_ _ Рожижжм jtorfflža KM КдГдшапкпБо(е Uprava Elagenfurt, Poetfaoh 115 / Orednlfltvo т Klag«nfurta / Naročnina (вв plača naprej) meeefino * dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 sa domaSalee) / Odjavo naroCbe tega Usta za prihodnji meaeo iqnrava mamo pismeno In te do 26. tekočega meoeca / Oglasi RM 0,06 sa milimeter stolpec Stev. 97. Kraiirtrarjc, •. decembra 1943L 2. Zresioba Reidin se nagra|u|e Veliko socialno delo m Gorenjsko Ganleilcr dr. Rainer pri veliki manifeslaciji obratov v Altlingn - Izpolnitev v Krainbnrgn dane obljube - Oznanilev velikih socialnih izboUSanI za delavce in nameščence na Gorenjskem Igodnosl z novo nredilvI|o socialnega zavarovania - Zboljšanje dajatev v reninem zavarovanju Blagajna za slaroslno preskrbo za vse delavce in nameščence Kranjske industrijske družbe ABUng - Jauerburg je nudil v nedeljo sliko veličastnega naetopo. Vsi gorenjski obrati eo poslali odposlanstva na veliko manifestacijo, ki se Je vrSlla ob 10. url v dvorani tvomlc« Kranjsko industrijske družbe. Velika dvorana, okrašena s sliko Fiihrerja in zastavami Reicha Je Imela svečan videz. Na pročelju je bil trak z reki, ki Je s svojim napisom: »Kdor ima prav, temu ni treba ukazovati, njega ubogajo vsi!« izražal misel naclonaJsociallstlčne obratne diupnostl. Ob zvoldb koračnice, Id jo je Igrala tovarni-Ska godba KIO, je vstojrfl v dvorano Gauleiter dr. K a i n e r, e svojim osebnim spremstvom in predstavniki stranke, države in oborožene sile. Stellv. Gauleiter in Gauobmann Frledrlch T h i m e 1 je otvorll velemanlfestaoijo In pou- Pogled na govorniški' oder, ki je okraSen z zastavami Reicha in dopisjem Fiihrerja. dai-ll, da Je vsali, ki drži z Reichom, za to tudi nagrajen. Z uredb:uni, ki Jih Gauleiter danes oznanja se izpolnjuje obljuba, Id jo jo objavil v svoji proklaniaciji v Krainburgu. Nato je povzel besedo Gauleiter dr. Rainer In govoril tisočem, ki so se bill zbrali na vele-apelu. Njegov govor se glasi; Možje in žene Gorenjske! Vlada nemškega Reicha je od prevzema oblasti po Adolfu Hitlerju storila vse, da bi vzdrževala z državo Jugoslavijo miroljubne in prijateljske odnošaje. FUhrer nI imel nikoli namena, jugoslovansko državo kakor koli oškodovati ali ji kaj vzeti; nasprotno, pripravljen je bil priznavati v letu 1918 s silo ustvarjene mi-je In vzeti nase pri tem bolečo odpoved na etara nemška državna tla. V Beogradu pa prijateljsko zadržanje Fuhrerja nI našlo povsod razumevanja. Medtem, ko so razumni politiki v prijateljstvu z Nemčijo videli tudi garancijo za sigurno bodočnost Jugoslavije, so stali častihlepni gene-Derall in panslavlstični hujskači vsem prijateljskim ponudbam Reicha že od začetka sovražno nasproti. Z začetkom velike odločilne borbe v letu 1939. so se ta nasprotja v Jugoslaviji Se Poostrila. Velikanske zmage nemške vojne sile ®o potisnile nemAko-sovražne hujskače začasno ■v ozadje. Vlada v Beogradu, oprta na zaupanje kneza namestnika, se je odločila stopiti na stran Nemčije in se udeležiti nove evropske ureditve, kt je bila, ustvarjena po volji mladih revolucionarnih narodov, vedno bolj vidna. Istočasno je poostrilo internacljonalno žldovstvo svoja Prizadevanja, In pomočpikl Intemacljonalneg« boljševizma In plutokraelj* = m v zadnji minuti zadali vse podkope. Vell-kanake vsote so potovale kot podkupnine v roke častihlepnih, ekopušnih generalov in poli tikov. Z lažmi in obljubami so vabili pripadnike in medtem ko je bil v Wienu podpisan pakt, ki bi rešil Jugoslavijo za vse čase, je stopila srbska oficirska zarota na povelje Žida na delo. Vlado so strmoglavili, zaprli vladne člane, ki so ee vrnili Iz Wlena in mrzlično pripravili boj zoper Nemčijo. Za ta napad je obstojal samo en odgovor: Bliskovito dejanje In dokončna odstranitev balkanskega nevarnega ognjišča za mir Evrope in mir njenih narodov. V kratkih dneh so prispele nemške divizije. Jugoslovansika armada Je bila v uničevalnih bitkah potolčena in nevarna tvorba versajske pogodbe — Jugoslavija — je bila razbita. Hrvati so stvorill svojo lastno državo, leta 1918 iu prej s silo anektlrana področja so zopet pripadla svojim zakonitim gospodarjem In ostala država Srbija je prišla pod nemško vojalko upravo. Zgodovinski preokret za Gorenjsko s tem smo začeli pisati novo stran v knjigi zgodovine Gorenjske. V svoji proklamacljl v Krainburgu dne 27. septembra sem opozoril na stari. nemški značaj te dežele in njenih prebivalcev. Kdor pozna zgodovino in zna presoditi geografične razmere, ta ve, da obstojata za Gorenjsko samo dve reSltvl: ali je proti Evropi obrnjena prlmaknjena napadalna konica večnega balkanskega nemira ali pa je obmejni okop Reicha nn jugu in vezni člen k slU, И urejuje v sredozemskem prostoru svioj imperialni red. Ogrožanje Evrope po Balkanu je odstranjeno In Gorenjska Je spravljena zopet v svoje stare odnošaje do Reicha. Ta Reich pa ni več stari nemški Reich cesarjev, knezov In škofov, temveč novi Reich, katerega je največji mož našega časa Adolf Hitler gradil In oblikoval. Adolf Hitler, izvirajoč Iz rodu preprostih gozdnih kmetov v bivši Avstriji, je preživljal kot (Iclavec težko mladost Doživel je v Wienu najirpltejšo bedo ročnega delavca In je spoznal takratne politične struje. Ko je spoznal Pogled v delovno dvorano KIG med maniiestacijo Žida kot povzročitelja stanovskega sovraštva, je postal antisemit in revolucionar, ker je videl boljši položaj delavca samo v odvmltvl od meščanske družbe. Kot nemški socialist In nacionalist se je javil pri Izbruhu vojne prostovoljno v nemško vojno silo in se je boril štiri dolga leta kot nemški vojak na zapadu. V tem času je postal naclonalsoclalist In ko se je zdelo, da je prišel zlom Nemčije, je sklenil, postati politik In rešiti svoj narod. Napredovanje neznanega vojaka In delavca Adolfa Hitlerja do voditelja največje stranke Nemčije, do Relchskanzierja In nato FUhrerja nemškega naroda je brez primere v zgodovini človeštva. On sam je rešil Nemčijo pred propadom. Združil je razdvojen nemški narod in dal mu je Gauleiter,dr. Rainer med svojim Bildert 0«ubildet«iUfl nagovorom v ABlingu-Jauerburg K&mten ; Klischee; NS.-Gauverlag svetovno naziranje, ki bo določilo življenje nemžkega naroda za prihodnja tisočletja. Izgradnja nacionalsocialistične države Temeljna načela nauka Adolfa Hitlerja so tako enostavna In naravna, da jih lahko vsak človek z zdravim razumom in dobro voljo pojmuje In doumeva. Narod je od božje Moči ustvarjena skupnost onih ljudi, katere združi enaka kri in enaka zgodovina razvoja. Država Ima nalogo služiti narodu in gospodarstvo ja zato, da zadovoljuje življenjske potrebe naroda. Vsak človek je pridobil od svojih staršev in prastaršev različne podlage, v katerih ja zopet sklenjena krvna dediščina mnogih vrst potomcev. Svojim sposobnostim odgovarjajoč, naj bi vsak človek našel odprto pot do napredovanja In naj bi Izpolnil ono mesto, ki mu po njegovem delu pripada. Ne obstojajo predpravlce plemstva, konfesije ali posestva, temveč ima samo takrat večje pravice, če je najprej izpolnil zvišane dolžnosti. Kdor na dela, ne sme živeti na račun drugih. Kdor ja priden, mora dobiti to, kar mu na podlagi njegovega dela pripada. Poklici naj stoje v zdravem medsebojnem razmerju ter je kmeta In delavca spoštovati ravno tako, kakor uradnika in obrtnika. Naravna skupnost naroda je družina In največja sreča dnižine so zdravi številni otroci. Delavska skupnost je obrat, v katerem si podjetnik in delavec ne smeta veg stati nasproti kot smrtna sovražnika, temveč sta zvezana obratovodja In nameščenstvo v skupnem delu. Politično vodstvo leži v roki ene edine stranke, der Nationalsozialistischen Deutschen Arl>elt8pai-tei. Določena je za to, dejansko Izvršiti voljo Fiihrerja, oskrbovati narod, zastopati pravice delovnih, negovati skupnost in vzgajati mladino v nacionalsocia-llstičnem duhu. Največja čast za narodnega pripadnika je, da sme služiti domovini kot vojak. Na čelu državne uprave stoji PUhrer, v katerem je utelešen narod in ki vodi stranko, državo ter vojno silo. Ta podvig je Istočasno socialističen in nacionalističen, kajti kdor ljubi svoj narod, temu mora biti bližji najneznat-nejši sin njegovega naroda kakor milijonar ali kralj kakšnega drugega naroda. Dru^m narodom nacionalsociallzma ne vsil ju jejmo. Z'v-Ijenje naj si urede, kakor де jim zdi primerno ter odgovarja njihovemu običaju. Za naš narod pa zahteva PUhrer svobodno življenje in da M lahko fculturelao boljše razvija. Zlvljenjeltf Stran 2. — Stev. 97. KARAWANKEN BOTE Rrpd«. 