Št. 227.
V Ljubljani, nedelja dne 16. oktobra 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dtn — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob */«6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj Naročnina inaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1—. z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9’—, četrtletno K 4’50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in npravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Za Gangla!
Pojutrišnjem si bo volilo prebivalstvo novomeško-belokranjskega volilnega okraja poslanca v državni zbor. Volili bodo vsi volilci izvzemši onih, ki bodo svoje odsot-stvo lahko opravičili, ker na Kranjskem imamo volilno dolžnost in za to bodo številke, ki se objavijo po volitvah tem zanimivejše.
Kandidata sta dva: Klerikalni Jarc in napredni Gangl in boj bo hud, ker dosedaj menda še nikjer na deželi ni bilo tolike nevarnosti za klerikalnega kandidata pri volitvah za državni zbor, kot je sedaj.
Bela Krajina je prebujena. Ta od vsega sveta zapuščeni okraj se je prav naglo začel otresati duhovniškega terorizma in klerikalizem v njem slabi od dne do dne bolj. Zanimivo je to dejstvo, da je najubožnejši naš okraj najmanj klerikalen.
Mnogo je škodovala klerikalizmu v Beli Krajini slobodoumna Amerika. Saj ga skoraj ni Belokranjca, ki bi še ne bil v Ameriki, kamor je moral iti po zaslužku, ker ga domača zemlja ne more prehraniti in v slo-bodoumni Ameriki se je moral navzeti tudi slobodoumnega duha, moral se je otresti katoliškega klerikalizma, začel je — misliti.
In kadar začne naš kmet misliti, je že prenehal biti klerikalec.
Za to prede tudi klerikalnemu kandidatu Jarcu v Beli Krajini slaba. Nekdaj klerikalnim kandidatom tudi v Beli Krajini ni bilo treba prirejati shodov in klerikalnim agitatorjem ni bilo treba hoditi po belokranjskih vaseh, ker so vse delo opravili župniki in kaplani, ki so enostavno naznanili volilcem klerikalnega kandidata, ki so ga volilci potem brez vsakega ugovora volili.
V	novomeškem okraju je klerikalizem močnejši, ali tudi tam že močno poka in klerikalni kandidat Jarc mora obdržavati shod v svojem rojstnem kraju — pri zaprtih vratih.
Tresejo se klerikalne trdnjave, klerikalci niso več vsegamogočni, ljudstvo jim začenja obračati hrbet. Pojutršnja dopolnilna volitev v novomeškem volilnem okraju bo za klerikalce močan udarec, ki jih zadene naravnost na glavo.
Srečna je bila misel postaviti proti Jarcu za naprednega kandidata ravno Gangla, ker ta simpatični, inteligentni in pošteni mož dobi gotovo vse glasove, ki jih je sploh možno oteti klerikalcem.
Klerikalci to dobro vedo, oni dobro čutijo nevarnost, ki jim preti od Ganglove kandidature in ker Ganglu ničesar druzega ne morejo očitati, ga spravljajo v zvezo — s portugalsko revolucijo, ki jo — ravno radi volitev — opisujejo v tako strašnih barvah,
da se morajo človeku, ko jih čita, lasje ježiti na glavi.
Pa nič za to, naj klerikalci lažejo, saj laž je najmočnejše in najpriljubljenejše orožje in ta dva dni, ki nas še delita od volitev, se bo od klerikalne strani lagalo posebno mnogo, ker ne bo časa niti prilike za pobijanje njihovih laži.
Za to pa, naprednjaki, v boj za Gangla!
V	boj za moža, ki zasluži v polni meri naše zaupanje, v boj za moža, ki to zaupanje s svojim delovanjem tudi opraviči. V b o j za ljudstvo, ki dobi v Ganglu najboljšega svojega zastopnika!
Iz slovenskih krajev.
Iz Krškega. Naš župnik je — dezertiral. Mož se je že menda naveličal .bogo-ljubnega" dela in zategadelj je kar nenadoma ušel iz farovža. Seveda je dal vse svoje in nesvoje reči prepeljati na „svojo“ vilo, ki jo ima v Trški gori in ki mu jo je zgradila iz .posebne" prijaznosti stara gospa Hotschewar. Sedaj prebiva tamkaj in se šopiri, kakor kak paša v haremu. No, nam je itak ljubše, če ga sploh ne vidimo nikoli.
—	Od srca smo se pa morali smejati, ko smo čitali v „Slovencu“ tisti konfuzen članek, v katerem se župnik tako pomilovalno izgovarja. Oh, nikar ne mislite, da Vam verujemo. »Žalostni" farani.
Rajhenburg. Prišla mi je v roke rajhenburška sokolska razglednica in v svoje veliko začudenje sem opazil, da je delala te razglednice neka nemška litografija v — Gradcu. Škandal! Sokol, ki vendar povsod reprezentira narodno misel, ta si nabavi razglednice v sovražnem Gradcu! Ali ni to naroden greh? Kakor znano je pri nas samostan trapistov, ki so bili pri zadnjem preobratu na Francoskem izgnani. Tu imajo tovarno za čokolado in liker. Človek bi mislil, da bodo ti ljudje vsaj nekoliko korektni in ne bodo izzivali našega dobrega ljudstva, ki jih je gostoljubno sprejelo pred poginom. Naši pp. trapisti pa širijo blaženo — nemščino na svojih proizvodih. To je že naravnost impertinentno postopanje napram nam! Saj smo vendar Slovenci glavni kupci za njihove izdelke. Od francozov bi tega najmanj pričakovali. Bomo se že vedeli sedaj drugače obnašati, ko pridere iz Portugalske cela vojska menihov k nam v blaženo Avstrijo!
