Št. 12 (1391) Leto XXVII NOVO MESTO, četrtek, 18. marca 1976 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Zeleni planet Klub OZN Vinica vabi k skupni akciji za varstvo okolja Človeštvo počasi spoznava, da je zdravo okolje temeljni pogoj za njegov vsestranski razvoj. To spoznanje prihaja v prav zadnjem času, saj imamo le še malo čistih voda, le malo krajev s čistim, zdravim zrakom. Ob tem pa smo priče, da človek ogromno denarja troši za oboroževanje, namesto da bi ga uporabil za ustvarjanje enakih pogojev dela in življenja na vseh koncih sveta. Človek je del narave, zato je nesmiselno, da si uničuje življenjski prostor, saj s tem ogroža svoj lastni obstoj. Naše gozdove, reke, rastlinski in živalski svet moramo varovati, i zaščititi pred izumiranjem, onesnaževanjem in uničevanjem. Viniški Klub organizacije združenih narodov zato vabi vse v skupno akcijo za varstvo okolja pod imenom Zeleni planet. Sodelujete lahko s pismenimi sestavki, risbami, fotografijami, razstavami, delovnimi akcijami ipd. Prispevke ali potrjen opis delovne akcije pošljite na viniški klub OZN do 31. maja 1976. Najboljša dela bodo razstavljena in nagrajena. Nagrade in priznanja bodo prispevali: Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Klub OZN Vinica. SEVNICA: VSI PODPISALI V ponedeljek je vseh 38 podpisnikov družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini za letošnje leto podpisalo družbeni dogovor. Skupna stopnja vseh porabnikov znaša za devet mesecev letošnjega leta 31,51 odstotka in je najnižja v Posavju. Posamezne interesne skup; nosti so se morale odpovedati vrsti dejavnosti. Tako je izobraževalna skupnost v petek črtala 14 postavk od šolskih ekskurzij do učbenikov in drugega. DOGOVOR KOČEVJA IN DOLINE Preteklo soboto, 13. marca, sta se v Kočevju sestali delegaciji pobratenih občin Kočevja in Doline pri Trstu. Predstavnikom občinskih skupščin so se pridružili tudi predstavniki mladine. Na sestanku so se pogovorili o programu nadaljnjega sodelovanja na vseh možnih področjih in program izmeničnih obiskov. Prvo srečanje bo že 10. aprila, ko se bo občanom pobratene občine Dolina predstavil kočevski gimnazijski orkester. D. S. Spet okoli vrele kaše? Posavje: kljub sklepom povezovanje prepočasi napreduje NOČNI SLALOM V TREBNJEM. Po nekaj brezsnežnih zimah je trebanjski smučarski klub v petek zvečer lahko priredil - pred 500 gledalci - nočni slalom, ki je bil hkrati tudi občinsko sindikalno prvenstvo. Članski pokal je prejel iz rok predsednika občinske skupščine Slavka Kržana študent Nace Sila, ki je dosegel najboljši čas tekmovanja. Več o tekmovanju še na športni strani. (Foto: Železnik) Zdaj pa k podpisovanju! Območna SIS za ptt promet pred ustanovitvijo V organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih na Dolenjskem gredo h koncu priprave za ustanovitev območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet s sedežem v Novem mestu. Po rokovniku naj bi to skupnost ustanovili do konca marca, do 15. aprila pa naj bi se oblikovala tudi skupščina te skupnosti. Republiško SIS za to področje pa naj bi predvidoma ustanovili sredi leta. Razprava o samoupravnih sporazumih za ustanovitev območne in republiške SIS ptt je bila pretežno končana že februarja, iniciativni od- r 8 TEDNOV NASE NOVE AKCIJE ZAČETEK: 83 NOVIH! Prejšnji četrtek smo najavili začetek naše nove akcije, do torka pa smo v naše