9. dpppmbra 1942. Goior Gaiileiterja dra. Rainerja \ Mlingn prostor nemškega naroda ne eme biti omejen In obvladan po plenaželjnih kolonialnih silah. Nemčija se bori v tej vojni za svobodo svojega prostora in s tem za možnost, urediti si svoje lastno življenje in si ga osiguratl za bodočnost. Zavezniška Italija, prežeta po istih načelih stoji na njeni strani in njima so se pridružili nadaljnji narodi, ki so se osvobodili židovskega gospostva. Nacionalsocializem je nemškemu Reichu po prevzemu oblasti v letu 1933 postavil celo vrsto revolucionarnih del. Ustvaril je s tem delovno ekupnost nemškega naroda in delavstvo zopet privedel k državi In narodu. Re£il je kmeta kot življenjski in krvni izvir. Iztrebil je kapitalizem in stri dokončno vpliv žlda. S svojo socialno zakonodajo je ustvaril temelj za obratno skupnost in napravil delavca za polnopravnega člana naroda, Z zmago bomo nadaljevali in dovršili revolucionarni podvig nacio-nalsocializma. Kdor ima srečo živeti v okviru novega velikega Reicha, bo tega podviga deležen. Pred-pogoj za to Je sodelovanje, zvestoba do države in brezpogojna vera v FUhrerja. V skupnost nemškega naroda bo lahko vsak sprejet, ki je z nami zvezan po enaki in sličnl krvni dediščini. Po mesecih nemira je tudi za Gorenjsko prišel s 27. septembrom dan, na katerega sem lahko proklamiral temeljna načela, po katerih ste Vi Gorenjci lahko sprejeti v skupnost Reicha kot enakopravni pripadniki države. Četudi še trajajo komunistični motilni poizkusi ter so Se posamezni lažnivci, hujskači in zločinci na delu, je vendar gorenjsko prebivalstvo dokazalo v času od 27. septembra, da hoče Iti miroljubno za svojim delom In da drži k Flihrerju. Socialna prilagoditev za Reidi Dan«8 zato lahko objavim vrsto nadaljnjih izboljšanj TM GorenjiUto, ki Isto tako veljajo 7.a MieBtal. Uredbe, ki sem jih z današnjim dnem podpisal, Vam prinesejo nadaljnje izenačenje z razmerami v Reichu. Prišle bodo do izraza v življenju vsakega po-edinca od Vas; posebno Vam delovnim bodo prinesle olajSave. Uredbe stopijo v veljavo s 1. januarjem 1943. Vsebujejo sledeče glavne točke; 1. Nova ureditev socialnega zavarovanja prinese popolno izenačenje z veljavno pravico Reicha v Reichsgauu Kftm-ten in sicer: a) V bolniško zavarovanje, zavarovanje za nezgodo in rentno zavarovanje bodo vključeni delojemalci v poljedelstvu, ki v jugoslovanski državi sploh še niso bili nikoli zaslgurani. b) Za vse zavarovance Iwdo uvedena razširjena zdravniška oskrba in sicer oskrba v zdravstvenih domovih, okreva-liške kure, zadrževanje v kopelih in oskrba okrevajočih. c) V okviru splošnega delavskega zavarovanja bodo priznane starostne in invalidsite rente, ki so obstojale sedaj samo v rudarskih zavarovanjih. V Jugoslaviji bi bilo priznanje starostne rente možno najhitreje šele od leta 1947 naprej. d) Tekoče in nove nameščenske pokojnine bodo po novem preračunan ju izboljšane po višjih lestvicah. e) Starostna in invalidska renta za delavce bo zvišana, v kolikor to zvišanje ni že vpoštevano pri novem fiksiranju rente. f) Novo rudarsko rentno zavarovanje katero je uvedel Reichsmarschall z uredbo od 4. oktobra 1942 in ki postavi rudarja na čelo vseh zavarovancev, se uvede v polnem obsegu. S tem bodo zvišane tudi vse tekoče rente z novim pre-računanjem in priznanjem posebnih do-klad. Razen tega bodo dovoljeni rudarski denar, darilo za zvesto službo in delovne doklade. g) Prispevki bolniškega zavarovanja in zavarovanja za nezgodo z izjemo rudarskega zavarovanja bodo znižane za v«e zavarovance in sicer bolniško zavarovanje od 6.25% na 6% za delavce na 5% za nameščence, zavarovanje za nezgodo pa od 1.50% na 1% za delavce in nameščence. 2. Izboljšanje izvršitve v rentnem zavarovanje se bo vršilo z veljavo za nazaj. To naknadno plačilo naj pride v dobro vseh tačasnih starostnih rentnikov, vsled česar sem nad določbe Reicha odredil za Izenačenje trdot, da bo enkratna posebna podpora izplačana vsem starostnim rentnikom in sicer dobi vsak starostni rentnik 120 RM, vsaka vdova 90 RM in vsaka sirota 70 RM. 3. Pri Kralnischer Industrie-Gesell-schaft bo v korist delavstvu ustanovljena kot obratna dodatna ureditev starostna preskrtMvalna blagajna. Ta starostna preskrbovalna blagajna bo priznala dodatne rente k državnim rentam, kakor tmii rentam za vdove v višini od 50%, četudi ne bo po obstoječih določbah mogoče priznati državne rtnte. Starostna preskrbovalna blagajna delavstva Kip ne bo obremenjevala. Potrebna sredstva bodo preskrbljena po nalašč za to ustanovljenem fondu in po tekočih prispevkih obrata. Za ustanovitev blagajne same sem odredil, da dobi ta fond od strani blagajne socialnega zavarovanja enkratni prispevek 500.000 RM, s čimer so svoječasni posebni prispevki delavstva in obrata za gradbeni fond bolnišnice izenačeni. To obsežno socialno delo, katero z danaS-njlm dnem objavim gorenjskemu delavstvu, se je moglo izvršiti samo, ker so se zarovancl po dosedanjih ugotovitvah v splošnem dostojno in pametno zadržali napram socialni zavarovalni blagajni ter so ostali slučaji Izkoriščanja, simulacije In slične goljufije prav redki, ker so nadalje obratovodje točno in na naj-pravilnejši način izvršili prispevno In prijavno dolžnost, tako da do danes še ni treba nobenih prisilnih ukrepov,, ker se je združitev vseh zavarovalnih panog izkazala pod enim zavarovalnim nosilcem kot enostavna In cenejša in ker je bila blagajna postavljena na tako zdrave temelje in je bila tako dobro upravljana, da so se tvorile blagajniške rezerve, ki dolgo čaaa ne dopuščajo plačevalnih težkoč. Nadalje sem z današnjim dnem podpisal uvedbo, • katero pride v veljavo od 1. januarja 1943 nacionalsocialističnu cakoiio<1aja zii pospešitev mladega naraščaja tudi za Gorenj-»lio In MieBtal. Ta zakon je praktična uporaba nauko' o krvi In rasi. Po spoznanjih nemške In evropske znanosti podvig In propad kališnega naroda od usode nista naprej določena, temveč ležita v roki naroda samega, če ta uporablja zakone dedne in rasne nege in njih Izvršitev trajno zasigura, V nemškem Reichu so se Izkazale kot pravilne in uspešne zakonske določbe, ki so bile izdane v tem spoznanju kakor zakon za preprečen je dedno bolnega naraščaja, ženitveni zdravstveni zakon in zakon za zaščito krvi. Pomembnost zakona in vrednost družine kot kalilne celice naroda, sta s tem v» polnem obsegu uvažcvanl in zdravstvo družine zaslgurano po državnih sredstvih. Te prednosti bodo uporabljene ocl sedaj naprej tudi za Gorenjsko In MieBtal ter prišle v korist onim delom prebivalstva, ki bodo kot pozitivno določeni s preizkušnjo vsakega poedlnega pr'mera na podlagi krvi in po najstrožjih političnih načelih. Pomoči za oiroke in ženiina posojila Poleg zakona za preprečenje dedno bolnega naraščaja, zakona za zafičlto krvi In ženitvenega zdravstvenega zakona sem danes podpisal z veljavo od 1. januarja 1943 določbo o podelitvi prispevkov za otroke, o ienitnih posojilih, o prispevkih za izobrazbo kakor tudi uredbo za pospešitev ionečkcga prebivalstva. Pomoči In pospeševalni prispevki naj pridejo v dobro onim, ki so nemSke ali po rasi sorodne krvi, ki so državni pripadniki in ki jamčijo, da »e bodo brezpogojno zastavili za naclonaUocia^ llstično državo, PrejSnje življenje, dober glas in socialne razmere morajo biti neoporečne. Pri zakoncih mora biti dokazano, da ne trpe na kakšni duševni ali telesni hibi. Zakon mora biti tedaj v interesu ljudske skupnosti in pospešitev števila otrok mora biti dolžnost iz dednih vzrokov. Otroško prlpomoč so dovolili v eploSnem za vsakega tretjega In \-eakega nadaljnjega nodolctncga otroka, ki spTUla v gospodinjstvo ter ».nafta mesečno 10 KM. 2enitno posojilo se dovoli do viSIne 600 RIVI. Izplačilo se ne vrši v gotovini, temveč v bonih za kritje potreb. Pri vsakem, v taki dedno-blologični dragoceni družini žlvorojenem otroku se črta 25% dovoljenega posojila. — Pi-ipomoč za Izobrazbo se dovoli za šolnino, za učne ali Studijske pristojbine, ra tlvljenj-ske Izdatke, za vozne izdatke In za učna sredstva. Največje prispevke bom dal urediti v poedlnem po upravnih naredbah. — Uredba ca poupeSitev poljedelskega prebivalstva po-sipeSuje na poseben način povrnitve Zenltnega posojila, v katerem se podaljšajo ženltna posojila kmečkemu prebivalstvu na predlog tako dolgo brezobrestno, kakor je najmanj ena za- konska polovica zaposlena v poljedelskem ali gozdnem gospodarstvu ali pa kot poljedelski rokodelec, vendar pa največ za dobo 10 let In pod pogojem, da je eden od zakoncev pred poroko najmanj 5 let neprenehoma delal v poljedelskem In gozdnem gospodarstvu ali da je bil zaposlen kot podeželski rokodelec. Ako zakonca dokažeta, da je eden od njiju izpolnil v podaljšanem roku 10 let gornje pogoje, se že-nitno posojilo ali pa ostanek ženltnega posojila odpiše. Poleg tega se dovoli pod gotovimi pogoji za podeželsko prebivalstvo posojilo za opremo do zneska 800 RM ter prispevek za opremo do višine 400 RM. Tudi ta povračila so posebno ugodna. Izpolnitev obljube, dane v Kralnburgu Uveljavil sem te obsežne pogoje Reicha za Gorenjsko In MieBtal kljub znatnim pomislekom, ki obstojajo predvsem v pogledu časa. Storil sem to ter držim besedo moje kraln-bur&ke Izjave, po kateri bo Gorenjska po stalnem pozitivnem zadržanju prebivalstva postopoma izenačena z razmerami Reicha. V tem lahko vidite, moji Gorenjci In Gorenjke, ponoven dokaz mojega zaupanja In mojega zdravega optimizma za nadaljnji razvoj Gorenjske. Trdno verujem v zmago Nemčije in Evrope ter vem, da bo b4> nobenih pomislekov, uvesti ukrepe in sredstva Reicha na Gorenjskem, ki bodo prinesla na dolgo dobo zdravje In srečo In se Izkazala prav posebno v dobrobit delavskega prebivalstva. Gorenjska v nemški narodni sliniinosli Na vsalf način bom v tekočem letu budno opazoval izkušnje na tem področju. Kdor se iRkaže za nevrednega, bo brezobzirno Izključen Iz vech olajšav, kajti kdor bi postal nezvest ali odklanjajoč, nuj Iki odprto ali skrito, napram dr&avl, nima pravice, »prejeti prednosti na račun skupnostL Oe bi se pokazale težkoče v Izvedbi v tem, da nI na razpolago dovolj preblvalsko-politlčnih podlag, ker teh ni bilo mogoče zbrati v kratkem času povratka Gorenjske do Reicha, se ne bom obotavljal, da dam izvesti v 1. 