Iz Postojne. Vzoren sodnik. Dr. Komisija je rešen, Dr. KomLija je na konju, Dr. Komisija triumfira. Pozvan je bil v Ljubljano, da se opraviči radi očitanj, priobčenih v „Jutru“ in znal se je pri g. predsedniku deželnega sodišča — dobričini — tako dobro
opravičiti, da se je ves vesel vrnil v Postojno in se hvalil: „Mir geschieht nichts, ich habe meine Position beim Herrn Prasidenten schon gewonnen.“ Nam tudi prav, ako je tako, bodemo pač še morali nekoliko pobrskati po nesnagi in nadaljevati s priobčevanjem vzornega delovanja Dr. Komisije. Vse to, kar smo dosedaj navedli, je še malenkost proti temu, kar nam je o Dr. Komisiji znanega. Če je gospodom pri predsedništvu všeč, da imajo v Postojni takega sodnega predstojnika, mi nimamo ničesar zoper to. Naša dolžnost pa je, da pomagamo resnici na dan in da postavimo na laž Dr. Komisijo, kateri hoče sedaj na vsak način dokazati, da vlada med njim in postojnskimi meščani in prebivalci postojnskega okraja največje soglasje. To soglasje namreč izgleda takole: V pondeljek dne 10. oktobra je priredilo postojnsko meščanstvo odhodnico gospodu sodniku, ki je Dr. Komisijo za čas njegove .bolezni" nameščal. Ta gospod si je namreč znal pridobiti v kratkih tednih njegovega bivanja med nami naše spoštovanje in ljubezen. Po nesrečnem slučaju je prišlo vabilo k odhodnici v roke tudi Dr. Komisiji. Možakar je takoj sklenil, da pride na odhodnico. Ko so postojnski meščani to zvedeli, so imeli prvotno namen pri prihodu Dr. Komisije v dvorano demonstrativno oditi in pustiti njega samega. Pozneje pa so ta namen z ozirom na g. Dr. M. opustili. Dr. Komisija je res prišel na odhodnico in spustil govoranco, katerej so se vsi smejali. — Komisijskemu delovanju Dr. Komisije moramo posvetiti še par vrstic. To kar smo zadnjič o njem navedli, je vendar zadosti hud poper in vsakdo mora priznati, da se to pravi slepariti; in ali je mogoče kaj drugega nego sleparija, ako si Dr. Komisija zaračunava za popoldanske komisije polno pristojbino z dijeto vred, dočim mu ta pristaja samo za celodnevne komisije? Opozarjamo samo na slučaje C 73/10, Cb 71/10, C 83/10 (dvakrat), C 117/10 in C 119/10.
—	Kako Dr. Komisija „špara“ pri komisijah na stroške drugih, se vidi iz sledečega slučaja. Nekoč je moral iti na komisijo v Košano v neki kazenski zadevi, pri katerej je bilo treba tudi zdravnika zraven. Mesto da bi bil preskrbel za sebe in za zdravnika voz, je sam marširal peš in Št. Petra v Košano, zdravnika pa je naložil na mlekarski voz med kositerske posode, ker je ta voz slučajno našel v Št. Petru. — Povedati moram tudi še, da ima Dr. Komisija pri obravnavah lepo navado, da vse ljudi, mlade in stare, tudi ugledne posestnike, kar od kraja tiče in da vsakega, ki po njegovem mnenju kaj preveč reče, obklada z naj-raznovrstnejšimi psovkami. Če mu človek stoji k obrazu, rjove nad njim, kot zverina in če le more, ga takoj disciplinarnim potom
vtakne v luknjo. Kako je Dr. Komisija v prvem tednu septembra razpisal za drugi teden vse polno razprav (kakih 30) in se potem napravil bolnega, to smo že povedali. Čudno se nam pa zdi, da je Dr. Komisija smel to storiti brez kazni. — Da bode fotografija Dr. Komisije popolna, bodemo prihodnjič še povedali, kako je gospodaril v Žužemberku. Iz tega se vidi, kako lepe predstojnike uradov imamo v Postojni. Voditelju c. kr. okrajn. glavarstva se je očitala tatvina, pa je to spravil lepo mirno v žep, predstojniku sodišča se očita sleparija in on je s tem zadovoljen. Res lgpe razmere!
Iz Krmelja pri St. Janžu. Veliko zanimanje je vzbudila pri železničarjih po celi dolenjski progi notica o postajevodji Izidorju Bajuku, priobčena v 206. številki „Jutra“. Tudi v .Železničarju" in .Slovenskem domu“ smo že večkrat brali o njem. Neki uslužbenec na dolenjski železnici je prinesel z večernim vlakom v nedeljo eno številko .Jutra“ in jo pustil v Trebnjem, kjer so se kar trgali zanjo; tako se je novica razširila v Krmelju, predno je došlo .Jutro" semkaj s pošto. Bajuka je notica spravila popolnoma iz ravnotežja. Da bi se na merodajnih mestih opral in zlezel na suho, namerava najbrže spraviti zadevo z gosp. Rupeno v zvezo z nekim prepirom, ki je bil pri neki priliki nastal med delavci gosp. Rupena na postaji; toda ta šiv ne bo držal! Od vseh strani prihajajo pritožbe čez Bajuka, od železničarjev in od občinstva, ki pride ž njim bodisi privatno ali pa službeno v dotiko. Če misli da bo vsem klu-boval brez konca in kraja, naj ve, da rine z glavo skozi zid. Izidor Bajuk bo moral čisto sleči starega Bajuka in postati docela drugačen. Snovi o njem je še pripravljene in lahko se mu zgodi, da bo ž njim ropot na takem kraju, da bo gotovo imel zanj radikalne posledice. Kdor hoče na vsak način imeti vojsko, naj jo ima! — Veliko novih delavcev so sprejeli pri krmeljskem rudniku. Stanovanj v Krmelju nedostaja in naseljevati so se jeli po sosednjih vaseh. Človek bi mislil, da bodo sedaj tudi kaj več premoga skrpali, pa s premogom je še vedno stara siromaščina na dnevnem redu. V rudniških jamah v Krmelju je včasih tudi pospravljeno in počedeno. Tako je bilo menda zadnjič kmalu po dogodku, ko je delavcu Klenovšku strlo nogo in polomilo križ, da je moral v bolnico v Kandijo. Cel dan in celo noč so pospravljali in delali red po rovih na Straš-perku, popravljali tire, odvajali blato itd. Naslednjega dne po tem pospravljanju (!) je prišel pa pregledovat rove rudarski uradnik; in menda je našel vse v redu. Dvoje je mogoče, bi človek dejal, ali se ta dva dogodka samo slučajno tako lepo ujemata, ali pa je to slučaj, ki ni slučaj. Ker
LISTEK.
M1CHEI. ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[127j
.Gospod grof, dovolite mi, da se predstavim: jaz sem vitez de Ragastens in sem vas baš iskal, ker vam imam povedati silno zanimive stvari."
.Hodi jih pripovedovat v peklo, odkoder prihajaš!“ je zarjul Garconio.
V	istem hipu je planil menih z dvignjenim bodalom proti Ragastensu. Toda ta ga ni bil izgubil iz oči: videl je namenjeni mu sunek. Točno kakor blisk je odkočil proti oknu ter potegnil meč. Menihovo bodalo je udarilo v prazen zrak.
„Astorra, nanj! ... In vi, grof, tudi! ... Ta človek mora umreti! . . .“
Baron se je bil otresel svoje osuplosti in potegnil meč.
.Ušel nam bo skozi okno," je kriknil Garconio. .Dajte ga, dajte ga!"
