URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 42	Ljubljana, sobota 31. decembra 1983	Cena 60 dinarjev	Leto XL
1703.
Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. in 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 70., 335., 341. in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o soglasju in o pristopu k sklenitvi družbenega dogovora o temeljih strategije tehnološkega razvoja v SFR Jugoslaviji
I
Skupščina SR Slovenije daje soglasje in pristopa k sklenitvi družbenega dogovora o temeljih strategije tehnološkega razvoja v SFR JugoslavijL
n
Skupščina SR Slovenije soglaša, da je Skupščina SFR Jugoslavije eden izmed udeležencev družbenega dogovora.
ra
Skupščina SR Slovenije določa za svojega predstavnika, ki bo podpisal družbeni dogovor, tovariša Erika Vrenka, člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo.
St. 0101-382/83
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner L r.
1704.
Na podlagi' 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 143. člena in 144. člena ter tretjega odstavka 254. člena poslovnik« Skupščine SR Slovenije, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije Skupščine SR Slovenije za proučevanje in razvijanje metod in načinov ter pogojev delegatskega odločanja v Skupščini SR Slovenije in o izvolitvi predsednika in članov Komisije
I
Ustanovi se Komisija Skupščine SR Slovenije
za proučevanje in razvijanje metod in načinov ter pogojev delegatskega odločanja v Skupščini SR Slovenije.
Naloge Komisije so:
1.	Komisija spremlja uveljavljanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v Skupščini SR Slovenije, še posebej z vidika uresničevanja stališč in priporočil Skupščine SR Slovenije o uresničevanju delegatskega sistema;
2.	Komisija proučuje možne oblike nadaljnje racionalizacije metod in načinov dela Skupščine SR Slovenije. V tem okviru Komisija zlasti prouči vprašanja:
—	realnejšega programiranja dela Skupščine SR
Slovenije,
—	doslednejšega programiranja dela Skupščine SR Slovenije,
—	doslednejšega razmejevanja pristojnosti zborov Skupščine SR Slovenije,
—	razbremenjevanja Skupščine SR Slovenije glede tistih zadev, za katere so po ustavi pristojni Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in republiški upravni organi,
—	doslednejše razmejitve med zakonskim in samoupravnim urejanjem družbenih odnosov ter v tem okviru doslednejšega uresničevanja zakonodajne politike republike;
3.	Komisija proučuje metode in načine dela Skupščine SR Slovenije in njenih zborov z vidika ustvarjanja pogojev za delo udeležencev v delu Skupščine. Pri tem Komisija posebej prouči ih oceni uporabo skrajšanih postopkov in obravnavo gradiv zaupne narave z vidika možnosti uresničevanja delegatskih funkcij.
Komisija obvešča zbore o svojem delu in ugotovitvah, skrbi za usklajevanje stališč, mnenj in predlogov delegatov in drugih udeležencev pri spremljanju izvajanja poslovnika Skupščine SR Slovenije in njenih zborov, obravnava pobude in predloge za nadaljnje uveljavljanje in dograjevanje metod, načinov in pogojev delegatskega odločanja In v tem okviru po potrebi oblikuje in predloži zborom Skupščine SR Slovenije predloge za spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine SR Slovenije, poslovnikov zborov Skupščine SR Slovenije In drugih predpisov.
n
Komisija ima predsednika in šestnajst članov.
Za predsednika in deset članov Komisije se izvolijo po trije delegati v Zboru združenega dela,, Zboru občin in Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije in po en delegat izmed članov delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin in izmed delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ.
Šest članov Komisije se imenuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Ul
V Komisijo se izvolijo za predsednika in člane izmed delegatov v zborih Skupščine SR Slovenije in delegatov iz SR Slovenije v zborih Skupščine SFRJ:
za predsednika:
dr. Ciril RibičFč, delegat v Družbenopolitičnem zboru .Skupščine SR Slovenije;
za člane:
Danilo B aši n, delegat v Zboru združenega dela ' Skupščine SR Slovenije,
Mitja. Horv.at, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Silva Jereb, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
dr. Savin Jogan, delegat iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ,
, Boris Macarol, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Marjan M ar'k o v i č , član delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ’
1 Gorazd Mazej, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Branko Merhar, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
dr. Miha Ribarič, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Valerija S k e r b e c , delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
* Za člane Komisije izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev se imenujejo:
Geza Bačič, sekretar Republiško konference' SZDL Slovenije,
mag. Milan Gaspari, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije,
Vladimir G osni k, član Predsedstva Republiškega sveta ZS Slovenije,
. dr. Albin Igličar, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani,
F i nne Vinj, predavatelj na Politični šoli Cen- ' tralnega komiteja ZK Slovenije,
Janez Zajc, generalni sekretar Izvršnega sveta Skupščine SR. Slovenije.
St. 0201-1/83 .	,
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1705.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee' prvega od-stn-ka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter. drugega odstavka 38. člena zakona o družbenem
sistemu informiranja (Uradni list SRS, št. 10/83) in 3.
člena odloka o sestavi Sveta za družbeni sistem informiranja SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika Sveta za družbeni sistem informiranja SR Slovenije
Za predsednika Svčta za družbeni sistem informiranja SR Slovenije se imenuje:
dr. Anton Krašovec, predsedriik kolegijskega poslovodnega organa, SOZD UNILES Ljubljana.
St. 111-145/83
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1706.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 38., 30., 58., 50, in 62. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora, je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. decembra 1983 sprejtel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi članov v odborih Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
V	Odboru za družbenoekonomske odnose: se razrešita/
Robert Černe, dolžnosti člana odbora,
Stefan K o r- o š e c , dolžnosti člana odbora, za elane Odbora se izvolijo:
Brane Florjančič, član Predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,
Ivo Marenk, izvršni sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
Jože Ulčar, predsednik Medobčinskega odbora Zveze združenj borcev NOV za Gorenjsko
V	Odboru za družbenopolitični sistem: se razrešijo:
Ivan Godec, dolžnosti člana odbora,
Zdravko Krvina, dolžnosti' člana odbora,
Vili Vindiš, dolžnosti člana odbora,
za člane Odbora se izvolijo:
Geza Bačič, sekretar Republiške konference SZDL Slovenije,
Saša Dragoš, podpredsednica Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,
Lojze Fortuna, sekretar Republiškega sveta Zveze sindikatov.
St. 02003-1/83
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1747.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR -Slovenije ter 54. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77) j e. Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27 decembra 1983 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju člana Sveta Narodne banke
Slovenije
Razreši se:
Marjan Oblak, dolžnosti člana Sveta Narodne banke Slovenije,
imenuje se:
dr. Jože Kunič, za člana Sveta Narodne banke Slovenije.
St. 111-106/83
Ljubljana, dne 27 decembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1708.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične čepublike Slovenije, 12 alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 30. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju člana Sveta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Razreši se:
Marjan Oblak, dolžnosti člana Sveta Službe družbenega knjigovostva v SR Sloveniji,
imenuje se:
Marko Lozej, za člana Sveta Službe družbenega
knjigovodstva v SR Sloveniji.
St. 111-58/83
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1769.
Na podlagi 28. aliee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in prve točke 75. člena in 76. člena zakona o rednih, sodiščih (Uradni list SRS, št. ■ 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
Marija Metlika-Pavček, dolžnosti sodnice Višjega sodišča v Ljubljani z 31. decembrom 1983.
St. 111-137/83
Ljubljana, dne .27.' decembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
mo.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične
republike Slovenije, .1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po uradni dolžnosti ob Novem letu 1984
1.	člen
Kazenski pregon se odpusti
Grudnu Albertu, rojenemu leta 1955 v Kopru se odpusti kazenski pregon zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve smrti drugega iz malomarnosti.
Valenti Stanku, rojenemu leta 1958 v Slovenj Gradcu se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa.
2.	člen
Neprestani del kazni zapora se odpusti
L o j k u Tomažu, rojenemu leta 1963 v Ljubljani, se odpusti neprestani del kazni sedmih mesecev zapora.
3.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža
Marinšku Alojzu, rojenemu leta 1934 v Bukovju, se kazeri enega leta zapora zniža za dva meseca.
Pogorevčniku Branku, rojenemu leta 1954 v Slovenj Gradcu se kazen enega leta zapora zniža za dva meseca.
Sesku Mitju, rojenemu leta 1963 v Kranju se kazen enega leta in dveh mesecev zapora zniža za dva meseca.
Golu Davorinu, rojenemu leta 1962 v Ptuju se kazen enega leta in treh mesecev zapora zniža za
pet mesecev.
Lamprehtu Francu, rojenemu leta 1949 v Mariboru se kazen osem let zapora zniža za eno
leto.
Loparcu Francu, rojenemu leta 1926 v Knje-žini se kazen sedem let in šest mesecev zapora zniža za eno leto.
Popoviču Milivoju, rojenemu leta 1949 v Ugljarevcu se kazen devet let zapora zniža za eno leto.
Luzar Mariji, rojeni leta 1937 v Brezju se kazen deset let zapora zniža za eno-leto.
4.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
Fr ankulovič Drenki, rojeni leta 1955 v Banja Luki, se kazen enega meseca zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v dobi enega leta ne stori novega kaznivega dejanja.
Žagarju Bojanu, rojenemu leta 1930 v Trbovljah se kazen dveh let zapora, spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
Fatoviču Svetku, rojenemu leta-1939 v Sestru-nju se kazen osem mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/83
Ljubljana, dne 29. decembra 1983.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
1711.
Na podlagi 196. člena in prvega odstavka 271. čleiia zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter v Zvezi s 4. členom uredbe o depozitu na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 71/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o doldčitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije
1.	člen
Potrdila za oprostitev polaganja depozita na dinarje po 4. členu uredbe o polaganju depozita na dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 71/83) izdajajo:
1.	občinski upravni organi za notranje zadeve za: — delavce na začasnem delu v tujini, ki nimajo delovne vize;
—	za člane ožje družine delavca na začasnem delu v tujini, ki z njim v tujini tudi prebivajo ali gredo k njemu na obisk;
—	za občane, ki odhajajo na obisk k ožjim družinskim članom, katerih stalno prebivališče je v tujini;
—	za občane —> udeležence organiziranih srečanj obmejnega prebivalstva na dan srečanja, če je srečanje v sosednji državi;
2.	Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo — za občane, ki potujejo v tujino v okviru znanstveno-tehničnega sodelovanja po mednarodnih sporazumih;
3.	Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo — za učitelje, ki vzgajajo in izobražujejo naše delavce in njihove otroke v tujini;
4.	Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije:
—	za športnike in športna društva ter klube za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih;
5.	Republiški komite za kulturo ali .Zveza kulturnih organizacij Slovenije:
—	za potovanja članov kulturno-umetniških društev na mednarodne manifestacije ali na povabilo klubov naših delavcev na začasnem delu v tujini;
6.	pristojni organi verskih skupnosti:
—	za duhovnike, ki potujejo v tujino zaradi opravljanja verskih dolžnosti;
7.	Odvetniška zbornica Slovenije:
—	za odvetnike, člane zbornice, za zastopanje strank pred tujimi sodnimi organi;
8.	medobčinske gospodarske zbornice:
—	za samostojne obrtnike, ki opravljajo dejavnost s sredstvi v lastnini občanov;
9.	Zdravstvena skupnost Slovenije:
—	za občane; ki gredo na zdravljenje v tujino po napotitvi in odobritvi pristojne zdravstvene skupnosti ter za osebe, ki jih Spremljajo na podlagi sklepa teh skupnosti.
Za občane, ki so zaposleni v tujini po odločitvi organizacij združenega dela in njihovih asociacij, organov oziroma skupnosti, izdajajo potrdila za oprostitev polaganja depozita na dinarje njihovi pristojni organi.
2.	člen
Za občane, ki službeno potujejo v tujino in za občane, ki so neposredni izvajalci v mednarodnem prometu (letalskem, železniškem, pomorskem, rečnem, avtomobilskem), kakor tudi za vodiče turističnih agencij, ki vodijo turiste v tujino v organiziranih aranžmajih, se kot dokaz za oprostitev polaganja depozita uporablja potni nalog, izdan v skladu s splošnim aktom organizacije, organa oziroma skupnosti.
Za občane v dvolastninskem prometu se uporablja kot dokaz za oprostitev polaganja depozita maloobmejna prepustnica oziroma kmetijski vložek in obmejna izkaznica; za občane v maloobmejnem osebnem prometu pa maloobmejna prepustnica.
3.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve izda navodila za izvajanje tega odloka.
4.	člen
Potrdila za oprostitev polaganja depozita, izdana na podlagi dosedanjih predpisov, se lahko uporabljajo do 15. januarja 1984.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita pri prehodu čez državno mejo (Uradni list SRS, št. 8/83).
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1984.
St. 403-02/82-1
Ljubljana, dne 30. decembra 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1712.
Na podlagi četrtega odstavka 221. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
N	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun
1.	člen
V	prvem odstavku 1. člena odloka o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun (Uradni list SRS, št. 1/83), se besede »pri banki žiro račun« nadomestijo z besedami »žiro račun pri bančni organizaciji, pri kateri se po obstoječih predpisih vodijo žiro računi (v nadaljnjem besedilu: banka)«.
Besedilo drugega odstavka 1. člena se dopolni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa občani niso dolžni imeti žiro računa za dohodke od neposrednega zbiranja odpadnega materiala, od prodaje izdelkov domače obrti, od prodaje lesa gozdnogospodarskim organizacijam, od opravljanja sezonskih kmetijskih ded, od opravljanja meteoroloških opazovanj ter za prejemke, ki jih imajo kot študenti ali učenci na rednem šolanju in za prejemke, ki jih imajo kot kmetijski proizvajalci od kmetijstva ali ribištva.«
2.	člen
V	2. členu odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Izjemoma lahko občan odpre žiro račun tudi pri drugi poslovni enoti banke, kot je določeno v prejšnjem odstavku, če s tem soglaša pristojna uprava za
družbene prihodke.«
3.	člen
Za 9. členom odloka se doda nov 9. a člen, ki se
glasi:
»Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če brez soglasja pristojne uprave za družbene prihodke odpre žiro račun pri poslovni enoti banke, ki ni na območju občine, v kateri ima stalno prebivališče (drugi-odstavek 2. člena tega odloka);
2.	če da ob odprtju žiro računa neresnično izjavo, da nima istočasno odprtega žiro računa pri drugi poslovni enoti iste banke oziroma pri drugi banki (3. člen tega odloka);
3.	če da ob izplačilu dohodka neresnično izjavo, da ni dolžan odpreti žiro računa (6. člen tega odloka).
Z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če brez soglasja pristojne uprave za družbene prihodke odpre žiro račun pri poslovni enoti banke, ki ni na območju občine, v kateri se mu odmerja davek (drugi odstavek 2. člena tega odloka);
2.	če da ob odprtju žiro računa neresnično izjavo, da nima istočasno odprtega žiro računa pri drugi poslovni. enoti iste banke oziroma pri drugi banki (3. člen tega odloka);
3.	če da ob izplačilu dohodka neresnično izjavo, da ni dolžan odpreti žiro računa (6. člen tega odloka).«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 440-04/83-5/3
Ljubljana, dne 29. decembra 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1713.
Na podlagi določb petega odstavka 51. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o dopolnitvah odloka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost
1.	člen
V odloku o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št 8/83), se za 12. členom dodata nova 12. a in 12. b člena, ki se glasita:
»12. a člen
Ne glede na določbe 12. člena tega odloka se lahko dodatno poveča znesek amortizacije, obračunan od osnovnih sredstev, navedenih v 10. členu tega odloka pod zaporednimi številkami 6 do 19 in 22, če je zavezanec v letu, za katero je obračunana amortizacija, vložil denarna sredstva v modernizacijo navedenih osnovnih sredstev v znesku, ki najmanj za 25 •/• presega znesek amortizacije, obračunane od teh sredstev, pod pogojem, da je indeks porasta zavezančevega dohodka v letu, za katero se obračunava amortizacija, večji od skupnega indeksa cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v SR Sloveniji. Če znaša indeks porasta dohodka nad skupnim indeksom cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v SR Sloveniji
Indeksnih
točk
do 5 nad 5 do 15 nad 15 do 25 nad 25
Se obračunana
amortizacija poveča za
5%
10 "A 15 "A 25 »A
Skupen indeks cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v SR Slovfeniji se Ugotavlja na podlagi podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko za prvih devet mesecev v letu, za katero se obračunava amortizacija.
12.	b člen
Za vlaganje v pridobitev materialnih pravic se amortizacija obračunava po stopnji določeni v 10. členu tega odloka pod zaporedno številko 24, če ni s pogodbo določen krajši rok uporabe materialne pravice. Če je s pogodbo določen rok materialne pravice krajši od roka, ki se dobi na podlagi predpisane stopnje, se opravi amortizacija v pogodbenem roku.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne za obračunsko
leto 1984.
St 428-04/83-5/3-1
ujuoijana, dne 29. decembra 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1714.
Na podlagi 3. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni likt SRS, št. 24/79 m 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o intervencijah v proizvodnji hrs*e v letu 1884
1.	Sten
Za čas od 1. januarja do 31. decembra 1984 se s tem odlokom iz sredstev Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrene v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) uvedejo na področju proizvodnje hrane naslednje intervencije:
I.	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi:
—	premija za sofinanciranje programa konjereje;
—	premija za sofinanciranje programa ovčereje;
II.	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje:
—	regres za semensko pšenico in rž.
•— regres za mineralna gnojila;
—	premija za sladkorno peso;
III.	za delovanje kmetijske pospeševalne službe;
IV.	za pospeševanje vzreje in ulova rib:
—	premija za povečanje in modernizacijo zreje in ulova morskih in sladkovodnih rib;
V.	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb;
VI.	za kritje tečajnih razlik pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj;
VII.	za pospeševanje khietijske proizvodnje v hribovitih območjih;
—	premija za urejanje pašnikov v hribovitih
območjih.
2.	člen
S tem odlokom se določa višina intervencij, upravičenci do intervencij; pogoji; način in roki za izplačilo intervencij iz prejšnjega člena kot so opredeljeni v 5. členu dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1984.
Opredelitve iz dogovora o enotni politiki in ukrepih v pospeševanju proizvodnje hrarte v letu 1984 iz prejšnjega odstavka, so sestavni del tega odloka in so Objavljene skupaj z njim.
3.	člen
Izplačilo sredstev za intervencije iz 1. člena tega odloka nadzirajo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če uveljavlja intervencije po tem odloku, ne da bi biM izpolnjeni pogoji sanje (2, člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se
kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1984.
8t m-ei#8s~n/4-i
Ljubljana, dne 26. decembra 1983.
—	premija sa povečanje »tedefa oenovnc t
plemenskih krav;
—	premija za privezovanje telet za pitanje;
—	premije za reje klavnih prveanic;
—	premija za mleko;
Izvršni svet Skupščine
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Dušan Šinigoj L r.
1715.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83) in v zvezi s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) sklenejo
— Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad), Ljubljana, '
— Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in povabi hrane oziroma samoupravne interesne skupnosti za kmetijstvo v občinah (v nadaljnjem besedilu: občinski skladi),
— Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ŽPS)
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DOGOVOR
o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1984
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavežemo, da bomo za uresničevanje politike in ciljev družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1981—1985 m resolucije o politiki, izvajanje družbenih p.anov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1984, oziroma programa nalog, ukrepov in aktivnosti na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva v letu 1984, z enotno politiko pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji spodbujali:
—	povečanje ceiotne družbenoorganizirane tržne proizvodnje osnovnih kmetijskih proizvodov na podlagi intenzivnejšega koriščenja razpoložljivih kmetijskih zemljišč, to je večjo tržno poljedelsko proizvodnjo, katere setvena struktura bo usmerjena v uresničitev ciljev družbenega plana SR Slovenije, in povečanje tržne živinorejske proizvodnje na domači krmi;
—	trajno povezovanje organizacij združenega dela s področja kmetijstva, živilske Industrije, trgovine, gostinstva in turizma na dohodkovnih osnovah ter podružbljanje celotne kmetijske proizvodnje na podlagi združevanja kmetov in proizvodnega sodelovanja kmetov z organizacijami združenega dela;
—	izvedbo dogovorjenih programov na podlagi združevanja sredstev med proizvajalci in porabniki hrane, s čirher bi zagotavljali večjo in stabilnejšo kmetijsko proizvodnjo in boljšo oskrbo trga in usmerjanje dogovorjenih količin hrane tistim uporabnikom, ki prispevajo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane.
2.	člen
Udeleženci soglašamo, da bomo na podldgi tega dogovora zagotovili enotno politiko pospeševanja proizvodnje hrane in da bomo ukrepe na ključnih proizvodnih usmeritvah v kmetijstvu medsebojno uskladili tako da bo zagotovljen v osnovi enak družbenoekonomski položaj proizvajalcev v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji.
Na podlagi enotne politike, na ključnih usmeritvah in na podlagi zagotovljenih sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane sprejemamo udeleženci enotne programske in materialne pogoje za dosego planiranega obsega družbenoorganizirane kmetijske proizvodnje.
3.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da se bodo sredstva za intervencije, zbrana na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83) in na podlagi odlokov občinskih skupščin, v skladu z navedenim zakonom, uporabljala za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) m sicer za:
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi;
—	zagotavljanje družbenoorganizirane poljedelske proizvodnje;
—	delovanje kmetijske pospeševalne službe;
—	pospeševanje zre j e in ulova rib;
—	nadomestila dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb;
—	kritje tečajnih razlik pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj;
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih;
—	za druge nujne ukrepe, določene v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1984, oziroma družbenih planih družbenopolitičnih' skupnosti.
4.	člen
Udeleženci' bomo zagotavljali sredstva za povečanje proizvodnje hrane iz sredstev republiškega sklada, iz sredstev občinskih skladov in iz združenih sredstev
2.PS — udeleženk tega dogovora — za skupno dogovorjene namene.
Udeleženci se dogovorimo, da sredstva, ki jih je po tem dogovoru dolžan zagotoviti občinski sklad, zagotovi tisti občinski sklad, za katerega se zagotavljajo dogovorjene količine proizvodov (meso in mleko), za sofinanciranje pospeševalne službe in premiranje povečanja staleža osnovne črede plemenskih krav pa v sorazmerju z dobavljenimi količinami mesa in mleka.
Udeleženci soglašamo, da v primeru, ko sredstva pri posameznem namenu pospeševanja proizvodnje hrane zagotavlja več udeležencev, izplača republiški sklad svoj del sredstev le, če so predhodno zagotovljena sredstva drugih udeležencev in, če so izpolnjeni drugi pogoji po tem dogovoru.
5.	člen
Skladno s 3. členom tega dogovora udeleženci soglašamo. da se v letu 1984 uvedejo naslednji ukrepi za pospeševanje proizvodnje hrane:
I.	ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE NA DOMAČI
KRMI
1.	Premiranje povečanja staleža osnovne črede krav
Premija znaša 15.000 din v nižinskih in 30.000 v hribovitih' območj ih.
Sredstva za premijo zagotavljajo:
Nižinsko območje Hribovito območje ________ po glavi — din	po glavi — din
republiški skladi	2.000	17.000
občinski skladi	8.000	8.000
2PS	5.000	5.000
Občinski skladi v manj razvitih in delno manj razvitih občinah zagotavljajo premijo v višini 5.000 dinarjev, razliko 3.000 dinarjev pa zagotovi republiški sklad.
Premija pripada:
1.	organizacijam združenega dela in hlevskim skupnostim, ki so del organizacije združenih kmetov, za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo, in
2.	združenim kmetom, za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo kombinirane ali mesne pasme, če imajo najmanj dve kravi,
za živali znanega porekla in znane plemenske vrednosti za pridobivanje mesa in mleka, če se rejec zaveže, da bo tako povečan stalež obdržal najmanj 5 let.
Šteje se, da je plemenska krava znanega porekla, če je v skladu s predpisi o ukrepih v živinoreji priznan vsaj njen oče; kar potrdi pooblaščena organizacija združenega dela.
V primerih, ko že ima združeni kmet (po stanju 30. junija 1983) najmanj 10 krav črno-bele pasme, lahko uveljavi premijo za povečanje staleža (črede krav črno-bele pasme), če se s pogodbo zaveže, da bo v 1984. letu in naprej oddal najmanj 4.500 litrov mleka na kravo.
O povečanem številu dodatno vhle vij enih krav, ob obstoječem staležu najmanj dveh krav in obvezi najmanj petletne reje, izda pristojni organ organizacije združenih kmetov izjavo, združeni kmetje oziroma hlevske skupnosti, pa sklenejo z organizacijo združenih kmetov pogodbo o najmanj petletni reji povečanega staleža in oddaji mleka in mesa.
Zahtevek za izplačilo premije vlože organizacije združenega dela, za združene kmete in hlevske skupnosti pa organizacije združenih kmetov, najpozneje do 30 novembra 1984.
2.	Premiranje pitanja telet
Premijo za pitanje telet zagotavljajo republiški sklad, ZPS in občinski skladi in znaša:
	V nižinskih območ.		V višinskih območ.	
Sredstva zagotavljajo	na glavo	na kfe mesa	na glavo	na kg mesa
Republiški' sklad	800	2,91	3.200	11,64
ZPS	200	0,73	800	2,91
Občinski skladi	4.500	16,36	4.500	16,36
Skupaj:	5.500	20,00	8.500	30,91
na kg žive teže	11 din		17 din	
Premija se za rejca obračuna na kilogram pridobljenega mesa (20.— oziroma 30,91 din). Del premije, ki jo zagotavljajo občinski skladi, zagotovi občinski sklad, na območju katerega je bilo meso porabljeno.
Premija pripada, ob izpolnitvi pogojev, naslednjim upravičencem:
a)	organizaciji združenega dela, ki pita teleta v lastnih pitališčih;
b)	individualnemu rejcu ali hlevski skupnosti, ki je lastnik živali, če so junci in junice spitani v proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenih kmetov (v nadaljnjem besedilu: organizator proizvodnje) in če so z njim sklenili pogodbo že ob začetku pitanja; premijo uveljavlja organizator proizvodnje;
c)	organizaciji združenega dela, ki je lastnik živali v pitanju, če teleta storitveno pitajo individualni rejci, hlevske skupnosti ali pa druge organizacije združenega dela v svojih pitališčih, na podlagi pogodbe med lastnikom živali in rejcem, oziroma z organizacijo združenega dela, ki storitveno pita živali v svojih pitališčih. Pogodbe za storitveno pitanje, pri individualnih rejcih oziroma skupnostih, sklepa z lastnikom živali organizator proizvodnje;
č) organizacijam združenega dela in individualnim rejcem oziroma hlevskim skupnostim, kadar skupno vlagajo v pitanje telet. V tem primeru se premija deli v sorazmerju z njihovim vloženim deležem, kar mora biti v pogodbi določeno. Pogodba mora biti sklenjena v skladu z določbami zakona o združenem delu na dohodkovni osnovi;
d)	organizacijam združenega dela, ki prodajajo pitance po veljavnih proizvajalsko prodajnih cenah organizacijam združenega dela — klavnicam, ki z mesom in mesnimi izdelki oskrbujejo tržišče v količinah in po pogojih, kakor je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mesa v proizvodnem letu 1984, sklenjenim v regiji.
Premija pripada upravičencem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	da žival ob oddaji ni starejša od 36 mesecev;
—	da se pri juncih pridobi najmanj 275 kg mesa in pri junicah najmanj 240 kg mesa. Šteje se, da je najmanjša teža dosežena, če je povprečna teža v obračunu navedenih živali taka ali pa višja kot je navedeno;
—	da organizator proizvodnje oziroma organizacija združenega dela, ki pita teleta, sklene pogodbo o pitanju in dobavi spitanih telet z organizacijo združenega dela (klavnico), ki je z regijskim samoupravnim sporazumom o uskladitvi planov in delitvi dela (sporazuma o razvoju klavniške industrije in sodelovanju v proizvodnji in predelavi mesa v regiji) sklenjenim med klavnimi obrati dogovorjena za klanje živali.
Organizacija združenega dela. ki je registrirana za izvoz živine ali mesa, lahko uveljavi del premije, ki ga zagotavljata republiški sklad in ŽPS, če poleg pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	,da ob prevzemu živali sama izplača del premije, ki ga sicer zagotavlja občinski sklad;
—	da ima sklenjeno pogodbo o klanju živine z. eno izmed klavnic iz 3. alinee prejšnjega odstavka, registriranih za klanje za izvoz, če izvaža meso;
—	da ima s proizvajalci, oziroma organizatorji proizvodnje, sklenjen samoupravni sporazum o delitvi deviznega prihodka.
Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka mora zahtevku za izplačilo premije priložiti tudi izjavo pooblaščenega organa upravljanja, da so izpolnjeni' pogoji iz prejšnjega odstavka.
V primeru, da organizacija združenega dela, ki je registrirana za izvoz, izvaža živo živino, ji ob pogojih tega dogovora pripada del premije, ki jo zagotavlja republiški sklad in ŽPS le, če izvaža junce težje od 460 kg in junice težje od 380 kg, če pa izvaža meso, pridobi pri juncih 260 kg, pri junicah pa 215 kg mesa.
Del premije, za katere zagotavljajo sredstva občinski skladi z območja porabe mesa, izplača kupec spitanih telet — klavnica, ob prevzemu živali.
Klavnica uveljavlja povračilo le za občinsko premijo, ki jo je izplačala organizatorju proizvodnje (za individualne rejce in hlevske skupnosti) oziroma organizaciji združenega dela — rejcu za meso v svežem;
—	pri občinskem skladu, na območju katerega je meso prodala v svojih prodajalnah;
—	ki ga je dobavila kupcem (distributerjem) pa zaračuna izplačano premijo, kupec pa jo uveljavi pri tistem občinskem skladu, na območju katerega je meso prodal
Glede na to, da klavnica izplača premijo rejcu za količino mesa zaklane živali (v topli polovici), pri občinskem skladu pa uveljavlja povračilo tako izplačane premije za količine mesa prodane v svežem, ki je odcejeno, ohlajeno in krojeno, se pri uveljavljanju višine premije pri občinskem skladu upošteva 9 %> kalo (premija torej 17,98 din), če pa je brez kosti pa še 15,4 °/o kalo (premija torej 21,25 din).
Pri občinskem skladu se uveljavlja povračilo za izplačano premijo rejcem, za sveže meso prodano meso v maloprodaji.
Del premije, za katerega zagotavljata sredstva republiški sklad in ŽPS, uveljavlja organizacija združenega dela, za združene kmete pa organizator proizvodnje, pri republiškem skladu enkrat mesečno, najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Organizator proizvodnje mora obračunati celotno premijo združenim kmetom brez odbitkov, istočasno s plačilom za odkupljeno žival. Premija se lahko obračuna, če združeni kmet sklene z organizacijo združenih kmetov pogodbo za celotno tržno proizvodnjo mleka in mesa v tekočem letu in izpolnjuje pogodbene obveznosti.
Premija se lahko uporabi samo za ureditev pridelovanja krme (nakup mineralnih gnojil, semena, ureditev silosov in sušilnih — prevetrovalnih naprav) po programu, ki ga za združenega kmeta izdela pospeševalna služba organizacije združenih kmetov.
3.	Premiranje reje klavnih prvesnic
Premija za rejo klavnih prvesnic znaša 10.000 v nižinskih in 15.000 din v hribovitih območjih.
Sredstva za premijo zagotavljajo
Nižinsko območje Hribovito območje (po glavi — din) (po glavi — din)
republiški sklad	2.500	5.000
občinski sklad	5.000	5.000
ŽPS	2.500	5.000
Premija pripada rejcu (organizaciji združenega dela, združenemu kmetu in hlevski skupnosti), za vsako telico v pitanju, ki je enkrat telila, rjave ali lisaste pasme, križanke teh ali črno bele z mesnato pasmo, ne glede na poreklo.