1943. na Široki bazi in znanstveni podlagi odgovarjajoče ugotovitve. Pričakujem, da bo prebivalstvo pri sestavi take dedne In zdravstvene karte razumno sodelovalo ter dalo resnične podatke, da bo na ta način ustvarjena tudi podlaga za prihajajoče zdravstveno delo. Stranka bo preblvnltvu tekoče pojasnjevala pomen naelonalsoclallstlč-nega rasnega In dednega nauka Ln ■ tem ne samo stopila volji državnosovražniU elementov nasproti, temveč izkoreninila pomote In napačne nauke mnogih ■toletlj. Od gorenjskega prebivalstva pričakujem, da me bo pripravno In sprejemljivo udeležilo akcije tega praktičnega naclonalsociallzma. čutilo bo blagoslov te zakonodaje v prvi vrsti na svojih otrocih. Gorenjsko prebivalstvo je e tem zakonodajnim delom praktično sprejeto v skupnost našega naroda. Ljudska skupnost pa nI samo podarjajoče narave, temveč zahteva tudi skupnost dela. Pravilnost za marljive delavce Delo gorenjskih obratov se mora i« stopnjevati. Ti obrati spadajo danes k ogromnemu delovnemu procesu Reicha ter morajo ravno tako kakor obrati v Reichu dovršiti z največjo koncentracijo in racionalizacijo obrata največje storitve. Obratovodstvo In delavstvo kakšnega obrata sta napram narodu zaupnika njiju produkcijskega mesta (obrata). Brez delovnega mesta, brez strojev. Instrumentov in orodja ne bi Imeli niti dela niti kruha. Zato mu pripada pravična plača. Plača naj se zviša s stopnjevanim delom. Pravična plača je zato plača dovršenega dela, kajti ona je merilo za storjeno delo. Dosedanji plačni sistem se je »kazal kot zastarel. FUhrer je dal sredi vojne nalog. Izboljšati plačal sistem in uveetl ter zix>ljSaU v vedno večji meri akordno plačo, da pridemo ж novo ureditvijo platnih razmer do stopnjevanega dela. Plačo urejajoče ukrepe izvajamo že leto dni v obratih Reicha. Delavstvo se z vnemo udeležuje teh ukrepov, kajti vidi, da se zgodi delu pravica In pozdravlja, če se krivice starega plačilnega sistema odstranijo. Kajti nI poštenega delavca, ki bi želel zase izkoristiti zase Izboljšani plačni »istem na ta način, da bi vlekel na račun svojih delavskih tovarišev ve^ plače, kakor Aiu na podlagi njegovega dovršenega dela pripada. Obrat sam pride tako v stanje, izplačati tudi večje mezde, kajti plača se ne zviša zaradi političnega pritiska aH stavkovnih groženj delavstva, temveč na podlagi zvišanja dela in s tem povišane produkti-vitete obrata. Ta na novo preračunana plača je torej izraz stopnjevanja dela ter pripada pridnemu delavcu za njegov povečani prispevek k oboroževalnemu In gospodarskemu potencialu Reicha. Preizkušnja za socializem Izvedbo ukrepov za ureditev plače je FUhrer prenesel na Deutsche Arbeltsfront. Deutsche Arbeitifront je lahko zbrala v obratih Alt-gaua 2e mnogo dragocenih Izkušenj. Te naj pridejo sedaj pri stopnjevanju dela, z uvedbo storitvene plače na Gorenjskem In MleBtalu II mcMO čj tTihrer je sporočil španslceniu državiiemu poglavarju generalialmusu Francisco Francu k njegovi petdesetletnici brzojavno svoje prisrčne čestitke. Na svojem krajinskem posestvu BrUssow (Nekermarkj je obhajal to nedeljo General-feldmarschall v. Mackensen duSevno in telesno čil svojo 93. letnico. FUhrer se je Feldmar-schaila spomnil s prisrčno brzojavko in poveljnik vojnega okrožja 2, General der Infante-rie Klenltz se je zglasil v Briissowu, da mu izreče posebne čestitke vojske. FUhrer Je maršalu Italije in guvernerju Libije Attore Basticu podelil dne 5. decembra v znak priznanja njegovega zglednega sodelovanja z nemško-italijansko oklopnjaško armado in njej vedno dane uspeJne dejanske podpore das Deutsche Kreuz in Gold (Nemški križ v zlatu). V Berlin Je prispel predsednik najvišjega preskrbovalnega urada in guverner slovaške Narodne banke prof. dr. Karvas. Neniško-bolgarska gospodarska pogajanja so se po več tednih zaključila dne 1. decembra 1942. Ob godu državnega upravitelja je povdarjalo ogrsko nedeljsko časopisje pomen misije Nikolaja pl. Hortyja v času njegovega 2i2-letnega regentska. Turška vlada bo poostrila kazenska dolnčlla za oderuštvo in navijanje cen. Kazni bodo »vl-šane do 100.000 funtov in do deset let ječe. Ogrski delež jugoslovanskih državnih dolgov so ugotovili v pogajanjih, ki so se vršila po razsulu bivše jugoslovanske države med sosednjimi državami In Srbijo. Ogrska je odgovarjajoče zemeljski pridobitvi z Ogrski pomladi 1941. povrnjenimi južnimi ozemlji bivše jugoslovanske države prevzela okoli 2.4 milijarde dinarjev jugoslovanskega državnega dolga. Jugoslovanske zadolžnice se do 22. decembra lahko zamenjajo z ogrskimi državnimi zadolžnicaml. Za zagotovitev žitne presltrbe čisto židovskega mesta Tel A viva so zasegli v sosednjem arabskem mestu Jaffi velike množine ž ta. Neka tvrdka v BukurnSti se peča z izdelovanjem tekst: 11 j Iz človeških las. Dobre in cenene plašče Iz te tvornice so sedaj vprvič prodali. Izdelovanje trpi le zaradi tega, ker brivci ne morejo dobavljati zadosti lasnih odpadkov. USA začenjajo sedaj ustanavljati tudi V Španskem Maroku mrežo konzulatov, potem ko se je ta Spionažni sistem USA v francoskem Maroku tako dobro obnesel. Prvi konzulat so ustanovili v Ceuti; v tem mestu radi njegovega trdnjavskega značaja še nikdar ni bilo kakega konzulata. Naslednji konzulat bodo baje ustanovili v Tangerju. V W'ashliigtonu 80 uradno objavili, da se že nekaj mesecev nahajajo ameriške čete na Novi Zelandiji. V New-Yorku so bili prlmoranl poostriti mesne obroke. Dosedanjo kvoto so zniiaU okoli 12 odstotkov. Orožnega atašeja angleškega veleposlani-, Stva v Washingtonu, stotnika Mihade Craw-forda so po poročilu Associated Pressa našU umorjenega v njegovem stanovanju v Washingtonu. Posameznosti dosedaj še niso znane. Severnoameriški kontreadniiral Land je sporočil, da je gradnja trgovskih ladij zaostala za dosedanjo. do uporabe. Z danaSnqim dnem sem odredil za Gorenjsko In MieBtal uvedbo ukrepov za ureditev plač ter pričakujem, da bodo obratovodje pristali z razumom in energijo na predloge In ukrepe der Deutschen Arbeltsfront, ki so obsežni in zahtevajo tudi, ki pa prinesejo v končnem efektu boljši red obrata in se tako tudi v bilanci izkažejo. Zaupam na zdravi čut in dostojno zadi'žanje delavstva, če mu dam s preureditvijo dosedanjega delo ovlrajočega plačnega sistema na naclonalsoclalistlčno storitveno plačo možnost za stopnjevano produkcijo in v gotovih primerih za zvišane dohodke. Po nalogu stranke se ho Deutsche Arbeltsfront potrudila, da podrobno objasni ukrepe in pouči delavstvo o smislu in obratnih podlagah mezdnih korektur. Vzpostaxitev mezdne In akordne pravičnosti je apel na Vaš Rocia-lizem in ga bom jaz smatral kot pntizkušnjo, 6e »te dobri tovarlAi, dostojni delavci in zvesti državljani. Z mojo današnjo objavo sem zaključil pod-vlgalne ukrepe na Gorenjskem za leto 1942. V prihodnjem letu bodo ti ukrepi dozoreli in, če razmere dopuičajo. bodo Izvršene nove pod-vlgalne akcije. S tem smo na poti, ustvarjati srečno Gorenjsko, kakor sera to obljubil ob priliki svoje prve izjave na gorenjskih tleh, dne 17. decembra 194.1 v mestni posvetovalnici v Kralnburgu. Adolf Hiller vodi v bodočnost Vel ti ukrepi 80 motni eamo, ker itoji de-aela pod zaščito nemškega orožja. Z neomajnim zaupanjem In mimo zremo bodočim dogodkom naeprotl. Kakor koli tudi muje In pripravlja eovražnl »■vet, Izjalovili M bodo njegovi načrti na moči nemškega naroda, na združeni »111 mladih ev-ropekih narodov In geniju FUhrerja, Na naši etranl ee bori največja koncentracija #11, ki Je kdaj koU obstojata. Pridobili smo #* ogromna področja »iirovln, Id nam dajejo motnan-gelji na dopust« in nam pel, je izjavil, da »Bog ni napravil deklet za gledanje«, so šle vse z njim. V prostoru za poslušalce se je razvilo Izvrstno wienersko razpoloženje. Vsi gostje so Zelo hvaležni vsem umetnikom in KdF-Gcmein-•chaft »Kraft durch Freude« za lep večer. St. Martin unter dem GroBgallenberg. (Obžalovanja vredna žrtev kole-• arske nezgode.) Pred kratkim je umrl kurjač Josef Franzel, ki je 17 let zvesto In vzorno vršil službo v tekstilni tovarni v Gamiingu. Pri trčenju z dvema drugima kole-■arjema ga je vrglo s kolesa. D asi je imel Diočno poikodbo, je vendar še opravljal službo. Potem so ga pa morali predstaviti zdravniku. Šele ko se mu je stanje Se bolj poslabšalo, so ga prepeljali v bolnišnico Gallenfels kjer je podlegel svojim poškodbam. Pogreb je poka-841, kako so ga vsepovsod spoštovali. Franzel je zapustil šest otrok. St. Martin unter dem OroBgaJlenberg. ((Preselitev vodstva stranke.) Spričo podviga, ki ga ima stranka pod vod-Btvom rektorja Binderja so postali dosedanji prostori strankine pisarne veliko premajhni. Sedaj je stranka dobila lokal v bivšem hotelu, kjer bo lažje opravljala svoje naloge; tam so nastanjene tudi NSV, DAF in Frauenschaft. Zwischenwiissem. (Živahno delovanje tens t v a.) Pred kratkim se je vršil apel ienstva, pod vodstvom ge. M. Zirmann, na katerem so se obravnavale različne zelo važne eadeve. Med drugimi je bilo sporočeno, da je tedna zbirka zelo dobro uspela. Nabralo se je too kg jabolk in 170 kg suhega sadja. — Rav-ho tako je bil Izid žUčne zbirke za NSV zelo Zadovoljiv. Del nabranega se Je porabil za pečenje različnega peciva, namenjen za božično Obdarovanje vojakov. Prostor za pečenje je ^al dragovoljno na razpolago gostilničar »Dalmacija«. — čedno izviiSene blazine za vojaštvo podmornic so bile oddane v Klagenfurt. ^Ugendgruppe pa prav pridno izdeluje iz rže- in koruzne slame otroške copate. Dekleta EHD razveseljujejo ranjene vojake Večerna prireditev d.