.Nič se ne bojte, cenjeni lopov!" je odgovoril Ragastens, boreč se z baronom, ki je neprestano naskakoval.
.Na pomoč, na pomoč!" je zatulil Garconio.
In ker ni imel več nade, da zabode Ragastensa, je planil proti vratom.
Med vsemi temi dogodki se grof Alma ni premaknil s svojega mesta. Njemu je bilo povsem neznano, kdo da je ta novi prišlec. In niti malo mu ni prihajalo na um, da bi se izpostavljal v boju, ki se mu je zdel doslej samo posledica osebnega spora med menihom in Ragastensom.
Menih je bil otvoril vrata.
.Satan!" je zarenčal ter odskočil pred Spadacappovim bodalom.
.Udri!" je kriknil Ragastens.
Spadacappa je sunil kakor blisk. Menih je padel rekoč:
.Prokleto! Po meni je! . . .“
V	istem trenutku je Ragastensov meč skozinskoz prebodel ramo barona Astorra. Baron se je zrušil na tla.
.To je sedmi sunek v najinem računu, ako se ne motim?" je dejal Ragastens z usmevom.
.Smrt božja, gospod," je zarenčal baron, .vi ste dober računar. Toda bodite mirni, vseh sedem vam poplačam z enim samim . . ."
„0 tem nisem nikdar dvomil, baron ... A dotlej — nemara vam smem s čim postreči? Ali hočete, da vas nekoliko obvežem? ..."
.Hvala . . . Ničesar ne potrebujem . . . samo da čirn-preje nadaljujem svojo pot z gospodom grofom . . ."
.Ah, ah! ... To je nesreča, dragi mož . . . Kajti pravkar sem imel namen predlagati gospodu grofu majhen izprehod."
.Menih, ki je ležal na tleh, je slišal te poslednje besede. Z velikim naporom se je dvignil in zahropel:
.Bežite, grof! Bežite . . ."
»Oh, gospod grof nima nobenega vzroka bežati 1“ je dejal Ragastens.
.Česa želite od mene, gospod?" je dejal grof Alma
mrzlo.
Ragastens je stopil bliže h grofu Alma.
.Samo dve besedi vam hočem povedati," mu je šepnil na uho. „Iz Rima prihajam, kjer sem ušel iz ječe na predvečer dne, ko so me imeli obglaviti, zato ker sem se branil iti v Monteforte z nalogo, da se vas polastim!"
.Ne poslušajte ga, grof! ... Ta človek laže ! ... To je satani . . ."
Med takšnim govorjenjem se je plazil Garconio po kolenih proti vitezu, skušajoč ga doseči. Spadacappa mu je položil roko na ramo in ga pahnil z naglim sunkom nazaj. Baron pa se je bil pravkar onesvestil.
Grof Alma je vztrepetal, ko je slišal kratke Raga" stensove besede. Niti za hip ni dvomil, da mu pričajo čisto resnico. Ne samo, da je važno lice in vsa vidna poštenost Ragastensova izpodbijala sleherno misel o laži, nego vse, kar je povedal, se je tudi popolnoma skladalo z dogodki.
Ragastens je dodal:
»Jaz sem odklonil, ko me je papež hotel pripraviti do te male podlosti . . . Baron Astorra pa je sprejel! . .
.In — ?...“ je zategnil grof z isto pridržljivostjo.
„In? . . . Tisti dan, ko so me pahnili v ječo, sem na lastna ušesa slišal, kako je njegova Svetlost Cezar ukazal pripraviti za vas najskrivnejšo celico v zaporih Svetoangel-skega gradu.".
Grof Alma je naporno razmišljal.
Spominjal se je zgleda večih imenitnikov, zvabljenih v Rim z zapeljivimi obljubami — kakor on: vsi so postali žrtve bolj ali manj čudnih nezgod. Ragastens je razumel, kaj se godi v grofovi duši.
.Gospod", mu je dejal, .na mojo glavo je razpisana nagrada; štafete papeža se pode za mano in iščejo mojo sled; ob tej uri bi bil prav lahko že daleč in na varnem, in če sem krenil s svoje poti, je bilo zato, ker sem hotel oteti vrlega in dičnega plemenitaša, zlorabljenega od tega meniha, vrednega sluge lopova Borgia — oteti ga strašne smrti, ki mu preti ze obeti papeževega gostoljublja . . . Zdaj je moja vest mirna. Če hočete iti v Rim — svobodno vam . . . Pojdiva, Spadacappa, čas je . . .“
In Ragastens je storil, kakor da hoče zapustiti sobo. Toda njegove zadnje besede, vitezov resnobni in ganjeni glas, očividnost njegovega dobrega namena, ker ga ni poslušal šiloma zadržati; in to, da je hotel naposled oditi — vse to je prepričalo grofa Alma do kraja.
.Počakajte, gospod ..." je dejal.
Ragastens je počakal, z nekoliko tesnobo v srcu, v resnici pa odločen, da odvede grofa šiloma, če ga ne pregovori z besedo . . .	(Dalje.)
nismo vsi direktorji in inženirji itd-, tudi ne poznamo rudniških paragrafov, toliko pa vemo, da je v Krmelju konec sveta in da je tu vse nemogoče mogoče.
Splošni pregled.
Iz tabora nemških krščanskih socjialcev.
Boj med nemškimi krščanskimi soci-jalci še vedno traja. Razloček je danes samo ta, da je ona struja, ki je bila poprej v defenzivi, stopila sedaj v ofenzivo in na naj-nesramnejši način blati svoje kolege. Na čelu te struje stoji znani kričač Bielohlavek. Odkar je zadnja znana korupcijska afera pri dunajskem sodišču izpadla zanj ugodno in je bil njegov nasprotnik Zipperer obsojen v 14 dnevni zapor, se je ojunačil in skuša z raznimi obdolžitvami svojih kolegov odvrniti pozornost nase. Bielohlavek je obdolžil Verganija, lastnika lista „Deutsches Volksblatt", da je ravno v onem času, ko je najhujše napadal dr. Geflmanna in njegovo kliko, hotel prodati list in tako skušal korupcijskim potom priti do lepega denarja. Nas vsa ta zadeva ne zanima dosti, intere-sirajo nas le v resnici naravnost škandalozne razmere v nemški krščansko-socijalni stranki. Gotova istina je, da se tako med GeBman-novimi kakor med Verganijevimi pristaši nahajajo samo koristolovci, ki hočejo izžeti stranko, kolikor bodo pač mogli, interesi delavcev, katere zastopajo, so jim deseta briga. Nas le veseli, da se ti možakarji trgajo med sabo z vso vehemenco, ker prihajajo vedno lepše stvari na dan, ki omogočujejo vsakemu vpogled v škandalozne razmere in žalosten položaj te nekdaj najbolj enotne parlamentarne stranke, ki stoji danes popolnoma na robu propada.