Premija se izplača rejcu ob oddaji prvesnice v zakol, poleg premije za pitanje telet.
Rejci — združeni kmetje in hlevske skupnosti — sklenejo z organizacijo združenih kmetov, kmetijske organizacije pa z organizacijo združenega, dela — klavnico, pogodbo o reji klavnih prvesnic. S pogodbo se
zlasti opredeli število telic, ki se bodo v ta namen obrejile, tehnologija reje, način ugotovitve brejosti, obveza rejca, da bo od klavnih prvesnic pridobljena teleta spital ali prodal organizatorju proizvodnje za nadaljnje pitanje.
Kmetijska organizacija določa tehnologijo pitanja sama. V primerih, ko je za klavno prvesnico v 1983. letu izplačana premija (iz sredstev ŽPS), rejcu ponovno ne pripada premija.
Če se rejec odloči, da bo klavno prvesnico redil naprej kot plemensko kravo in s tem povečal čredo plemenskih krav, mu pripada samo premija za povečanje osnovne črede.
Premije uveljavljajo rejci oziroma organizacije združenih kmetov za združene kmete in hlevske skupnosti, v rokih, ki so predvideni za obračun premij za pitanje s tem, da rejce, ki so oddali klavne prvesnice, posebej izkažejo v obračunu premij za pitanje, z zahtevkom za izplačilo premije za klavne prvesnice.
4.	Premiranje proizvodnje mleka
Višina premije za proizvodnjo mleka znaša:
—	za združene kmete v hribovitih območjih 2,00 din po litru
—	za združene kmete v nižinskih območjih 0,60 din po litru
—	za družbene obrate, hlevske in pašne skupnosti 2,65 din po litru
Sredstva za premije zagotavljajo:
	Znesek din	Delež v •/•
republiški sklad	149,130.000	30
občinski skladi	298,260.000	60
ŽPS	49,710.000	10
Premijo uveljavljajo upravičenci v publ iškem skladu, najpozneje do 20.		celoti pri re-v mesecu za
pretekli mesec.
Sredstva premije uporabljajo upravičenci za ureditev proizvodnje krme (za nakup mineralnih gnojil, semena, ureditev silosov in sušilnih naprav — prevetrovalnih naprav).
Organizacije združenih kmetov izdajo združenim kmetom, hlevskim in pašnim skupnostim dobropise s klavzulo, da sredstva lahko uporabijo za gornji namen po programu, ki ga izdela pospeševalna služba organizacije združenih kmetov.
Občinski skladi se zavezujemo, da bomo del sredstev svojih skladov združevali pri republiškem skladu glede na stopnjo prispevka iz osebnega dohodka delavcev (do višine 298,260.000 dinarjev) in sicer tako, da bomo pri stopnji 0,4 0/o prispevka iz osebnega dohodka združili 29,8 % od priliva iz tega vira.
Sredstva odvajamo na račun republiškega sklada najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec, v višini 1/12 predvidenega letnega priliva kot akontacijo s tem, da vplačane akontacije poračunamo z dejanskim prilivom po stanju na dan 30. junija in 31. decembra.
Republiški sklad obračuna v 1984. letu združena in porabljena sredstva in o tem poroča občinskim skladom. V ta namen predložijo občinski skladi re-
publiškemu skladu zaključni račun sklada za 1984.
leto.
Prernija za proizvodnjo mleka pripada:
—	organizacijam združenega dela, ki pridelujejo
mleko;	.
—	organizatorjem združenih kmetov za združene kmete (koopcrantej in hlevskim skupnostim, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o proizvodnji in oddaji mleka in za hlevske skupnosti, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o skupni proizvodnji in delitvi dohodka, če'mleko prodajajo organizacijam združenega dela, ki predelujejo mleko in z njim oskrbujejo tržišče, v količihah in pogojih, kakor je določeno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka, v proizvodnem letu 1984 ter po cenah, ki je v času oddaje mleka določena kot veljavna proizvajalska cena, povečane za stroške zbiranja in prevoza.
Ob enakih pogojih pripada premija tudi pašnim skupnostim, registriranim pri organizacijah združenih kmetov, za mleko, ki ga proizvedejo za čas paše na skupnem pašniku.
Premija za proizvodnjo mleka pripada v celoti proizvajalcem.
Ce gre za skupno proizvodnjo, se premija deli med udeleženci skupne proizvodnje, v skladu z deležem v skupni proizvodnji in delitvi dohodka.
Premija se lahko obračuna, če združeni' kmet sklene z organizacijo združenih kmetov pogodbo za celotno tržno proizvodnjo mleka in mesa v tekočem letu ter izpolnjuje pogodbene obveznosti.
Premija se izplačuje samo tisti organizaciji združenega dela in organizaciji združenih kmetov (za združene kmete in hlevske skupnosti), ki vodi matično knjigovodstvo in izvaja selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav, v skladu s predpisi o ukrepih v živinoreji in programom sprejetim v 2PS.
Premija se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko izpolnjuje pogoje o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, sirila in čistih kultur (Uradni list SFRJ, št 51/82).
Kakovost mleka ugotavlja organizaciji združenega dela, ki se ukvarja s predelavo mleka in je prevzemnik . mleka (mlekarna), ter pooblaščena organizacij a združenega dela.
Organizacije združenega dela, oziroma organizaciji združenih kmetov ne pripada za tekoči mesec premija za tiste količine mleka, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti
5.	Premije za sofinanciranje programa konjereje
Premije za uresničevanje programa pospeševanja konjereje pripadajo organizacijam združenega dela, združenim kmetom in rejskim skupnostim, ki zre-jajo plemenske konje, ter organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigo^ vodstvo, za naslednje namene:
—	vzrejo žrebic hladnokrvne pasme v kmečki rejj, na podlagi pogodbe o reji — v višini 14.000 dinarjev za vsako žrebico, ki pripada rejcu (500);
—	vzrejo žrebic in žrebickov haflinške pasme v kmečki reji in organizacijah združenega dela na podlagi pogodbe o reji ter kasačev rejskih skupnosti v višini 14.000 dinarjev, za vsako plemensko žival, ki pripada rejcu (120);
—	vzrejo kvalitetnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev v kobilarnah — v višini 22.000 dinarjev za vsako žival (60);
—	vzrejo kvahtetnih žrebcev — pepinjerov v ko-bilarpah ter v rejskih skupnostih — v višini 22.000 dinarjev za vsako žival (12);
—	odkup šest mesecev starih žrebičkov hladnokrvne in haflinške pasme za vzrejo v ižrebetišču, do 2,000.000 skupne vrednosti, ki pripada organizaciji združenega dela, v kateri sestavu je žrebetišče (50);
—	vzrejo matičnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev v kmečki reji v višini 2.200 dinarjev za vsako žival, ki pripada rejcu (70);
—	sofinanciranje reje plemenskih žrebcev v ple-menilnih postajah OZV2 Ptuj do zneska 800.000 dinarjev in nakup žrebca za rejsko skupnost Ljutomer
350.000	dinarjev;
—	sofinanciranje preizkušanja delovne sposobnosti potencialnih plemenskih žrebcev po dogovorjeni metodologiji, do zneska 500.000 din;
—	sofinanciranje preizkušanja haflinških žrebcev do zneska 600.000 din;
—	sofinanciranje ukrepov za povečano plodnost do višine 382.000 dip;
—	sofinanciranje selekcijskega dela in drugih ukrepov v konjereji do 1,150.000 din.
Zahtevek za izplačilo premij po tem odloku je treba vložiti najpozneje do 15. novembra 1984.
Sredstva zagotavlja republiški sklad.
6.	Premije za sofinanciranje programa ovčereje
Premije pripadajo organizacijam združenega dela, združenim kmetom in ovčarskitn skupnostim, ki zre-jajo ovce in organizacijam združenega dela, ki opravljajo selekcijo ovac, za vsako plemensko ovco, ki pomeni povečanje staleža osnovnega tropa ovac, oziroma povečanje ali zamenjavo plemenskih ovnov in sicer:
—	1.500 dinarjev za vsako plemepsko ovco,
—	6.000 dinarjev za nabavo ali vzrejo testiranega ovna.
Premija pripada rejcem pod naslednjimi pogoji:
—	da povečuje stalež osnovnih tropov plemenskih ovac pasem jezerskosolčavske, bovške in križanke, določene s srednjeročnim programom razvoja ovčereje v SR Sloveniji;
—	da je plemenska ovca stara največ štiri leta;
—	da so plemenske ovce v tropu oštevilčene;
—	da so rejci imeli na dan 1. januarja 1984 stalež najmanj 10 plemenskih ovac;
—	da je nabavljene živali pregledala pristojna veterinarska služba;
—	da rejci ne bodo zmanjšali staleža ovac najmanj 5 let in da imajo z organizacijo združenega dela sklenjeno pogodbo o tržni proizvodnji mleka in mesa ter volne;
—	da so ovni direktno testirani na rastnost in da ima rejec najmanj 20 ovac (v ovčarskih skupnostih in kmetijskih organizacijah pa na vsakih 40 plemenskih ovac po en oven) ter sklenjeno pogodbo o tržni proizvodnji mleka ali mesa in volne, za stalež, ki ga ne bo zmanjšal najmanj za dobo petih let.
Zahtevek za izplačilo premije je treba vložiti najpozneje do 30. novembra 1934. Sklenitev pogodbe o tržni proizvodnji ter skladnost pasme nabavljenih ovac
s selekcijskim programom potrdi organizator proizvodnje v zahtevku.
Zahtevku iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti:
—	potrdilo veterinarske • službe, da so plemenske ovce pri nakupu pregledane na kužne in parazitarne bolezni;
—	poročilo o testiranju ovnov, kraj nabave in obračun premije.
Organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo za ovce, pripada nadomestilo za delo pri selekciji, raziskavah, pregledih in drugih opravilih v zvezi z izvedbo programa razvoja ovčereje.
Medsebojne obveznosti se urede s pogodbo med organizacijo združenega dela, ki ta dela opravlja, in republiškim skladom.
Sredstva zagotavlja republiški sklad.
II.	ZA POSPEŠEVANJE DRUŽBENOORGANIZIRANE POLJEDELSKE PROIZVODNJE
1. Regresiranje nakupa semenske pšenice in rži
Regres znaša 10 din za kilogram semenske pšenice in rži. Sredstva za regres zagotavlja republiški sklad v celoti. Regres za semensko pšenico in rž pripada pridelovalce,m, ki so sklenili pogodbo o tržni proizvodnji pšenice ali rži, s tem da:
—	združeni kmet sklene pogodbo o 'pridelovanju pšenice ali rži. odda najmanj 2500 kg pšenice ali 2000 kg rži na hektar ter dodatno odda en kilogram pšenice ali rži za vsak kilogram prejetega semena;
. — knjetijska organizacija združenega dela sklene pogodbo o pridelovanju pšenice ali rži fer ima nad
5.000	kg pridelka plenice oziroma 3.500 kg pridelka rži na hektar, glede na pridelovaine pogoje.
Krpetijski organizaciji ne pripada regres za sgme za pridelovanje semenske pšepipe oji FŽj
.Organizacija združenih kmetov, ki je sklepi la z združepim kmetom ppgočlbo o tržni proizvodnji, uveljavlja rpgres tijko, /da precjlpži
—	obračun pripadajočega regrpsa, z izjavo, fja so izpolnjene obveznosti (otidang 2.500 kg pšenice ali
2.000	kg rži na ha in še 1 kg za vsak kilogram regresiranega semena),
—	kopijo računa o dobavi semenske pšenice ali rži organizaciji združenih kmetov.
Kmetijska organizacija združenega dela uveljavlja regres z obračunom pripadajočega regresa in izjavo, da je sklenila pogodbo o pridelovanju v letu 1984/85.
Regres uveljavlja za združene kmete organizacija združenih kmetov pri republiškem skladu, najpozneje do 15. oktobra 1984.
2.	Pospeševanje proizvodnje pšenice in rži
Za pospeševanje proizvodnje pšenice in rži se izplača regres v višini 1 dinarja ‘za mineralna gnojila za vsak kilogram pogodbeno proizvedene in oddane pšenice ali rži. Sredstva ža regres zagotavlja republiški sklad.
Regres pripada organizaci.mm združenega dela in združenim kmetom, ki so skkniH pogodbo o tržnem pridelovanju pšenice ali rži in izpolnili pogoje pogod-
bene tržne proizvodnje (združeni kmetje oddali v 1984. letu najmanj 2.500 kg pšenice ali 2.000 kg rži, kmetijske organizacije pa pridelale najmanj 5.000 kg pšenice, oziroma 3.50Q kg rži po hektarju in sklenili pogodbo o pridelovanju pšenice ali rži letine Ititiaj.
Sredstva regresa uporabljajo upravičenci za pospeševanje proizvodnje pšenice in rži. Organizacije združenih kmetov izdajajo združenim kmetom, za katere so prejeli regres, dobropise s klavzulo, da sredstva lahko uporabijo samo za nakup mineralnih gnojil ali zaščitnih sredstev.
Organizacij^ združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih (crpetov uveljavljajo regres pri republiškem skladu najpozneje do 15. oktoura .904
Republiški sklad bo poleg regresa za mineralna gnojila zagotovil še 2 dinarja regresa za kilogram koruze za zamenjavo za pšenico, skupno do višine 70 mio din.
3.	Premiranje proizvodnje sladkorne pese
Premija za proizvodnjo sladkorne pese znaša 0,65 din za kilogram pridejanp in oddane sladkorne pese.
Sredstva za premijo zagotavlja republiški sklad.
Premijo uveljavljajo organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, pri republiškem skladu preko Tovarne sladkorja Ormož. Polovica premije se izplača ob setvi (ob vzniku), na ppcjjag; sklenjenih pogpdb ?a }eto 1984. druga pa po opravljenem obračunu o oddanih količinah sladkorne pese.
Premijo se lahko uporabi le za nabavo mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev.
Zahtevek za končni obračun pripadajočih sredstev premije vloži Tovarna sladkorja Ormož, najpozneje do 30. novembra 1983
III.	ZA SOFINANCIRANJ^ DELOVANJA
■ KMETIJSKE PPSPJESEVALNE SLUŽBE
1.	Sredstva za financiranje programa pospeševalnih del Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slgyenije, ki ga neposredno izvaja ta center, sredstva za financiranje strokovnih nalog za realizacijo predpisov o ukrepih v živinoreji in o semenu in sadikah, ki jih opravlja Kmetijski inštitut Slovenije in VDO Biotehniška fakulteta v Ljubljani, zagotavlja republiški sklad.
2.	Za naloge iz pospeševalnega programa, ki ga izvajajo območni kmetijski in kmetijsko veterinarski zavodi, na področju pospeševanja glavnih kmetijskih proizvodov (sladkorna pesa, pšenica, oljnice, krompir, krma in vrtnine) ter naloge s področja živinoreje, zagotavlja sredstva OZD — koristnikom storitve republiški sklad v višini 70 °/o s pogojem, da drugi del sredstev zagotovijo ustrezne poslovne skupnosti oziroma OZD — koristniki storitev sami.
3.	Za sofinanciranje strokovnih kadrov v pospeše-valpj služhi za delo na iptenzifikppiji pridelave krušnih žit, sladkorne pese, koruze, vrtnin jn krmskih rastlin, zagotavlja republiški sklad za 1984. leto sredstva do višine 50 mio din s tem, da občinski skladi iz
6.	člena tega dogovora zagotove najmanj 30 J/o, vsi ostali pa 50 »/o potrebnih sredstev.
Višina potrebnih sredstev se ugotovi v skladu s kriteriji, ki jih sprejme izvršilni odbor republiškega sklada.
4.	Za izvajanje pospeševalnega programa v organizacijah združenih kmetov zagotavljajo tem organizacijam del sredstev občinski skladi.
Udeleženci soglašamo, da bo delež sredstev, ki jih bodo zagotavljali občinski skladi tolikšen, da bo zagotovljeno ustrezno število pospeševalcev in izvedba s programom organizacije združenih kmetov določenih nalog.
Sredstva za sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe po tem dogovoru se izplačajo koristnikom, če predložijo ovrednoten program pospeševalnih del, ki so neposredno vezana na izvedbo letnih planskih nalog na področju družbeno-organizi-rane kmetijske tržne proizvodnje. Sredstva se med letom izplačujejo kot akontacija, dokončen obračun pa se opravi ob predložitvi poročila o izvedbi nalog.
, IV. ZA POSPEŠEVANJE ZREJE IN ULOVA RIB
Za pospeševanje ulova morskih rib bo sredstva za intervencije v višini 30 mio din zagotovil republiški sklad.
Poleg tega bo republiški sklad zagotovil še
500.000	din za izdelavo tehnično-tehnološke dokumentacije za zrejo sladkovodnih rib.
V.	ZA NADOMESTILO DELA OBRESTI KREDITOV
Za nadomestilo dela obresti kreditov, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb, bomo udeleženci zagotovili sredstva za nadomeščanje dela obresti za kredite, ki so dani do vključno 1981. leta in do izteka obveznosti.
Nadomestilo dela obresti uveljavlja Zveza hranilno kreditnih služb enkrat letno in sicer vsako leto do 15. januarja za nazaj za preteklo leto s tem, da predloži zahtevek za uveljavitev nadomestila, ki ga je pregledala Služba družbenega knjigovodstva.
Eventuelne razlike, ki se ugotove po pregledu Službe družbenega knjigovodstva in danitn avansom tekom leta, se poračunajo v naslednjem letu. Na predlog Zveze hranilno kreditnih služb se tekom leta lahko izplača avans.
Sredstva bomo zagotovili republiški ih občinski skladi po kriterijih iz 5. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19/75).
VI.	ZA KRITJE TEČAJNIH RAZLIK IN NADOME-
STILA DELA OBRESTI
Za kritje tečajnih razlik in nadomestila dela obresti za kmetijske naložbe pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj, bo sredstva za intervencije zagotovil republiški sklad.
VII.	ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE V HRIBOVITIH OBMOČJIH
Za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih se za aktiviranje in urejanje skupnih
pašnikov v hribovitih območjih v obliki intervencije za krepitev materialne osnove dela, izplača premija, ki znese 6.000 din po hektarju urejenega pašnika.
Sredstva prispevajo:	
	din
republiški sklad	2.000
ŽPS	2.000
občinski skladi	2.000
Premija pripada organizacijam združenih kmetov, pri katerih se za zrejo plemenske živine, proizvodnjo mesa ali mleka organizira v hribovitih območjih in planinah pašna, govedorejska ali ovčarska skupnost.
Premija pripada tudi organizaciji združenega dela za ureditev pašnika v hribovitem ah planinskem območju, za zrejo plemenske živine ah proizvodnjo mesa
Premijo lahko uveljavi upravičenec ob pogoju:
—	da izdela ureditveni načrt s prikazom površin in predvideno obremenitvijo s pašno živino ter program proizvodnje na urejenem pašniku:
—	da izdela program ureditvenih del’ (agromelioracije, ograditve, napajališča itd.);
—	da so člani pašne skupnosti združeni kmetje, ki so svoja zemljišča, delo in sredstva združili skupne rabe pašnika in da imajo z organizacijo združenih kmetov sklenjene pogodbe o tržni proizvodnji' mleka, mesa, telet, plemenske živine in drugih proizvodov;
—	da je pašna skupnost organizirana najmanj za dobo 5 let (s kopijo sporazuma ah pogodbo o ustanovitvi skupnosti);
—	da so izpolnjeni naslednji minimalni pogoji:
a)	da pašnik obsega najmanj 10 ha,
b)	da bo na hektarju pašnika najmanj 0,8 do 1,5 glave velike živali",
c)	da ima pašnik v vsaki čredinki urejeno napajališče,
d)	da ima čreda na pašniku zagotovljen veteri-narsko-zdravstveni' nadzor,
f) izjavo organizacije združenih kmetov v kateri je skupnost o prevzemu obveznosti, da bo organizirala rabo pašnikov na zemljišču v družbeni lasti za družbeno organizirano proizvodnjo, v primeru, če pašna skupnost, ki tako zemljišče koristi, po petih letih preneha.
Določbe 3. in 4. alinee ter točke f) 5. alinee tega odstavka veljajo v primerih, ko gre za ureditev paš-■ nikov skupnosti.
Organizacija združenega dela, ki namerava uveljavljati premijo za ureditev pašnikov mora predložiti' program ureditve pašnika (s podatki iz prejšnjega odstavka) najpozneje do 31. aprila 1983.
Del premije, ki jo zagotavlja občinski sklad, uveljavlja organizacija združenega dela pri tem skladu, del premije, ki jo zagotavljata republiški sklad in ŽPS, pa uveljavljajo pri republiškem skladu naj pozneje do 31. oktobra 1984.
6.	člen
Za hribovita oziroma višinska območja se po tem dogovoru štejejo območja, ki so uvrščena v III. in
IV.	davčni okoliš; od tega so izvzeta tista območja v IH. davčnem okolišu, ki so v ravnini.
Po tem dogovoru se za občinske sklade iz manj razvitih in delno manj razvitih občin štejejo občinski skladi iz naslednjih občin: Lenart, Lendava, Lju-
tomer, Ormož, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Pesnica, Ptuj, Radlje ob Dravi, Sežana in Tolmin.
I.	tiea
Udeleženci soglašamo, da natančnejša navodila
glede uveljavljanja interventnih ukrepov po tem dogovoru sprejme izvršilni odbor republiškega sklada in z njimi' seznani občinske sklade.
8.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane zagotovili koristnikom le ob izpolnitvi pogojev, določenih s tem dogovorom in s predpisom pristojnega organa družbeno politične skupnosti o uvedbi posameznega ukrepa za pospeševanje proizvodnje hrane iz 5. člena tega dogovora.
9.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo na podlagi tega dogovora in ob upoštevanju zbranih sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane sprejeli najpozneje do konca decembra 1983 program dela občinskih skladov za leto 1984, v katerega bomo, v okviru materialnih možnosti, v skladu z družbenim planom občine in resolucije o njegovem izvajanju ter 3. členom tega dogovora, predvideli tudi druge ukrepe za pospeševanje proizvodnje hrane.
10.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da predlog dogovora o enotni politiki intervencij za prihodnje leto pripravi republiški sklad do 1. oktobra v tekočem letu za naslednje leto.
II.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da izvajanje tega dogovora spremlja in usklajuje aktivnosti med udeleženci izvršilni odbor republiškega sklada.
Izvršilni odbor iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno pregleda programe dela in finančne načrte občinskih skladov.
12.	tien
Udeleženci se zeveatujeeao, da bomo sprotno ane-
liztrali izvajanje dogovorjenih nalog in na podlagi ugotovljenih ekonomskih gibanj v proizvodnji dopolnili letne programe dela, če bo to potrebno.
13.	člen
Ce udeleženec tega dogovora ne zagotovi potrebnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora, če ne uskladi svojega programa dela s tem dogovorom, ali ne sklene tega dogovora, drugi udeleženci ne bomo zagotovili sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane za območje, s katerega je udeleženec.
14.	Sen
Postopek za spremembo in dopolnitev tega dogovora je enak kot za njegovo sklenitev.
15.	Han
Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejme več kot petdeset odstotkov udeležencev tega dogovora.
16.	člen
Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Ljubljane, dne 7. detmahm 188$.
me.
Na podlagi usmeritev 3.1. točke resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu (Uradni list SRS, št. 41/83) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
DOGOVOR
o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom da uresničijo usmeritve za razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za (bruto) osebne dohodke ter skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, opredeljene v resoluciji o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu, ter uskladijo svojo aktivnost Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) določajo s tem dogovorom svoje obveznosti in naloge pri uresničevanju politike družbenogospodarskega razvoja v 1984. letu.
X &m
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci samoupravno uresničevali usmeritve tega dogovora, tako da bodo v planskih aktih za 1984. leto določili osnove in razmerja za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na podlagi delovnih in poslovnih rezultatov v skladu s planiranim dohodkom.
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah v 1984. letu povečali sredstva za oeebne dohodke in skupno porabo delavcev šele tedaj, ko bodo po merilih svojih samoupravnih splošnih aktov in kazalnikov uspešnosti gospodarjenja ugotovili, da so dosegli in z dohodkom izkazali boljše delovne in poslovne rezultate.
Udeleženci dogovora bodo na podlagi usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter
določil zakona o združenem delu vztrajali, da se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v
temeljnih organizacijah združenega dela ne bodo povečala:
—	na osnovi dohodka, ki je zgolj posledica povečanja cen in prevrednotenja zalog, ne pa doseženih boljših delovnih in poslovnih rezultatov;
—	če v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela ne bodo določile osnov za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, po katerih bodo spremljali uresničevanje planiranih delovnih in poslovnih rezultatov, ter odločali o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke.
3.	člen
Udeleženci dogovora se bodo - zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pravočasno sprejeli usklajene planske akte za 1984. leto, kjer bodo razmerja med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo usklajena z usmeritvami resolucije in merili tega dogovora.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredeljeno usklajevanje delitvenih razmerij in izvoznih rezultatov na ravni delovne ali sestavljene organizacije v skladu z usmeritvami tega dogovora, lahko pri ugotavljanju skladnosti načrtovanja in razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo upoštevajo usklajene plane v delovni in sestavljeni organizaciji.
II USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV
ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO DELAVCEV
4.	člen
Usmeritve republiške resolucije, ki v globalu SR Slovenije zahteva, da ostane delež akumulacije v dohodku v 1984. letu nespremenjen, bodo delavci v organizacijah združenega dela uresničevali s tem, da bodo tudi sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo oblikovali selektivno v odvisnosti od doseganja delovnih in poslovnih rezultatov
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela uresničevali usmeritve tega dogovora, tako da bodo pri načrtovanju razporejanja dohodka v 1984. letu upoštevali opredeljene in izbrane kazalnike in usmeritve v 5. in 6. členu, in sicer v njihovi medsebojni povezanosti, vendar le v skladu z načrtovanim dohodkom.
Če bodo na podlagi medsebojnega primerjanja vseh kazalnikov načrtovali in ugotovili, da se bo v letu 1984 prispevek delavcev na podlagi živega in minulega dela k ustvarjenemu dohodku povečal v primerjavi z 1983 letom, bodo udeleženci dogovora med delavci delovali, da bodo več sredstev za osebne dohodke in skupno porabo razporedili le ob sočasnem večjem povečanju sredstev za akumulacijo. V primeru, da bi načrtovali oziroma ugotovili, da je prispevek delavcev k ustvarjenemu dohodku v 1984. letu enak, ali nižji kot v 1983. letu, se bodo udeležendi zavzemali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela v 1984. letu planirali in dosegali vsaj minimalno reprodukcijsko stopnjo.
Delavci naj pri določanju medsebojne odvisnosti teh usmeritev in kazalnikov iz 5. člena upoštevajo značilnosti dejavnosti in pomembnost posameznih osnov in meril za razporejanje dohodka, tako da bo njihova
uporaba spodbuda za boljše delo in gospodarjenje ter
s tem za povečanje dohodka in krepitev sredstev za razširitev materialne osnove dela.
5.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah uresničevali usmeritve 2., 3. in 4. člena, tako da bodo delovne in poslovne rezultate načrtovali, ugotavljali ter spodbujali po kazalnikih, ki so jih opredelili v svojih samoupravnih splošnih aktih.
S svojo aktivnostjo v organizacijah združenega dela si bodo udeleženci dogovora prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili naslednje enotne kazalnike delovnih in poslovnih rezultatov:
—	fizična produktivnost dela (merjena s količinsko proizvodnjo posameznega izdelka ali skupine izdelkov oziroma opravljenih storitev na delavca),
—	donosnost (rentabilnost) uporabljenih poslovnih sredstev (izražena kot akumulacija ali sredstva za reprodukcijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi),
—	gospodarnost (ekonomičnost) poslovanja (izražena kot celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi),
—	dohodek na delavca,
—	izvozni rezultati na konvertibilno tržišče (izraženi na primer z deležem izvoznega priliva v celotnem prihodku, povečanjem prilivov in pokritjem deviznih odlivov s prilivi).
Delavci naj dosežene rezultate v letu 1983, izražene s kazalniki po tem členu in tudi z drugimi kazalniki uspešnosti poslovanja primerjajo z načrtovanimi rezultati, izraženimi s kazalniki, nalogami in cilji -za leto 1984, ter z rezultati doseženimi v drugih temeljnih organizacijah v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela, oziroma povprečjem enake oziroma sorodne dejavnosti.
Udeleženci dogovora menijo, naj delavci uporabljajo kazalnike tega člena tako, da bodo pri nadpovprečnih rezultatih dela in poslovanja organizacije združenega dela in nadpovprečni akumulacijski stopnji oblikovali tudi nadpovprečna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo na delavca.
Pri opredeljevanju višine sredstev za osebno in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela naj delavci upoštevajo rezultate izkazane s kazalniki drugega odstavka tega člena in jih primerjajo s sredstvi, Iti so jih v preteklih letih vložili v izboljšanje in razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad).
Pri tem naj na osnovi vlaganj v poslovni sklad v preteklih letih ter rezultatov poslovanja ugotovijo del sredstev na osnovi minulega dela v okviru sredstev za osebne dohodke.
Udeleženci dogovora menijo, naj delavci pri načrtovanju in oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev dosledno upoštevajo tudi usmeritve 6. člena dogovora.
6.	člen
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v 1984. letu zagotovili hitrejšo rast sredstev za reprodukcijo od rasti dohodka, ob tem pa bodo v 1984. letu
dosegli enak delež akumulacije v dohodku kot v 1983. letu.
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci načrtovali in razporejali sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev za 1984. leto na osnovi primerjav svojih kazalnikov s povprečnimi kazalniki enake ali sorodne dejavnosti s tem, da bodo poleg usmeritev 5. člena upoštevali tudi:
a)	delavci v temeljnih organizacijah, ki so v preteklih treh letih zagotavljali višjo reprodukcijsko stopnjo od povprečne v enaki oziroma sorodni dejavnosti in so hkrati V devetih mesecih leta 1983 razporejali za osebne dohodke in sredstva skupne porabe na delavca nad povprečjem v enaki oziroma sorodni dejavnosti,
— in delavci v temeljnih organizacijah, ki so v preteklih treh letih zagotavljali nižjo reprodukcijsko stopnjo, hkrati pa so razporejali tudi nižje osebne dohodke in sredstva skupne porabe na delavca v devetih mesecih leta 1983 od povprečja v enaki oziroma sorodni dejavnosti,
naj v 1984. letu ohranijo ali povečajo delež sredstev za akumulacijo v dohodku, ki so ga dosegli v
1983.	letu;
b)	delavci v temeljnih organizacijah, ki so v preteklih treh letih zagotavljali višjo reprodukcijsko stopnjo od povprečne v enaki oziroma sorodni dejavnosti, hkrati pa so v devetih mesecih leta 1983 razporejali za osebne dohodke in sredstva skupne porabe na delavca manj od povprečja v enaki oziroma sorodni dejavnosti in dosegajo tudi v 1984. letu boljše rezultate od povprečnih, lahko zmanjšajo delež akumulacije v doh<-dku, vendar le do deleža, ko dosežejo raven povprečnega osebnega dohodka in skupne porabe na delavca v enaki oziroma sorodni dejavnosti, kadar je to v skladu s planskimi usmeritvami njihove organ.zacije;
c)	delavci v temeljni organizaciji, ki so v preteklih treh letih zagotavljali nižjo reprodukcijsko stopnjo od povprečne v en..ki oziroma sorodni dejavnosti in so v devetih mesecih 1983 leta hkrati razporedili več sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev od povprečja v enaki oziroma sorodni dejavnosti naj povečajo, delež akumulacije v dohodku.
Udeleženci se bodo zavzemali za to, da bodo delavci v temeljni Organizaciji oblikovali sredstva za reprodukcijo najmanj v višini, ki ustreza minimalni reprodukcijski stopnji za enako oziroma sorodno dejavnost. Minimalna reprodukcijska stopnja po tem dogovoru znaša polovico povprečno dosežene reprodukcijske stopnje v zadnjih treh letih v enaki oziroma sorodni dejavnosti.
Če načrtovani rezultati poslovanja organizacije v
1984.	letu ne omogočajo temeljni organizaciji oblikovanja sredstev za reprodukcijo v višini, ki ustreza minimalni reprodukcijski stopnji, bosta izvršni svet skupščine občine in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije zagotovila, da bo temeljna organizacija- pripravila ukrepe za izboljšanje poslovanja in določila temu stanju razmerja v razporejanju dohodka in oblikovanju osebnih dohodkov in skupna porabi delavcev.
7.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo tudi delavci delovnih skupnosti, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela ali drugače (opredeljeni v
95.,	96. in 97. členu zakona o združenem delu), delavci
v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, planirali in razporejali sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev odvisno od načrtovanih in doseženih dogovorjenih delovnih rezultatov.
Delavci v delovnih skupnostih, temeljnih organizacijah skupnega pomena, v delovnih organizacijah skupnega pomena ter v delovnih skupnostih internih bank, ki ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo storitve, naj v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah zagotove, da bodo njihov dohodek in s tem sredstva za osebne dohodke odvisna od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter njihovega prispevka k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij.
Za temeljne organizacije materialne proizvodnje, kjer se del sredstev za enostavno ali za razširjeno reprodukcijo združuje na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ali na podlagi zakonov, naj se izvajalci in uporabniki v samoupravni interesni skupnosti dogovorijo o delovnih rezultatih, od 'katerih bo odvisno povečanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah združenega dela izvajalcev.
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo tako kot delavci v materialni proizvodnji, lahko tudi delavci izven nje planirali in razporejali večja sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev le na osnovi planiranih in doseženih boljših rezultatov dela in poslovanja; njihovo gibanje naj bo skladno z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti, kar ne velja za gibanje osebnih dohodkov delavcev iz drugega odstavka tega člena
Delavci organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, ki pridobivajo del prihodka z neposredno svobodno menjavo dela, lahko načrtujejo ter ugotavljajo v teh odnosih dosežene delovne in poslovne rezultate ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo s kazalniki iz 4. do 6. člena tega dogovora.
8.	člen