-lUot v Krainburgu Nekega večera v dekliškem taboru KHD v *(rainburgu: Mimo! Poslušajte! Mirno! Pri-^Ite vendar skupaj, imam idejo, ki vam jo ^oram povedati. Mariechen malo miruj, saj se *>6 more slišati niti lastne besede!« In vse se %ero okrog voditeljice taborišča. »Torej pazi-1*! Zvedela sem, da se nahajajo tu v bližini ^rainburga ranjeni vojaki v neki stotnijl okre-J'4o«ih. Kako bi bilo, če bi priredile lep večer ® bi nanj povabile nekaj okrevajočih? Gotovo da bi s tem priredile vojakom veliko ve-J®lje.« Vse so seveda navdušene za to misel. fj^Jprej je treba preskrbeti naslov, nato ee pismo in komaj Je pritrditev tu, se že B pripravami. Veako dekle da nekaj svo- jih živilskih nakaznic na razpolago In ko so bile nato vse zložene, se pokaže precej lepa množina. Sedaj pečejo, vsakovrstne priprave eo v teku in ko je nato nekaj dni pred dogovorjenim terminom prišel sam Stabsfeldwebel, da se pogovori z voditeljico glede stanovanj in drugih vprašanj, se je stopnjevalo veselje deklet do viška. Preteklo soboto se je vršilo. Miza Je bila slavnostno pogrnjena, modre sveče VDA so gorele na mizah in so obenem spominjale na nalogo nas vseh tu v mejni krajini. Ko so končno prišli gostje In so prinesli s seboj nekaj instrumentov, je bilo kmalu ob ve-Belem igranju In petju razpoloženje tukaj, ki Je dalo pečat vsemu večeru: Nemške KHD dekleta ao razveseljevale z malimi sredstvi, toda B tem večjim duhom narodne skupnosti tukaj v domovini one hrabre vojake, ki ao bili v boju za novi red Evrope ranjeni tam zunaj na fronti! Ostmedaille, Verwundetenabzeichen In hrabrostna odlikovanja bo krasila prsi skoro vseh vojakov. Gostje 80 bili Iznenadeni In veseli, ko bo v malem darilnem paketu, našli vse ono, kar razveseli srce vojaka: brivska rezila, pisemski papir in še več malenkosti. Jabolka, orehi, pecivo itd je bilo seveda tudi zraven. Večglasna pesem, ki so jo pele KHD-dekleta, je zaključila večer, ki je bil posledica Ideje: »Domovina ee zahvaljuje ranjencem, častnim državljanom naroda!« primerjavo oddaje poljedelskih pridelkov let 194.1 in 1942, je na podlagi zanimivih številk dokazal, da se je radi prehranjevalnih uradov pridelovanje poljedelskih proizvodov v Kreisu Stein v letu 1942. bistveno povečalo. S tem, tako je nadaljeval, pa še niso izčrpane vse možnosti za še nadaljnje povečanje uspehov, temveč se mora opozoriti celokupno kmečko prebivalstvo na še nadaljnje povečanje uspehov. Prehranjevalni uradi so že skrbeli za to, da 8 tem kmetom dejansko pomagajo, da bodo nabavljeni poljedelski stroji. K stroškom nabave teh strojev, bodo dani precejšnji prispevki. Po tem predvajanju je govoril Leiter des Wirtschaftsamtes beim Landrat in Stein, Pg. Kaufmann, o gospodarjenju vsakovrstnih pridelkov. Svaril je posebno pred napačnimi podatki pri stavljenju predlogov za nakaznico in je opozoril nato, da se s tem napravlja prebivalstvo samo kaznjivo in na drugi strani Wirt-schaftsamter le nepotrebno obtežuje pri trenutnem velikem delu. Zdi se, da je malo znano, vsak, ki na pr. odda kožo zaklanega pre-šiča, lahko dobi dodatno, torej ne glede na število čevljev, ki jih že ima, še kakor je pač teža svinjske kože en par otroških čevljev, en par boljših čevljev ali celo en par delovnih čevljev. Ob zaključku službenega apela Je govoril Orts- Poslani član der HalionalsoiialisU-Sfhen Volk^ohlfahrl \S\ eruppenleiter in je podal delovni program za prihodnje tedne. Oopozoril je, da se bo 20. 12. 1942. ob 19. uri vršilo v Steiner Saalu božično slavje za Ortsgruppe. Zaključil je apel s pozdravom Ftihrerju. Mannsburg. (Službeni apel.) Vsak pnn torek v mesecu vršeči se apel je pred kratkim združil vse Amtslelterje. Vodil je apel Pg. Hopfgartner. Ustanovoljena je Kulturstelle v Manngburgu. Vršilo se je tudi delovanje kmetovalcev. rfporfni porožcpgicc Spg. Krainburg:USU 2:0 fz:0) Villach, 8. decembra. Villacher Sportverein Bi je pridobil za preteklo nedeljo sposobno nogometno moštvo iz Krainburga za prijateljsko tekmo v Villach, da preizkusi nekaj novih moči. Toda brez Petza, Wegscheiderja, MUhl-pointnerja in Friesnerja se ni mogel uveljaviti proti drugemu gorenjskemu nogometnemu moštvu, kakor se ni mogel prejšnjo nedeljo uveljaviti v Afilingu, kjer je zgubil tekmo z 0:2 goloma. Vsekakor ne odgovarja ta izid popolnoma poteku Igre, kajti Vlllacherjl lo v prvem delu Igre imeli najmanj toliko od Igre in so potisnili goste v zadnjih 30 minutah popolnoma na njihovo polovico. Toda doCim so Vlllacherjl igrali, so Gorenjci zabljaU gole In to je vendar pri nogometu odločilno. Domačinom so manjkali v tej tekmi, ki jo je sodil Kanz, ravno v napadu trije izvrstni igralci in poleg tega je bil sigurni in ročni vratar gostov, Kowatschltsch, vedno na svojem mestu. Od Krainburgerjev, za katere sta zabila gole Re-gorschek In Slapar, so se dopadll vratar, branilec Martelanz In v napadu Slapar, pri Vil-lacherjih pa so se' odlikovali Melchlor II, Mol-denhauer In Bock. SIcer pa Igra nI veliko nudila in tudi Krainburg Je razočaral po tekmi 3:1 zoper ABling In s 5:1 proti KAORapldu. Mladinska tekma Waldmannsdorf : VSV-mladlna I 4:2 (2:1). Afiling : KAC^Rapld 9:1 (0:1) Namesto prvenstvene tekme — prijateljska ABUng, 8. dec.embra. Radi slabega igrišča se je morala odigrati v nedeljo določena prvenstvena tekma v AClingu med KAC-Rapldom in ABIingom, kot prijateljska tekma. Pri tekmi 80 le zgodile še druge neprijetnosti. Ker ni bilo na rstzpolago nobenega zveznega sodnika. so se zedinlll na prijateljsko tekmo, kat,era je bila končana radi nastoplvše teme 15 minut pred zaključkom. Zopet so se morali peljati Klagenfurterjl s skoro popolnim mladinskim moštvom v ABllng, katero je bilo visoko poraženo, ker je Igralo brez vsakega navdušenja. Prvih deset minut so bili Klagenfurterjl zelo dobri in so prišli v drugi minuti celo v vodstvo. Nato so diktirali ABlliigerjl In eo zabili do odmora pet, po odmoru pa še štiri gole. Od ABlingerjev so zabili gole: Janeschitz, najboljši igralec (pet), Ropret (2), Strumbl in Adam. KAC-Rapid 11: И kombinirano mošlvo 2:0 (1:0) v nedeljo dopoldne je premagala v prav zanimivem srečanju na Igrišču KACa v Kla-genfurtu mladina KAC-Rapida močno nogometno moštvo li z dvema goloma, ki sta jih zabila Springer In Ambrosch. Namizni tenis so ABllng : Post SG Innsbrucli ABlinškl Tischtennisarji ponovno pripravljajo lepe boje v namiznem tenisu. To pot bodo Imeli v gosteh Tirolsko moštvo Iz Innsbrucka, ki nič ne zaostaja za Wlenom. Moštvo sestavljajo: Erlch in Ernst Hochenegger in Feldmel-ster Saletzky, ki so že slavili številne uspehe tudi na evropskih turnirjih. Erlch Hochenegger je bil vojni prvak MUn-chena, na državnem prvenstvu, kjer je bil lani na 2. In letos na tretjem mestu, je zgubil samo proti drž. prvaku Wunschu tesno po 5-setnl borbi, za kar pa se je takoj pri naslednji pri-(Nadaljevanje na 7. etrani.) ■vC5\ Iz naše listnice Iz kroga naših čitatel.ieV K. B. Iz Obergamllnga inam je poslal dopis, ki ga tukaj doslovno priobčujemo. To in ono in še !(aj še ml je živo v spominu tragedija, vseh tragedij, krvava prva svetovna vojna. Zakaj jo imenujem tragedijo, bo vprašal ta ali oni, češ: Mar ni danes tudi ves svet zaposlen z gigantskimi borbami za svoj obstanek? Da, res je. Toda dragi čitatelj. vendar je velika razlika med takratnim in danaSnjim vodstvom. Medtem ko se je vojak v letih 1914—1918 boril za obstanek domovine, lačen In premražen prelival dragoceno kri, so se sestajali pri zelenili mizah razni voditelji strank, ali bolje rečeno izkoriščevalci ljudstva, katerim je kumoval vrag v angelski noši"; pragoljuf, jud. Namesto da bi blažili rane, ki jih je vsekala kruta vojna trpečemu narodu, so sklepali s sovražniki pogodbe, ki so bile vse naperjene proti lastnemu narodu, samo da bi ubili moralo naših očetov in bratov na fronti. Mar ni bila to tragedija? Isto je bilo tudi doma med civilnim prebivalstvom. Delovni sloj je moral nositi težko breme vojne, ker pač nI Imel denarja kakor tudi ne jedilnih dobrot, da bi jih dajal gospodu komisarju ali orožniškemu stražmojstru za oproščenje očeta, sina ali brata, ki je moral na fronto. Pri takozvanlh boljših krogih se je pa ta stvar kaj hitro uredila. O tem so nam pričali svinjaki raznih vojnih dobičkarjev, ki niso prldelaU niti enega krompirja, kljub temu so zredili po dva do tri težke prašiče. Ta je prinesel mernik žita ali krompirja, oni dnevno mleko ali jajca, In prošnja je bila ugodno rešena v zadovoljstvo obeh sleparjev. Piscu teh vrstic pa je takrat pajek predel po trebuhu, ko je hodil kot petnajstletni fantič na dnino v neko graščino, kjer je bila začasno na oddihu gebirgsartilerlja, sestoječa Iz vojakov različne narodnosti bivše Avstrije. Njihov poveljnik, stroga, a dobra duša, jim je preskr-bel, da so imeli kljub tretjemu vojnemu letu še precej dobro m Izdatno hrano. Balkanizem v Jugoslaviji Ne bom ga pozabil stasitega kaprola z Vlljemovlml brki po imenu • Hans z Ober-donau. Med kosilom ali večerjo me je često-krat poklical. »Kari, hast Hunger?