Proti Slovanom.
Štirje deželni zbori danes ne morejo zborovati. To so štajerski, goriški, istrski in češki. Vzroki so povsod, razven pri goriškem, boji med narodnostmi. Niti Nemci, niti Lahi, niti Slovani se nočejo ukloniti. Nemci in Lahi že zaraditega ne, ker principijelno odklanjajo vse slovanske zahteve, Slovani pa v prepričanju, da se bore za upravičene svoje zahteve, katere bode vlada morala prejkoslej dovoliti in bi jih gotovo tudi že dovolila, če bi ravno sedanja protislovanska gonja ne stala ravno na vrhuncu in če bi ne bila gospodarica čez Avstrijo — Nemčija. Seveda upijejo Nemci, da so edino Slovani krivi, da imenovani deželni zbori ne morejo zborovati in hočejo zvaliti nanje tudi vse posledice. Zelo važno vprašanje je sedaj, kak upliv bo imelo to na državni zbor. Pričakujemo, da ne preveč dobrega. Grofa Aehrenthala, ki je že sedaj v delegacijskem zasedanju doživel strašen poraz, čakajo še hudi dnevi in tudi Bienerthu ni nič preveč lahko pri srcu.
Trozveza In nova portugalska republika.
Med trozveznimi državami se v poslednjem času neprestano vrše pogajanja glede priznanja portugalske republike. Že danes je gotovo, da bo tudi trozveza hote ali nehote morala priznati novo republiko, ker se temu tudi druge države ne upirajo. Gotovo je tudi, da bodo vse v trozvezi združene države skupno in ob istem času priznale novo republiko, to pa najbrže šele tedaj, ko bodo nove razpisane portugalske volitve dosedanji režim ratificirale.
Dnevne vesti,
Volitev na Dolenjskem. Vse somišljenike prosimo, naj nam takoj po dovršeni volitvi iz svojega kraja brzojavno sporoče rezultat.
Jarc — zavržen od samih klerikalcev ! Jarca nihče ne mara: Ta glas gre zdaj po Mirni peči in okolici. Tamkaj so klerikalni volilci sami sklenili, da ne bodo volili Jarca, ampak rajši oddajo svoje glasove Košaku. To je za Jar-
Mali listek.
Praška pisma.
I.
Sem skoro v zadregi. Naročili ste mi, pisati le zanimivosti. Toda sedaj na jesen ni grmičevje „Ružovih sadov" tako gosto, kot je bilo na spomlad, ko je odhajal iz Prage prijatelj Lah. Zanimivo in lepo je bilo takrat življenje v njih, ali danes? Nežne gospodične so pozabile na vse lepo „Ružovih sadov" — ni jim več za romantiko; zasedle so prostore v porotnih dvoranah, kjer se že teden dni obravnavajo najgroznejši umori. Po deset ur Vam sedi tu nežni ženski spol in ne obledi in ne pride mu slabo ob naj-pretresujočih scenah. Tudi na pihljače pozablja isto pri največji soparici, ki v tej gneči vlada. Pri vsem tem sem se spomnil, kako bi bilo, če bi ta-le nežni spol, te-le garde-
čevo kandidaturo značilno, da se ji upirajo volilci! Ali more biti res, da je zrastla njegova kandidatura iz volje ljudstva? Hinavščina! Tako se zgodi povsod! Jarc nima niti toliko poguma, da bi napravil v Novem mestu javen shod. Kako bi se potem upal zastopati koristi svojih volilcev? Zato pa stori vsak samemu sebi dobro delo, kdor posnema može iz Mirne peči, ki ne marajo usiljivega Jarca!
»Slovenski Dom“ in afera Tavčar-Trlller-Ribnikar. Z dežele nam poročajo: Prav je pisalo „Jutro" o članku v „Sloven-skem Domu". Take zadeve, kakor je bila Tavčar-Triller-Ribnikarjeva spravljati med ljudstvo na deželo in to v listu, čegar urednik je bil do najnovejšega časa gosp. Ribnikar, je nespametno. Že več naročnikov »Slovenskega doma", katerim sov razmere malo bolj znane, se je izrazilo: 5*Čudno se mi zdi, zakaj gospodje v svojo lastno skledo pljujejo in v edinem ^naprednem kmečkem glasilu vlačijo na dan stvari, ki stranki niso ne v čast, ne v korist." Ste razumeli?
Klerikalcem sredstev ne zmanjka! Prvič zapusti novorojenček hišo — h krstu roma; prvi pouk, ki ga dobi od matere je verski pouk. Ko se mu [pričenja razvijati pamet, je zopet prvi in najvažnejši pouk o veri. „Ljubi svoje starše in spoštuj jih, odpuščaj tistim, ki te sovražijo in dobro želi tistim, ki te preganjajo," govori veroučitelj mladim srcem, Pride spoved, pridejo še škof in potrdijo birmanca v veri, zahaja k maši in pridigam in prejema zakramente. Pa ni zadosti! Komaj dostane vsakdanjo šolo, ko ga že vprašajo gospod kaplan: „Kaj ne, saj se boš vpisal v naše izobraževalno društvo, krasnih knjig in dobrih časopisov boš dobil." No in v izobraževalnem društvu se mu nudijo: „Domoljub", Bogoljub", »Slovenec", kaki spisi Krištofa Šmida in kaj podobnega. Iz tega zajema svojo izobrazbo v slovenščini in navdušenje do Slovanstva (!). Vse drugo, zlasti napredno časopisje je pod smrtnim grehom prepovedano. Tudi ta „izobrazba" še ne zadostuje. Marijine kongregacije družijo vrla dekleta in fante pod vodstvom mladih župnikov in kaplanov in jih varujejo pred zapeljivim, hudobnim svetom. Spovednica opravlja pridno posel, za katerega ni postavljena; iz prižnic grmi vsako nedeljo v mnogih farah proti listom, ki ne zagledajo dne v Katoliški bukvami. „Kdor jih bere je brezverec in očitni grešnik" pravijo. Klerikalne ovčice so dalje deležne še raznih škofovih, papeževih in bogsigavedi kakšnih žegnov in odpustkov. Pa tudi vse to še ni zadosti. Kjer je kak upornik, ki ne kloni tilnika klerikalni zalegi, ga brž pokličejo »gospod" v farovž, če pa ne gre sam, tedaj pa njegovo ženo ali očeta ali sestro. Gorje sinu, ki noče zahajati v župnišče in delati z dušo in telesom za klerikalno strahovlado! Naj-podlejša sredstva so klerikalnim vampirjem dobra; pa si trkajo na prsa in kriče: Vse za vero! Vera jim je politika, a politika in vera kšeft. Oj blagor ubogim in hudobnim v duhu, tisočkrat blagor pa onim naprednjakom, ki poznajo svoj program samo na papirju in menijo, da sta eden ali dva liberalca liberalen program in liberalna stranka
Kaj pa to pomeni. Poročajo nam: Trgovec Leopold Zore v Kranjski gori pošilja račune, opomine itd. samo z nemško firmo in to celo izključno zavednim slovenskim strankam. Radovedni smo, koliko nemških odjemalcev ima g. Zore, da mora imeti kar nemške tiskovine. G. Zoreta opozarjamo, da naj, če se je že ponemškutaril. vsaj ne izziva slovenskih strank, kar^ bi bilo samo v njegovem in ne v našem interesu.