sezname že lahko vpisali prvih 83 novih naročnikov! Največ naročilnic so poslali pismonoše iz 7 občin, nekaj naročnikov pa so nam za prijatelje, sorodnike v tujini in za fante oz. mo*.e v vrstah JLA pridobili tudi naši dosedanji naročniki. Za dober začetek vsem hvala! Zahvaljujemo se tudi vodstvu podjetja za PTT promet Novo mesto in TOZD PTT Kočevje, ki sta priporočila sodelovanje za dober potek akcije vsem poštam v 9 občinah našega območja. Prepričani smo, da bomo prvim imenom najboljših pismonoš lahko v kratkem pridružili mnogo novih imen zaslužnih poštnih delavcev. V prvih petih dnevih je pridobila kar 12 novih naročnikov tov. Marica Toplišeks pošte Koprivnica pri Brestanici! Po 6 novih naročnikov so pridobili: Matija Ožanič s pošte Kočevje, Darko Štojs s pošte na Raki in Jože Trefalt s pošte v Zabukovju. Iz številnih pošt nam pismonoše javljajo, da pridno razdeljujejo brezplačne izvode domačega časnika in naročilnice, da bodo ljudje list spoznali tudi tam, kjer ga še nimajo. Po prvem, resda zelo kratkem tednu akcije se je na DOLENJSKI LIST na novo naročilo naslednje število novih naročnikov: iz brežiške občine 3, iz kočevske 8, iz krške 25, iz novomeške 12, iz ribniške 3, iz sevniške 9 in iz trebanjske 9, iz raznih pošt v Sloveniji in Jugoslaviji 12 in iz tujine 2 nova naročnika. Dober in obetajoč začetek. Vse naše stare naročnike, dopisnike in sodelavce ter prijatelje Dolenjskega lista prosimo, da opozore sosede, znance in sorodnike, da lahko pri svojem pismonoši dobijo v teh tednih izvod domačega tednika, da bi spoznali in se nanj naročili. Do 1. maja 1976 ga bodo vsi novi naročniki prejemali brezplačno! Naročilnico za vas ima vaš pismonoša! Lepo vas pozdravlja UREDNIŠTVO LISTA bor za območno novomeško skupnost pa je tudi že uskladil predloge in pripombe, ki so jih imeli udeleženci razprav. Ta teden je iniciativni odbor razposlal krajevnim ''j^p-nostim in organizacijam združenega dela v vseh sedmih občinah na območju novomeškega ptt podjetja pristopne izjave. Ob podpisu tega akta bodo izbrali tudi delegate za prvo sejo konference delegacij, te pa bodo poslale ljudi v ustanovno skupščino SIS. Skupščina območne SIS za ptt promet bo dvodomna. Zbor uporabnikov bo štel 26 delegatov, 15 jih bo iz združenega dela, 11 pa iz krajevnih skupnosti. V samoupravnem sporazumu je določeno, da mora imeti vsaka občina v tem zboru vsaj po enega delegata iz OZD in KS. Zbor izvajalcev bo štel 12 delegatskih mest, delegate pa bodo izbrali glede na število zaposlenih v posameznih tozdih ptt. Različno število delegatov v tem ali onem zboru ne bo vplivalo na odločitve v skupščini, saj bodo sklepi sprejeti šele, ko jih bosta potrdila oba zbora. Akcija za podpis obeh samoupravnih sporazumov bo tekla v skladu s sklepi seje iniciativnega odbora, ki je bila prejšnji teden, nosilca pa sta sindikat (za združeno delo) in SZDL (za krajevne skupnosti). Usklajevanje poteka prek SZDL oziroma prek občinskih konferenc SZDL in medobčinskih svetov SZDL za Dolenjsko in Posavje. Socialistična zveza ima dolžnost, da opravi tudi kadrovske priprave za zasedbo vodilnih funkcij v omočni SIS za ptt promet. I. Z. Z namenom, da bi bila organiziranost v Posavju čim bolj celovita in usklajena, so na zad-. nji seji medobčinskega sveta ZKS v Krškem pregledali in ocenili, kako so zavodi, medobčinski organi družbenopolitičnih organizacij in druge