« (Karl, all si lačen) »Jawohlc, (kako pal^) sem se mu odzval z lačnim naglasom. Naložil mi je, da so se ml zaiskrile oči ob pogledu na te božje dobrote. Ko je odhajala artllerlja in z njo moj dobrotnik Hans nazaj v krvavi ples, je odšel tudi moj priboljšek. Leto potem je bilo vojne konec. Daslravno so naši polki povsod napredovali, se je vendar posrečilo ju-dovsko-kapitalističnlm spletkarjem, da so trlumfirali radi padca nemškega naroda. Cela štiri leta in štiri mesece se je boril vojak na raznih bojiščih, da bi Izvojeval zmago, pa je nazadnje po Intrigah plutokratov bil odtrgan od materne dežele kos zemlje, ki je bil tisočletja ud nemškega telesa. Ali nI bila tudi to tragedija ? V Jugoslaviji so nas pri vojakih učili pod pretvezo, da smo Slovani — kot take so označevali tudi nas Gorenjce — ljubiti se kot bratje. Vendar smo njihovo ljubezen kaj kmalu občutili v obliki psovk, zaušnic in brc. Tudi v gospodarskem oziru so poznali samo enostransko ljubfezen. Belgrad se je Iz malega balkanskega mesta spremenili na naš račun v moderno mesto. Naše pokrajine pa so kljub pridnosti svojih prebivalcev vedno bolj In bolj hirale. To je bil judovski blagoslov. Pri pogovoru z mojim, sedaj že pokojnim očetom, ko je prišel iz ruske fronte, ml je večkrat pravil o teh škodljivcih naroda. Vsako stvar, ki si jo je hotel kupiti, si moral judu preplačati z zneskom, ki so bili mnogokratnik prave tržne cene. Na vprašanje, zakaj nI iskal pri drugih ljudeh potrebne stvari, ml je odgovoril. Pomni, ljubi sin, da kjer se jud naseli, tam je tudi okolica čisto obubožana. Skratka prodajal in živel je samo judovski špekulant. Resničnost teh besed smo bridko občutili tudi celo dobo jugoslovanskega vladanja. Toda o tem bomo še drugič spregovorili. Rasna pripadnost Gorenjcev k Nemčiji Danes dobro poldrugo leto po osvoboditvi še divja neizprosna vojna, katero so nam vsilili Isti gospodje kot leta 1914—1918. Toda na braniku domovine ni samo osamljen gorenjski vojak kot 1914—1918, temveč pri njih je tudi vodja Nemčije, za njim In njegovo armado pa stoji strnjen ves nemški narod. Mladina In odrasli se ponosno učijo jezika, ki so ga nekoč govorili naši prednamcl. še danes imamo okoli tisoč besed, katerih ena tretjina se še pravilno Izgovarja nemško, druge dve tretjini pa so se sčasoma popačile. Govori s starčkom ali s starko, pa boš videl, da ne pretiravam. Treba jih bo samo očistiti rje, ki se je nabrala za časa nam neprijaznih vlad. Tudi zgodovina naših krajev! Kdo nam jo Je ohranil ? Ali ne morda slavni zgodovinar Ivan Vajkard Valvasor, rojen Nemec. Vneto je sodeloval tudi liudwig Schonleben. Kulture smo se učili od Nemcev. Nemci so nam dali po zlomu Jugoslavije takoj tudi delo, ki ga poprej nI bilo. Danes se vzllc naporom vojne, ki še ne dopušča, da bi se povzela vsa dela v polnem obsegu, gradijo ceste In železnice, regulirajo se potoki In reke, kar Je vsekakor splošnoetl v korist. In vendar je še nekaj ljudi, ki jim ne ugaja delovanje nemške uprave. TI ljudje so nord, all zlobneži, in v prvem primeru spadajo v norišnico, v drugem pa v Jetnlšnico. Danes žrtvujemo vsi enako za domovino. N1 več mllostljlvega, nI več berača, vsakemu Je odmerjen pravičen košček kruha, In roko v roki stopamo za svojim vodjo, kateri Je porok, da ne bomo šil Iz te vojne kakor leta 1918. v temno dobo. temveč v le^o in srečnejšo bodočnost. Stran в. — Ster. 97. KA^AWANKKN ROTE Srerti. 9 <1pcemhraI94^ Jfiako so dobiti „utato' Imelniki zlale sielinje za hrabrosi Josei Suppan, ki je danes v 50. letu sta- škega kidelca sta ostala živa le dva moža. Tosti, je pač menda najbolj odlikovani star bojevnik na Gorenjskem. Dne 26. julija 1914. je bil vpoklican k domobranskem pešpolku štev. 27, kjer je dobil svoje vojaško izvezbanje, na kar so ga pridelili polku gorskih strelcev štev. 2. Na ruski fronti je v letu 1914. Lil na bojišču vprvič ranjen, in sicer na božični večer pri Jaroslavu, kjer je dobil rano na glavi. Komaj je ozdravel od te rane, že se je zopet prostovoljno javil na fronto in bil v Leobnu dodeljen v marškompanijo domobranskega pešpolka štev. 22, s katerim je sredi febru- L '.'V '' ' ' med tema tudi Suppan. Za ta boj je dobil | kot drugo odlikovanje malo srebrno sveti- | njo za hrabrost. | Ko je bil Przemysl zopet osvojen, je do- | bil 3. junij". 1915. nalog, da prereze ruske | telefonske linije. Ta nalog je izvršil, pro- | drl do prve ruske linije in s svojimi ljudmi | ujel 50 Rusov ter uplenil dve strojnici. Ta ž čin mu je prinesel kot tretje odlikovanje i veliko srebrno svetinjo za hrabrost. i V avgustu je prosil, da ga premestijo k = njegovemu matičnemu polku nazaj. Tej = prošnji sicer niso mogli ugoditi, pač pa je = bil premeščen v Craz k strelskemu polku = štev. 3 in prišel sredi avgusta z neko marš- = kompanijo na italijansko fronto in sicer v = odsek pri Doberdobu. Za rešitev ra- = njencev in mrtvih tovarišev, ki so v težkih = bojih obležali med vrstami, je dobil vdru- = gič bronasto svetinjo za hrabrost kot četr- = to odlikovanje. = Z Doberdoba je prišel leta 1916. na Monte | Zebio na Tirolskem. Ko je sovražnik po dvo- 5 dnevnem bobnečem ognju naskokoval na 5 naše položaje in bil krvavo zavrnjen, je = dobil Suppan za svoje hrabro vedenje vdru- | gič malo srebrno svetinjo za hrabrost kot | peto odlikovanje. | Pri jesenski ofenzivi leta 1917. se je na- | hajal Suppan na Rombonu pri Bovcu, kjer | je za svoje odlično vedenje pri prodoru do- | bil vdrugič veliko srebrno svetinjo za hrab- | rost kot šesto odlikovanje. | V letu 1918. je stal Suppan na Monte | Grappa. Kot vodja izvidniškega krdelca je | zavojeval vrh Monte Pertica, uplenil štiri | strojnice, dva gorska topa in pripeljal | 16 ujetnikov. Od njegovih ljudi je ostalo | le pet mož živih. Za ta odličen čin je dobil = kot sedmo odlikovanje zlato svetinjo za = hrabrost in še ostalih živih pet mož je do- 5 bilo veliko srebrno medaljo za hrabrost. | Od tam je prišel na prehod Tonale in do- = bil od poveljnika svojega polka za svoje | ponovno izkazano hrabro in p(^rtvovalno | zadržanje dne 4. oktobra 1918 daljši do- | pust. Med tem je prišlo do zloma in do | miru. I Josef Suppan je torej stal štiri leta ne- 5 pretTgoma na fronti, in je bil v tem (asu 5 sedemkrat odlikovan. Vrhutega je dobil | tudi Karlov četni križec in medaljo za ra- i njence. Naj bo Suppanu usojeno še mnogo | let, da bo vzor svojim starim in mladim to- | varišem in da bo častno nosil podeljena mu | najvišja odlikovanja. = Josef Suppan, Imetnik zlate svetinje za hrabrost, dveh velikih In dveh malih srebrnih ter dveh brona-etih svetinj za hrabrost, Karlovega četnega križa in medalje za ranjence. шгја zopet odšel na rusko fronto, kjer je ostal do konca avgusta 1915. V tem času je bil zopet dvakrat lahko ranjen. Za nek obhod patrulje pri Samboru, kjer so ujeli neko rusko patruljo s 30 možmi, je kot prvo odlikovanje prejel bronasto svetinjo za hrabrost. Pri nekem podvzetju izvidniških čet, ki mu je bil prideljen in ki je imelo samo šest mož, je pri Lembergu prišel v boj na nož z nekim ruskim oddelkom, ki je štel 18 mož. Ta oddelek je bil popolnoma ugonobljen, kar ni obležalo mrtvo, je bilo ranjeno odvedeno v ujetništvo. Od lastnega izvidni- imiimiiMiimmimiiiimiDiiimiiiiimmimiimiiniiiininiiiiimiiimminmiminmiiMiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiHmmHii; Rodbinska kronika iz Gorenjske močnJca, Doleinawas, obč. Selzach. Franz Кег-wina, poljedelski pomočnik, Althof, obč. Laak an der Zaler In Johanna Ml'ner, čevljarska Šivilja, Ratschach obč. Sairach, Vinzenz Kuralt. mlekarski oglednik, Ober Feichtlnjf, obč. Saf-nitz in Angela Wilfan, gospodinja, Ober Feich-tlng, obč. Safultz. Kreis Stebi Domschale. (Rojstva In smrtni prl-m eri.) V mesecu novembru se je naredilo osem otrok in sicer Josef Koss, Jakob Nart-nlk, Maria Domig, Franz Walcher, Maria Dlnz, Franz Masowetz, Franziska Terdina in Maria Widmar. Umrl je 43-letni asistent carine August!n Leonhard. Wodit7.. (Kretanje prebivalstva.) V meeecu novembru so se naredili: Delawetz Franz, Pole 33; Mochoritsch Stanislava, Reppe 43; Stupper Stephan, Bukowitz 29. — Umrli so: Franz Gaseer (Goear), kmet v Buhowitzu 19, v starosti 59 let; Marie Sodnik, roj. Rach-ne, gospodinja, Bukowitz dl. stara 64 let; Franz Delawetz, Wesza 2, star 3 dni, Maria Debewetz, roj. Mrak, prevžitkarlca. Pole 29, stara 77 let; Jakob Woschitz, prevžltkar, Selo 23, star 77 let. — Poročili so se: Johann Wau-petisch in Rosalia Bokalltsch, oba iz Koseesa; Franz Podgorschek in Johanna