Premeščenje. Kakor nam poročajo, je gospod Anton Pipan, postajni mojster v Krmelju pri Št. Jurju premeščen na Jesenice. Ker je bil g. Pipan s strankami vedno vljuden in prijazen in sploh v vsakem oziru zelo dober človek, ga v Št. Janžu zelo težko pogrešajo.
Za Ciril-Metodovo družbo je izročil našemu upravništvu g. Šimen Bergant,
dame sedele v dvorani, kjer bi medicinec predaval o spolnih boleznih ali postanku življenja. Zgražalo bi se vse in odhajalo; ob najnedolžnejših preparatih bi bila pa omedlevanja na vrsti. — No pa pustimo to. Kakor namreč nerad vidim „nežni" spol v sodnih dvoranah— od Ribnikar-Tavčar-Tri-llerjevega procesa ne morem ženske pri ob-ravnah videti, najslabša opazka od strani nji simpatičnega doktorja se ji zdi „dobra" — in svojemu navdušenju so na glas duška dajale, zato sem od takrat proti temu — rad jih pa vidim na ulici, ko v sprevodih, dolgih cvetličnih sprevodih tekmujejo med seboj kdo bo »kržlovna kvčtin" kraljica cvetic. Dve nedelji so se že vršili takšni sprevodi črez Vaclovski trg proti Letni, kjer je sedaj otvorjena krasna vrtnarska in sadna razstava. Tu ti je življenja. Skoro vsi paviljoni, ki so služili jubilejni razstavi služijo sedaj bodisi razstavi, ali pa zabavi. Pisanost češke narodne noše daje celemu vrvenju tu gori čisto domač nepresiljen izraz. Kljub gnječi — po 12.000 je en dan obiskovalcev —
Spodnja Šiška št. 154, znesek dve kroni. Hvala lepa!
Pevski večer, katerega priredi .Slavec" danes 16. t. m. v restavraciji »Narodnega doma" bode obsegal zborovo petje, osmerospeve, čveterospeve in dvospeve in to le D. Jenkove skladbe. V ostalem sporedu so razne šaljive in zabavne točke. Vstopnina prosta. Gostje dobro došli. Začetek ob 8. uri zvečer.
Umetniška razstava. Vsem, ki se za to razstavo zanimajo in se nameravajo udeležiti otvoritve se vljudno naznanja, da se radi nepričakovanega dogodka ista vrši mesto danes šele in sicer nepreklicno jutri v pondeljek 17. t. m. o b p o 1 12. d o p. — Vstopnina za otvoritev znaša 2 K, popoldne istega dne pa veljajo že navadne cene. Slavno občinstvo se še enkrat vljudno vabi k obilni udeležbi otvoritve.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na splošno željo, da bi se uprizorila enkrat kaka. domača drama se je ^Dramatično društvo odločilo pokazati dr. Vošnjakovo „Lepo Vido". Kakor znano je dr. Vošnjak spisal po narodni pesmi ljubko dramo, ki bode gotovo kar najbolj ugajala, tembolj ker nastopi v naslovni vlogi dobro znana ljubljanska igralka, ki bo nam »Lepo Vido" predočila z vsemi lastnostmi, ki jih čitamo v narodni pesmi o njej. Obeta se nam lep umetniški užitek in naj nikdo ne zamudi prilike ogledati si danes delo našega zaslužnega domačega pisatelja. Začetek je točno ob pol 8. zvečer
V	Spodnji Šiški je vendar enkrat prišlo do javne bitke. Morda bo ta odločilna? Čas bi že bil po osmih letih! V sišenskem Sokolu se namreč na umeten način ruje že od ustanovitve tega prepotrebnega društva. No, sedaj so se nekaterim domačinom odprle oči! Drugi se pa še slepo udajajo umetnim ruvačem. Ruvači so pa tisti, ki bi sicer kot domačini imeli v društvu prednost. Sokolu je vsak pošten in delaven človek ljub in drag. Kdor pa nima teh lastnosti in se tudi ne briga za to, da bi si jih pridobil, marveč ruje naprej in ruje, tega naj se vrže na cesto s tako silo, da se ne pobere nikdar več, pa naj bo to domačin ali t u j e c. Če se pa najdejo ljudje, ki takega grešnika pobirajo, je posledica tega nadaljevanje boja, ker nikjer tako kot v Sokolstvu se mora priti na čisto! To uvažujte tisti, ki Vam je mar narodnost in ki morete v tem oziru uplivati, kajti z napredovanjem šišenskega Sokola bo napredoval ves narodni živelj v Šiški.
Stepanje In pometanje prahu je v Ljubljani po dnevi navada, da izziva po radikalni remeduri. Hišnice, hlapci, posli in hišni upravitelji ti pometajo pred hišami in trgovinami kar po dnevi in ob najživahnejšem prometu. In ravno tako se po dnevi stepa prah skozi okna, zlasti ob nabrežjih in stranskih ulicah. Policije pa na takih prostorih ne vidiš seveda nikjer.