organizacije porazdeljeni po posameznih občinah. Ponovno so oživili predlog po eni posebni šoli za višjo stopnjo, in po povezavi delavske univerze. Za primer zglednega sodelovanja v regiji so dali upokojence, ter združevanje njihovega denaija za gradnjo domov. V razpravi so nato kritično načeli uresničevanje že sprejetih dogovorov o sodelovanju ter sklepov o integracijah v gospodarstvu in drugod. Predstavniki iz Sevnice so omenili potrebo po usklajevanju razVoja kmetijstva, pri čemer so posebej opozorili na kapacitete klavnic. V Sevnici so predlagali povezavo sevni-škega in krškega Agrokombinata, nakar so se v razpravi oglasili drugi, da to ni v smisli razvojnega kon- VEČ SPOMINKOV Ribniška prodajalna spominkov ima že zdaj veliko naročil za prihodnjo turistično sezono. Izdelovalci spominkov jih to zimo prinašajo več Spominkarstvu, ker si krošnjarji še vedno niso uredili dovoljenj, oziroma bo zdaj zaradi zaostrene kontrole teh dovoljenj manj. Čeprav odkupijo zaradi tega pri Spominkarstvu več spominkov, jih'še vedno ne dobijo dovolj, da bi lahko ustregli vsem naročnikom. V četrtek in petek bo prevladovalo lepo vreme, nekoliko pa se bo tudi otopilo. Ob koncu tedna je že možno poslabšanje vremena s padavinami, v nižinah kot dež. cepta Posavja in da se morajo povezati vsi štirje partnerji, torej tudi Slovin in Agrarija ter tako napraviti korak naprej od sporazuma. Člane sveta so na seji seznanili s pripravami na ustanovitev poslovne skupnosti za turizem, s potrebo po tesnejšem sodelovanju poklicnih, kmetijskih ustanov, službe za zaposlovanje itd. Umrl Stane Šmid Devetega marca je nenadoma umrl ugledni dolenjski družbenopolitični delavec in nosilec Spomenice 1941 Stane Šmid iz Novega me- NAJBOLJŠE KLOBASE PRI MALUSU Na tradicionalno tekmovanje salamarjev v izvedbi sevniških mučenikov, ki je bilo v sredo, 10. marca, v gostilni Franca Vrtovška v Sevnici, je prinesel najboljšo salamo gostilničar Igor Malus iz Tržišča. V konkurenci je komisija ocenjevala 24 salam. Obilni sneg je verjetno zadržal marsikaterega mučenika s svojo trofejo doma, saj so računali na več tekmovalcev. Strokovna komisija se je dokopala do mnenja, da so salame to leto zaradi mile zime slabše dozorele. Strokovna komisija je tokrat pritegnila k delu tudi tržnega inšpektorja. sta. Svojcem je med drugimi izrazil sožalje tudi predsednik CK ZKS France Popit. Stane Šmid se je rodil 12. novembra 1910 v Gradcu v Beli krajini. Med fašistično in nacistično okupacijo je opravljal več pomembnih dolžnosti v narodnoosvobodilnem gibanju. Bil je član okrožnega komiteja OF Črnomelj, sekretar rajona OF v Gradcu, nato pa v Dragatušu in Črnomlju. Po vojni je opravljal pomembne gospodarske zadolžitve, med drugim je bil tudi direktor Novolesa in predsednik novomeške krajevne skupnosti. Za požrtvovalno delo med revolucijo in v povojni graditvi je prejel številna odlikovanja. Črnomelj: poke niso nevarne Sneg, ki je prejšnji teden zamedel tudi Belo krajino, je še največ preplaha povzročil v osnovni šoli „Miran Jarc“ v Črnomlju. Zaradi teže snega so se v učilnicah in po hodnikih šolske stavbe pojavile razpoke. Iz strahu, da bi se razpoke lahko širile in stavba začela močneje pokati ter bi bila tako ogrožena varnost učencev in učiteljev, je bila šola v sredo, 10. marca, zaprta. Vodstvo šole je takoj obvestilo pristojne organe, komisija, ki si je ogledala šolsko stavbo, pa je