Občinski izvršni sveti in izvršni sveti posebnih družbenopolitičnih skupnosti objavljajo podatke in ocene o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v gospodarstvu družbenopolitičnih skupnosti do konca maja, avgusta in novembra 1984, celoletne podatke po zaključnem računu pa objavijo do konca marca 1985. Oceno pričakovane rasti sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v gospodaurstvu družbenopolitičnih skupnosti za leto 1984 objavijo do konca novembra 1984.
UL SKUPNE DOLOČBE
9.	člen
Udeleženci dogovora bodo vztrajali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah poračunali preveč razporejena sredstva iz preteklega leta, tako da bodo zmanjšali akontacije osebnih dohodkov v 1984. letu. Poračunana morajo biti najkasneje do zaključnega računa za 1984. leto v skladu s sklepom o poračunu preveč raz-
porejenih sredstev za osebne dohodke, ki ga je sprejel samovpravni organ temeljne organizacije, oziroma v skladu z ukrepom družbenega varstva.
Udeleženci menijo, da delavci, ki so usklajevali rast razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1983 z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti in so opravili s programi predvidena dela, lahko v 1984. letu upoštevajo prenizko razporejena sredstva za osebne dohodke v 1983. letu glede na doseženo rast v gospodarstvu te družbenopolitične skupnosti.
Udeleženci dogovora bodo prav tako vztrajali, da delavci v temeljni organizaciji združenega dela" ne bodo povečevali akontacij osebnih dohodkov, dokler ne bodo dosegli boljših delovnih rezultatov in poslovnih učinkov v skladu z usmeritvami tega dogovora.
Organizacija združenega dela in delovna skupnost ob povečanju akontacij sredstev za osebne dohodke posreduje pristojni službi družbenega knjigovodstva kvantificirano obrazložitev osnov, po katerih so se povečali osebni dohodki, ter druge podatke, določene z metodologijo za spremljanje uresničevanja tega dogovora.
,	10. člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih delili osebne dohodke na podlagi osnov in meril, ki zagotavljajo uresničevanje načela delitve po delu ter delitve sredstev za osebne dohodke v skladu z osebnim prispevkom delavca k večjim delovnim in poslovnim rezultatom organizacije združenega dela. Pri tem bodo vztrajali, da se ustrezneje vrednoti proizvodno in ustvarjalno delo ter delo v težjih delovnih razmerah.
Zato si bodo udeleženci dogovora, zlasti Zveze [Sindikatov Slovenije, prizadevali; da bodo delavci v organizacijah združenega dela uporabljali in izpopolnjevali svoje samoupravne splošne akte o razporejanju dohodka, čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke. S- tem bomo tudi hitreje zmanjšali razlike v osebnih dohodkih za enaka ali podobna dela pri enakih delovnih rezultatih.
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela povečali osebne dohodke le na podlagi ustreznih osnov in meril za ugotavljanje njihovega prispevka k boljšim delovnim in poslovnim rezultatom.
11. člen
Po usmeritvah tega dogovora se ne ravnajo delavci v temeljnih organizacijah, ki so se v letih 1983 in 1984 na novo konstituirale, v katerih so bili zgrajeni novi obrati ali uvedene nove izmene — ker v prvem letu obratovanja praviloma ne dajejo ustreznega dohodkovnega učinka.
Delavci iz prvega odstavka tega člena naj pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke upoštevajo resolucijske usmeritve ter določbe lastnih samoupravnih splošnih aktov upoštevajoč dosežene rezultate gospodarjenja in raven osebnih dohodkov v organizacijah enake oziroma sorodne dejavnosti.
Organizacije združenega dela, ki pretežno zaposlujejo invalide, ne uporabljajo usmeritev tega dogovora, temveč urejajo porast osebnih dohodkov v soglasju z izvršnim svetom družbenopolitične skupnosti in občinskim svetom zveze sindikatov.
IV. USMERITVE ZA RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO DELAVCEV V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH
12.	člen
Pri razporejanju sredstev čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno porabo bodo delavci v 1984. letu ob upoštevanju usmeritev
4.,	5. in 6. člena tega dogovora v svojih planskih aktih določili razmerja med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo glede na potrebe in interese po zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb v temeljnih in dohodkovno povezanih organizacijah združenega dela.
V.	NALOGE IN OBVEZNOSTI POSAMEZNIH UDELEŽENCEV DOGOVORA
13.	člen
Udeleženci dogovora bodo:
—	spremljali izpolnjevanje obveznosti organizacij združenega dela, da določijo v svojih planskih aktih za 1984. leto razmerja pri razporejanju dohodka v skladu z resolucij skimi usmeritvami ter pri tem upo-števaijo usmeritve tega dogovora ter naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije,
—	si prizadevali, da bodo organizacije združenega dela pri razporejanju dohodka ravnale v skladu z načeli, po katerih morajo obvezno čim hitreje razširiti materialno osnovo dela in učinkovito izrabiti razpoložljive zmogljivosti (proizvajalne sile),
—	redno spremljali uresničevanje predvidenih razmerij pri razporejanju dohodka po resoluciji v organizacijah združenega dela, občinah in republiki in pri tem upoštevali določila tega dogovora,
—	s pomočjo določil tega dogovora s svojimi organi in službami družbeno presojali, ali je razporejanje dohodka v organizacijah združenega dela usklajeno z resolucijskimi usmeritvami,
—	v skladu z določili zakona o združenem delu predlagali ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, kadar organizacije združenega dela ne bodo določile razmerij v skladu z resolucijo,
—	sproti spremljali ter zlasti ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu za 1984. leto ugotovili, kako se uresničuje dogovor, in predlagali ustrezne dopolnitve, če bo potrebno,
—	sprejeli spremembe in dopolnitve dogovora, če bi gospodarska gibanja med letom bistveno odstopala od resoliicijskih usmeritev.
14.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo spremljal, kako se v SR Sloveniji uresničujejo resolucijske določbe o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu pri razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke in določbe tega dogovora, s tem, da bo ugotovil, kako temeljne organizacije materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti v svojih planih uresničujejo sprejeto opredelitev razporejanja dohodka in osebnih dohodkov.
Spremljal bo:
a)	uresničevanje načrtovanih razmerij pri razporeditvi dohodka ter izplačevanje sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo po periodičnih obračunih.
b)	gibanje sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo,
c)	uresničevanje predvidenih razmerij pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sredstev za akumulacijo.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo ob obravnavi globalnih podatkov v planih temeljnih organizacij in ob periodičnem obračunu za šest mesecev in ob periodičnem obračunu za devet mesecev 1984. leta posebej ugotovil, ali sta razporejanje dohodka ter izplačevanje osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo toliko odstopala od temeljnih ciljev sprejete družbenogospodarske _politike, da je potrebno sprejeti posebne ukrepe za uresničevanje te politike. Po predhodnem posvetu z drugimi udeleženci tega dogovora bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v teh primerih predlagal ukrepe za uresničevanje resolucijskih usmeritev.
15.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin bodo v soglasju z občinskimi sveti Zveze sindikatov vztrajali, da delavci organizacij ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1983 uskladijo razmerja pri razporeditvi dohodka z razmerji, h katerim sta jih zavezovala resolucija o politiki družbenogospodarskega razvoja v 1983. letu in dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 ob upoštevanju doseženih delovnih rezultatov vsake temeljne organizacije.
" Izvršni sveti občinskih skupščin bodo zahtevali, da delavci tistih organizacij združenega dela, ki bodo po zaključnem računu za leto 1983 razporedili za osebne dohodke več sredstev, kot bi smeli po usmeritvah resolucije in dogovora, za ta znesek zmanjšajo razporejena sredstva za osebne dohodke kot osnovo za povečanje v letu 1984; za preveč razporejeni znesek v letu 1983 znižajo tudi načrtovana sredstva za osebne dohodke v letu 1984, tako da bodo poračunana najkasneje do zaključnega računa za 1984. leto.
16.	člen
Izvršni sveti skupščin občin bodo skupaj z občinskimi sveti Zveze sindikatov prispevali s svojo aktivnostjo, da bodo organizacije združenega dela do konca februarja 1984 uskladile svoje planske akte z usmeritvami resolucije in tega dogovora za razporejanje dohodka. Ce pridobivanje dohodka med letom ni enakomerno, sprejmejo organizacije združenega dela te plane tudi za periodična obdobja.
Če ugotovijo, da so planski akti o' razporejanju dohodka neusklajeni z usmeritvami resolucije in tega dogovora, obvestijo o svojih ugotovitvah prizadete organizacije in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije ter jim sporočijo svoje razloge in morebitne predloge.
Če organizacija združenega dela ne upošteva predlogov izvršnega sveta občinske skupščine, poroča izvršni svet občinski skupščini o svojih ugotovitvah in o stališčih organizacij združenega dela.
Izvršni svet v poročilu občinski skupščini konkretno navede, s katerimi resolucijskimi določbami planski akti organizacij združenega dela niso usklajeni, in razloge za neusklajenost, ki so bili ugotovljeni po razpravi na seji izvršnega sveta. Posebej navede razloge, s katerimi predstavniki prizadetih organizacij združenega dela utemeljujejo neusklajenost, ter njihova stališča do obveznosti, da morajo v dogovorjenem
roku planske akte uskladiti z resolucijskimi usmeritvami.
Hkrati s pre<Moti*vijo poročila iaw*ni svet predlaga občinski skupščini tudi ukrepe za preprečitev motenj pri pridobivanju in razporejanju dohodka v teh organizacijah.
17.	člen
Izvršni sveti občinskih skupščin spremljajo uresničevanje resolucijskih usmeritev in tega dogovora v
organizacijah združenega dela po dogovorjeni metodologiji, ki jo udeleženci sprejmejo kot prilogo tega dogovora in je njegov sestavni del, in sicer ob periodičnih obračunih in zaključnem računu na podlagi podatkov, ki jih bo predložila Shižba družbenega knjigovodstva.
Pri svojih ugotovitvah bodo upoštevali tudi obrazložitve in podatke, ki jim jih bodo predložile organizacije, ki so razporedile več sredstev za osebne dohodke, kot jim omogočajo usmeritve dogovora.
Izvršni svet skupščine občine presoja skladnost izplačanih in razporejenih osebnih dohodkov s sprejetimi planskimi akti v vseh organizacijah združenega dela svoje družbenopolitične skupnosti in obvešča skupščino, organizacije združenega dela in odbor udeležencev o svojih ugotovitvah.
Za vse organizacije združenega dela, pri katerih ugotovi preseganje sredstev za osebne dohodke iz neupravičenih razlogov, izvršni svet skupščine občine sprejme sklep o povračilu oziroma poračunu preveč razporejenih sredstev in ga kot predlog pošlje organizaciji združenega dela, ki je kršila dogovor.
Organizacija združenega dela, katere pristojni samoupravni organ sprejme sklep o poračunu v določenem roku, sočasno izdela program poračunavanja po mesecih oziroma višino akontacij osebnih dohodkov po po mesecih do dokončne uskladitve z določili dogovora in ga pošlje izvršnemu svetu skupščine občine in Službi družbenega knjigovodstva, ki naj spremljata njegovo uresničevanje.
Ce organizacija združenega dela oziroma njen pristojni samoupravni organ takega sklepa ne sprejme v določenem roku, bo izvršni svet skupščine občine v skladu s 3 členom zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) dal skupščini občine pobudo za začasni ukrep družbenega varstva zoper to organizacijo združenega dela.
Ko skupščina izreče začasni ukrep družbenega varstva, naj sklep poleg elementov iz 9. člena navedenega zakona vsebuje tudi način in dinamiko poračunavanja preseženih sredstev za osebne dohodke oziroma preveč izplačanih sredstev iz sklada skupne porabe. Izvršni svet skupščine občine in Služba družbenega knjigovodstva spremljata izpolnjevanje ukrepa.
18.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo organiziral in usmerjal dejavnost osnovnih organizacij in organov Zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti za uresničevanje obveznosti iz 14. člena tega dogovora.
Poleg tega bo zagotavljal, da bodo osnovne organizacije ih organi Zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti:
— s politično aktivnostjo spodbujali delavce k smotrnemu upravljanju z družbenimi sredstvi, k uveljavljanju položaja, vloge in odgovornosti delavcev v sistemu socialističnega samoupravljanja, k doslednemu.
.odgovornemu In zavestnemu uresničevanju vseh usme-fritev družbenogospodarske politike v 1984. letu ter (usmeritev tega dogovora;
—	dajali pobude za dopolnjevanje sistema delitve jpo delu in delovnih rezultatih v organizacijah združe-tnega dela v skladu z družbenim dogovorm o skupnih psnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne (dohodke in skupno porabo ter s stališči in sklepi II. Ikonference Zveze sindikatov Slovenije;
—	organizirali in spodbujali aktivnost delavcev pri bravnavanju zaključnih računov za 1983. leto ter pri ripravi planov za 1984. leto in si prizadevali, da se a podlagi * celovite ocene položaja temeljnih organi-
(zacij v družbeni reprodukciji ter gospodarjenja in (upravljanja z družbenimi sredstvi v temeljnih organizacijah zagotovi razporejanje dohodka v 1983. letu v (skladu z družbenimi usmeritvami, naj sredstva za (akumulacijo hitreje naraščajo kot sredstva za osebne (dohodke in skupno porabo. Pri tem bodo zlasti občinski sveti Zveze sindikatov aktivno sodelovali z izvrš-inimi sveti občinskih skupščin. Vztrajali bodo, da morajo delavci predvideti, kako preprečiti nepravilnosti (pri gospodarjenju, ter na tej podlagi v planih za 1984. Eeto zagotoviti dosledno uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije ter vseh načel za razporejanje do-(hodka v skladu s tem dogovorom; spodbujali in usmer-ijali bodo tudi delovanje samoupravne delavske kontrole za dosledno uresničevanje dogovora;
—	terjali, da se ob periodičnih obračunih in zaključnem računu razčlenita pridobivanje in ustvarjanje dohodka ter da se razporejanje dohodka ob upoštevanju kazalnikov uspešnosti ter pripevka delavcev 'k ustvarjenemu dohodku sproti prilagaja resolucijskim Usmeritvam in temu dogovoru;
—	vztrajali, da se pred vsakim odločanjem o začasnem razporejanju dohodka ugotovi, ali je predlagajo razporejanje družbeno in gospodarsko smotrno;
—	namenjali posebno pozornost skladnosti uporabe jsredstev skupne porabe v temeljnih organizacijah z hmeritvami tega dogovora ter z že sprejetimi stališči 5n usmeritvami Zveze sindikatov;
—	sproti obravnavali vsa opozorila o neustreznem Razporejanju dohodka v posantezni temeljni organizaciji združenega dela ter vztrajali, da si morajo samoupravni organi v temeljnih organizacijah prizadevati jza uskladitev razmerij pri razporejanju dohodka z revolucijskimi usmeritvami za 1984. leto ter s tem dogo-jvorom, ter družbenemu pravobranilcu samoupravljanja (ali občinski skupščini dali pobudo za ukrepe družbe-(nega varstva, kadar bi bilo potrebno.
19.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije si bo skupaj s fcplošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi Zbornicami v skladu s tem dogovorom in republiško Resolucijo prizadevala za uresničevanje tistih resolu-fcijskih določb o • politiki izvajanja družbenega plana GR Slovenije v 1984. letu, ki se nanašajo na razporejanje dohodka, tako da bo v skladu s svojo programsko usmeritvijo:
—	dajala organizacijam združenega dela pobude, (da bodo pri planiranju upoštevale realne zahteve in (možnosti za povečanje materialne osnove dela in raz-(poreditve dohodka;
—	opozarjala, da je treba temeljito proučiti vlogo vsake organizacije v procesu družbene reprodukcije ter s tem povezane možnosti za doseganje rezultatov gospodarjenja kot osnove za razporejanje dohodka;
—	si prizadevala, da bodo poročila ob periodičnih obračunih in zaključnem računu tako pripravljena, da bodo delavci lahko realno primerjali načrtovane in dosežene rezultate kot ene izmed osnov za razporejanje dohodka v 1984. letu;
—	namenjala posebno pozornost seznanjanju vodilnih delavcev s takšnimi dohodkovnimi odnosi, ki neposredno omogočajo gospodarnejše in donosnejše poslovanje.
Gospodarska zbornica Slovenije bo skupaj s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami te naloge konkretizirala v delovnem programu za 1984. leto.
20.	člen
Služba družbenega knjigovodstva bo zbirala, obdelovala in pošiljala udeležencem dogovora podatke in kazalnike iz periodičnih obračunov in zaključnih računov na način in v rokih po dogovorjeni metodologiji, ki je sestavni del dogovora. Hkrati bo mesečno spremljala izplačevanje akontacij osebnih dohodkov za vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter seznanjala udeležence dogovora z vsemi izplačanimi akontacijami osebnih dohodkov.
21.	člen
Za spremljanje uresničevanja tega dogovora oblikujejo udeleženci odbor udeležencev. V odbor udeležencev delegirajo:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — 3 člane;
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — 3 člane;
skupščina Gospodarske zbornice Slovenije — 3 člane;
Služba družbenega knjigovodstva Slovenije — 2 člana
Udeleženci dogovora se sporazumejo, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije imenuje izmed svojih delegatov v odboru predsednika odbora udeležencev, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pa namestnika predsednika odbora udeležencev.
Kadar odbor udeležencev obravnava vprašanja, pomembna za vse udeležence, sodelujejo v odboru udeležencev enakopravno kot njegovi člani tudi po en delegat izvršnih svetov skupščin občin oziroma mesta.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ta dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku, kot velja za sklenitev. Pobudo 'za spremembo oziroma dopolnitev dogovora lahko da vsak udeleženec dogovora.
Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev dogovora v republiki in najmanj dve tretjini izvršnih svetov skupščin občin iz Slovenije.
23.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo sprejeli samoupravni sporazum dejavnosti' o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev za skupno porabo, bodo razporejali sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v skladu s temi sporazumi in resolucijo za leto 1984.
24.	člen
Sestavni del dogovora so Metodologija za spremljanje izvajanja dogovora in Pregled kazalnikov delov-
nih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela v enakih oziroma sorodnidejavnostih ter povprečnih reprodukcijskih stopenj, doseženih v preteklih letih v enakih oziroma sorodnih dejavnostih.
25.	člen
Ta dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1984.
St 428-02/84
Ljubljana, dne 29. decembra 1983,.
METODOLOGIJA
za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984
POGLAVJE A — FINANČNI KAZALNIKI DELOVNIH IN POSLOVNIH REZULTATOV
V skladu z usmeritvijo 20. člena dogovora bo SDK po podatkih iz trimesečnih, polletnih in devetmesečnih
periodičnih obračunov v letu 1981 in po zaključnem računu Za leto 1984 sporočala podatke in kazalce, ki so opredeljeni pod L, II.,. III. in IV. točko.
Podatki in kazalci bodo izračunani za posamezna obračunska obdobja v letu 1984 (januar—marec, januar—junij, januar—september in zajeto 1984), za enaka obdobja, leta 1983 in indeks. Ob vsakem podatku in kazalcu je naveden vir podatka (oznaka za AOP) iz bilance uspeha in posebnih podatkov iz periodičnih obračunov oziroma iz zaključnega računa za leto 1984 ter način izračuna.
I. Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo,, ki ima sedež na območju posamezne občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela (seštevek podatkov TOZD in delovnih skupnosti skupnih služb) s področja gospodarstva (področja od 01 do 11 enotne, klasifikacije dejavnosti), razen delovnih skupnosti bank in drugih finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101 in 110201), naslednje podatke in kazalnike:
A. Podatki in kazalniki za izkazovanje delovnih in poslovnih rezultatov OZD:
Donosnost — rentabilnost
1.	Sredstva za reprodukcijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v % z eno decimalko) — reprodukcijske stopnje
2.	Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v °/o z eno decimalko) — akumulacijska stopnja Gospodarnost - ekonomičnost
3.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (v % z eno decimalko)
Družbenoekonomska produktivnost dela
4.	Dohodek na delavca (v dinarjih)
5.	Delež izvoza, doseženega s konvertibilnim prilivom, povečanim za izvozno stimulacijo, v celotnem prihodku (v Vo z eno decimalko)
6.	Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca (v dinarjih)
7.	Del čistega dohodka (razporejena aredstva) za osebne dohodke na
delavca (v dinarjih)
[(020 + 095 L 111 do 119) : 190] X 100 [(095 + 111 do 119) : 190] X 100
(072 : 046) X 100 047 : 192
(905* : 072) X 100
(108 + 109 + 110) : 192 108 : 192
B. Podatki in kazalniki o razporejanju dohodka in čistega dohodka
8.	Doseženi dohodek (v dinarjih)
9.	Del čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo (v dinarjih)
10.	Sredstva za akumulac jo (v dinarjih)
11.	Delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v dohodku (v %> z eno decimalko)
12.	Delež sredstev za akumulacijo v dohodku (v % z eno decimalko)
047
108 + 109 + 110 095 + 111 do 119
[(108 + 109 + 110) : 047] X 100 [(095 + 111 do 119) : 047] X 100
C. Podatki in kazalniki o razporejenih sredstvih za osebne dohodke, obračunanih čistih osebnih dohodkih in zaposlenih
13.	Razporejena sredstva za osebne dohodke (v dinarjih)
a)	v primerjavi z enakim obdobjem lani
b)	v primerjavi z 1/4, 1/2 oziroma 3/4 sredstev za osebne dohodke, razporejenih v letu 1983
14.	Čisti osebni dohodki, obračunani za obdobje (v dinarjih)
15.	Poprečni tre sečni čist] osebni dohodek, obračunan za obdobje, na delavca (v dmarjih)
16.	Poprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur
108
147
147 : (192 X štev. mesecev v obdobju) 192
D. Podatki in kazalniki o razporejenih in izplačanih sredstvih za namene skupne porabe
17.	Del čistega dohodka (razporejena sredstva) za skupno porabo (v dinarjih)
18.	Izplačana sredstva iz sredstev skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko graditev in prehrano delavcev na delavca (v dinarjih)
19.	Izplačana sredstva za prehrano delavcev iz materialnih stroškov in sredstev skupne porabe na delavca (v dinarjih)
109 + 110
(175 — 176) : 193 (013 + 176) : 193
* Oznaka za AOP 905 — izvoz,' dosežen s konvertibilnim prilivom, povečanim za izvozno stimulacijo:
Za posamezna obračunska obdobja v letu 1983 in 1984 se v obrazcu »posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanci uspeha« med posebnimi republiškimi podatki vpiše znesek, ki je osnova za izračun podatka o deležu izvoza, doseženega s konvertibilnim prilivom, povečanim za izvozno stimulacijo, v celotnem prihodku v obrazcu Dd — »Obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela« pod zaporedno številko 37.
finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101 in 110201);
— vse podatke in kazalce iz I. C. in I. D. točke po posameznih podskupinah, skupinah, panogah iz področij 12, 13 in 14 ter 1101 in 110201 enotne klasifikacije dejavnosti.
II.	Za vsako temeljno organizacijo združenega dela in enovito delovno organizacijo, ki ima sedež na (območju občine in posebej za delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljno organizacijo združenega dela s področja družbenih dejavnosti (področji 12 in
13	enotne klasifikacije dejavnosti) in za vsako delovno kkupnost bank in drugih finančnih organizacij, samo-v. “avnih interesnih skupnosti, organov družbenopoli-
'kupnosti, družbenopolitičnih organizacij in dru-KiiK saintSipravnih organizacij in skupnosti (področje
14	ter panogi 1101 in 110201 enotne klasifikacije dejavnosti) :
—	podatke in kazalce, ki so našteti pod I. C. m I. D. točko
III.	Po vseh periodičnih obračunih v letu 1984 in ^o zaključnem računu za leto 1984 bo SDK obdelala:
a)	na ravni posamezne občine:
—	vse podatke in kazalce iz I. točke po posameznih področjih dejavnosti iz gospodarstva (področja 01 do 11 enotne klasifikacije dejavnosti), razen delovnih skupnosti bank in drugih finančnih organizacij (enotna klasifikacija dejavnosti 1101 in 110201);
—	podatke in kazalce, ki so našteti pod t. C. in I. D. točko po posameznih skupinah in panogah iz področij 12, 13 in 14 ter 1101 in 110201 enotne klasifikacije delavnosti,
b)	na ravni republike:
—	vse podatke in kazalce z točke I. po posameznih podskupinah, skupinah, panogah in področjih Iz gospodarstva (področja od 01 do 11 enotne klasifikacije dejavnosti), razen delovnih skupnosti bank in drugih
IV.	Služba družbenega knjigovodstva bo pripravila ob vsakem periodičnem obračunu v letu 1984 in ob zaključnem računu za leto 1984 za vse občine pregled s podatki:
—	znesek in rast razporejenih sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in povprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke v letu 1983;
—	raven in rast razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca v gospodarstvu občine v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in poprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke na zaposlenega v letu 1983.
V.	Kazalci delovnih in poslovnih rezultatov OZD s področja gospodarstva za primerjanje z enako oziroma sorodno dejavnostjo.
Udeleženci dogovora bodo spremljali uresničevanje
4.,	5. in 6. člena' dogovora v 1984. letu na podlagi izkazanih podatkov v planu razporejanja dohodka (P 84).
Delavci v organizacijah združenega dela ob načrtovanju razporejanja sredstev za osebne dohodke in akumulacijo za 1984. leto upoštevajo tudi kazalnike delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela v enakih oziroma sorodnih dejavnostih za obdobje januar-september 1983 in povprečne reprodukcijske stopnje v preteklih treh letih v enaki oziroma sorodni dejavnosti.
Metodologija za izračun kazalnika poprečne stopnje reprodukcijske sposobnosti v obdobju 1980—1982 iz podatkov zaključnega računa za leto 1980, 1981 in 1982 z oznako za AOP:
9
(010 + 059 do 084) ZR 80 + (020 + 095 + 111 do 119) ZR 81 + (020 + 095 + 111 do 119) ZR 82
141 ZR 80 + 190 ZR 81 + 190 ZR 82
*
X 100
Pri razporejanju dohodka med letom in po zaključnem računu za 1984. leto delavci upoštevajo tudi kazalnike delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela v enaki ozirorria sorodni dejavnosti za celo 1983. leto. Kazalniki iz 5. in 6. člena dogovora za enake oziroma sorodne dejavnosti za devet mesecev leta 1983 so sestavni del tega dogovora. Kazalniki na osnovi podatkov iz zaključnih računov za 1983. leto pa bodo objavljeni v Uradnem listu SRS do 30. marca 1984. leta.
POGLAVJE B — MESEČNO SPREMLJANJE IZPLAČANIH AKONTACIJ OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1984
V skladu s 4. odstavkom 9. člena in 20. členom dogovora bo služba družbenega knjigovodstva mesečno spremljala izplačevanje akontacij osebnih dohodkov za vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Zato bo pooblaščena oseba v organizaciji združenega dela hkrati z izplačilom akontacij osebnih
dohodkov za mesec januar 1984 predložila službi družbenega knjigovodstva naslednje podatke:
—	podatke o znesku izplačanih akontacij osebnih dohodkov (bruto) za leto 1983, o poprečnem številu zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ur za leto 1983 in o poprečni ravni izplačanih akontacij osebnih dohodkov na delavca na mesec za leto 1983;
—	podatke o višini izplačane akontacije osebnih dohodkov za delo v mesecu decembru 1983, o poprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur v mesecu decembru 1983 in o poprečni ravni izplačanih akontacij osebnih dohodkov na delavca za december 1983;
—	izjavo samoupravnega organa organizacije združenega dela in delovne skupnosti, katera od obeh osnov, navedenih v 1. in 2. alinei, bo merilo za izplačevanje akontacij osebnih dohodkov v letu 1984, dokler ne bodo doseženi boljši rezultati dela v skladu z usmeritvami tega dogovora;
—	in hkrati z izplačilom akontacij, osebnih dohodkov za vse naslednje mesece leta 1984 (do družbeno upravičenega povečanja sredstev za osebne dohodke);
—	podatek o poprečnem številu zaposlenih delavcev na podlagi delovnih ur za mesec, za katerega se izplačujejo akontacije osebnih dohodkov
POGLAVJE C — PRIMER IZRAČUNA
Primer uporabe 5. in 6. člena dogovora za OZD, ki dosega v zadnjem triletnem obdobju nadpoprečno stopnjo reprodukcijske sposobnosti v primerjavi s podskupino dejavnosti, hkrati pa je raven razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev na delavca v OZD višja kot v podskupini dejavnosti za obdobje januar—september 1983.
doseženi dohodek
sredstva za skupno in splošno porabo ter druge obveznosti iz dohodka akumulacija
sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
podskupina dejavnosti OZD »A«
Poprečna
triletna
stopnja
reprodukcijske sposobnosti v °/e v obdobju 1980—1982
16,9
20,0
Raven razporejenih sredstev za osebne dohodke In skupno porabo na delavca v din v obdobju I —IX. 1983
206.918
230.000
Doseženi dohodek in njegova razporeditev v letu 1983 sta bila naslednja:
doseženi dohodek
sredstva za skupno in splošno porabo ter druge obveznosti iz dohodka
akumulacija
sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
485.000	tisoč din
182.000	tisoč din 83.000 tisoč din
220.000	tisoč din
Delež sredstev za akumulacijo v dohodku je znašal v OZD -A-k v letu 1983 17%. Ker dosega ta OZD že nadpoprečno raven sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca v primerjavi s podskupino dejavnosti, prav tako pa je v zadnjih treh letih glede na poprečno uporabljena poslovna sredstva izločila več sredstev za reprodukcijo kot druge OZD v enaki oziroma sorodni dejavnosti, naj bi tudi v letu 1984 OZD vsaj ohranila enako razmerje sredstev za akumulacijo v dohodku kot v preteklem letu, to je 17 %.
Glede na dosežene rezultate poslovanja, opredeljene v 5. členu dogovora, bi lahko OZD pbvečala sredstva za osebne dohodke za 24 %.
Razporeditev doseženega dohodka, kolikor bi se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo oblikovala neodvisno od 6. člena dogovora, bi bila naslednja:
undeks
rasti
617.000 tisoč din	m,s
243.875 tisoč din	134
100.000 tisoč din	121
273.125 tisoč din	134
V letu 1984 M se maral v OZD »A« dohodek razporediti v skladu s 5. m 6. členom dogovora takole:
doseženi dohodek
sredstva za skupno in splošno porabo ter druge obveznosti iz dohodka akumulacija
sredstva za osebne dohodke in skupno porabo
*
Da bi OZD ,»A« oblikovala sredstva za akumulacijo v tolikšni višini, da bi zagotovila vsaj enak delež teh sredstev v dohodku kot v preteklem letu, naj ne
	indeks rasti	delež v •/•	
	1584/1983	1983	1934
617.600 tdm	137,5	100	100
343.8751 <tin	134,0	38,0	40,0
105.825 t dki	127,5	17,0	17,0
267.300 t. din	121,5	45,0	43,0
poveča sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za več kot 21,5%; to je od 182.000 tisoč din v letu 1983 na največ 267.300 tisoč din v letu 1984.
e
,6
>
'S
("rt
IS
II
I
o
:|5
4) j;
• > y
'O k
;ed 3
7)
is
:> Z
1,
Ig
li
,•*? JS
|:B
as »—
5 £ ."3 g "o e
c« ja
P
S £.
a a
e
In a
N SO
= S
I s
. O p2
O ^
3 &
3 T
Eš
■J! S
—« id
s —»
.© «,
le ^2
IŠ
£
■ c
'c
I
>
O
£
c
"5
ee
,p©
o
'be
4»
(02U8ui;Dap oua z •/• a) n^poqop a oCpeimu -n^e bz Aa;spajs zopa
to(*«TP a)
BOABPP BU
(a^tpoitop auqaso 8Z BA^spaJs BuaCaaodzBj) e>(poqop eša^sp pa
»iqffjBafp A)
BDABpp
bu 0qBJOd audn^s ba;s -paas ui i2ipoqop iuqaso
(qirjBuip A)
eoAepp bu 2iapoqoa
(oupuiioop otta z */e a) TAispajs
luimafpBJod s tab para “t4,d a >iapoqijd tuppo
(o^iBunoap oua z •/• a) pvppaas ttuiUAOisod tmmaCi -qBJOdn ougajdod s iabC -jauipd a BfpBiuuinsiv
(oupurpap oua z •/• a) £861—8861
nfqopqo a ia} spe j sr fuiju
-AOisod tuimafpe.iodn ou -oajdod s lABUauiiJd a ofp>inpojdaa bz BAispaas
(o2tpa*F»P oua z v« A)
pvjsrpajs |ui -mAOisod mituaC[qBJOdn
ouoajdod s lABCjaunad a ofpHnpojdaj bz BA^spajs
>
•R
ppouABpap saii§
l *5š-«-S*5-	S-S I Ro-5	l	s	--
r-*	»HCM	*	CO •—<	C^»—(mTfr-4W^-trH00	CM	»—4
53^3:22^?: 2. S S § S 2 g S 2	2 g
lEssislEs B E s E B B Bi EEBiBBils s 2
cocmcooco os cp cDi-crjcoc^c:	c-iaicooaicocMOso cm co
OOOi^OOOSlO^cO^ CO rf^COlOCOCOr-I^IO
cm in *—• o »-< oi 00 xp o r-" cc in cc ca <d a> i> t-meneno—ir-Jiom
CM CM CM CM CM CO CM CM CM
oainsoincooooit-cM
C-OCMCM CMCOCOOincOCMT—ii—<
i> -h’ id c-' co' so ro t> cm
cocninc^-ror-icMcs
TjiOJL-COCOCOCMCOiO
r#< O	O	C—	CO	CO	r—*	CS
D” in	50	CO	CO	rfi	o	rr
T-*5q	02 c) ^ 01 o
V 50’	in"	cd	03	t>	cd	cd
to co	m	t-.	t*.	co
CM CM	CM	CO	CM	CM	CM	CM
Tf	to	CO	©	t-	C—	Tf1
Tf	cm	ro	co	in	cm	.	r-<
to	l-	co	cm	tn	cm	j	ro
cd	m’	ud	—<	03	cd	cd
CM	L'-	CO	i-t	r«	CO	O
©	©	01	t-	©	©	m
int-tf<CMCO««*iT#tCO,-<	03	*-l
O	CO	CO	"T1	©	CO	CO	OS	1-4	rji
CM	TP	03	CO	CO	02	o	Tf	LO	CM	CO
m	t—	o	oš	cm	cc	c—	t-	cd	rp	ud
intn©cMrp^co©©	-p	o
CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM
COCOCOCOCMCMrHCMCM m©coinroinin©Lo l3~CO©©03C~©i—«t>
—cd cc lo in cd in cd td
CMOCM-rr©CM©l'-©
©©coinin©'vcoi>
C
t
o
=1
C
c
•o
2
JS
i
©
cd
©
to
rp
°1 ^ ^ ^	® ^	” 'O co CD v OT rr © TP co in © o © 02 co ro ro
5S2SSSS§2	S	S	2	2	2	S	S S	g g 2 2 5 2 g E g	p	2
rHi—4i—4rHi—4r-4r-<r-4r-4	r—1	i—I	i—4	i—<	•—'	i—4 i—4	i-4i—4i—4CMr-<CMi—ir-4i-.	CM	r-i
I 5 | S-5S-553 SZ- | Z Z Z , S S-£S|-S“£SS- Z-" 5-
M. ” "R <= ” -i. « » «	« t-„	ro m	m m c-_ a	03 co cm r-c ro to n* to -c	o;
CMcctoo-cooroiOt-	o co	o- cs	ro ro cm ro	01 cd rf cm c- cf irT m" o"	cr^	»-T
r™1	^HrH	CM CMCO CM^3^w ^3
'* S3 co_ ro c3 -v te p_	« to	ro m ro rr v ro	roroc-tOLO — r-ir>	cn to
ri C- TT co in co	ro LO ro	co ^	ro ro' ro' to" cm ro"	in cd to' cm' m" cm' aT ro' os'	P'	" o“
^	r—4 r—1	t-4	r—I CO	r—i	CMiH
CmS^CoS^00^'^	CM t-4 r-( in 1—< © CO CO i—4 CM O r-4 i—4 CM CM CO ©
s
OJ
ca
I s
Is E
12 E S
o
E
."•S .2
m'S Si -5
c
KJ
E
•s
o V
m
> S o
!5 n -s o ! i s;
-0 ^ c M S „ :p
-= £ J= x -2 S"
'3i E	.
222gEB8o=-R
'0^'D E <U T5 C
u' 13 § c! -3 >' .>>>>' > ▻ ^ p

