Meiet&reaje za našo betiocmost. Jugoslarvija je eačela skrbeti tudi Nemce in Madžare. Oboji so se začeli zadnje dni z vcliko vneino brigati za vprašanje, kaj bo z Jugoslovaii. NemSJri listi so polni člankov, brzojavk in časnikarskih domnevanj o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. — Nemce ,>osnemajo Madžari. Znani železn mož Tisn. roma sedaj po naših južnih kraiih in ,,študira"% knj bo z Jugoslovani.. Oboji, Nemci m Aiadžari, so si e dini v tem, da je treba nekaj storiti za rešitev ]ugo stovansktga vprafianja. A kako? Da bi združili vse Jugoslovane v samostojno državo, kakor zahteva naSa deklaracija, to jim še ua raisel ne jridt1. Skovali so drug načrt. K Hrvatski hočejo priklojuti Dalma oijo, Bosno in Hercegovino in tako ustanoviti tako zvano ,,V«liko Hrva.tsko," Kitj bi storili z našimi sloTrenaBiimi pokrajinomi, nt pov«]o. Madžarski listi vedo poročati, da bo na ftelu nove Velike Hrvatske sto pil nek a^-strijski nadvojvocta. Kdo so možje, ki rešujejo se«taj 'Jugoslovane?? Madžara grol Tisa in minisirski i^redsedaik Wekerle ter avstro-ogrski skuimi linaačni minister baron Spicmiltr. Wakerle in Spicmiler sta bila pri cesar ju, s katerim sta se posvetovala o rešitvi jugoslovansfcega vpraSa:ija. gpicmiler se je podal za 4 tedne v Sarajevo, kjer se mudi tudi Tisa. A\"Btrijski nemški državniki prodajajo sedaj Dalmacijo. Bosno, Herce govino s Hrvatsko in Slavonijo vred Madžarom, samo da bi prep-rečili ustanovitev velike Jugosflavije , kakor jo zahteva troimeni jugoslovanski narod. Nas iatenujeio izdajalce. ker se hoSemo osvoboditi suženjstva in tujega gospodstva. Sami pa prodaja}o avst rijsko la^t oholim Madžarom, Kje &o torej izdajalci? Tisa je v Sarajevu sifibo naletel Telo nasprotrjika velike Jugoslavije dr. P^ar in dr. Vanoas sta se izjavila proti zedinjenju Bosne z Ogrsko. To bi pomenilo jogin Hrvatov. Muslimana dr. Spaho iD dr. Hrasnica pa sta slovesno povdarjala edinost tro unenega jugoslovanskega naroda in sta zahtevala t imenu Bosancev ustanovitev samostojne jugoslovan ske države, Povdarjala sta, da vedno bolj ginevajo nasprotstva med Srbi in muslimani, Soboto popoldne je posebno odposlan&tvo bosanskih Hrvatov odločno agovarjalo Tisi, ker je zavračaJ hrvatske zahteve. V Dubrovniku se je grof Tisa pogovarjal s škofom, poslanmn Cingrijo in z dmgimi dubrovniškimi veljaki. A odpeljal se je praznih rok na Duna), kjer j« poročal cesaj-.ju o svojih mešetarskih neuspeliih. K Slovencera niti ni upal priti, ker je že naprej vedel, da bi se Slovenci sploh ne maraij pogajati ž njim . Mar^žari \v tudi Nemci nimajo nrav nobens bestd« gpvoriti pri ustanovitvi fugoslaTije! To bomo opra rili tudi brez njih! Gosfoda kupguje in prodmja, m«Setari in gliha za Jogoslovane, kakor ea mrtvo blago. Naroda nikdo na vpraSa, Ce bi se hotel upreti modrosti drža\inikoT a mu pripravljata Duuaj in Budimpešta nova preganJLiMjU iii nas liočeta s silo najjraviti srečne. Toda ti načrti so ae bodo obnesh,' Ves naš liarod. odkiaiiju Špicmilerje. Tise. Wekerle in Hus&areke kot svoje rešitelje in ni je jugoslovauske pok^ine, ki bi teni čudnim državnikom že danes ne klicala svojega o gor5e;;ega: Tako ns gre! Položaj je danes sledec: Ogromna večina prebnalstva v Bosni in Heroegovini z vsemi svojimi po.štenimi voditel.i odklauja vsako dplno rešitov iji zftMeva združeMje s Hrvati in Slovenci; vsa Slovenija stoji kakor en mož za j)rogramora. ki je oz:iačen v n»Ł »ajMiški dtklaraciii, D*lmiaioija, ki jo hočeio izvabiti z oW.iilx>, da bo sedaj uresuičo^a njena stara zahteva ;o nJeMiiijePju s HrvatBko. pravi soglasno , da-je vojna vrgla star» državnopravne prograioe in da je na njihovo mesto postasvil* 1« en velik program ujedinjenja eeiokupnega naroda in njega svobode.. A tudi v Banovini ni narodnega človeka. ki bi smatral dunajske in budimpeštanste nafirt« rredr.e, da ni se govorilo o njih. Naši državaiki so kar zm«S*ni. Znano i.im j« , da ves jugeslovanssd rod zahteva zedinjenje vseh Jugoslovanov v veliko samostojno držftvo, v kateri ne bi imeli Madžari in Nemci nifiesar govoriti, iSti smo edini, a naši nasprotniki se kavsajo in ravsaio. Na dfugi strani pa bega Nemce in Madžare tudi zahteva ameriškega predsednika Wilsona in njegovih zaveznikov, da se mora dati narodom svoboda in pa pravica samoodločevanja. Eno je gotovo: Bliža se najn svobode dan. A ne take svobode', kakor si .j<o misli;o Nemci in Madžari, temveč dan, ko bo Jugoslovan sam svoj gospo dar na svoji jugoslovanski zemlii. Naj nas skušajo 5?e'dai ločiti Slovenoe od Hrvatov in Hrvaie txl Srbov, gotovo je kot beli dan, da ie ves sovTažni ofi or proti združen.;u Jugoslovanov zaman in da se bLia z velikimi koraki onn srečna ura. ko bomo Jugoslovar.i dobili svojo ,opolno Jugoslftvijo. V tem unanju pojdimo krepko na delo.