ugotovila, da varnost ni ogrožena in da se pouk la-hlco nadaljuje. Prve drobne razpoke so se pojavile že, ko so gradili nov dimnik za centralno ogre vanje, zato so mislili, da je vzrok v tem, sedaj pa so ugotovili, da je veijetno glavni kriveč, da se pojavljajo raz poke, mestna kanalizacija, ki teče pod šolsko stavbo. VELESLALOM ZA CICIBANE IN MLADINCE Novomeški smučarski klub „Rog“ bo pripravil v Črmošnjicah prihodnjo soboto in nedeljo katego-rizacijsko tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke ter za mlajše mladince in mladinke. Prijavite se na naslov Duška Kramarič, Krka, tovarna zdravil — CAOP, Novo mesto ali po telefonu 068-22-715. Žrtve vojne v senci Ustanovili so medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Dolenjske — Kdaj olajšave za invalide—kmete? V nedeljo so ustanovili v Novem mestu medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne, ki združuje 337_invalidov iz sedmih dolenjskih občin. Ena od ugotovitev občnega zbora je bila, da se družba sicer prizadeva izboljšati življenjsko raven in pogoje ljudi, ki jih je prizadejala minula vojna, kljub temu pa njihovi življenjski pogoji niti približno niso podobni tistim, ki jih imajo na primer vojaški vojni invalidi. Posebno to velja za ti- ste civilne žrtve vojne, ki so več kot 60-odstotni invalidi. Velike težave so tudi s kmeti-invalidi. V prenekateri dolenjski občini namreč zanje še vedno ni olajšav, čeprav se ve, da so za delo manj sposobni. Pri reševanju tega vprašanja bi se morala vodstva krajevnih skupnosti, ki najbolje poznajo razmere, bolj angažirati. ZATRI DNI IN POL NA ČEŠKO Hortikulturno društvo Novo mesto pripravlja konec maja tri in poldnevni izlet na Češko. Poleg Prage si bodo popotniki ogledali se številne vrtnarske, naravne in zgodovinske zanimivosti, ki jih v tej deželi ni malo. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo do 27. marca v cvetličarni na novomeškem Glavnem trgu. Na voljo so tudi podrobnejše informacije. Tokrat < Krikem Dolenjski pesniki nastopijo v Krškem jutri zvečer Med prvimi so se v Kočevju spoprijeli z več kot meter debelo snežno odejo učenci osnovne šole, ki so sami očistili poti k hramu učenosti. Tri dni zapored so pomagali čistiti mestne ulice tudi dijaki gimnazije in poklicnega šolskega centra. (Foto: F. Brus) Sneg in mraz sta tudi morila Mrtva divjad in ptice - Teden dni niso odvažali smeti - Velika škoda na cestah Ceste v kočevski občini, ki je bila v Sloveniji deležna največjega snega, so bile po nekaj dneh v glavnem prevozne. Šele po tednu dni pa sta bili dokončno odprti cesti do Broda na Kolpi in cesta do Čabra. Slednjo je splužila ekipa JLA iz Postojne, ki se je prebijala ponekod tudi skozi 4,5 m visoke in celo 10 m dolge zamete. Vojaki so prebili noči in dneve na težkih buldožerjih. Nekega bolnika iz Pleše so odpeljali v ljubljansko bolnišnico s helikopteijem. V Bosljivi loki jc preteklo soboto (udi v bolnišnico ga niso mogli pre-umrl Zvonko Lenac, ki ga je zadela peljati. kap. Do njega je prišla pomoč na v parku C.aj v Kočevju so našli konjy, ker ccsta ni bila prevozna. preko 200 zmrznjenih škorcev, ob Zdravnik pa le ni mogel do njega in Rinži in drugod pa še precej ptic, ki jih nihče zatrdno ne pozna. Imajo čopko in račji klun. Verjetno so pribe. Člani kočevskega društva za varstvo in vzgojo ptic so pobrali precej premrlih škorcev in jih prezimili v svojih