kar zadeva naju oba — prosim samo, preden nadaljujem, da si seževa v roko; znak mi bo, da sva tesneje ko kdaj prej zvezana med seboj. Vi, ki ste bili v kraljestvu slepih, morate pač vedeti, koliko pomeni tam, če moreš prijazno stisniti nekomu roko.«
Garth je stegnil desnico čez mizo in napeto pričakoval odziva.
»Ne morem se odzvati, gosod Dalmain,« je rekla sestra Rožamarija s pritajeno drhtečim glasom. »Opekla sem si roke. O nič hudega! Nič se ne bojte! Samo z vžigalico. Da, ko sem bila slepa. In zdaj mi povejte, kaj zadeva naju oba.«
Garth je umaknil roko in si objel z obema kolena. Naslonil se je v stolu nazaj ter se zagledal kvišku. Njegov obraz je bil tako čist in tako vzvišen nad sleherno izkušnjavo, lastno ljudem nizke miselnosti, da so Jano posilile solze Cim dlje ga je gledala, tem bolj je dojemala, kaj je iz dragega Gartha napravila ljubezen do nje in težka šola trpljenja.
a.5
■SIS!
5»«
« » » > > >
«n v

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cen№