Rosulnlk, oba Iz Selo; Franz Gubanz in Johanna Schummer, oba iz Pole. Littai. (Rodbinska kronika.) V novembru so bili v občini rojeni: Anna Ultschar iz Selschek, Maria Dolschek iz Ober Jabla-nitz, Engelbert Roblnig Iz Grazdof, Wladlmir Supantschitsch iz Moschenik, Agatha Russ iz Grazdorf, Josef Fritz iz Grad. Lasi, Magdalene Juwan iz Ober H6ttitsch, Maria Strubel iz Rossbikhel, Antonia Grelser iz Unter Log, Wilhelm Frumen Iz Grazdorf, Franziska Juwan iz Lesche in Stanislaus Kremser iz Gra-dische, in umrli: Maria Berda:s Iz Sawadorf, Anton Lamberger iz Rann, Ludwig Krall iz Rann, Marla Saitz iz Grazdorf, Valentin Tomschke iz Ponowitsch, Silvia Pinter Iz Ponowitsch in Katharine Wechowetz iz Hottitsch. Krcis Radmannsdorf Bresiach. (Rojstva In poroke.) V mesecu novembru so se narodili: Edward Eberl, Laufen 67; C&cil. Benedltschltsch, Laufen 5; in Andreas Aschman, Ober Otok 12. — Smrtnih primerov v tem mesecu ni bilo nobenih. — Poročila sta se v meeecu oktobru 1942 pri Standesamtu Radmansdorf tovarniški delavec Franz Masel In hišna pomočnica Franziska Pogatachnig iz Bresiach. Kronau. (Kretanje prebivalstva.) V naSi občini v mesecu novembru ni bilo nobenih porodov. Umrli so: Agnee Hrowat, roj. (^rennpunkt de& V žarišču dneva Heuer kein „Goldener Sonntag" Božične prodajne nedelje ne bo Nach elner Entscholdung des Rclchsarhelts-mlnl»term wird in dleseni Jahre von dcr Frel-gabc eines Verkauf.ssonntags vor Welhiiacliten giinzlirh abgeeehtMi. Uas ist angesichts der Knappheit an vcrkiiiiflichen Waren und der hoheii BcanApnichung der dem Elnzylhandel noch verbliebenen Vcrkaiifskriifte zu be-grUBen. Grundsiat/Jich bIxt schrelbt dio »TevtU-Zeltung« zur Fragc dcr verkaufs-offenen Sonntage u. a.: DaB die fUr dieses Jahr gctroffene Entsfholdung niclit als pl»e grundsiit/.llolie Stellungiwhrne zu den Ver-Icaufssonntogen angesehcn werden darf, son-dern nur als elne durfh d!e ZeltverhliUnisse bedlngte MaBnahnie, versteht slch von selb^t. \Venn der Kaufmann helite auf Verkaufssoiin-tage verzlchtet, so wlrd die Zelt eliunal wieder-kommen. In der er an Ihnen uln erhebllchcs Interesse haben wlrd. Ruhegehaltskiirziing bel anderweitigem Arbeilsverdienst ? Skrčenje pokojnine pri siceršnjem zaslu/.Ku? Dae Relchsarboitsgeriolit hat In elner Ent-scheidung von grumisutzlichi-ni Interes<»e X«et-gestelit: »EInen allgenieinen Gnindsatz, duB oln Kuhcstiiiidler elaes privatr« htliclien Un-ternehmens slch einen onderwwtigen Arbeits-verdienst auf sein Kuhegehalt anrechneii las-sen nniB, gibt es niolit. Auch aus Treu und Glauben lilBt slch elne derartlge Anrechnuiige-pfUrht nlcht herlelten«. Dle«e Entscheldung 1st beeonders fUr den Arbelteelnsatz lin Kricge bodeutsam. Sle sichort dem prlvatH-lrtschaft-llchen Ruhestiindler, der si(4i wleder fur eliien Arbeitsplatz nieldet, den u.ngeschinalerten GenuB des filr selne RUckl Stara poŠta* vsi Kre^samtslelterjl In Ortsgruppen-lelterjl Kreisa Kralnburg, pri čemur je podal Kreislelter K u B pregled celotnega dela stranke v področju Kreisa. Uvodoma je spominjal na lansko zbirko volne In kožuhovlne, ki je že kot prva velika akcija NSDAJP v Kreisu Kraln-ourg doaegla pomemben uspeh, ki se ga mora tembolj ceniti, ko so takrat Ae vedno zastonj poskuiali motiti delo obnove. Toda kljub vsem težavam je stala celotna organizacija stranke v kratkem času gotova in trdna v vseh 29 Ortsgruppah Kreisa. Krelslelter je nato pohvalil izredne uspehe NSV, ki je, kot znano, že nekaj mesecev poprej začela s svojim delovanjem. Tu se je IzvrAilo delo, ki daje zadostno spričevalo. Otroški vrtci, oskrba ranjencev, podpore WHW zbirke (pri katerih je Orts-gruppe Falkendorf enkrat celo dosegla prvo mesto v Gauu) je samo nekaj pojmov Iz obilice dnevnega dela. DAF je prinesla obratom pred vsem dotedaj neznano socialno oskrbo. S sistematičnimi Šolanji se je posrečilo doseči mogočen uspeh delovanja vsakega posameznega rojaka. Da je postal Kralnburg kulturno središče Gorenjske, se je zahvaliti nekoliko NS-Gemeinschafti >Kraft durch Freude«, kateri se je v preteklem letu vedno znova posrečilo prirediti umetniško visoko stoječe prireditve, kot je bilo to nazadnje v tednu poljedelske razstave. NS-Frauenechaft je vedno neutrudljivo in pridno delovala tam, kjer je bilo treba šivati copate ali zbirati jagode, v kuharskih tečajih, tečajih za dojenčke In šivanje je bilo pokaza-nega gorenjskim ženam veliko Koristnega za gospodinjstvo. Nato j# poudurll Kralsleltac lo des ReichsnShrstandes, ki je z razstavo dokazal, kaj je dosegel v letu 1942. >Tu govore dejanja več ko vse besede«. Kreislelter je prešel nato na delo tehničnega urada, pri čemur je posebno poudaril stanovanjske stavbe, je pohvalil v vsej tišini se vršeče delo NSKOV, NS-Lehrerbunda in RDB. Nato je poudaril izvrstne uspehe mladinskega dela, ki se je na Gorenjskem prav posebno lepo razvilo. Odgovorno delo Kreishauptamtsleiterja je tudi zelo mnogo doprineslo, da se je privedlo ustanovno delo stranke v področju Kreisa na današnje visoko stanje. Nato je bil v svečani obliki sprejet v stranko župan iz St. Velta a. d. Sawe, ing. M a u r e r, katerega je zaobljubil Krelslelter. Potem ko je Pg. Maurer sprejel člansko knjižico in Par-telabzelchen, je Izročil Krelslelter več Orts-gruppenlelterjem tako od Gaulelterja lastnoročno podpisano priznalno listino za delo, ki se je Izvršilo na Gorenjskem kot tudi za Orts-gruppenbUcherei namenjeno knjigo >Mein Kampf«. — »Da ml je Gauleiter ob njegovem zadnjem obisku Izrekel svoje popolno zadovoljstvo o delu v Krelsu Kralnburg, je ravno tako Vaša zasluga in Vaš uspeh. Lahko nosite v sebi ponosno zavest, di ste v letu 1942 izvršili najdragocenejše delo pri organiziranju naše stranke na Gorenjskem. Za to Izrekam svojo zahvalo.« Končno se je izvršil še razgovor Krelsamts-leiterjev, potem ko so Otrsgruppenleiterji sprjell od Kreispresseamtsleiterja podrobnejša navodila za delo. Posielovanje županov \ Krainlmr^ii Sodelovanje stranke In države - Cela vrsta važnih referatov - Govorila sta Krelslelter In Landrat v sejni dvorani Landratsamta v Kralnburgu se je te dni vršila konferenca županov v Krelsu. Ko je bil Landrat dr. S k al k a pozdravil Krelslelterja Pg. KuBa In novega Kreisamtslelterja za komunalno politiko Pg. Brettschnelderja, se je v prisrčnih besedah zahvalil občinskim komisarjem za njihovo požrtvovalno delo na eksponlranih po-stojankaih. Pri tem je ugotovil, da je pregled dosedanjega delovanja povsem zadovoljiv. V surovih obrisih je Izgradnja občinskih uprav gotova, pri čemer je treba priznati pomoč Relcha, ki je za to pokrajino dal ne le Izredne dodatke, ampak tudi kril % rednih izdatkov. Hvalevredna je tudi marljivost posameznih občin In njih komisarjev, Ce je leto 1941. stalo v znamenju organizacije uprave, so bila v letu l»t2. urejena gospodarska vprašanja občin. Sedaj pa mora vsaka občina sama tudi doprinesti svoj delež. Uveden je občinski fed, ki se bo na Gorenjskem v sporazumu a stranko uvajal v posameznih občinskih upravah polagoma. S tem je zopet storjen snaten korak naprej z& priključitev Gorenjske in za notruj« pomlrjenje. Da ше oMlneklm komisarjem olajša delo po novem občinskem redu, se bodo v januarju in februarju vršili temeljiti tečaji glede občinskega reda. Tako bo tudi v bodočem letu zajamčeno dobro delo v občinah. In če bodo občinski komisarji skupno s službe-benlml mesti stranke sodelovali pri podvigu, bo vee storjeno, kar se more storiti za blaginjo Gorenjske. Vzorna »loga Jo pomngala Nato se je Krelslelter Pg. KuU spominjal Kreisamtslelterja M U h 1 e j a, ki je preminul na tragičen način. Kot njegov naslednik bo sedaj Pg. Brettscbneider vodil Krclsamt fUr Kommunalpolitlk In ustvaril ter negoval zvezo med stranko in upravnimi organi. V občinami mo.a med obema biti vedno najboljša vzorna sloga. Stranka je Intuitiven, uprava pa ekse-kutlven element. NSDAP pa nI stranka v starem llberalno-markeističnem smislu, ampak po volji FUhrerja orodje za vodstvo ljudi, da se premostijo težave, da se posreduje in oskrbuj#. Kadar aodeiujeta občinski komisar Ш Orte« Sreda, 9. decembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 7. — Stev 9*Г. Nova japonska zmaga Japonski torpedni čolni so potopili eno amerikansko bolno ladjo SHippenleiter NSDAP In skupno obravnavata anevna vprašanja, se težkoče kaj hitro od-Pritegniti je pa tudi Ortsbauern-ilmrerja. Ce ti trije najvažnejši možje v občini oelajo skupno, uspeh ne more izostati. Kreis-ielter je zaključil svoj govor, ki so ga z odobravanjem sprejeli, z najboljšimi voščili za Božične praznike in novo leto. Nato je podelil Landrat besedo Krelsamts-leiterju fUr Kommunalpolitik Pg. Brett-^hneiderju, ki je poročal o nalogah uradov za komunalno politiko. Potem je Schulrat des Kreises Pg. Wiistner obravnaval šolska vprašanja v okrožju. Prikazal je težave pouka ob Začetku šolskega leta: pomanjkanje učiteljev, Hedostajanje šolskih prostorov, dalje je opozoril na to, da je CdZ v preteklem ktu kril šolske potrebščine, ki se sedaj niorajo nabavljati iz lastnih sredstev, na dolžnost oslirbovanja doslej nepreskrbljenih šolskih poslopij, terjatve v novem proračunu Slede šolskih novih stavb in