šalil
g s ^ c
•g-BiiEfii-m-giillB
^	-d1 Cti ^ u Lu U l-< 1-, U U. U -« U
t^OiC^a.^a.cucL.aiPucijCijCL.cu S cu £
—4CM->PinCMCO©—4CM OOOOOO©—
—H 1—4 1—4 1—4 CM CM m tP* t— t—
ooooooo©©©
iHf—4»Hi—4t—1i—4i—4r—4	i—I
I oooooooooo
o	1-4	CM	C'!	©	r-4
CM	"vp	©	i—«	©
g	©	©	©	©	O
•—4	i—4	1—4	t-4	1—4	1—4
©O	©	O	O	O
CO©CO©i—‘CM©© i—*	CM
©©i—<i—'CMi—ii—iCNCO	CO
©Or-M—‘i—'CMCMCMOl	CM
l^i—‘i—'*—<l—'l—(1—4l—«1—4	1—4
©©ooo©©©©	©
St.	42 — 31.	XII.	1983			URADNI UST SRS					Stran 2513
	CN O) 00		i-r ep CO »-«	b- 02 in rr		CD_	co eo cn b- b- cc eo , in . co rr 02 b» m	n		t> co	ro « iA »
	^ S	CD	b- rr pr m'	cf 04 CN* CN	L-	CO	m	of	m	di cc	cn in 1 02	1 ri^i-coTr CN	1—1	t—1	CN CN	r—.	CN^h	g		— C6 CN —	L" a a a
	CO CD CN '"P —1 co	CO	m b- o m	b- CO CO 05 m 02 CD CD	S	s	02CNCN<D<C0>C2Orlb-C005-PC3t0 —'02C2d5N<0*-40—'OindOCN-M 02 0 m c: co en eo i'* o 0 cc ci cd ec co	5	s	b- b-ep rr	” S S S
	O D) O)	D4	o rr m cn						c-l	tž in	ro M r o
	er co CO CN TP CN CN CN	CO CN	lo ir ca rr' O) rH m o	C2 C2 CO C2	5	cd CN	Tedb-d—i«—ieDcdcdincDCNO;f-"cd CNrl0503020>002CNb-b-Cub-«—'O CN CN	t—(	t—4	1—<	1—1	CN	t—l	CN	r—l	t—«	t—1	r—1	Dl CN	E	g	CN l" rr •— CN CN	E5§”
	O TP CN tp- O	E	rr co o en CN CN Cl CO	CO r—< rp CD r- co b- 02 CD t- O CD	S m	CN	ooidoooorrrrcoeomntooecco eot>f— rrcocNb-cdeocomoeDDiCi *-!	08 co cn ep r-< oe ro co • 0 —< 1—_ eo	g	a	0 02 cd .	8g£5 e. re ~ ri
	S 5	s	O CO CN CO	t> t- co in •—< O O CN	cd co	m	cNino2ini«b"fieNd|drredcd»-d inrr^-t^-«ČNOCNODjc0C00202rrC0	a	a	£ ^	
	CN CN CN	CN	CN CN CN CN	CN CN CN CN	CN	CN	DlCNCNCNCNCNCNCNCNt—it—it—«1—<CNCN				
	m t> cn t- m	CO o	co m t> os 03 C1 O1 03	in in rp t-i	CD rr	eo	rrtioco-pnoomcoeoo^coo —'b-ocoed-peoinrrininco^-ieDo	H	s	0 rr C Dl	c 0	”
	CO CN L—	T	CO CC CO r-	Dl CC Dl r-«	c—	cc	CO Dl rr d 60 Dl	LO C3 r— 02 "'T — lO d d d cd d d d c-l d cd ec 3$ id c cn '-CNeDc:ecinrodepoco~<02-tDO cDeDrrin-TL-inineDcNCN^mtoin	es		rr rr		: ro ro
	L- d r- Cl CO L'- CO	O CO	05 co L- CO L - rr CO l'-xjt tr «r rr	i- S in ci rr «p ip m	cd C2 m	d CD		e	1	c.- ro CO Ž	Bila
	O CN tO	03	r- r- « ^	ep in co co	0	CN	cn co b^ b^ in 02 b^ ii ec	oo	eo ® rr				LR m. «. ”
i *"		m m	co ro rp rr	5 In D2 CO *—« r-4 r-1 CN	5	E	l- CN V	C ec o" O 62 1-1 co' — L' d T •n pr CD oi ce t—1 Dl CN O co rr ir m O rr		g	ud tiD	eD el dl 0
	« w N	en	o co ^ o	CN 11 CO 02		b-_	CN C2_ 02 CN 02 02 in .in . in CN r- Č3 CO		m	b-	b «R « n
		o	cn m co" -r	CO* CD t> 02		in	cd ep rr cn d o' fi 1 cd 1 d <o «-< 03 V	CD	O	rr in	
	m u, t-	in	-» rr Q2 t-4	rr Dl t—< CN	co		in i> cn cn ^ rr 02 — dik ce rr in rr b; 0 f di 0 m* rr" co' m" ec' rr b-" ed — r--'	0*	n.	rr	ec co	■n M » »
	-H Oi t> CN	.-i	in	CC Dl bp 02"	d — co' d CN r—1 t—1 t—1		CD		O	rr	0 —	CO b- CN ec
	CN O) I>	*r			 v	02 in b* 03	b^	<D	b ” r. h ” -t «! = ^ 'f. N'ro x 0.	=1	b-	CN co	-1	=1
	d" CN LO	co"	CO* CN CO 02*"	di od d co	b-"	G)	O02C0CNC0CNrpintPinC’3 02rr»-C0	O	CN		co m cc m
	CN il 0>	CO co	m n 02 <0 ' rr	t—	CO co ep t> CN CO CN	CD	02	0002rir-'ilč3ePD3rpirb-CNCNC2 CD CN	1—«	CO	t—	CN	CO	co	19 23	3 1 12 15