stanovanjih, spomladi pa jih bodo spet izpustili. Znani lovec Ivan Grajš iz Dolge vasi je samo v enem dopoldnevu našel 7 mrtvih srn. Lovec in kmet Peter Šercer iz Belce krmi jelena, ki prihaja jest seno na njegov vrt. V (Nadaljevanje na 4. str.) V domu krške Svobode bo jutri ob 19.30 večer dolenjskih pesnikov, ki ga prirejajo tamkajšnji Valvasorjeva knjižnica in čitalnica, Zveza kultumo-prosvet-nih organizacij ter 20. dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice. S to prireditvijo bodo v Krškem počastili 100-letnico Cankaijevega rojstva. Po uvodni besedi prof. Jožeta Škufce iz Novega mesta bodo dela dolenjskih avtorjev Vladimira Bajca, Janeza Kolenca in Ivana Zorana iz Novega mesta, Jožeta Dularja iz Metlike, Avgusta Gregorčiča z Mirne in Lada Smrekarja iz Kostanjevice predstavili priznani slovenski dramski igralci: Miha Baloh, Iva Zupančičeva in Rudi Kosmač. Recital bo ob klavirju spremljal znani slovenski pianist Andrej Jarc. Dolenjski literati prihajajo v Krško s sporedom, s kakršnim so se lani novembra predstavili koroškim Slovencem v Auli slovcnici v Celovcu in ob koncu februarja gostovali z njim v Zagrebu pri slovenskem kulturnem društvu Slovenski dom. tedenski mozaik BONN - Po razburljivih dnevih in nočeh skoraj nepretrganih poga- janj, zagotovil v političnem boju, je ki predstavnike pokrajin, v katerih je ozicijska ' bonska vlada končno pridobila na oblasti opozicijska krščanska demokratska unija, da zahodnonemški Bundesrat odobri pogodbo z ZR Nemčijo in LR Poljsko, ter tako omogoči njeno ratifikacijo. Do zadnjega trenutka je bila ta pogodba, ena osrednjih točk zahodno nemire zunanje politike in nadaljnjega popuščanja napetosti v Evropi, pod vprašajem. Krščanska opozicija, ki ima v Bundesratu večino 11 glasov, je več dni blokirala ratifikacijo pogodbe in zahtevala vedno nova pojasnila ter jamstva za izseljevanje Nemcev, ki živijo na Poljskem ozemlju. Zaradi velikih naporov Bonnske vlade in izrednega razumevanja Poljske vlade, so pogodbo v zadnjem trenutku rešili. S pogodbo je urejeno pokojninsko zavarovanje med obema državama, nezgodno zavarovanje in izselitev okoli 125 tisoč Nemcev v ZR Nemčijo v prihodnjih štirih letih. Po izteku tega roka, se bodo lahko izselili iz Poljske še vsi drugi Nemci, ki bodo to želeli. ZR Nemčija bo izplačala Poljski v obliki najugodnejšega kredita 1,3 milijarde mark. PARIZ - Francosko pristaniško mesto Le Havre se ne odlikuje s posebnimi lepotami Nekateri celo pravijo, da je to morda najbolj nezanimiva luka na svetu. Toda Le Havre se odlikuje po nečem drugem. To je največje francosko mesto, ki ima komunistično upravo. Po 11 letih, odkar so komunisti na oblasti so rezultati zgovornejši kot besede. - Marsičesa ne moremo storiti, kajti vrhovna oblast ima še nadalje Pariz, pravi župan Andre Duromea, bolj znan kot „tovariš Durot". Toda, prizadevamo si mesto tako voditi kot želijo delavci in mali ljudje. Na prihodnjih volitvah bo naše geslo: naša administracija je najboljša. Celo nasprotniki izjavljajo, da je uprava v Le Havru dobra. Župan Andre je na tem položaju že pet let Je heroj francoskega uporniškega gibanja in nosilec Legije časti, uživa spoštovanje ne le med pristaniškimi delavci, temveč tudi med lokalnimi poslovnimi ljudmi. Ker je Le Havre pobraten z Leningradom, dve mesti redno izmenjujeta delegaciji. Francoski župan vedno sprejema vse sovjetske