Zglaševanje črnovojnikov. Črnovoj-nikom, ki so bili vojaki in imajo črnovojno knjižicn ali namembnico, in črnovojnikom, ki niso bili vojaki pa imajo namembnico, se je osebno zglasiti meseca oktobra pri županstvih v bivališču, v Ljubljani bivajočim črnovojnikom v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu“. Črnovojnik, ki opusti zglasitev. se kaznuje z globo 4 do 200 K ali z zaporom. Po razglasu mestnega magistrata se je v Ljubljani bivajočim črnovojnikom zglasiti od 10. do 19. oktobra, onim, ki so zglasitev zamudili pa 26. oktobra.	;*š
Narodnega kolka družbe sv. Cirila In Metoda se je v zadnjem času bolj malo prodalo. Kje tiči vzrok temu? Malobrižnost in mlačnost bo temu menda največ kriva. Več občinskih in drugih uradov se je svo-jedobno zavezalo, da bo kolekovalo svoja pisma z narodnim kolekom. Teh p. n. naročnikov docela pogrešamo. — Nekateri Slovenci pritiskajo kolek na naslovni oddelek razglednic in dopisnic, prejemnik pa mora plačati globo 10 vinarjev. Ali ne bi bilo bolje, da bi tiste vinarje dobila družba
te ne zapusti dobra volja „naloda" je v tebi, da bi se takoj zaljubil v eno teh pestrih deklet. Ni čudno, da ob tej njihovi vrlini pozabijo duhovni na prisego živeti brez žensk v celibatu, ter si raje poiščejo dekleta, ki bi jim delala kratek čas, ki jim ga brevir ne more pripraviti. Duhovnik Vašata iz praškega predmestja Vršovic je te dni odpeljal starišem lepo hčerko ter z njo pobegnil najbrž v Ameriko, kjer bo imel priliko za „svobodno" ljubezen, proti kateri je moral biti doma v Evropi.
Sicer pa ta duhovnik še ni takšen grešnik kot je menih Macoch iz Censtochova. Praški listi namreč pišejo sila zanimive stvari
o	središču verskega življenja Poljakov, o Čenstochovski Mariji in božji poti. Ljudstvo je zadivljeno opazovalo skozi leta in leta lesketajoče bisere in zlato na čudodelni podobi Matere božje — naposled se je pa prišlo na to, da prave bisere in pravo zlato ondotni menihi pravočasno potom Židov spravljajo v denar; na Marijo pa obešajo ponarejene stvari. Menih Macoch je stal tej
sv. C. in M. ?! — Kolek se nalepi na levi oddelek dopisnice ali razglednice in pa na ono stran kjer je prostor za korespondenco. Sezite torej znova po narodnem kolku!
Amater-fotografl. Ker je amater-foto-grafija dandanes med Slovenci že zelo razširjena, a posamezni amater-fotografi ne stoje v nikakem stiku med seboj, sestavil se je pripravljalni odbor v Ljubljani z namenom, ustanoviti društvo, katero bi dajalo priliko posameznikom se na tem polju izpopolnjevati. Namen društva naj bi bil gojiti, širiti, izpopolnjevati in pospeševati v umetniškem in znanstvenem oziru fotografsko umetnost. — Prosi se tedaj vse one, ki se za stvar zanimajo, dame in gospode, v Ljubljani in izven Ljubljane, da blagovolijo na spodaj označeni odbor naznaniti svoje naslove v svrho sestave event. osebnih vabil k sestanku. Dobrodošli so tudi vsaki nasveti, ki se naj pošiljajo odboru na katere se bode isti po možnosti oziral in jih upošteval. — Prijave in dopise je pošiljati na naslov: »Pripravijani odbor Kluba slov. amater-fotografov’ vLjub-ljani. — Slavna uredništva slov. listov se vljudno prosijo, da to notico v svojih listih ponatisnijo!
Razdrto gnezdo? Klerikalci so že peli, da je gnezdo, v katerem je mislil vevški Sokol valiti svojo »zalego", že razdrto. Todi vrezali so se korenito. Kljub vsem intrigam od strani klerikalcev, se je Sokol vendar ustanovil in zbral v svoji sredi same krepke kmečke fante. Vevški Sokol bo predvsem gledal na poštenje in dobro vedenje članov, česar' Orli nimajo. Le tako surovim ljudem kakor so Orli pride na misel, da trgajo po gostilnah raz zid podobe, ki predstavljajo Sokola. V vsej svoji ošabnosti se kažejo okrog s pobožnimi znaki, če pa pride pred cerkev kak pošten fant, ki je vpisan v Sokola, se pa zakade vanj kakor podivjane živine. S takimi stvarmi se ničesar ne doseže, le slabo ime. Zato bi bilo zelo dobro, da se spravi take stvari na dan in čisto gotovo je, da bodo kmečki fantje rajše stopili v poštene, odkritosrčne sokolske vrste, kakor pa v čukarske.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 2. do 8. oktobra se je porodilo v Ljubljani 22 otrok, med temi dva mrtvo-rojenca. Umrlo je 41 oseb in sicer med njimi 22 domačinov. Vsled različnih bolezni je umrlo 26, za Škrlatico 3, za grižo 2, za kapom ena in za jetiko 8 oseb.
Kolera na Kranjskem? Pred par dnevi se je vrnil iz Ogrskega neki krošnjar v svojo rojstno vas Grintavec v kočevskem okraju. Krošnjar je tožil, - da ima hude želodčne bolečine. Ker je bila nevarnost da je dotični krošnjar obolel za kolero, so odposlali njegove dejekte na higijenični institut graške univerze v svrho bakterijologične preiskave. Kakor se sedaj poroča z Gradca, je preiskava dognala, da je kolera pri tem slučaju popolnoma izključena.
Surov človek. Izdelovatelj sodavice Ramovš ima nenavadno čudne navade. Mož misli, da jpu je vse dovoljeno. Pretepava ženo, otroke, svojo sestro itd. Ko ga je pred kratkim obiskala njegova sestra, jo je popolnoma brez vsakega povoda pahnil čez prag, tako da je slednja z vso silo padla na tla in je bil samo srečen slučaj, da se ni nevarno pobila. Nato ji je pa še zagrozil, da jo bo pretepel. Možu svetujemo, naj se v svojo lastno korist odvadi teh čudnih navad, zaradi katerih bo imel lahko še občutno škodo. Le ne tako surovo!
Boj med mačko in psom. Na bregu Ljubljanice in sicer ob Francovem nabrežju je neki pes zalotil mačko, ki ni ničesar hudega slutila. Mačka je hotela zbežati na bližnje drevo, toda ves trud je bil zastonj. Pes je nikakor ni pustil na drevo. V skrajni sili je nato skočila v vodo, da bi se tako s plavanjem rešila na nasprotni breg. Toda tudi ta poskus se ji ni posrečil. Pes jo ubere za njo. V skrajno nevarnem položaju se mačka vzdigne iz vode in skoči psu za vrat ter ga neusmiljeno razpraska. Vsled tega je zgubil pes ves pogum in plaval nazaj proti bregu, med tem ko ga je mačka neprestano
bandi na čelu. Ta menih je zdaj v ječi; umoril je iz pohlepnosti svojega brata, pred smrtjo mu je pa dal še odvezo, da bi ga ne bil hudič vzel. Truplo je dal odpeljati primerno skrito voznikom, od katerih si je dal priseči, da bodo o stvari molčali. Molčali so dokler ni prišel drugi duhoven ter jih oprostil prisege. Ko so peljali Macocha v ječo, je ta ječo,	predno je v njo	stopil,
požegnal zato,	da	bi izgnal	hudiča	iz nje.