•—< CJ C5 •—< C3 C5 C3 —* C'! CN CN CO
rr m c: cr er cn c*?
c	o	—	cn	er	a	oor-icN^cNccrriccct^o^o*—1	cm	er	rr o
(M	C5	—•	'—	—	—	CNC?«-lr-iCNCNCNCNC^CNC')C30.-<CN	CN	CN	CN<N
rr rr rrrpirtinmif3ioirtiriL^if)LO<Dc»t> l~ l- l- t-
r—<	—«	^	•	«—<	•—Ir-^r—It—•—»r-« •—i	t—I	♦—•	t—< I—
t—•»—fi—«t—■	t—i	t—•	>—<	r—	t—•	•-*	t—i	t—<	t—<	—	t—•	t—i	t—<	t—«
o	o	o	o	o	o	ooooooooooooooo	o	o	oo


in in	m co o
o" r-4'	^ o cd
50	r-l	CM	CN	Cv
CN	CN	<M	t-i	O
cn	co	oj	in	co
oj	rh	»-4	co	«d
in	50	co	co	cn
T}4	O	O	CN	CO
1—1	O)	r—1	t—<	CN
cn t>	in 50
oj	td	in	cd	rji
c^-	c-	m	ro
to	. O
rd irT cd I od
i—i cn m -^i
CO	05	CO	05	CN
—1	05	CO	r-,
50	co	m	o	o
50	rh	O	cd	lf5
co	i-H	co	m
i-l	CN	CN	r-1	CN
co	CO	50	05	rH
O	CO	CO	CO	i-1 •
cn	t>	i—|	o	in
cd	t-	Tji	cd	50
C5	CO	50	CO	05
t-1	CN	CN	i-l	CN
50	05	CD	50^	O	05^	05^	rH	CO^	05	I>
co	cvd	cd	cd	ra	cd	co"	50*'	50	od	o	i-T
CN	CO	-sil	1-t	CN	CN	T-4	CN	•	i—I	i-4
t>	coi-icocoincNi>ininino5	trio	CDCOrJi5050ini-4ini-Ht>05	rJ4
in	O CO O i—4 CO CN 50 05 t}i 50 50	rji
cd	CN in" 1-1 CN rd 05 cd r-i T-1 rp 575	<35
i-H	o 50 rH o co ra »—i i—i **ti ra 05	ra
CN	CNCNCNCNCNi-HCNCNCNi—li—i	i-H
1-4	COinOraCNr^COrJicooSO
in	orjicocDiracoocoraoco
C5	5OC0inin5OC0C0CNCO5O5O
cd	»—i	i—I	50	c—	cn"	cd	c—	in	o	in	cd
in	CO	O	rji	CN	C—	O	CN	CN	50	05	O
CN	CN	CO	CN	CN	CN	CN	CN	CN	CN	i—>	CN
lOiOi-^o^T^co^o^ir^cocococoojos racNin^t-
C5 50CNi-Ht— C— r—iLO rji' ud Oj" LO CO*' 50 od tJi" o" cd i—li—irfi—‘CNi—iCNC-JCNi—iCOi—iCNi—i CO CN Tf
ThCNi—<i—l5DCNCN500i-Htr-xJ4COraOC0050 inrrrarai-i500cNC5D-rarrt-cNC5cocNO racotnraincsincNr-iococococorjic-i-ic-rHinincoost-ocjini-HCNr-ii-Hcdc-cdcdo r-4ra05C0I>ro05 05 C0^--C005O 05 05i-HC0C0
CN 1—1 I-H 1-4 1—4 T—I 1—4 1—1 CN CN 1—1 1—4 CN rH rH CN 1—1 CN
C5C5int— 1-H050C01—<CNCNCOa55DCOraOCO 1—«rjii—<i-HCN50i—ic-incomcot—'CQ50C0Tf50 int-coco^cNinc— cnc-coc— .ocjcncootji tt’ cd cd cd cd čn’ cc id cd cd’ m cn’ d- xr" m" —i oj rr CNOi—lOCD—'0050COOCNCNCN<—iinorr CNCNCNCN-HCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCMCNCN
363.384 342.590 484.639	405.857 798.213 1,575.159 266.209 1,073.742	1,029.568	795.549 1,292.320 631.050 633 953 866 471 334.407 494481 390.445 702.955 319.762 319.524	| ra ra	655.481 523.550 569.742 602.474 389.593 571050 402.127 437.457 795.659 533 270 378.589 572.997 501.990 430.246 565 409 ' 625.816 471.249 668.483
187,9 147.2 159.2	138.7 119,4 120,2 114,9 136.7	136,7	CO in 05.	t> 05. rji_ o. rH. £> cd" cd cd cd cd rn' od cd cd cd" ud rararararaincNCN*— rara	137,6	L'. t". ” 't ®. -1 ^	n n « «o i> - m uo in --
“s-s- 1 “	^ s s- s s _ s n- s ss s s 2 s
1-1	i-Hi-Ht-Ii-H	rH i-H	rH	i-H CN
°l 5.	=° H. ■> -1 » t-. -I N m, co o_ r- co. w_ o co. o_ ra »	t-_ .	10 ra to - ra_ n ra tt ra co m co_ tc co uo ra_ v 10
t-CO i-1 cn ^H 02 CN CN CO C5 O 500C050D- CNrfi—150—'t-	—	05 CN —	'— —'	— — — — — — •- — — — —
t> C2_ co ra ird l-'" cd o 50