prizidkov. Nato Je razmotrival postopek, kako naj občine z 'neščansklmi šolami krijejo stvarne potreb-ičine te šole s tem, da ustanavljajo namenu primerne šolske zveze in Iztirjajo doprinose Za potovalne šole. Amtmann Pg. P e g r 11 z je razlagal pro-fa čunako gospodarstvo občine In Izvajal, da je bila v letu 1S42. vprvič uvedena občinska davčna pravica, Izvzemši zemljarine. Proračuni za 'fto ldi'2. so bili izdelani, pri čemer se je ozi-''slo na davčne dohodke, dodelitve in druge dohodke, in pri čemer se je uporabljala tudi Uredba o rezervah. Pg. Pototschnigg Od živinorejske zadruge je govoril o razvoju živinoreje v Kreisu. Regierungsoberinspektor Schneider je obravnaval naloge, ki jih Imajo Standes&mter (stanovski uradi), in o Združitvi okrajev za te urade. Oster nastop proH na\1jalcem cen Nadalje je opozarjal referent za kontrolo Cen Hauptwm. Z e c h n e r na to, da se upodabljajo predpisi glede cen. Proti navijalcem Cen je treba postopati s vso ostrostjo. Občinski komisarji so dolžni, da podpirajo službena mesta za kontrolo cen v boju proti navijalcem cen in tihotapcem. Reg. lasp. Pg. Neutzler je poročal o uspehu delovne službe pri obvezancih iz Kreisa Krainburg za zasilno službo in naprosil občinske komisarje, Baj pospešeno rešujejo predloge povsod tam, kjer zaradi nesporazuma doslej še nI bila izplačana rodbinska podpora. Obljubil je, da bo tem zavezancem bržkone v prihodnjih tednih kplačan pavšal za obleko In da bo urejeno Vprašanje zavarovanja. Landrat Pg. Skalka je zaključil to z delom bos-ato zasedanje in izrekel, da se nadeja, da bodo tudi v bodoče občine In Landratsamt naj-složne"'Se sodelovale. Nato se je vršil pregled podaljšana kmetijske I'azstave v Kralnbnrgu. SG Attling: Posl SG InmbruA (Nadaljevanje s 5. strani) Лк1 Izdatno revah^Tral" z gladlco 3:0 zmago. je zmagovalec velikega nacionalnega tur-Dirja v Zerbstu, na internacionalnem turnirju V Berlinu je premagal takratnega jugoslovanskega drj prvaka Marinka. Bil je zmagovalec evropskega veleturnlrja v mešanih dvojicah in drugi v moških dvojicah. Z bratom Ernstom sta Osvojila letošnje prvenstvo Badna. Na medmestnem peteroboju Wien-MUnchen-Innsbruck-Bregenz-Augsburg, kakor tudi na troboju Gau-Wlen-Tiroi-Kiirnten so ostali zmagovalci Innsbruckerji. V mestnem boju Berlin-Inns-bruck 80 tudi BerlinCani v svoji prestollcl mo-fRli Innsbruokerjem kloniti. Saletzky je pri tej priliki premagal prvaka Berlina Kaicka. ACllngerji bodo postavili nasproti svoje najboljše moči, ki so dobro pripravljeni čststno zastopati Oberkraln. Prireditev se bo vrSHa v soboto 12. In v nedeljo 13. t. m. v »Hiši nemškega športai: v A (Jlingu. PROIZVAJALKA BARAK tvrdka Johann Lerchbanmcr, Klagenturt, Waid-mannsJorterstr. 11., Icl. 17ht), stalno nakupuje rezani les (deske, morale iz gostega in živorob« nega lesa), vagonskc količine, тл gradnjo barak s posebno stopnjo nujnoti. 131. STUNDE Wichtige WBrter In gebr&uchlicher Satzverbindung. 1. Bitte schlieUen Sie das Fenster, es frttstelt mich. 2. Wenn Sie glauben, mich frotzeln zu konnen, irren Sie sich. 3. Alle Anstrengungen des Feindes waren furchtloe; der Stiitzpunkt wurde ge-halten. t Was Sie hier leisten, ist eine sehr fruchtbringende Arbeit. 5. Dieser Baum tragt jedes Jahr viele FrUchte, seine Fruchtbarkeit scheint unerschopflich. G. Das Frilhobst kann nicht lange ein-gelagert werden. Wenn Sie mit diesem Zug fahren, sind Sie frilhestens gegen Mittag in Krainburg. Kail ist ein FrUbaufsteber. Die J&ger brachen in aller FrUhe zur j, Ja^J auf. Man шиБ sich in dae Unvermeidliche Wieen. Tokio, 8. decembra. Cesarski glavni stan sporoča, da so japonski torpedni čolni napadli v noči na 30. november ameriške bojne ladje v bližini pristanišča Lunga na Gvadalcanarju. Severnoameriške zgube znašajo : Potopljeni: ena bojna ladja, ena križar-ka tipa »Augusta*, dva rušilca. Gorela sta: 2 rušilca. En japonski rušilec se je potopil. Uradni naziv se glasi: Nočna bitka pri Lungi. Krogi, ki imajo zveze s cesarsko mornarico, se izjavljajo o sijajnih uspehih nočne bitke pri Lungi, ki so bili doseženi od neke japonske f lotil je torpednih čolnov pri drznem napadu proti številčno premočnemu sovražnemu brodovju. Japonska flotilja je 11. Sie haben Fieber, lassen Sie Ihreri Puis filhlen. 12. Ich fUhlte ganz deutlich, wie mir je-mand in der Dunkelheit mit der Hand Uber die Haare strich. 13. Haben Sie mit Ihrem neuen Nachbar schon Fiihlung genommen? 14. D as Fuhrwerk fuhr miihsam Uber die steilo StraBe hinauf. 15. Hallo Fuhrmaim, Sie кбппеп die Fuhre Holz hier vor dem Haus abladen. 16. Fiihren Sie mir bitte diesen Koffer zum Bahnhof. 17. Verzeihung, wohin fiihrt dieser Weg? Zum Bahnhof. 18. Jeder Kaufmann mufl Uber semen Geschaftsgang Biicher fiihren. 19. Der Krieg, den Deutschland jetzt fiihren muB, wurde von den Juden und dea internationalen Kapitalisten von 1 anger Hand vorbereitet. 20. Ich bin gekommen, um gegen das un-wiirdige Verbal ten einer Ihrer Бекопп-ten Klage EU fUhnen. opazila kmalu po sončnem zatonu v bojnem redu ploveče sovražno brodovje v bližini Lunge, ki je obstojalo iz ene bojne ladje, štirih križark in desetih rušilcev. Kljub močni razliki v obojestranski bojni moči se je vrgla japonska flotilja na sovražno bojno črto in jo napadla s topovi in torpedi. Deset torpedov je zadelo bojno ladjo, katere razreda niso mogli ugotoviti radi megle. En rušilec razreda »Augusta* je bil tudi zadet od več kot desetih torpedov in se je takoj potopil. Dva sovražna rušilca sta bila potopljena, dva sta pa gorela. Japonske čete na Gvadalcanarju so opazovale bitko. Potopitev bojne ladje samo z napadom flotilje torpednih čolnov se je vprvič zgodila v zgodovini pomorskega vojskovanja. 21. Auch die besten Soldaten konnen ohne eine gute Fiihrung nicht viel leisten. 22. Deutschland kennt nur einen Filhrer: Adolf Hitler. 23. Wahrend der Erkrantung des Direk-tors muBte der alteste Beamte die Fiihrung des Geschaftes iibernehmen. 24. Der Wirtschaftsiiberpriifer fand, dalJ die Fiihrung der Biicher dieser Gesell-schaft nicht in Ordnung war. 25. Er macht die Fahrpriifung und er-hielt den Fiihrerschein. 26. Diese Zimmer werden durch Fillldfen geheizt. 27. Ein junges Pferd heiUt Fohlen oder FUllen. 28. Dieser Akkumulator muB eingefiillt werden, da seine Fiillung schon ver-braucht ist. 29. Wenn jemand einen Fund macht, m'jB er ihn entweder derz Polizei melden oder aber ihn am Fundbiiro abgeben. 30. Die Fimken der Lokomotive setztei das ausgetrocknete Gras am Bahn-damm in Brand. Wttrter: abladen (etwas) — odlagati, odložiti Bahndamm (m) — želemlKd nuip moči premagati s terorjem. Premagali bodo vse posledice bombardiranja s svojim ledenohrabrim mirom in s svojo bojno odločnostjo in se bodo še odločneje bojevali zoper sovražnika, ki je pokazal, da se hoče bojevati z nečloveškimi udarci proti prebivalstvu, ki je brez orožja. ($a svetu z otvoritvijo iiovi'-ga prehoda čez Apenine 80 po 13-letnem trdem delu izročili prometu novo cesto Forli—Arezzo. S tem je bila ustvarjena najkrajša In najudobnejša zveza med Jadranskim in Tlrenskim morjem. Ljudsko knjižnico v Lizboni je požar popolnoma upepelil. V pogorelem poslopju se je nahajalo tudi književno društvo v Lizboni. Spričo spremenjenih razmer sa je preučil tudi nek plesni učitelj v Pragi In podučuje sedaj mlade prodajalce v dostojnosti. Kupujoče občinstvo pozdravlja to novoto, od katere si obeta dobre učinke. V Marseillu so zaprli neko centralo ponare-jalcev denarja, ki je bila izdala zakladnice v vrednosti pet milijonov frankov In jih oddala raznim bankam. Pri enem izmed zaprtih so našli ponarejenih zakladnic še za 4% milijona frankov. Pri kopanju nekega vodnika so v bližini Epernaja nažli predzgodovinsko jamo. Nek arheolog je našel več okostnjakov in številne uporabne predmete. Ti predmeti in skeleti so menda stari okrog 3000 let. V nekem rudniku v Moravski OstravJ so našli 600 metrov pod zemeljsko površino gobo, ki je rastla na drevesnem štoru, na katerega je stalno curljala voda. Najstarejši trojčki na Norveškem, tri žene, so obhajale svoj 70. rojstni dan. Vse tri sestre so vdove. Sondergericht v Wienu je obsodilo nasilnega zločinca in nevarnega vlomilca iz navade, 25-letnega in večkrat predkaznovanega Egona Ostermeierja na smrt, in je bila smrtna kazen že izvršena. V mnogih primerih je vdrl v stanovanja s pretvezo, da je namešečnec plinarne ali kriminalni uradnik, je potem držeč pištolo predse, ropal denar in zasledujočega kriminalnega uradnika obstrelil. Znani tirolski strelski rAojster Pranz R11 z 1 iz F41gena (Zillertal) je duševno in telesno popolnoma čil obhajal svoj 90. rojstni dan. ITranz Rltzl Izvira Iz rodbine, katere peta generacija sedaj uspešno nadaljuje strelsko tradicijo, ki sega nazaj na tirolske boje za svobodo iz leta 1809. 