Pri obravnavi	je	izpovedal,	da ga	je do
umora pripravil sam satan. Med »corpora delicti" se nahaja tudi stekleničica s strupom, s katerim je bil baje zastrupljen menih Jodl, ker je bil proti tolovajskemu konsorciju Macocha. — Končam za enkrat. Prihodnjič yam bom pa pisal	o	nastopih	našega	rojaka
Fr. Navala v Vinogradskem gledališču.
Vaš udani
V	o včon.
tolkla po glavi. Srečen skok in utrujena revca je pobegnila na bližnje drevo. Pes je med neprestanim javkanjem nato odšel proti domu in bo najbrže za vedno zgubil veselje zasledovati mačke.
Radi Belgrada in Sofije. Vsled tehničnih ovirov poročamo danes samo o rezultatu znane obravnave proti gosp. Plutu, glavnemu uredniku »Jutra" in gosp. Pusto-slemšku, odgovornemu uredniku »Naroda“ radi potovanja v Srbijo oziroma v Sofijo. Oba urednika sta bila obsojena na 10 K globe, a sta proti tej razsodbi vložila priziv.
S trga. Zelja je letos dovolj na trgu, po 6, 8, 10 v glava. Krompir je pri kmetu 100 kg K 6, pri branjevcu K 8, bukova drva 24 do 26 K; naše tržno nadzorstvo opozarjamo na razne prefrigane prekupce na kolodvorih, mitnicah in — zunaj njih!
Društvene vesti.
Gledališko društvo na Jesenicah. Danes, dne 16. oktobra priredi gledališko društvo na Jesenicah življensko sliko „Iz tovarne", ki se bo sedaj prvič uprizorila na slovenskem odru. Snov je vzeta iz življenja tovarniških delavcev. Pri predstavi sodeluje slavni zbor jeseniškega .Sokola". Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Predstava se vrši v dvorani pri Jelenu na Savi.
IVajnovej^a telefonska in brzojavna poročila
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 15. oktobra. Danes je ob 10. uri dopoldne zopet zboroval ustavni odsek avstrijskih delegatov. Navzoči so bili tudi minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal, ministrski predsednik baron Bienerth, minister Burian in poveljnik avstrijske mornarice grof Montecucculi. Delegat Axmann je odgovarjal na včerajšnja izvajanja dr. Kramara in izjavil, da odločno protestira proti trditvi o bizantinizmu dunajskega mesta. Rekel je tudi, da bo dunajska občina izvajala svoje konsekvence radi govora dr. Kramara. Dunaj je po njegovem že od nekdaj samonemško mesto. Nemci sicer radi dajo vsakemu kar mu gre (??), zavarovati pa se morajo najodločneje proti slovanskim napadom. Nato je odgovarjal dr. Kramara Aehrenthal sam, toda govor se mu je popolnoma ponesrečil. Glede svoje politike seje izrazil: „Die Tat-sache hat bewiesen, dass meine Methode richtig ist". Razmer Avstrije napram Rusiji se ni niti dotaknil, ampak je čisto enostavno odgovoril: „Was die Beziehungen unseres Staates zu RulMand anbetrift, so finde ich es nicht ftir oportun, in dieselben einzugehen, da sie schon ausgetragen sind". Dalje je drja Kramara neprestano napadal radi njegovega neoslavizma in podtikal novo-slovanskefnu gibanju veleizdajalske tendence.
O	razmerah napram Srbiji se je izrazil, da so, odkar se je aneksijska kriza končala, popolnoma normalne. (Grof Aehrenthal je v tem svojem odgovoru na izvajanja dr. Kra-mafa jasno pokazal, da na sodelovanje Slovanov niti ne računa in jih hoče še nadalje preganjati. To je tudi popolnoma lahko umljivo, ker vodi avstrijsko politiko Berlin, ne pa Aehrentnal. Opom. ured.) Za Aehrentha-lom so govorili še delegati German, grof Latour in dr. Ploj, ki je pa govoril čisto na „hofratski“ način, namreč popolnoma rezervirano. Njegov govor ni napravil nikakega utiša.
Bolezen srbskega prestolonaslednika.
B e 1 g r a d , 15. oktobra. Pri srbskem prestolonasledniku Aleksandru so se pojavili znaki roseole. Bolezen se je znatno poslabšala. Prestolonaslednik uživa samo tekočo hrano, toda popolnoma brez vsakega teka.
B e 1 g r a d , 15. oktobra. Zdravstveno stanje prestolonaslednika Aleksandra je skrajno kritično. Bati se je katastrofe. Občinstvo je zelo vznemirjeno.
Stavka železničarjev na Francoskem.
Pariz, 15. oktobra. Stavka francoskih železničarjev se bliža h koncu. Promet na severni železnici se je že znatno zboljšal. Tudi promet državne železnice s severnimi železnicami je neoviran. Briand je izjavil, da 'je pripravljen posredovati med stavkujočimi in vlado.
Ogrski državni zbor.
Budapešta, 15. oktobra. Ker državna tiskarna še sedaj ni gotova z izvršitvijo letošnjega proračuna, se bo vsled tega Lukacsev ekspoze precej zakasnil, tako da bo položil svoj račun v zadnjem tednu tega meseca.
Stališče Billnskega.
In orno st, 15. oktobra. Dunajski dopisnik »Innsbrucker Zeitung" je zvedel iz najzanesljivejših virov, da so vse vesti o omajanem stališču finančnega ministra Bi-linskega popolnoma izmišljene.
Sklicanje državnega zbora.
Praga, 15.oktobra. .PragerTagblatt" poroča iz zelo merodajnih krogov, da bo
vlada radi češko-nemške narodno-politične konference še nekoliko počakala s sklicanjem državnega zbora in ga bo sklicala šele po končanem najvažnejšem delu v češkem deželnem zboru, to je v drugi polovici meseca novembra.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. ari cvečer.