in 50^ 05 co CO cd" 1-T cm' cd cn
O CO 50 t- CN
c—^ i-H tti cn od ra co, ra —4^ rd cd cn in to 05" o" cd trd cd rd
<C5i— mcCOCN50OC0inOOin5C02rf
r-1 — CN	CNi—'1—li-Hl—li-lCNO^CNl—ir—l»-H
^ ^ W ” - n CO CD I> O, CO. CN rr 'fCOinCCCOCCrfOOCOTfi-.CDr— CO '-1 i- r- rH r—I OI i-l 1—1 1—1 r-1 rH CN
CO	CO CO 1-4 O 50
r-4	i-H 1—4 1—4 m rH
50 CN CO 50 '
> s
c 2 ^ 2 M -
B . (O
N O. -g
m
2 tub 2
lil
ti 'O
e
I
I
ff
h2 <D
1«

r5
>
£
. §
E c
JZ
I
o
COCNCNOrrcOi-HCOLO If CN O rj1 rH CN i-H
<D
04
co ra t— 1-4 cn
cn ra
CO 1—1
cd
c
« ™ >8 B C
. Cd
>
cd r; C ^ -	N	*S	C
rt	n'	5	c	Z!
£	£	5	s	>
c	c	O)	W	rt
^	o	E	-S	-S
lh*Mt
-••lih
||||!!!|!«!il!
n n
OJ
_ „ 2 ^ B
a n ^ p. x3
Iti •	•
> <l) > N g N O N O $h O ti di ^ Oi
rt e > £
-	.	X	-S	g
«s i o e S	m	2	e	2
a	^	T3	^	te
^	rt	^	^
.N	^	N	.N	N
O	y	o	"o	"o
t4	^
a Q 04 a a
> <D > O X) o ^3
£ N M
E .£ « s c w g «
5.5 °-g
"ra
S
rt
E
c
>0
gl.
OJ
a 2 a
rt ^
S S »j ! E I E - § ” 'i
rt .
^QJ
T3 rt
bib <d a
z? «
8 fc n c c c
- f ^ -5
S4 y ^ • <u co c £ £ 2 o- « a	-4->
■5-g X o 15 -0
Ihllihllpllhlllili!!
11 i -a lila a a || a a a a a |a a a a a a a
žeehlsššslheehheseehi
^
OOO
^ ^
O o O
O	O	rH	CN	O	O
rH	CN	CO	CO	IH	cn
ra	ra	ra	cc	02	C5
i-H	1—4	T—I	T—1	1—4	rH
00000 O
O1-402O1-HCN1-HOO1HCN	co
CO'rfirfiC3500rHCNCO.'Nii^	rji
02	02	05	05	J	rH	rH	rH	v—4	i-*	rH
r-H	rH	i—i	i—4	CN	CN	CN	CN	CN	CN	CN	CN
r—4	rH	t-H	?—1	1—4	rH	rH	rH	i—I	i—I	?—I	i—I
ooooooooooo	o
cn <m m co cc ra cn rr rr n' lo un n in S n in CNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCN
rH rH rH i—I t-h rH i—1 r—'r-ll—Ir-l^-ir-'rH^-lf—Ir—l
OOOOOOOOOOO O ■ o o o o o
MO5CO00 — C-COCJOSrHiraiOOOCOOCOCOlOt-OOmOSCOf-	.	«	.	COlNCOtOtOr-it-CO-a-COlOCS	CO ‘'l M ro <N ro
S S S 2 2 S S S S 5 S g 5 S $ S " S ” S S S S "	1 2	1	S d S S S 2 2 L' ^ S m S	2 S	« 2S ^ ”
coLOCoioorocDf<cor>cocoooOf-<''*,cococoTrcO’—<co<moco I c<ioc<icoocooot>coc^.co »H rr r)« oo O IA CO
= g2!lSSEIIšlSš88$g§8ElS5gE šEŠ55Eši§8s«8 22IS2B2
S£ggPSS2SSS$3E:$KS2H2Sgg2SS Sg3gRS2SSgSg
c<i -rf o ^ co o m in co _ o c<j ca ca c<i o in tn rr o (M i ro t- r-. c<i <o c~ cm o ^ cn ca ca ca cp —* in in mro o m t>" ca ca o uS co o" ca in ro oa ro o	^	rr> r-^ ^
^ca2^caca^caHca^cNcNcacNcacacacšicaT-ic<ir-<T-«r-«ca
ootdi><diricoi-i<Dtoototo —irr^c-toOOcacaTh^-to cacacar-<caca(MrHcaocaca
gSlIsBIsIšlSIsšsslSgeBšIlišIlEgššglBBlS
SSSg8EeSSS$2ŠKSS2SSSggSSS8S = S5gSg = S15SSg
tointoto^rhto^mc-incoc-irininininin-^into^^co-^toc^t-oaoacoinin^eo co <o m
O	CO	IM	rt<	rti	CO
ca	c-	r>	o	ca	in	to
ca	rt<	p	ca	i-l	rfi	t>
c-"	rt'	ca"	in	ca	cd	m"
O	^	t-	O	O	rfi	m
ca	ca	csi	ca	ca	«-<	r-<
ca	in	^	w	t-	ob
ca	ro	o	to	ca	to	^
to	o	to	ca	»-1	o	eo
o	rr	o	ca*	to	ca
ca	ca	rti	to	oa	rr	ca
co	-»i	to	rh	m	to	to
i> to rti to i> co 03 to i> co ry to m ^ ep ca tM to^ ro p rH t> p iH o_ ^ 0^ to p to. to, p p p to, p p in to, to, p p p o, to, p
«ca«—fi—«T-1r-li—«1—it—<T-iT—It—1i^-<i—«f—«T—li—IrHr-lT-li—li—li—IrHi—<T-«T-1«—l«-li-4i—<«-<1—1r-4	t—It-lt—lt-1i-1r-4vH
ca cc ca to p p o, p p	p ca o t- p p p p in, p p p p p	.	p	,	p p p p p p to, p o, in, p p	P P P P P P P
t-T ca ca r~~ of cT ca~ i-i' to" ccf cf of t-T ,_r cf o to cf aT of to- in t-T	I	oo	I	tocfcfr-Tin^cit-TtortiT-io	tototooa-^oo
,-1 r-t	^-it-ir-ii-icacar-ii-icat-i	i-«	r—< t—i	i-i	cai-<
ih c-	in 'd1 o	ca o ca	to p to ca 1-1 in ca i> in m, p p	p p to, p to to, p to, to, to,	p p p	p p	m, p p to	p p p p p p p
^ ^	^ irf to o o" o o" cd< rfT to cf co in ^ to o co in 00 to* to to" to" ^ c- to in	to ro	ca r-4 m ca c- in to
t> to o r-i to	to, m, p	p o, ca	p to c- to p o, p to, p	p p o, to, to co p p p to p p p p p p p p p	p to, p p p p p
ca" to ca" i-T rr" to cc ca" ca ci rti* 00 to o ca" cf to cd cf rr" in o to' aT co ca" ca co rti" in in ca r-^ 00 co	ca ro oo t-i i> to ci
,-icat-ii—i«—<f—it-ii—ir-icit-icacai—<cai—it—11-1	i—i	r-<	1	t—<	t—«	i—<	i—i	t—i	i—<	ca	t—<	i—i
tor-itotooc-cototortirooatoT^ortic-ootocac^oto
t—lini—Irfirti^— ^-irfi^rtilOtoOto^l t> i—< rf« m
t- in oo
to rH t-l
ll
) JD
X o
.2>
S
■šl
I!
_n
-d g g > 5
. oj a) o u ca ^
2 »sg-aslš:"
■-2d3C33c"
u S
xs-a
3 ^
E 'S
> > > > •H -S .ti .ti 2 2 2 S n, n, cu cu
ill! II11 lihi
I i I i f i i i i i i f 1
^040.0,0,0,0,040,04042,^
p
ca
*C
'a;
N
c .5
> oi
O,
■5 - •=
hS-So-B15-
2s^>S5E2o
1!
o
>u jca
.5 .a o
5 g o
O ~
^ ^ C <a o ^5 ^2
v > <u
C0 >N S t-1 C0 X2
i' t fl) p 1 *~~4 P <	K.
^ ^ tu •--» <u <u cu r, r TD C T3 T3 -O ooaicoooooo
2
o
>
N
ca
tJO
<y
Sl-5
E " ^ c -a «
= .ti 2
-S
O > O
>N "o ca ca
r t-* ^	--
^ T3 'n o >
>>>>> N N N N N
..p—« *.—« pp—« • ■—•
o o o o o
u i-j S-i t-, L,
o. O, CL, o, cu
>o
^ rti •r—> o
•pr T3 Oi >o O
^ 5 > F 5
t^u
Q ‘3 O " O
« c ro
-S S E = g
£
G
3
5
o
KJ
o,
i
G
<2
o
S
ca
as
> ▻ > .y -g .h 2 2 2
0, Oi O«
c
ro .=
"57 „
^ 3 > ca 3 o
>5 > "s
•S,
C
i
-ti
i
_ca
£ ro co s
▻ ▻ •ti .ti
d
<u
E s
S -s
y « ro
‘td •- >
^ 2 'g u t-i .O ca r--004 2 O, O, Q 04 o1 >
o 2 ^ "O .5
1—	ca	ro	rji	m
in	to	o	to	to	ro
ci	ci	ci	ca	ca	ca
t—4	—4	»—<	1—,	1—4	i-r
OOOOOO
to to to
OOO
ffO	CO ,	O O 0_ in_	CO 0_ t>	0_ 03 C0^ Irt lrte CO
co	i-T	eo I	trt- o" t-'- c<f	1-T of Irt rh	oi" of t>	r-" cn crt csf cn in
IC0C4	T—< CM	T-«I—t	t—<
I ^
I r- 03
•—<_ to	0_ CC_ 0_	03^ Irt^ ^	.	CO^	Tf rr	03	O)	rp C-]
irt i— rp	^ c<f co	1	cf	af co	cxf	o	^-T o"
T-ttrtl—I	CO (Pl •—(	«—«T-(r-lCN
M C^^CC^lrttoCOlrttoC^COOgC<I O ^ CO to O S ^ o ® O O	to CO ^	CO —-
CO	OTPL'-C2CqiOlrtU3TPrPLrttr--XP<C-_	—« O CO O O t>	t>	'CC	CO	tp	VP"	Irt	CO to Lrt Lrt *-p	CN to	CO LO	Tp	cc T—
ci oi irt -h o irt co oo oo" t-. o trt Lrt o 'tp to —• <o oi cd ci cd co cd co cn -—. p-" co r- to co rp cd	o »d
C5	03 CO 05 to Ol (M O 03 CO O t—i t—i O CO	C3i—‘COOtP-O	CO	O	*—i	O	CO	to	rPLrtOtoto	003	to to	to	toO
1-1	t—iCNCNr—iC-lCNCNi—It—'CNCNCOCNCN	r-l CM (M CN r-i CN	CN	CO	CN	CN	CM	CN	CNr-iCNCNCN	CN • r-,	r-ir-i	r-.	i-pCN
to-^COtotor—COtMfMrP—flrttoto TptoC-ip—'COOCOtoCOCN—itoto CO CO C- 03 Lrt to CO — lrt O M rP Lrt to o co" —« co" to to —to co" co to cd o id •—4lrtC3t^'?PlrtCN — C3«—i^PCNCOto CNCNCN.—iCNCNCNCNi—iCNCNCOCNCN
o~pir-t>t^Lrt — coMtotoeo—'rp
CMtoCM-toiOrrtoOTptoTptot'-(M TP	—-i	to	CN	CN	O	to	Lrt	to	t'*	—r—< ■ lrt
o cd	to	•—«	tp	tp	i—<	i—I	o	co	cd	cd	o o
t' Lrt	trt	O	Lrt	to	to	Lrt	03	-«	L—	Tp 03
trtirtcotototoTrcococoirtTpTpTp
^ Lfl ^	^ ^	^ O 03 t> TP 03

r—< CN i—1 r—
TP	co	o	trt	03	tP	CM	C—	CN	03	trt	Irt
co	i—•	to	tp	co	o	cm	trt	»p	tp	r-	cn
CC	Lrt	to	Lrt	'P1	CN	CN	to	—■	to	to	O
~	Lrt"	tp	o'	cd	cd	c-i	to	—rr'	t-"	-m
CN trt CN CO CN Lrt O -T lrt to
CN CN CN CN TP CN
to 01 — M to CC tp (pl 03 tp CO Tp to to tp to co to
toTpTptntdtrt"
COtPCOCOOt-
co PO trt M ^ to
CN CO CN CN M CN
111S § s llislE
o rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt.
— n r-.	— ca
— r-. — ca
m	2	5	«	N
m	co	lc	cc
S	5	d	S	S
CN	tp	CN	CN	CO
— o CO cc co — 03 to O 03 ig C3
sl 5
Srt rt rt
rt rt
s s 5 ^
—'r-vtoTPto	to LO to Tp
—	^	'	**	rx	»V	r.
1— CNtp cn CN cn 1—^p
in
g

S |
03 tp"
S 2 II
— in
d s
5 s- 5-1«- d- s- § «• s s- d- n- f ” d-s-§2-g-s- i:-s-s:-§ s-Do-1 s d rt :-š 5-
5 ” 2- 5 g 5 g g 5 S g i g 5 I ” H 5 § D- 5 g S15 5 g D ®- ” 5 5 2 g =- D 2 2
„ ! rt. rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt « m rt o> v M- in o co to c cn
tP- C0ir3TTtn-p--C0C0inc0ur3O--03 03 T- CC CN rrto TP — CN Cj m CO	„ t-. TP cd -P t— o cd c-T to O)
m
Tp «-P CN TP O* TP —P O
Tp	co r-p to m
°
a
s
3'| g
So g o
1 i 11
« o, » 'C
" S 2 S
o -rt :rt 2 a ^ c 3 t. - - S 13 S č rt
O > C
i15? $111
>
O
S
O
tj
in o rp lo
.24
!
(D
0	.s
1	c -iti 2 c -g-B g
!f|i

a
5
.2..-o
C
3 2
c Č ~ s 5
§ ^
S ^ ~
° c .as
a
I"
a ;> a o
.5
>
s i
I °
c a
a Sil
P o
E
JU
E . 12 E
;; 5 s I-3
u £ o- 2 o
>	8 F <3 n
|!isi
» E 1 E 6 NM 25S
h:«s65¥?miig;tii<
- o E •a sl
ci 2: 2
y
5 ^ > o £ o 5 o ^ > š > > > > a:
o I E | “ g;« c>2>0,
I lil a; s!
eSŠ S 8£ °|
s 51 s ISI °
> J V3 c^ CLi CZ) &
2 5
i
•pi
„ - a a a
lililillilliil
o o o o o o o c o o
asa

i cz) a,
S S E
s s i
g g g
o _ 2
IE -8
siSil s
-mut
D u a a S el
i
1
2
co o-H G
lili
o
^ —T
c" E
ii
e' e" •a s ■5 2

._r
:5-K •
I
i|i
ili
t/3 ”5 1/3 N
•E 2 2 2 2-22 _
'O — "O " O T3 'D
c i c e "| C | c
Šlff|Š
c-1 E E-1 H c. h1 d H
t" L- [- l- vD
o o o	o
<35	O)"
CO	r-l
Cfc
co «-T
CO CM
t>	^	Cfe	CO	«	«
co*	i-T	cn	i—T	o	t~*	r-'
r-t	r-t	1—<	r-4	rH	«—<	rH
O CM CD C- CO CO CO CO 05 CO l> ^ c-t—I i—l 1—4 1—4 1—4 CM 'd*

e-

CO CO	CO	CO	f-4^	00^	CO	05^	06^
IH* CO*	CO	O*	rt4*	rH*	r-4*	esT	CO*
«H	T—(	IT2	CN	CO	CM	T-4	Xt4
2	s	S S	S	S	S S P S 5	S “ - S " 5	SSSSSSgSg
o	os lo	r-	co	cm ^4 co 03 —4	co t- co co co o co	co co i—4 m o io	-^t-ocoiocMoacooa
8	g	HM	S	g	ISEgg	iglSgšg	885888	185888168
CO	co
LO	CM
IO	CM
CO O O O CO rr co rM
co
C3
CO
05 iH CM tO
CO	IO	CO	CM
E>	CO	CO	o;	CM
cd	cd	cd	»n*	ca
C1	C5	C5	CM	CO
CM	»H	1-1	CM	CM
-rf* o	co	Tf<	■**	ec	cc
iH C-	CO	CO	r-4	CM	O
t— C—	—(	TT	o	o	o
O O	CM	r-i	rti	id	ca
CO CO	O	O	CM	t-	co
CO CM	CM	CM	CM	CM	CM
I
I
CD
C5
05
cd
CM
o" C5 S
tnxt<C5COlOCMCMiHCO CM i—< C— M4 LO O t— CO CM i—i Tt4 05 O ' CO D'" i—4 CO COI>COCOiHlQiHa5CM CM CM CM CM CO CO CM iH tH,
3
n
co
I i
t>	in
o	c~*
TJ4	TJ4
rf	iH	co	Tf	eo
CO	05	t-	Hi	CO
CM	O	03	C-l
oj	p	cd	m	c—
co	c—	ic	m	cm
04	co	co	m	M4
—05 m co m ■ co
CO	CO	TT	r-	LO	cd	o
•co	CO	CM	t>	CM	t>	m
r-r eri cd 05 cd cm"' rH	od	i'-	co	co	m	r-<
<o	■v	co	m	sj4	t>	co
^4
CO
s
O)
S
CO
^4
•<f4
i—4	t-iHiHLOr^OininCO
CO	i—<	C5	C~*	05	CM	IO	05	O	CM
CO	OD	—1	t-	D-	CM	C-	O	co	tr^
05	xt4	cd	05	cd	-h"	id	i-4	cd	id
CO . OCOOD^OCOrhOb-CO	CCCDCOOOCM-sNCO-M*
O
CM
CM
co r-o co
CM
in
O
in
O »H co l> ^ ro cd* cd of in
cm 05 in 05 co in co
^ S £ § 3:

g- S' m'
t> CMCOCOCMiHO^in^ cd*rHcdi-rcdino5in*iH' OOOrfi—lT-4t>COCO
t- rH CO CO IH m CO CO 05 co co co co r* IH t> E~ CO CO 05.	60 co o CM. in <o 00^ ro iH in M
in cd cd cd cd* cd cm'* cm cd cm* in rd co cm co co i> »h ih in m c- t- cMocoocM^rocM-^
Z 5- 55 S S-	«- s »- S s
s s-5 § “ S “ 5 “ S	” n- 5 »- ” S-2-S £ 32 £-2 £
03 co <55 05 »H T)4	005gc005 r-l CO C- ^ in CM ^ CO IO ^	<0 O* OT*««CMeOg^JjgK>
o
E
3
m
E"
■84
E
2
1
” I
£2 >
_ E 5
c
M	M
. c
11
2 °
•2 Jž
S 2 2 ‘
5
p
n
O S a -o
03 N
E
"5
3
■3
E p
5°
■E
s
(d
I
-id
1 c |
ni O- m"5
Ifllfl
rt T3 rt rt 'P C g c c |
'CjO 05 ci M
E
rt 5
p c
“ S
Si
—	—	5-	L.	0	i—1	—i	—i	—<
H S	H £ ti .5 H H .S E-I	a H	C	n	Q H	H	ti
M K S
ji — c -p p
!ili‘
£lll
“■g “ 2
s §
II f I
E c
p
1^1
p ® s
" c;f3
N N
N
jd xi
lil
c c c s
oi oi> .g
i M
CM	CO	rfi	IO	C-	CO	05
CM	(M	CM	CJ	CM	CM	CM
o	o	o	o	o	o	o
t>	t—	r—	c-	r-	o-	r-
o	o	o	o	o	o	o
1-4	CM	O	O	1-4
co	co	H4	L*J	—4
O	O	O	O	O
r*-	r-	c—	r-	r-
o	o	o	o	o
E o 5 .E
rt c
^ 2
<u
c a
ll ll .5
S ra ®
05 N N N 03	03	03
E
JO
rt «
II
ra 'o
E .S
E -
E m E E g
E1S J 1!
I °
^3	^d p bfl 5 2d
Ki ^ m
E
O
O
5
*UJ
p
'O
..E c - s
.ini •§
143 n
OOJOGJU QJO-h<UG^i—<
rcx}rOT3rara,aprccxi .
H	•—
rtrtrtrtrtrtrtt-^t^P
CCCCCPP^PpCp
m *p pč n
tiEitHt-it-'HH.Spi!nH43
m E N 5 E
"C 2 "O
rt ^ rt
P C p
T! G
g O
Z to
E | 3
m
« o »
S EE
4D ~ S g 2 43 JO
cj H ai ra o <u 4)
^ -S ^'0'0'a
"o
“1 šli
H Pi H c« H
p 22 ▻
'1
rt o ^ ® C3 c ±: c c c
rib ^ bo co ci
H .5 H H ti
6
5=3
■“ES
ilifi
N N O S '3
ššsi«
- - ^	3
e e ° 3 3
3 3 ra ti o
N N M Q EU
Ci	2	d:	2	s	S	S	«	S	S	£	S
CM	03	<M	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	M
o	o	o	o	o	p	o	p	o	o
1
o o o o o o o o o O o
OOOOO—-4CMCO rhinCOiHCMr-4iHiH CM CM CM CO CO i—< i—4 iH oooooooo i-i>£>r-t^cococo oooooooo
f-^-^o^ooc^eDO^t^o^ec^c^eo
efi-Icet-^ioecfooVeoo^e^cfco
r—i i—< t—<	•—< t—< CN If2 i—<	«—< CO OD
«r-<eo^oor-«oaeoiooo603co coocoi—i^c^encSv-icieoT-ito ceepeocNosco-^c^^oitDrHoc cdoošoic^oit^c^cDOccr-icsi
C000lOC'C0t~Tf<'«fCC05r-,Ot-
1—« «—1 T—« i—1 T—< C>1 CO *—• r-< N CN CN
l>r-i^-«(MCOin^-«r-«e0rf<O6C<iD-OOCOCOtr-COCaCOr-.O^^-O CO CN CN CO t-_ CC CN rr C^5 (TD ■rr O CD
«3 o od cj id cd eb oa os cn o ct» ob 060t^03«-<0)<oeooi--iy3i-i'^' r-ic4r-ir-«cqfHcsoocqneic<#o
e« 10	<o	eo	^	o
co1 of	io	cf	o	od'	oo
r-i	Ci	t-.	N	CH
w-« O M OB «00	«0
•-<	esi	cn	cv:	co	co	«
OO	t—I	t—	03	*—<	00
t-I	od	td	cd	cd	oi	r-i
(M	-v	CN	O	03	t-
CM	ri	CN	CS	C4	r-i	r-i
r-< irs m r-< «eo eo
CM	O)	CO	OO	O	03
«	O	03	D-	O	03	(Tl
cd	^	od	co	od	^	od
oo	o	co	eo	o<	r-i	eo
CN	CS	6N	(M - C1	M	r-i
ep	ro	i-^	cp	cp	ca^	03^
eo	of	cn"	o"	IcT	of	t>	cn	o"	eo
CN	CN	CO	CO	CN	CO	r-1	r-«
ooeoco'e<c-r-io3«*r#4co oaoBfHir«<hcocNf-ico-^' inoooi^-rr^-fcooo^co cm" oj cd t> oi o cd « <m
t—< 03 D™ U0 r—< CN G3 CCD-t'-
CN^^r-HCSCNCMi-C^-irH
•^■^^.-iNCO^-flr-oarr r-<—'-rcom—'ooco-^co m r-i cp cm cp ep i-< o: 03 tr-
CN	' O 03 CM CM O rfi CM
COOmOCO-^f^CMOBCS CICMrHCMCMCMCOCNr—l»-<
^ « r. t. e O W «0 C» <3 rp Cp tOC^OO^OSCOOO^OOOOoarh co	r-,	1-1	1-1	t-4
O3«0000O3i-'CO00COir3T»«CM (X)03r-4i—.CMinOCOOSr-'COCM —'OC^COCOOTTCpCMr-<[^-0
TT<" (M od 03 O cd O *-<" rr" 03* o 0*M<CCt>003r-.TrC003cOa3
CMCMr-lf-iCM—iCMCMCMT-l^,-,
oaooeomt^coi^ooacooi-«
coc^iincMincouocococoinrh
—<L'-OOt-^f-<03COC3COrticO
cd cd td t-j « cd tr-j ed cd c<i 03
Trt-oacocM^cMcoaao^o
CMCSi—<1—»CMCMCMCMCMCMcMCN
.gSSS SS § SSSSggggSS
CO Cp 03 CO O O D— Lp CM O «—< 03 «p Ip "p Cp CO CO D- OCpG3CpLpcpcOCOCOCM CM CC O CM CO 03 CO 03 CO CO id c*- o cm o" t— cd 03 id c*- t-- rh rji cd cc r-i cc cm" c-i cm cd —i 03 id cd c-i ed cd <d id co" cd o cd 03 lo o; cd id 03 cc OOt>03«CMeOOi—<1003030	O CO L~ r—<	CC CN	r—•	COr-<»—•CMICCOCOCOCO'—1	CCOC003t>CM*—<Cv'3030m»--i
POeocMCMeoco«cMecv3co«rro^	eo 10 oo eo
ir co ”<** co m cm co m-^cMCMcoooincococOfooo
03 cp « tp --p rr ep rr_ op cp eo eo 03	-p co_ ep cc	o_ «	cp	ep -p cc -sr co op in op r> «^	co op ep r-p o op —rr uo rr op ca
e—	L— O r—< 03 r—< CM O CO r—i CM eO CM C—	CM CO UO «	CM O	CD	CO CO CO t— « CO t— i—< ■'f PO	C— CO r—i CO 03 « CO O i—< CO co
Trcoioco«coT-iTrcoeocDcoo	c-coeoc-	mio	«	c-^rooioc^coi-iosit'	t>cDC^C3a3Cot>r-icMOooco
• — —	I-H 1--I r—1 r—< CM «—< r-< r—1 r-i Tf CM THi-lT-IrHi-li-lr-li-lr-HCMCMCO
r—<	r-4	t—I	r—<	CM CM r-1 1-4	r—<	r—1	T—<	i—I	1—<	i—<	r—1
op cp eo^ cp ep	» cm^	cp cp ap op r-p	cp^	op -»p ep	tp ep -	tt	cm c<p i> tp op cm m irp m	cp cc ep cp cp ep cp co co cp c<p oq_ irp
40 r-T tt" tt' r-T ud t—^	cc 03 csf tt' ca'	cd cd o* o	rd cd'	V	tr-^ cd cf m cd r-i cd td* rr"	cd r-T r-T cm~ 'y' o o th i-T cm" cm*' cd'
r-4	r-l	Tl	T-.	CM 1-4	r—< T—4 CM	t-I	r-i
| cm ep co tp rp tp eo^ cm_ co ip cp cp tn in cp up cm^	tp co_ cp rr ep cm_ i-m —ep eo ep r- cm cp cp cp « cm_ cp *r op o_ cm
1 10 , m" os" t> eo' Tfi" o"	eo" cc"	rr" td" 03" r-"	m"	o"	eo" 03" eo"	cm"	V	co"	co c~"	m" o	co" ca" r-T	c~" o' eo"	c-"	c-' r-T cm"	t>" nf cm" eo" c-' t>" 03" os'
r-4 r-4	r-4	r—4	r—4	r-4	r-4 CM	r-4	i—4	i—«	CO r-4	r—1	CM r-4 CO	CM 1—4	CM	T-4 1-4
epupopopeprpuppvpcpcpeprprp rp cp ip cp tp op »p	rp rp op co ep »p cp ^ rp	cm ep ep op cp cp rp Kp ^ 't1 eo
V t>" ec V oa" oo" co" o" eo" oo" to" r-T co" co" oa" cm" cm" o»" o" eo" oa" co" m" r-" co' co" m" t-" oa" cd co" V eo' e-" V co" csf c-" eo c-" od oo"
CM i—4	i—4 r-4	1—4	i-4	r-4 CM r—4	i—4 i—4 CM	i—4 i-4 CM