90-letnlk se je že večkrat pokazal kO't nadpovprečen mojstrski strelec. frotzeln (jemanden) — dražiti (koga), jeziti fruchtlos — brezuspešen, jalov fruchtbringend (Arbeit) — ploden, plodo-vit (delo) Fruchtbarkeit (w) — rodovitnost, plodnost Frlihobst (s) — zgodnje sadje frilhestens — najprej, najbolj zgodaj Fruhaufsteher (m) — človek, ki zgodaj vstaja fiihlen etwas) — čutiti, občutiti kaj Fuhrwerk (s) — vozilo Fuhre ( v) — voz Fiihrung (w) — vodstvo Fiihrerschein (m) — avtomobilska izkaznica Ftillofen (m) — nasipna peč FUllen (s) — žrebe Fullung (w) — naboj , Fund (m) — najdba FundbUro (s) — urad za najdene stvari (najdbe) Funke (m) — iskra i Geschaftsgang (m) — poslovanje unerschSpflich — neizčrpen WirtschaftsUberprUfer (m) — gospodarski nreglednik Italija se ne da terorizirati Churđiiiiove bombe јШ ne omehčajo - Neizprosen boj do končne zmage Rim, 8. decembra. Strahovalni napadi cem v hrbet, ker se ne posreči, da bi jo pre- angleškega letalstva na odprta italijanska magali na bojnih poljih. Churchill upa, da mesta ne morejo, kot je ugotovil ravnatelj lahko /odi bombardiranje civilnega prebi- lista »Gionale d' Italia«, presenetiti nobe- valstva do tega, da bodo junaški italijanski nega Italijana, ki pozna angleško zgodo- vojaki izdani z moraličnim in materialnim vino in ve, da se za svetohlinskimi frazami zlomom domovinske fronte. Angležev skriva njihovo globoko zaničeva- Nečloveški napadi zoper civilno prebival- nje latinske kulture in njihova sovražnost stvo italijanskih mest, ki se ne more braniti, pred dvigajočo se Italijo. Trenutni angleški јд nedolžne žrtve ter barbarska uničevanja strahovalni napadi da imajo sledeči cilj; bodo samo utrdila italijanski narod v nje- 1. Churchill hoče Stalina prepričati, da ^ govi odločni odpornosti in njegovem srdu se Anglija resno bojuje za ustvaritev druge proti angleškiig politikom, ki зо hoteli in fronte. povzročili vojno. Italijanski narod vidi v 2. Angleški narod naj se z naznanitvijo strahovalnih napadih znak obupanja An-opustošenj italijanskih mest premoti o ved- gležev, ki so spoznali, da ne morejo več do-no huje občutenem učinku osovinske pod- biti vojne z orožjem v roki na bojnih poljih, morniške vojne. Ta poskus zameglje.nja je Italijani se čutijo v svoji domovinski Iju-brez pomena, ker se vojna proti anglosaški bežni h v svoji časti najgloblje užaljene in plovbi nadaljuje neizprosno in z uničujo- go kot doslej odločeni, da nadaljujejo vojno čimi posledicami. z Nemčijo in Japonsko še neizprosneje do 3. Italijo naj se prisili na kolena z udar- končnoveljavnega obračuna. Italijanov ni In der zweilen nalile dieses Monals erscheint der „KiSnl koledar 1943". Er wird noch besser HIISNII KOILEDAIR ausgeslaliel sein als das Jalirbuch des lergangenen Jalires. ^ Die Trager des „Karauanken . Bolen" werden gebelen, aul den Briei zn achien, der Ihnen in diesen Tagen vom Veriag zngehl Dr. F. J. Lukas Ausechneiden! Aufbewahren! ^etdseli methćiliseJi und praktiSfli Btran 8. — Stev. 97. KARAWANKEN BOTE ACttwoch. 9. DezemberjM^ IfsettlfMUHe tHoeeie vfteasaU! OUlflS 10 шоге.Такој doseie me.hi $« zanimajo za Vaše ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! %pla(ase! Oglase sprejemata do ponedeljka in srede: NS.-Gauverlag Karnfen, Klagenfurf, Bismarckring 13 in NS.~Gauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6 Kreissparkasse Radmannsdori Uauplanslall Radmannsdorf - Hauplzweigslelle AOling Uebernahme von Einlagen auf Spar-buch und in laufender Rechnung. Unser Spargiroverkehr verbiirgt Ihnen schnellste und billigste Ueber-weisungsmoglichkeit. Darlehen ge-wahren wir gegen erstrangige Нуро-thek oder auf Wechsel. Wir beraten Sie gerne iiber das Bausparen sowie in alien Geldangelegenheiten. Prevzamemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu. Naš promet v hranilnem žiru vam jamči za najhitrejšo in najcenejšo možnost nakazovanja. Posojila dajemo na hipoteke na prvem mestu ali na menice. Z nasveti glede ^tednj^ za nove stavbe, kakor tudi vseh drugih denarnih zadev smo Vam rade volje na razpolago. EIH MEIKLE* rUHH: OaWm nI ТмМпд«) Deutf altm •It kiuidin Uin kallei. Eiwik* mi firtii wertM iifitltlscM liirit #1# III EX-Blifir nl MCt iim икм. 6#w# nek itr SitrMCkuf liiHiMmitti. ALFEX KocljiTa točka KAFFEE ERSATZ r a b r i k C. Wenger Klagenfurt Službo dobi Krojaškega pomočnika za vsa dela sprejme Josef Nowak, Krainburg, Hin-terhausgasse 19. 5159-1 Brivskega vajenca ali vajenko takoj sprejme. Pogoji po dogovoru. Hribar, Friseur, Zwisdienwassern. 6178—1 Čevljarskega vajenca sprejmem. Josef Pertout, Schuhmacher, St. Veit-Sawe 17. 5172-1 Učenko iz po štene hiSe sprejme trgovina z mešanim blagom. Leopoldine Paul i, Domsdiale (hrana in stanovanje v hiši). 6179—1 Die Beratungsstunden der Tuberkulosen-FUrsorgestelle des staatl.Gesundheitsamtes In Krainburg flnden von nun an Montags und Donnerstags von 9—12 Uhr statt. Na protltuberkuloznem dispanzerju državnega zdravstvenega urada v Krainburgu so posvetovalne ure za stranke vsak ponedeljek In četrtek od 9—12 ure. Prodam Gramofonske plošče, stare in godalne instrumente vsake vr« ste kupuje Mu-sikhaus Hergeht, Klagenfurt, Burg= gasse 23. 8531 «7 Kitaro prodam za cenilno vrednost ali zamenjam za fotoaparat. Philipp Jerai, Senitsdino o, P. Hlg. Kreuz Senitsdino 5, P Hlg. Kreuz. 3548-6 Kupim Kupim talcoj kompletno spalnico,' novo ali rabljeno, s posteljnino ali brez Ludmila Pelko, Loddergasse 12, P. Trofaiadi, Ostmark. 3547-7 Kauč, star ali nov, kupim takoj. Ponudbe pod 500-7 na K. Bote, Klagenfurt, Bismardtring 13. W.4W. HERMANN KOm Zenlrilheizansen, Hasserleilnnesinsfallalionen, XanllHre Amlagem Gardine in zavese! Danes morajo posebno dolgo vfdiiall. Tkanine In barve bodo z ALT-EV kopelio pred In po pranju osvežene. Tofno se ravnajte pn n^vodlln. ALT^EX M^ITZ SENF ESSIG Fabrik C.W«nf«r Fabrik C.W«nfer Kliiwlurl OfUne Hendelsgesellschaft — LabensmifieIgrofjlianc]«l Klagenfurfr St. Ruprechterstra^e 17 Cegrundei 1882 - Fernruf 2464 Gro^lager in Klag«nlurf, Villadi, Kuhnsdorf-Treibach-AliKofen Zahvala vrnem, ki ste ob imrtl naše drage nepozabne mame, atare mame, gospe Amalije Plahutar ki nas |e v svojem 78. letu starosti, dne 26. novembra 1942, za vedno zapustila, z nami sočustvovali in jo spremili k zadnjemu počitku v AGlingu v družinski grob — iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku Seigerschmledu, ki jo je previdel s poslednjimi zakramenti In jo po golem naključju spremil celo onkraj groba. Prav tako Izrekamo posebno zahvalo .tudi družinam Ambroschitzevl, Kosmatschevi, Podlipnlkovl ter darovalcem cvetja in vencev. Vsem Bog povrnil A б 11 n g, C1111, 7. decembra 1942. zalojoCe družine. Oanz Eleklrowerksiatten Ing. F. Dulinig. Klagenfurt Pischeldorfer StraBe Nr. 4 • Telefon Nr. 1822 Baui Raparatureni Elektrische Kraftanlagen Freileitungen utw. Elektrische Maschinen, Motoren jeder Art und вгАВе Potrebujem nuj no, rabljeno jamsko kolo v dobrem stanju, proti takojšnjemu plačilu.. Ponudbe na oglasni oddelek K. B., Krainburg, pod „Damsko kolo". 5180-7 Simpatičen mla-dfnič z akademsko izobrazbo, ieli spoznati gospodično, kater« ima veselje do skupnih izletov. Slika zaželena. Dopise na K. B., Krainburg, pod „Ljubezen r snegu". Šivalni stroj, nov ali dobro ohranjen, takoj kupi: Maria Mlakar, Volaka 24, Post: Oberdorf. 5181—7 Menjam Plemensko svinjo zamenjam za prašiča špeharja. Bokal Franz, Po-lja.ne 28, St. Veit an der Sawe. 5173-16 Slamoreznico na motor zamenjam za ročno slamcv reznico. Ponudbe: Jekovez Ma-theus. Mit. Vel-lach 3, Post Hof-lein. 5177—15 Bukova drva zamenjam za šivalni stroj. — M. MegUtsdi, Dolina 128; Post Neumarktl. 5183—16 Annil Prosim za točen naslov. Hvala za poslano pošto! E. F. D. ženitve Državni uslužbenec, srednje postave, želi poznanstva s temperamentno gospodično 20 do 30 let, vitke postave. Ponudbe s sliko, ki se na željo vrne, na K. B., Krainburg pod „Božični večer", Diskrecija zajamčena. 6184—31 izgubljeno Antonia Jenko je zgubila 7. decembra dopoldne v Krainburgu od Intexa do zlatarja Levičnikt zapestno uro „Telos". Ker mi je ura dragocen spomin, zato prosim poštenega najditelja, naj uro odda proti nagradi na K. B., Krainburg. Dopisi Mladenič tridesetih let, išče znanja z gospodično mirnega in resnega značaja. Prednost imajo dekleta, ki, obvladajo nem-ščino. Dopise na Karawanken Bote, Krainburg, pod „Spremljevalka". 5182—20 Razno Oseba, ki je dne 2. decembra iz vež« finančne kontrole, Hin-terhausgasse 21, v Krainburgu, ob 10. uri dopoldne jVZola . ЛпшА sko kolo, se naproša, da ga vrne v izogib posledic na K. B., Krainburg, ker je znana. 5174—23 Wasscrturbinen, autom. Oeldruckregulatoren, Kiihlmasdiinen und Venetianer Gatter erzeugt G. F. Sdmeiter Maschincnbau - Leak a. d. Zaier Obernimmt audi die Reparatur samtlidier Masdiinen InfabrIk Herstellung folgcnder Gerbstoffe; Pinotan N, Pinotan CC, Pinotan CC Sp, Fichtenrindenexlrakt, Ke- molan TF u. TC, Summadi etc. Laufeoder Einkauf jedes Quantums Fiditenrinde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevni ceni - ZWISCHENWSSSERN Zahvala za v*# Izraz« likrenaga loSutja, ki ite ga izkazali ob prerani imrtl naSe predrage In nepozabne Paule |o v bolezni obiskovali In nas tolažili, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in darovalcem krasnih vencev In cvetja, za spremstvo na zadnji poti, ter vsem ostalim, ki so našo drago rajnico tako mnogoštevilno pečastlli z udeležbo pri pogrebu. Vsem Se enkrat povrni „Večni Sodnik*. Falkendorf, 2. decembra 1942. družina hafnerjeva.