Prazne {butlje v vsaki velikosti se dobijo v trgovini P. Magdič nasproti glavne pošte. 326/5—4
Čeduu inteligentna debilea, H let stara, želi priti kot učenka v boljšo trgovino na deželo. Dopisi poštni predalček 38. Ljubljana.	327/5—4
Lokal pripraven za pisarno ali trgovino v bližini Slovenskega trga se odda takoj v najem po nizki ceni. Vprašanja na ins. biro .Jutra".	332/4—2
Kinematografski in sbloptlčnl aparat malo rabljen, model .Pathe* se proti ugodni ceni proda. Sl. društvom, posebno izobraževalnim, se nudi lepa prilika, si tak aparat ceno nabaviti. Pojasnila daje M. Lavrenčič, Dunajska cesta 31.	334/4—1
Za mesec november se odda soba za eno ali dve osebi. Poizve se pri hišniku Domobranska cesta 5.
333/3—1
Samo kratek čas!
Prej kakor oddam odjemalcem na debelo iz posebnega oddelka en bloc veliko število jopic, pale-totov, raglanov in kimono mantil za dame v vrednosti od K 40-— do K 60'— povprečno za K 8'—> opozarjam svoje cenjene odjemalke na to ugodno priliko za vreden nakup. — O. Bernutovič, Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 6.
Kinematograf „Ideai“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
Od danes do torka 18. t. m. predstavlja se izven sporeda
Lizbona
dne 4. oktobra in bivši kralj Manuel.
Dva čevljarska
pomočnika
sprejme takoj Mihael Židan, čevljarski mojster v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 6.
?
Specialna trgovina
Toni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Tekoči kruh! Sladin!
Prihranek mleka v gospodinjstvu.
Kri!	sam0 ^r- Pt Trnkoczy-ja
  sladni čaj, imenovan „Sla-
J/Tnn | din"! Dobi se pri vsakem  L trgovcu, zavojček 1ji kg d 50
Zdr&vjG! vina.riev-. Zay°j. p« pošti
_____________v	glavni	zalogi lekarne
50°|o prihranka! plyrun5^“fv Najboljši zajtrk!
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Več hiš
katere se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih proda. Natančnejša pojasnila na Vodovodni cesti št. 26.
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65	litrov
.	100	»	120	»
.	150	,	180	.
.	200	»	250	.
,	250	»	800	„
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Hosner & Komp.
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union".
Edino zastopstvo In zaloga »Prve hrv. tvornlce sodov" v Novski.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6-— 1	„	» trojno »	.	.	» 8'—
Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom
1 stekleničica ... K 2.—
1	n ...» 4'------------
1	» ...» 6 — Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročilu čepice naj se navede obseg glave.
P. FROTSCHER, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
T K O “	*	K	O
• ? o ?
Sterni*
Patent HlATSCHEK.
Najboljše pokrivanje streli.
Generalni zastop: V. Janach & Comp., Trst.
Glavna zaloga:
T. KORN,
@9   —----------------------------—®|
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvom. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1'— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2'—.
Naročila se točno izvršujejo.
©®—     — -------------------------
Dr. Ivan Oražen
ne ordinira do preklica.
LANDSKRONER-& BOCHNER
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 39.
Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago Itd. — Proti ugodnemu plačilu na obroke. Na željo pošljem zastopnika na dom.
Udarec za vse druge harmonike
so naši izdelki zato zahtevajte cenik
od
V. Simončič & Ko.
nova izdelovalnica in razpošiljalnica umetnih harmonik, Ptuj, Štajersko.
Krasne damske
H	l/-	A ka^or tudi za deklice
JV J U JJ U JV in otroke najnovejše mode v največji izberi po zelo ugodnih cenah priporoča modni salon
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Prvo kranjsko podjetje za umetno vezenje
Repše & Jeršek, Ljubljana, Stari trg 20
priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove itd. Obenem priporoča svojo bogato zalogo vezenin in vezeninskih potrebščin.
Belo vezenje. vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. Predtiskarija. Cene nizke. = . = .....  ;	Itočna	dela.	■	Cene	nizke.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva #5*
lastnega Izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbena dela.
- Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. -
Modni ■* * # salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31.
Priporoča
(kot bivša dolgoletna uslužbenka klo-bučnega oddelka Henrika Kende) lepo in ceno izbiro damskih, dekliških, otroških klobukov finih mo-delov in čepic.  —
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila točno in ceno.
Stemcrpllje	Trrst-
S. MONDSCHEIN
Dunaj I., Latirenzerherg št. 3.
Stempel za datum 10 let 2 K.	Žepni	stempel	od	1	K	višje.
Tipna tiskama ..FAIOS1',414 £rk	”aprei'
Zaloga naj no^rej šllx
\ H m (Irt teme des Bates Machin Company, New York.
Iščejo se agentje!	Ceniki	zastonj!
2v£od_n.a, trgroTrIxxa, 52_8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Seznk po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Za jesensko in zimsko sezono
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
nad 5.000	kom.	oblek	za	gospode	.	.	od	K	8‘— naprej
2.000	„	„	„	dečke	...	„	„	6’—
»	n	4*—
»	»	4"—
„ 2.000 „ 1.000 „	5.000
*	1.500
500 „ 18.000
za gospode n	»	dečke .
„	„	otroke .
posameznih hlač „ gospode
pelerin iz velblodje dlake ...	„ „ 6’—
površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov .	„ „ 3’—	„
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
  Priznano nizke cene!   —
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Telefon interurban štev. 129
Valjčni mlin v Domžalah
I.B0NČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
3^od.istino a
MINKA HORVAT
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča svojo veliko izbiro
damskih in otroških klobukov, športnih kap in vseh 7 to stroko spadajočih predmetov.
3Popra.vila. točno In. ceno.
Ljublfanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. Z	Reservni	fond	K	450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajske komunalne srečke a 18 K žrebanje 2. novembra gl. dobitek 300 000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistili
1 <
2
411 °
o.
M. DRENIK
—VSAKOVRSTNA ROČNA DELA-
In pripadajoči materijah
Predtiskanje, tamburiranje, plesiranje. — Zunanja naročila se vestno izvršujejo.	I^(jrR.ESI TIHO"
LJUBLJANA
Velika zaloga telovad§kc ©Meke.
MAKSIMILIJAN
: Ljubljana, Rožna ulica št. 15.
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave eletrične luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	:
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.	Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. • iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini			minulimi	H""""1	H"	 "T" ■] | "1^5 "1^ ■? 					miitimi		 		m		 V «L«JJ WV«L, ■!». ri.^ ■■ 		mn							Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
H 85 33 1 Kamnoseški izdelki iz marmorja za fl t ^jf|| || e cerkvene in pohištvene oprave spo- M B |L1 R W BI | minki iz marmorja, granita ali sije- W H nita, apno živo in ugašeno se dobi pri 	 KarnPTiarskPm mr		MU ijstru	/IT = Ljubljana = 1U Kolodvorska 	 ulica