eomcMi-4m^i4»<r-4
m co teooc^r-i-^com^c^oacM
r-4 1-4	r-4	r—i if«	r-4	4)1
m	•—< i^io^oo^to^o^ir^oooo^
.rr' ^'ir)XT-4'cQ'id'oo'iocococcroo'co'orocvforf
'lOCOT-lCMr-l^rHCg	C4	CSl r-4	,-1	(M CM
g£82SgS£SS3S!S-!S!SSS
L-- rl O r-4	f-< t^COCJCOCO^riOCOCOCOlOCNJ
100051—<cv3t--l>OD--cdcsicOT-<CD^b-t~* COCN-^lOCOCaCNr— rHOCOCOCOCOOOCOO rH<N(N(N<MWCOCO<NCS<MOO<MOIOIMCŠI
i>	io	to	o	oo	o:	co	x)i	cm	O)	^	r-i	-v	10	cq
lo	o-"	rfiirt id	t-	O)	rr	Tf	05	ci*	'4*	O	rf<"	-^p	eo	co
CO^C-CX>CMOOI>-inrJ<r-«03rHCOO«50CO CMCMCMCMOOCOCOCOCMCMCMTt<CMCCCMeOCM
, S5g^S2§SSS2KSS?SSS
cocqcMCOpcocoo5Trcot>oint>;CO-<i<<» cm" •—i ^ co^idcMoiošoimidccr^irioorf
^COCOlOCf5COOrt<iOr-.CDUOCsJCOOlOOO
or-coioc-iooaoTOr-^mcMOi-^cMoab-
s	S	S	9	S	S	S	sf	g	g § s s s g s s
CM	CM	rH	r-<	CD	CO	CO	r-»	CM	*—<CM»—ICO*—iCM»—1»—<
p t> I> co p p ro p t> p p CM. t> p r-t p p
C-LOC^-^^St^CO^CMCCCO^CC^OtOO
I Cocoi-Hppppppopcopo^p p crT in irT	irT co	^	id"	^ ^	cd	t-T	co"	-d	in co"	i	cs
CMrHf-H	T-l	r-l	f-l	rl	CM	rH	^-1	r-<	r-i	l	r-4
CO 00	00 D” p p p 'M,~H»-«t-C5CM^,CO p p
co" o" of td cc cs o	td id co** cd id cd cm** co co
1—1 T—I	1—1	CM r—I	1—1 1—1 1—<
O^CO^rHr-l^T^CM
-2
"o;
E
5
■§ «
o. 'c
s £


cy
UJ
s
0^
o
J
g
i j
'O
I
ca G >
3 K
tc
G
I Sl
^ 3 o ^ Jr £
Q Pl
Ml
i s
G
2 .£
5 C
"S 2
•I1
at
O 2
S a
■it,
« ™ » 5a O 'K —
s
o
X!
T3
s
o
s ^
E 'S
a; ca » N ^ c a> o
h 'c «
c .54 o
.s t s
£ S o
2 o
>
o
E
T
■g id >
<v VJ
1!
(V
■s s
'O
I 1 ^ 0^0 O W W
> o
£
-	- "ca
's ^ ^
s •§
w
■§
E
2
G
0)
ti)

■*j» m o i—< o ■—< cMcnmci
O O	O	1—<	CM	O	O	O	O	O
~	C0C003 0050105
_	o	o	o	o	o	o	o
i—Ir-Hr-li—<f—
t—«	f-^	i—1	«M	f-^	r-1	»-<
rf<	tT	Tf<	rr	rf«
o	o	o	o	o	o	o
1—1	rH	*H	1—1	i-1	i—4
1717.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, -izvršni sveti skupščin občin, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine obalnih občin ter Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenejo
ANEKS
k družbenemu dogovoru o izvajanju politike
na področju splošne porabe na ravni občin v SB Sloveniji v letu 1883
1.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo glede na določene okvire za splošno porabo po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1983 (Uradni list SFRJ, št. 41/83) izvirni prihodki za splošno porabo v občinah v letu 1983 naraščali v globalu za 3,2 »/o glede na dogovorjeno porabo za leto 1983 in sicer različno po posameznih občinah.
Izvirni prihodki za splošno porabo bodo v posameznih občinah v letu 1983 naraščati glede na strukturni delež izdatkov za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in priznavalnin borcem NOV v dogovorjeni porabi za leto 1982 vključno s prihodki upravnih organov.
2.	člen
Osnova za dogovorjeni obseg splošne porabe za leto 1983, ugotovljena na podlagi 4. in 5. člena družbenega dogovora se bo glede na strukturni delež izdatkov za namene iz drugega odstavka prejšnjega člena povečala takole:
—	v občinah, kjer je znašal delež izdatkov za navedene namene v letu 1982 manj kot 72,10 č/o, se bo osnova povečala za 2 %>,
—	v občinah, kjer je znašal dedež izdatkov za navedene namene v letu 1982 od 72,10 V« do 80% se bo osnova povečala za 3 %,
—	v občinah, kjer je znašal delež izdatkov za navedene namene v letu 1982 od 80% do 85%, se bo osnova povečala za 4%,
—	v občinah, kjer je znašal delež izdatkov za navedene namene v letu 1982 več kot 85 %, se bo osnova povečala za 5 %.
3. člen
Ta aneks se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-127/82
Ljubljana, dne 22. decembra 1983.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana, Izvršni svet
Skupščine mesta Maribor, Izvršni »vet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana
Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Postojna, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske' Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Šmarje, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje in Žalec.
1718.
V zvezi s prvo alineo, prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju ifUradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Kemija za srednje izobraževanje — zvezek Anorganska kemija in zvezek Les, premogi nafta, plin
I
Učbenik Kemija za srednje izobraževanje — zvezek Anorganska kemija in zvezek Les, premog, nafta, plin — ustreza za pouk predmeta kemija v drugem, tretjem in četrtem letniku programov srednjega izobraževanja, in sicer
Anorganska kemija (avtorja prof. dr. Jurij Brenčič in prof. dr. Franc Lazarini) v
VIP:	kmetij ec, veterinarski tehnik, gozdarski
tehnik, rudar in rudarski tehnik, bogat ilec mineralnih surovin in tehnik za bogatenje mineralnih surovin, geovrtalec in geovrtalni tehnik, geološki tehnik, kemik, farmacevt, gumar, keramik, steklar, lesarstvo, gradbinec 2, grafičar, papirniški tehnolog, kuharstvo, zdravstveno varstvo, laboratorijska dela v zdravstvu, zobotehnična dela, učitelj, vzgojitelj, oblikovanje, družboslovno-jezikovna dejavnost, naravoslovna-matematična tehnologija.
Les, premog, nafta, plin (avtorica prof. dr. Aleksandra Komhauser) v
VIP: kmetij ec, veterinarski tehnik, živilec, gozdar, rudar in rudarski tehnik, bogatilec mineralnih surovin in tehnik za bogatenje mineralnih surovin, geovrtalec in geovrtalni tehnik, geološki tehnik, kemik, farmacevt, gumar, keramik, steklar, lesarstvo, gradbinec 2, grafičar, papirniški tehnolog, tekstilni mehanik, tekstilni korifekcionar, tekstilni kemik, usnjarski krznarski tehnolog, galanterijski tehnolog, usnjarski krznarski konfekcijski tehnolog, obutveni tehnolog, kuharstvo, zdravstveno varstvo, laboratorijska dela v izdravstvu, zobotehnična dela, oblikovanje, vzgojitelj, učitelj, naravoslovno-matematična tehnologija.
' II
Učbenik, naveden r prejšnji točki tega sklepa, ke določi za pouk predmeta kemije po programih srednjega izobraževanja.
St SS-87/137-83
Ljubljana, dne 16. decembra 1983.
Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
1719.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika IMF AR O LTTALLANO GIO-CANDO za pouk italijanskega jezika v 3. razredu osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju
Učbenik IMF ARO LTTALIANO GIOCANDO za pouk italijanskega jezika v 3. razredu osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, ki sta ga napisali Lucija Čok m Nada Dellore, se potrdi.
St. SS-87/138-83
Ljubljana, dne 16. decembra 1933.
Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc L r.
1720.
V zvezi s prvo alineo, prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716-80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgoj noizobraževalnih programov, v usmerjenem izobraževanju z dne 23. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR' Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Biologija za srednje izobraževanje — snopič »Razmnoževanje, razvoj, rast«
I
Učbenik Biologija za srednje izobraževanje — snopič »Razmnoževanje, razvei, rast«, ki sta ga napisala dr. Pavel Ličar in dr,- Tone W rab er, ustreza za pouk predmeta biologija v 2., 3. in 4. letniku programa srednjega izobraževanja, in sicer v
VIP kmetij ec, veterinar, živilec, splošni kulturni, vzgojitelj, učitelj — 2. letnik
VIP kuharstvo, zdravstveno varstvo — 3. letnik VIP naravoslovno-matematična tehnologija — 4. letnik
II
Učbenik, naveden v prejšnji točki tega sklepa, se določi za pouk predmeta biologije po programih srednjega izobraževanja.
St. SS-87/136-83
Ljubljana, dne 16. decembra 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
1721.
Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 42. in 43. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 34/81 in 15/83) ter
/
7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, je sprejela Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 11. seji dne 26. decembra 1983
SKLEP
o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva na ravni republike za leto 1984
I
Samoupravne stanovanjske skupnosti, ki so sprejele samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 34/81 in 15/83) bodo v času od 1. januarja 1984 do 31. decembra 1984 nepovratno združevale prispevke iz dohodka in čistega dohodka v višini 0,320 “/o na bruto osebne dohodke udeležencev svojih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za namene sofinanciranja solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva na ravni republike.
Prispevki iz tč. I. so namenski in jih bodo udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih pianov
samoupravnih stanovanjskih skupnosti obračunavali
in plačevali:
1.	prispevek za solidarnost na ravni republike:
a)	po stopnji 0,292 “/• na BOD iz dohodka za gradnjo domov za učence in študente Izobraževalni skupnosti Slovenije;
b)	po stopnji 0,003 < e na BOD iz dohodka za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
2.	prispevek za vzajemnost na ravni republike: — po stopnji 0,025 Vo na BOD iz čistega dohodka
za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji — •Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 26. decembra 1983.
Predsednik Skupščine Zveze
stanovanjskih skupnosti Slovenije
Slavko Uršič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1722.
Na podlagi 32. in 44. člena odloka o poslovnem času (Uradni list SRS, št. 23/82) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 81. seji dne 27. decembra 1983 sprejel
SKLEP
o razporedu dežurnih servisnih delavnic oziroma obratovalnic v letu 1984 v Ljubljani
I
V letu 1984 so v Ljubljani dežurne naslednje servisne delavnice oziroma obratovalnice:
POPRAVILA OSEBNIH AVTOMOBILOV Avto-moto zveza Slovenije, Titova • 138, tel. 987 vsak dan od 7. do 20. ure (vlečna služba in intervencijska pomoč).
POPRAVILA TOVORNIH AVTOMOBILOV IN AVTOBUSOV
ob sobotah od 14. do 20. ure, Integral — TOZD Servo mehanični obrati, Središka 4, Ljubljana, tel. 323-665, 314-388
ob nedeljah in praznikih od 7. do 13. ure, Integral — TOZD Delavnice, Celovška 166, Ljubljana, tel. 557-021, 559-041
ELEKTROINSTALACIJE ob delavnikih od 7. do 21. ure ob sobotah, nedeljah In praznikih od 8. do 20. ure DES podjetje za distribucijo električne energije Ljubljana — TOZD Elektro Ljubljana mesto, Kotnikova 9, Ljubljana, tel. 313-340
FRIZERSKI SALONI
od 2. januarja 1984 do 30. 6. 1984 ob sobotah od 14. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 7. do 13. ure
BRIVNICE IN CESALNICE LJUBLJANA
— Poslovna enota Miklošičeva 1, Ljubljana, tel. 219-227
od 1. julija 1984 do 31. 12. 1984 ob sobotah od 14. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 7. do 13. ure
BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE LJUBLJANA — Poslovalnica Miklošičeva 40, Ljubljana tel. 317-040
VODOVODNE INSTALACIJE ob sobotah od 14. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 7. do 13. ure
januar 1984
PLESEC DOROTEJA, Stari trg 21, Ljubljana februar
SUNTA VINCENC, Pot na Golovec 7, Ljubljana marec
HAJDINJAK MARJAN, Fabianijeva 37, Ljubljana april
VRHOVNIK ALOJ:Z, Cesta Ceneta Stuparja 40, Črnuče maj
STARE JANEZ, Mucherjeva 4, Ljubljana junij
DOLENC MARTIN, Zbačnikova 10, Ljubljana julij
LESAR JOŽE, Poklukarjeva 9, Ljubljana
avgust
KOROŠEC STANE, Cesta v gorice 12, Ljubljana september	,
GVOZDEN MILUTIN, Litijska 113, Ljubljana oktober
DORNIK ANTON, Vlahovi če va 40, Ljubljana
november
KRUŠEČ CIRIL, Stula 3, Ljubljana december
BOSIC JURIJ, Scopolijeva 75, Ljubljana
n
Za dejavnost vodovodnih instalacij in frizerskih storitev ni dežurstev na dan 1. januar, 1. maj in 29. november 1984.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi y Uradnem listu SR Slovenije.
St. 1250/1-83
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta L j ubij ane
Dore Dovečar 1. r.
LENART
1723.
Na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 44-1891/82) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
V	3.	členu	odloka	o davkih občanov v občini
Lenart (Uradni	list SRS, št.	14-700/83) se stopnja
0,50 "/o spremeni na 0,35 °/o.
2.	člen
Prva	točka	druge	alinee	4. člena se spremeni
tako da se stopnja 30 °/o spremeni na 20 %>.
Nadalje se v drugi točki 4. člena stopnja 65 %> spremeni na 55 9/o.
3.	člen
V	6.	členu	se za	prvim	odstavkom doda novi
odstavek:
»Znesek olajšave se valorizira skladno z valorizacijo katastrskega dohodka za navedeno kulturo.«
4.	člen
Za 6. členom se doda novi 6. a člen, ki glasi:
»Davčnim zavezancem iz kmetijstva se prizna posebna davčna olajšava v višini 70,/i od odmerjenega davka, če izpolnjujejo sporazumno dogovorjeno tržno proizvodnjo na osnovi kompleksne kooperacijske pogodbe s Kmetijsko zadrugo Lenart«
5.	člen
Za 8. členom se doda novi 8. a člen, ki glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna- olajšava v višini 5 °/o od odmerjenega davka.«
C. člea
Besedilo 13. člena se spremeni in glasi: »Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
	Osnova		Stopnja V o/.
	do	60.000	21
od	60.000 do	90.000	26
od	90.000 do	140.000	31
od	140.000 do	200.000	36
od	200.000 do	270.000	41
od	270.000 do	350.000	46
od	350.000 do	450.000	51
od	450.000 do	800.000	54
	nad	800.000	57
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
7.	člen
V	točki 16. a člena se črtajo besede: »popravljanje motornih vozil, avtokleparstvo«, v točki c »radio in TV mehanika«.
8.	člen
Za 19. členom se doda novi 19. a člen. ki glasi:
»Zavezancem, ki' opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 °/o celotnega dohodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka.«
9.	člen
V	20. člerili se doda novi drugi odstavek, ki glasi:
»Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove
delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 °/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se davek odmerja.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.«
10.	člen
V	24. členu se pika na koncu člena spremeni v vejico in doda naslednje besedilo: »s tem, da se olaj-
*
šava iz 20. člena zadnjega odstavka v navedeno omejitev ne všteva.«
11.	člen
V	prvi točki 30. člena se za besedami: »od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, »za vejico vstavi naslednje besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanje pošte v odročnih planinskih območjih.«
12.	člen
V	31. členu se med besedi »materiala« in »ali« doda naslednje besedilo: »od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 %> telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.«
13.	člen
Besedilo 33. člena se spremeni In glasi:
»Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
	Osnova		Stopnja v •/•
	do	60.000	21
od	60.000 do	90.000	26
od	90.000 do	140.000	31
od	140.000 do	200.000	36
od	200.000 do	270.000	41
od	270.000 do	350.000	46
od	350.000 do	450.000	51
od	450.000 do	800.000	54
	nad	800.000	57
14.	člen
Za 50. členom se doda novi 50. a člen, ki glasi:
»Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ne presega 400.000 din.«
.	15. člen
Za 56. členom se doda novi 56. a člen, ki glasi:
»Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000.«
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 422-18/64-366
Lenart, dne 26. decembra 1984.
Predsednik 'Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1724.
Na podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82 in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 11-522/83) se v 7. členu določena stopnja davka iz kmetijske dejavnosti za zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov v višini »33 °/o« nadomesti s stopnjo »13 °/e«.
2.	člen
V	drugem odstavku 8. člena odloka se stopnja davka na dohodek iz gozda za zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v višini »40 %>« nadomesti s stopnjo »20 %>«.
3.	člen
V	15. členu se doda za drugim odstavkom nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin, se prizna davčna olajšava v višini .70 °/o davka, odmerjenega od dohodka zemljišč, vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo.«
4.	člen
V	18. členu se doda za tretjim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčno olajšavo, ki znaša 15 °/o od izplačanih nagrad.«
5.	člen
V	19. členu odloka se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše ter v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.«
6.	člen
22. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah;
Ce znaša ostanek	čistega dohodka	stopnja
ngd	do	
	60000	20
6p.Q0Q	90 000	25
uo.oop	140 000	00
140 000	200 000	95
200.000	370.000	40
270.000	350.000	45
350.000	450.000	50
450.000	900 000	54
800.000		57
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.«
7.	člen
V	drugem odstavku 23. člena in v pr\’em odstavku 25. člena se pri davčnih olajšavah v gostinski dejavnosti besedi: »s prehrano« nadomestita z besedilom »s strežba hrane in prenočišči«.
8.	člen
20.	člen odloka se spremeni tako. da s,e glasi:
»Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli za tri leta tahp. Ra gpgša v prvem letu 50 •/», v drugem 30 "/e in v tretjem letu 20 u/o od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodue s posebno odločbo.
V	primeru, da davppa plajšgv^ ne pr,e$.ega 200.009
dmgrjpv. se zavezancem prizna v dveh letih v razmerju 2. L Olajšave dp	Riparjvey se prizn.ajp
v prvem letu.
Vlogo s podatki za priznanje davčne olajšave je treba Vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto v katerem sp Ri}a sreRstva vlpžena.«
9 člen
20. členpp? pdlokg se doda nov, 26. a člen, ki sc glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dod^jpo zaposlijo nove delavce, sc y j.etu za jtalpj-p se davek odmerja, za vsakega dodatno zaposlenega delavca odmerjeni, davek zniža za zn.e^ek. jd ustreza 10 9/o poprečnega enoletnega čiste-' ga pspbnega dflhodjta zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR siflvepiji v preteklem letu.
Davčna »lajšav9 $.e pri^ps Pfld pogajepi, da je Ril noy.o zappslpnj Rejavpc v lelp za katepo se priznava davčna plajšava zappslep najmanj dpvet mesecev. Ce j je zavezane#: RpRatno zaposlil npvega delavca v drugi pniflviej jeta za Iftfpff) se Ravele pRipprja, se davčna olajšavg poR jst-rrii ppgpjf prizna ob pdm.eri za naslednje letp.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavca, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas. niti delavca, ki je nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.«
ID. člen
V	drugem odstavku 28. člena se črta besedilo omejitve olajšave, ki se glasi: »in ne šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v pretpklem letu.s
11.	člen
33. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka iz gospodarskih dejavnosti po določbah od 23. do 31. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 P/o odmerjenega letnega davka s tem, da se olajšava iz 26. a člena za novo zaposlene delavce v navedeno omejitev ne všteva.«
12.	člen
V	prvi točki prvega odstavka 36. člena odloka, s katero je predpisana 100,o stopnja davka po odbitku, se za besedami »knjig revij in podobno« vstavi besedilo: »od‘ dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih,« in črta besedilo: »ter pd dohodkov, ki jih Rp^ežejp lOpiVo invalidi — paraplegiki. pP spravljajo rpčng dela prekp ofganizapij zRruženegg Reja «
V	drugem oRstavku 36 člena, v katerem so našteti Rphpdki od katerih se davek po odbitku ne plačuje. ge na koncu stavka doda besedilo »ter od dohodkov. jci jih dosežejo invalidi s 100 °/o telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo rppna dela preko organizacij združenega dela.
13.	člen
37. člen odloka se spremeni tako. da se glasi:
»Zavezanci davka 'z poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ce zna$a ostanek	čistega dohot ka	stopnja v «/„
nad	do	
	60.000	20
60.000	90.000	25
90.000	140.000	30
140.000	200.000	35
200.000	270 000	40
270.000	350.000	45
350.300	450.000	53
450.000	800.000	54
soo.pop		57
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.«
14 člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 010-5/82-5
Ljubljana, dne 26. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Emil Šuštar 1. r.
1725.
Na podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43-544/83) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od pro-
meta proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 17-383/76,	20-991/76,	23-1495/77, 2-195/79,
7-517/80, 40-539/81, 11-624/82 in 2-139/83) se v tarifi, ki je sestavni del odloka, tarifna številka 2 spremeni tako, da se glasi:
»Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek:
—	po stopnji 15 e/o, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave,
—	po stopnji 10 °/e, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave.
Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če škoda presega 50 °/q vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustrezpih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke.
Davčni zavezanec je prodajalec vozila.« 2 3
2.	člen
V	prvem odstavku tarifne številke 2. tarife se
1.	točka spremeni tako, da se glasi:
»1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z Več kot 50 %) domačih surovin, računano po vrednosti:
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 °/o«
Opomba k tarifni številki 2 tarife se spremeni tako, da se glasi:
»1. Davčna osnova za alkoholne pijače je:
-r- za gostinske organizacije združenega dela in ža samostojne gostince — nabavna cenp z vsemi stroški, ki jo bremenijo,
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka.
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plaču-, je od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proiz-
vodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem bre* dodatka drugih snovi in primesi.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St 010-6/82-5
Ljubljana, dne 26. decembra 1983.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Emil Šuštar 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1726.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16-924/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1391/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/89) je Skupščina občine Ljubljana Moste7Polje na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 Sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 12-574/83) se v tretjem odstavku 6. člena stopnja »33 °/o« nadomesti s stopnjo »13 "/o«, vejica nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta.
2.	člen
V	drugem odstavku 8. člena se. stopnja »40« nadomesti s stopnjo »20 %>«.
3.	člen
V	16. členu se doda za četrtim odstavkom nov, peti odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin, se prizna davčno olajšavo v višini 70*/e davka odmerjenega od dohodka zemljišč vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo.«
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek.
4.	člen
V	18. členu se doda za prvim odstavkom nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem za davek iz kmetijstva, kj imajo učence in študente na proizvodnem d°lu oziroma delovni praksi, se prizna davčno olajšavo, ki znaša 15r/e od izplačanih nagrad.«
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
5.	člen
V	19. členu se na koncu prvega odstavka piko nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.«
V	četrtem odstavku 19. člena se besede »četrtega, petega, čestega in sedmega zamenjaj^ z besedami: »petega, šestega, sedmega in osmega.«
K	6. člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, pla-
čujejo davek od njih stopnjah:	ostanka čistega	dohodka po nasled-
Ostanek čistega	dohodka v din	stopnja
nad	do	V •/«
-	60.000	20
60.000	90.000	25
90.000	140.000	30
140.000	200.000	35
200.000	270.000	40
270.000	350.000	45
350.000	450.000	50
450.000	800 000	54
800.000		57
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.«
7.	člen
V	drugem odstavku 23. člena se besedi: »s prehrano« nadomestita z besedilom: »s strežbo hrane in
prenočišči.«
8.	člen
V	drugem odstavku 25. člena se besedi: »s prehrano« nadomestita z besedilom: »s strežbo hrane in prenočišči.«
9.	člen
Tretji odstavek 26. člena se črta.
Četrti in peti odstavek tega člena postaneta tretji m četrti odstavek.
10.	Sen
Za 26. členom se doda nov, 26. a člen, ki se glasi:
»Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek 10e/» poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčno olajšavo se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčno olajšavo, v delovnem razmerju 'pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčno olajšavo pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne ,šte-je delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
11.	člen
V	drugem odstavku 28. člena se za besedo »sredstev« vejico nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa
se črta.
12.	čen
Na koncu 32. člena se črta pika in doda naslednjo besedilo: »s tem, da se olajšavo iz 26. a člena v navedeno omejitev ne všteva.«
13.	člen
V	1. točki prvega odstavka 40. člena se za besedami: »knjig, revij in podobno,« vstavi besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih,« in črta besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.«
V	drugem odstavku 40. člena se za besedo »postojanke« postavi vejica in doda besedilo: »od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 °/o telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe.«
14.	člen
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti), ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ostanek	čistega dohodka v din	stopnja v o/o
nad	do	
	60.000	20
60.000	90.000	25
90.000	140.000	30
140.000	200.000	35
200.000	270.000	40
270.000	350.000	45
350.000	450.000	50
450.000	800.000	54
800.000		57
Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poldic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.«
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 422-1/83-01
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r. •
1727.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16-924/82), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43-544/83) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24-1622/77, 30-1763/78, 7-531/80, 10-547/81, 11-633/82 in 5-244/83) se v tarifi, ki je sestavni del odloka, tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi:
»Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani ali zasebno pravne osebe, se plačuje posebni občinski davek:
—	po stopnji 15 Vo, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave,
—	po stopnji 10°/», če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave.
Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če obseg škode presega 50 °/o vrednosti vozila.
Zavezanec uveljavlja oprostitev s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika vozila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke.
Zavezanec za davek je prodajalec vozila.« 2
2.	člen
V	prvem odstavku tarifne številke 2 tarife se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 °/o domačih surovin, računano po vrednosti:
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6°/o
Opomba k tarifni številki 2 tarife se spremgni tako. da se glasi:
»1. Davčna osnova za alkoholne pijače je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo,
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka.
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 010-3/83-01
Ljubljana, dne 27. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
1728.
Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 12/83) se 7. člen spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 13 %>.«
2.	člen
V	drugem odstavku 8. člena se stopnja 40 Vo nadomesti s stopnjo 20 °/o.
3.	člen
Za četrtim odstavkom 15. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin, re prizna davčno olajšavo v višini 70 Vo davka odmerjenega od dohodka zemljišč vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo.«
4.	člen
Za tretjim odstavkom 18. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
• »Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15°/o od izplačanih nagrad.«
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
5.	člen	•, ' •
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ce znaša	ostanek čistega dohodka dinarjev	stopnja v •/ .
nad	do	
	60.000	20
60.000	90.000	25
90.000	140.000	30
140.000	200.000	35
203.000	270 000	40
270.000	350.000	45
350.000	450.000	50
450.000	800 000	54
803.000		57
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.«
6.	člen
Na koncu drugega odstavka 23. člena se črta pika in doda naslednji besedi: »in prenočišči.«
7.	člen
Na koncu prvega odstavka 25. člena se črta pika in doda naslednji besedi: »in prenočišči.«
8.	člen
26.	člen se spremeni'tako, da se glasi:
»Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50 "/o, v drugem 30 °/o in v tretjem letu 20 °/o od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Na posebno vlogo zavezanca se lahko prizna davčna olajšava v prvem letu 100 °/o od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Kolikor zavezanec v prvem letu ne more v celoti koristiti davčne olajšave, se mu lahko za preostali del prizna v drugem letu. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.«
9.	člen
Za prvim odstavkom 29. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 •/• poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bh novozaposleni delavec v letu, za katero se prizna
davčna olajšava, v delovnem razmerju najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.«
10.	člen
Na koncu 33. člena se »pika« zamenja z »vejico« in doda besedilo'; »s tem, da se olajšava iz drugega odstavka 29. člena v navedeno omejitev ne všteva.«
11.	člen
V	1. točki prvega odstavka 37. člena se za besedami »knjige, revije ipd.« vstavi besedilo: »o dohodku zbiranja prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih« in črta besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi — parapleg-id, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.«
V	37. členu se v drugem odstavku »pika« zamenja z »vejico« in doda besedilo: »od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 %> telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.«
12.	člen
Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejdnskem dohodku plačujejo davek cd ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ce žnaša	ostanek čistega dohodka dinarjev	stopnja v •/•
nad	do	
	60.000	20
60.000	• 90.000	25
90.000	140.000	30
140.000	200.000	35
2C0 000	270.000	40
270.000	350.000	45
350.000	450.000	50
450.000	800.000	54
800.000		57
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1954.
St. 422-1902/83
Ljubljana, dne 21. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
1729.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) m 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela
odlok
o spremembi odloka o posebnem občinskem
prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Prvi odstavek tarifne št. 2 odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/78, 30/78, 6/80, $6/81 in 8/82)*se spremeni in se glasi:
Tarifna številka 2
Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter - motornih koles z delovno prostornino nad 125 ccm, ki jih občani ali civilno pravne osebe prodajajo:
V	roku do enega leta od prejšnje nabdvč se plača posebni občinski prometni davek po stopnji 15 u/o,
—	v roku od enega dd dveh let od prejšnje nabave se plača posebni občinski prometni davek po
stopnji 10'Vt.
2.	člen
V	tarifni številki 3 se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 5D<Vo iz domačih surovip, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove:
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6 °/o.«
Pod opombo se v 1. točki črtata prvi in drugi stavek. Tretji in četrti stavek postaneta prvi in drugi.
3.	člen
Ta odlok začhd veljati osmi dan po objavd v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984
St. 421-86/83
Ljubljana, dne 21. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik Maka Klanšek L r.
SLOVENSKE KONJICE
1730.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. Členu zakona o obdavčevanju proizvodov Ih storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 169. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 23’82) v skladu ž
21.	členom zakona o posebnem republiškem davku Od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o na-
činu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list ŠRS, št. 54/72, 14/73, 45/73, 29/75, 15/76, 31/76, 18/7'f, 23/77, 28:78, 25/79, 39 81 in 45/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega žbbfa dhg 27. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov ih dd plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 13/78, 7/80, 11/81, 11/82 in 7/83) se v tarlini številki 2 prvi odstavek spremeni in se na novo glasi:
Od novih rabljenih motornih vozil ter motornih koles ž delovno ptbstbrhihd rtititorja haid 125 ccm. stečaje daVka so različne glede ha čaš od nabave do
prodaje in znašajo:
1.	če je vozilo ptddaho pred potekom enega leta od nabave znaša davek 15 °/o.
2.	Če je vozilo prodano po-poteku enega leta do dveh let od nabave, znaša davek 10 °/o.
2.	člen
V	tarifni .številki 3 se v prvem odstavku črtajo prva ih 'druga allhea in 'se VstaVi nova alihea, ki se glasi:
— od vina, viriskbsadhih pijač ih penečega vina 6 č/o od Vrednosti.
Uti d Opombo Št. 1 tar. št. 3 se Prvi in drugi od-stevek črtata in se vstavi no Vi odstavek, ki Se glasi:
Ddvčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca — Uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami uporabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Uri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osndva nabavna cena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu S$tŠ, upodablja pa 9* od L 1. 1Š84 dalje.
St. 423-3/80-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1731.
Na podlagi določil 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 19. seji zbora združenega dela in na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o davkih občanov
1.	člen
V	4. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/83 in 35/83) se stopnja 0,5 nadomesti s stopnjo 0,35.
2.	člen
V	5. členu se pod točko 1 za ostale zavezance v prvi skupini katastrskih občin stopnja 42 °/o nadomesti s stopnjo 32°/o, v drugi skupini katastrskih občin se stopnja 38 č/o nadomesti s stopnjo 28 %>, v tretji skupini katastrskih občin se stopnja 35 %> nadomesti s stopnjo 25 %> in v četrti skupini katastrskih občin se stopnja 32,5 °/e nadomesti s stopnjo 22,5 “/e.
3.	člen
12. člen se spremeni in se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki v sodelovanju s kmetijsko zadrugo pridelujejo sladkorno peso, pšenico ali oljno repico, se za stimulacijo priznava posebna olajšava, ki znaša 1.500 din po hektarju zasejanih površin s temi kulturami, vendar skupna olajšava po tem členu ne sme presegati 70 °/o odmerjenega davka.	>
Kmetijske zadruge so dolžne predložiti občinski upravi za družbene prihodke Slovenska Bistrica najpozneje do 15. maja vsakega leta podatke o tem. kateri davčni zavezanci in kolikšne površine so zasejali s temi kulturami.«
4.	člen
V	17. členu se razponi osnov in stopnje davka nadomestijo z naslednjimi razponi osnov in stopnjami davka: 5
	Osnova		stopnja v •/•
nad		do	
		60.000	21
60.000		90.000	26
90.000		140 000	31
140 000		200.000	36
200.000		270.000	41
270.000 ,		350.000	46
350.000		450.000	51
450.000		800.000	54
800.000			57
5.	člen
V drugem odstavku 18. člena se besedilo »zavezanci gostinske dejavnosti pa 50 %> letnega prihodka s prehrano« nadomesti z besedilom »zavezanci gostinske dejavnosti pa več kot 40 %> celotnega prihodka s
strežbo hrane in prenočišči«.'
6.	člen
Za 21. členom se doda nov 21. a člen, ki se glasi:
»Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10°/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta. za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna pri odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje,« •
7.	člen
V 27. členu se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »S tem, da se olajšava iz 21. a člena v navedeno omejitev ne všteva.«
8.	člen
Besedilo 1. točke 34. člena se spremeni in se glasi:
»po stopnji 10 %> od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planskih območjih^ od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, ter od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti.«
9.	člen
Besedilo 35. člena se nadomesti z besedilom:
»Dohodki, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke, dohodki, ki jih dosežejo invalidi s 100 °/o telesno okvaro, dohodki, ki jih dosežejo osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, dohodki, doseženimi z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, dohodki, doseženimi s spravilom kmetijskih proizvodov in dohodki od opravljanja storitev za krajevne skupnosti so oproščeni plačila davka po odbitku.«
10.	člen
Spremeni se 49 člen odloka tako, da se glasi:
»Vrednost stavbe oziroma prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se ugotavlja na podlagi davčne napovedi po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81).
Obrazec davčne napovedi iz prejšnjega odstavka tega člena predpiše občinska uprava za družbene prihodke.«
11.	člen
Za 58. členom se doda nov 58. a člen, ki se glasi:
»Zavezanci davka od premoženja so dolžni vložiti napoved do 31. januarja 1984.«
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St 1/1-422-2/83
Slovenska Bistrica, dne 21. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1732.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1., 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/82 in 21/83) na seji zbora združenega dela in zb_>ra krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, “Št. 10/80, 10/81, 11/82 in 11/83) se v 3. členu stopnja »0,5 »/o« nadomesti s stopnjo »0,35 %>«.
2.	člen
V	zadnjem odstavku 9. člena se stopnja »30« nadomesti s stopnjo »15«.
3.	člen
V	drugem odstavku 10. člena se stopnja »45« nadomesti s stopnjo »25«.
4.	člen
Za 12. a členom se dodata nova 12. b in 12. c člen, ki se glasita:
»12. b člen
Za rejo vsakega konja, ki je vpisan v vojaško evidenco, se prizna po preteku leta olajšava pri davku iz kmetijstva v znesku 1.000 dinarjev. Olajšava se prizna pri odmeri davka za naslednje leto. Seznam zavezancev, ki jim pripada olajšava p-edioži občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo vsako leto do 15. decembra.
12. c člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo obveznosti setvenih planov in organizirano od-
dajajo svoje tržne viške (na osnovi pogodb) goveda, prašiče, žito in mleko, se davek iz kmetijstva znižaj in sicer:
a) goveda	— živa	teža:		
Če znaša KD negozdnih zemljišč dinarjev		če odda od 1.000 do 2.000 kg	od 2.000 do 4.000 kg	nad 4.000 kg
		Znižanje davka za •/•		
do 4.000		30	40	50
od 4.001 do	10.000	20	30	40
nad 10.000		10	20 s	30
b) prašiči	— živa	teža:		
Če znaša KD negozdnih zemljišč dinarjev		če odda : od 1.000 do 2.000 kg 1	od 2.000 do 3.000 kg	nad 3.000 kg
		Znižanje davka za V«		
do 4.000		30	40	55
od 4.001 do	10.000	20	30	40
nad 10.000		10	20	30
c) žito:
	<5		
	Si		
Ce znaša KD	s*5«?	M	W5
negozdnih zem-	§f§	- 33.	g
Ijišč dinarjev			5
	-o ro' o O C'O	X3 O 0*0	Iti C
Znižanje davka za %			
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.0000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
d) mleko:			
	c		
	ss		
\			
Če znaša KD			
negozdnih zemljišč dinarjev	oddana najmanj do 7.500 1	od 7,500 do 10.000	o •o tti c
Znižanje davka za •/«			
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za oddane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi do 30. januarja za preteklo leto organizacija, s katero zavezanec sklene pogodbo.
5.	člen
16.	člen se spremeni tako. da se na novo glasi: »Stopnje davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki presegajo osebni dohodek po
10.	členu zakona o davkih občanov, znašajo:
	osnova dinarjev		stopnja v »/e
		do 60.000	20
od	60.000	do 90.000	25
od	90.000	do 140.000	30
od	140.000	do 200.000	35
od	200.000	do 270.000	40
od	270.000	do 350.000	45
od	350.000	dp 450.000	50
od	450.000	do 800.000	54
		nad 800.000	57
6.	člen
V	19, členu se za prvim odstavkom dodajo novi drugi, .tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»Zavezam em davka, ki so dodatno zaposlili nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za 10 »/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas. niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.«
Sedanji 2.. 3. in 4. odstavek postane 5., 6. in 7. odsta\6 7 8 9ek.
,	7. člen
V	20. b členu se 1. odstavek spremeni in se glasi:
»Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost
in dosežejo več kot 40 °/» celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini do 30 %> od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata.«
8.	člen
V	20. c členu se v drugem odstavku črta zadnji stavek.
9.	člen
Za 20. c členom se dodajo novi 20. d, 20. e in 20. f členi, ki se glasijo:
»20. d člen
Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila:
— višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od 60 0/o poprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu- za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, oziroma ne more biti nižji od 30 °/o poprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah deja\'nosti za zavezance,
ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Dohodek je lahko nižji le po kriterijih določenih v 20, e členu tega odloka;
—	predvideni čas oziroma .obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu, poprečni bruto osebni dohodek se upošteva sorazmerno s številom delovnih dni, v katerem bo zavezanec opravljal dejavnost; čas rednega letnega dopusta ne vpliva na višino bruto osebnega dohodka;
—	višina skupne stopnje prispevka in davkov, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davke pd osebnega dohodka delavcev do višine, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov, zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku.
20. e člen
Za odmero davka v pavšalnem letnem znesku se osnova iz 20. d člena lahko zmanjša po naslednjih kriterijih:
• a) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti — nad 55 let ženske, oziroma 60 let moški za 30 °/o,
—	nad 60 let ženske, oziroma 65 let moški za 50%;
b) če je delovna sposobnost zavezanca zmanjšana zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti, pod pogojem, da še ta kriterij ni bil upoštevan — za 25 %.
20. f člen
Dohodek, ki se upošteva pri odmeri davka v pavšalnem znesku, je lahko višji od dohodka, določenega v 20. d členu tega odloka, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja, primerjave z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da bo dohodek višji.
Za dohodek po tem členu in dohodek po napovedi za odmero davka se šteje, da so kriteriji iz 20. d člena ter predvideni čas, oziroma obseg opravljanja dejavnosti že upoštevani.«
10.	člen
V	1. točki 21. člena se za besedo »dejavnosti« postavi pika in se črta naslednje besedilo: »ter dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.«
V	tretjem odstavku 21. člena se na koncu pika črta in se doda naslednje beseddo: »ter dohodkov, ki jih dosežejo invalid' s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
St. 422-3/83-1
Šmarje pri Jelšah, dne 22. decembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbck, inž. 1. r.
t
1733.
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
Stran
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela •
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
. V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 10/80. IG 81, 13'82 in 8/83) se tarifna številka 1 a spremeni in se na novo glasi:
»Tar. št. 1 a
Od rabljen'h motornih vozil- ter motornih koles z delovno prostornino motorja hud 125 ccm se plača davek, in sicer:
__če se izvrši prodaja' pred potekom 1 leta od
nabave 15 °/o
— če se izvrši prodaja po preteku 1 leta do 2 let od nabave pa 10	,
2.	člen
V tar. št. 2 se v 1. točki 1. in 2. alinea združita in se zneska ->4,00«, oziroma »3,C0« dinarjev nadomestita s stopnjo »6 °/o«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po obiavi v Ura j-nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja lOCl.
dalje.
St. 421-1/83-1
Šmarje pri Jelšah, dne 22. decembra 1093.
1710.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev
po uradni dolžnosti ob Novem letu 1984	2495
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1711.	Odlok u določitvi pristojnega organa za izdajanje potrdil za oprostitev polaganja depozita na dinarje,
ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije 2496
1712.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun 2497
1713.	Odlok o dopolnitvah odloka o načinu vrednotenja
in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost	2497
1714.	Od-ok o intervencijah v proizvodnji hrane v letu
1984	2498
1715.	Dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu	1931	2493
171C. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohgdka v 1984. letu	2505
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1717.	Aneks k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v
SR Sloveniji v letu 1983	2521
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1718.	Sklep o ustreznosti učbenika Kemija za srednje
izobraževanje — zvezek Anorganska kemija in zvezek Les, premog, nafta, plin	2522
1719.	Sklep o potrditvi učbenika Imparo L’italiano gio-
cantio za pouk italijanskega jezika v 3. razredu osnovnih šol s slovenskim učnfm jezikom na narodnostno mešanem območju	2322
1720.	Sklep o ustreznosti učbenika Biologija Za srednje
izobraževanje — snopič »Razmnoževanje, razvoj, rast«	(	2522
1721 Sklep o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva na ravni republike za leto 1984	2522
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnhek, inž. 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1703.	Odlok o soglasju In o pristopu k sklenitvi družbene-
ga dogovora o temeljih strategije tehnološkega razvoja v SFR Jugoslaviji	2493
1704.	Odlok o ustanovitvi, nalogah Ih sestavi Komisije Skupščine SR Slovenije za proučevanje in razvijanje metod in načinov ter pogojev delegatskega odločanja v Skupščini SR Slovenije in o izvolitvi
predsednika in člano.v Komisije	2493
1705.	Odlok o imenovanju predsednika Sveta za družbeni sistem informiranja SR Slovenije	2494
1706.	Odlok o razrešitvi in Izvolitvi članov v odborih
Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR	Slovenije 2494
1707.	Odlok o razrešitvi in imenovanju člana Sveta Narodne banke Slovenije	2495
1708.	Odlok o razrešitvi in imenovanju Člana Sveta Službe družbenega knj:	vodstva v SR Sloveniji	>2195
1709.	Odlok o razrešitvi sodnice Višjega sodišča v Ljubljani	2495
1722.	Sklep o razporedu dežurnih servisnih delavnic oziroma obratovalnic v letij 1984 v Ljubljani	2523
1723.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih	občanov	v občini Lenart	252£
1724.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih	občanov	(Ljubljana Bežigrad)	2525
1725 Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Bežigrad)	2527
1726.	Odlok o »premembah in dopolnitvah odloka o davkih	občanov	(Ljubljana >Ioste-po1je)	2327
1727.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje)	2529
1728.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Ljubljana Vič-Rudnik)	2529
1729.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem Idavku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 2531
1730.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice)	2531
1731.	Odlok o spi omembi odloka o davkih občanov (Slovenska Bistrica)	2532
1732.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah)	2533
1733.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občin-
skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah)	2533
(rsjubilški lit zvezni zakon o prekrških)
Sredi poletja 1983 je bil sprejet novi republiški zakon o prekrških. Čeprav gre za nov zakon, kar bi kazalo na to, da gre tudi za novo ureditev, za nove sistemske rešitve, je novi zakon sprejel vse bistvene novosti in sistemske rešitve, kakor jih je oblikoval že zakon o prekrških iz leta 1977, sočasno pa je skušal uveljaviti spoznanja in izkušnje naše zakonodajne in pravosodne prakse ter teorije, ki sprejemajo za temeljno smer zakonodajnega urejanja prekrškov zagotavljanje večje stopnje pravnega varstva človeka in občana. Da bi bila zbirka čimbolj uporabljiva v neposredni praksi, je dodano tudi neuradno prečiščeno besedilo zveznega zakona o prekrških s katerim se kršijo zvezni predpisi.
Pomembne značilnosti novega zakona« je avtorica dr. Alenka Selihova podala v uvodniji pojasnilih.
Cena: 320 din
Delo dr. Marijana Pavčnika obravnava teoretično zahtevno tvarino, ki ima hkrati tudi praktični pomen. Predmet avtorjevega proučevanja so formalni viri prava v jugoslovanskem pravnem sistemu, med katere uvršča ustavo, zakone, uredbe, samoupravne splošne akte, moralo in takoimenovane družbene standarde. Potem ko avtor v uvodnem poglavju ugotovi tesno povezanost in medsebojno vplivnost materialnih in formalnih pravnih virov, posveti osrednjo pozornost poglavitnim vrstam formalnih virov prava — tako tistim, ki nastajajo organizirano, kot tistim, ki kot družbena pravila nastajajo spontano — njihovim značilnostim in njihovim medsebojnim razmerjem. Na koncu se ukvarja še s sodbo kot aktom, ki ustvarjalno dograjuje pravo in ga ne šteje med formalne vire prava. Avtor pa ni osvetlil le teoretične specifičnosti, ki so lastne formalnim virom prava v okviru jugoslovanskega pravnega sistema, ampak je tudi nakazal rešitve, kako preseči probleme v neposredni praksi, s katerimi se srečujejo tisti, ki formalne vire prava oblikujejo in potem te vire prava tudi sami uporabljajo.
Zato bo to delo zelo dobrodošlo zlasti pravnikom in drugim, ki se ukvarjajo z noipotehniko in ki nemalokrat nalete na probleme, ki jim jih bo pomagalo razrešiti omenjeno avtorsko delo.
Cena: 720 din
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomSlč vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 850 din. Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo te mesec dni pc izidu vsake številke — Uredništvo m uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 - Poštni predal 379/vu - Telefon direktor uredništvo, se kretar. šef računovodstva 224 323 prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 - Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št 421-1/72