ladje. Pogosti so tudi obiski sovjetskih atletov. Veliki stadion v Le Havru se imenuje po Juriju Gagarinu, ena od glavnih ulic pa se imenuje po umorjenem čilskem predsedniku Allendeju. WASHINGTON - America vlada je sklenila zamrzniti diplomatske odnose z Ekvatorialno Gvinejo. Sklep so sprejeli potem, ko je gvinejska vlada razglasila ameriška diplomata za nezaželeni osebi. To je »narobe varčnost« Kratkovidno opuščanje gnojenja z umetnimi gnojili Pri tako dragih gnojilih in semenih se ne splača sejati, je na pogovoru o setvi menu kmet, ki se je pred kratkim zaposlil v tovarni- Jaz pa bom posejal svoje seme in ne bom kupil čisto nič gnojil, da bo manj stroškov, je menil drugi. Kmetijski strokovnjak jima je zaman dokazoval, da ne delata prav. Takih kmetov niti ni malo. Manj jih pusti polja nezasejana, veliko preveč pa slabo poseje. A tudi ti zadnji so že na poti k opuščanju setve in obdelave polj. Kmetijski pospeševalec je potožil, da ne utegne razložiti vsem kmetom, da se tudi pri sedanjih cenah gnojil splača gnojiti z njimi. Glejte, je nadaljeval, delavec - tudi njegova žena je v službi — je pred dnevi podpisal kooperacijsko pogodbo in bo svoja polja pognojil z 2600 kg gnojil. Njegov sosed, kmet z 10 ha posestva — doma ima tudi odraslega sina — pa se izgovarja, češ da ni denarja za gnojila in da se ne splača gnojiti. Lahko jih kupi delavec, pravi ta kmet, ko zasluži denar v tovarni. Vprašam vas, ali lahko kdo verjame, da bi bil tovarniški delavec tako neumen, da bi razmetaval težko prislužen denar za gnojila, če mu ne bi koristila. TELEGRAMI BRUSELJ - Finančni ministri držav evropske gospodarske skupnosti bodo v prihodnjih letih namenili 900 milijonov dolarjev za kredite državam, ki niso v tej skupini Največ denarja je namenjenega Portugalski in sredozemskim državam. NEW YORK - Na sedežu ZN se je sinoči začela tretja konferenca o morju, katere uspešen zaključek bi bil pomemben prispevek novim gospodarskim odnosom v svetu. Dobro je povedal - a tudi s tem še ni_ prepričal nejevernega kmeta. Šele poleti, ko sta primerjala njegova in sosedova polja, je začel razmišljati. Računala sta. Kilogram porabljenega gnojila je zvečal pridelek pšenice za veliko več kot le za 1 kg. Četudi bi bilo treba dati za 1 kg gnojila 1 kg pšenice ali koruze, bi se izdatek zanj še vedno dobro poplačal. Seveda, če so vsa dela dobro opravljena. Kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo nimajo toliko pospeševalcev, da bi vsem nejevernim kmetom lahko razložili in pokazali tako otipljivo. Slovenski kmetje so lani kupili poprečno za 25 odstotkov manj gnojil kot prejšnje leto, pri nekaterih kmetijskih organizacijah pa celo za polovico manj. Prvo leto opuščenega gnojenja se pri pridelku še ne pozna tako, kot se bo drugo in tretje leto, ker je v zemlji še ostalo nekaj od prejšnjega gnojenja. Taki kmetje potem računajo, da so pridelovalne stroške precej zmanjšali - nič niso izdali za gnojila, ne za seme — pa jim pridelki vzlic temu ne poplačajo njihovega dela ob KISHOREGONJ - Bangladeš je zajela 3roka ki *ja, ki jo je sprožila tamkajšnja vlada in ki nosi naslov „hrana za delo“. Prav vsi dela zmožni državljani Bangladeša delajo na poljih zato, da bi letos lahko pridehfli čimveč hrane in vsaj delno ublažili lakoto. Na sliki so delavci, kj kopljejo namakalni kanal, ki bo pripeljal vodo iz Bagarja v Naburo in tako pred sušo rešil poljedelske Kulture na tem področju. Pri preskrbi delavcev pomaga tudi organizacija UNICEF in to v obliki hrane in drugih potrebščin. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE s mm a s - Povečujete tovarno? - Ne, ne, samo nova skladliča gradimo za nale Izdelke, dokler se ne podratl|o. setvi in žetvi ter negi posevkov. Seveda- jim ga ne morejo niti tako, kot če bi izdali precej denarja za gnojila. Če bi za nakup gnojil dali 500 kg pšenice ali koruze, bi po približni oceni pridelali 1000 ali vsaj 800 kg več zrnja. Nekaj presežka bi torej ostalo za plačilo dela. Kdor ne verjame, naj pogleda k tistim sosedom, ki so lansko jesen pridelali po 60 do 80 stotov koruznega zrnja na hektar. Nekateri kmetje še več. A koliko so jo obrali oni? Ne le 10 stotov manj, ampak morda celo za polovico. Seveda je treba upoštevati naravno kakovost zemljišč, ki pa se z delom lahko močno izboljša. Mnogi kmetje so se že prepričali, da so pridelki s slabo obdelanih polj najdražji. Kdor veliko pridela, ima po enem hektarju sicer precej več stroškov, toda na 1 kg pridelka navadno najmanj. Zato nekateri kmetje kupijo veliko gnojil in ne ker jim ne bi bilo žal denarja, če bi ga metali proč po nepotreb- nem. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Navzlic temu, da poročila energetikov o tekoči porabi elektrike niso pretirano zaskrbljujoča (pri čemer moramo seveda upoštevati sedanji zimski čas, ko hidroelektrarne lahko delajo z dobro zmogljivostjo), pa se nam kaže problem naše preskrbe z energijo za naprej v dosti manj rožnati luči. To, bi lahko rekli, je bil tudi temeljni poudarek na minulem zasedanju zbora združenega dela in zbora občin republiške skupščine, ko so delegati (prejšnji četrtek) z ustrezno pozornostjo obravnavali predloženo informacijo o stanju ter odprtih vprašanjih naše energetike - informacijo, ki jo je pripravil republiški izvršni svet. Interesne skupnosti za področje energetike so v organizacijskem smislu sicer že zaživele.(tako bi v kratkem povzeli uvodna izvajanja člana IS Draga Petroviča na zasedanju skupščinskih zborov), vendar se v njihovem delovanju še niso fc sami po sebi vzpostavili novi odnosi, kakršne smo si začrtali po ustavnih načelih. Lahko bi rekli, da v mnogočem še prevladujejo interesi proizva-jalcev-energetikov nad interesi porabnikov energije, čeravno bi naj organizirane interesne skupnosti premostile prav to neskladnost, in prav v elektrogospodarstvu se n. pr. kaže, da predloge za uresničevanje nalog pripravlja večidel proizvodna sfera, biti pa bi moralo precej drugače. Drago Petrovič je med drugim poudaril, da je za področje elektroenergetike pri nas značilno, da zadnja tri leta domače proizvodne zmogljivosti znatno zaostaj ramo primanj zom - bodisi iz drugih republik ali pa iz tujine. Tudi pri porabi drugih vrst energije se nam kaže zaskrbljujoče naraščanje - kar seveda otežkoča pripravo realne energetske bilance naše republike. Član > IS Drago Petrovič je ob tem dejal, da nas vse realne ocene nujno vodijo do sklepa, da moramo sprejeti vse možne ukrepe za čimbolj racionalno trošenje energije vseh vrst, hkrati pa moramo stremeti za tem, da se bodo investicijski stroški za energetiko (stroški, ki naraščajo čedalje bolj!) gibali v razumnih mejah naših zmogljivosti. Med drugim - je še dejal Drago Petrovič - je nujno zaostriti osebno odgovornost vseh, ki so kakorkoli udeleženi pri zgradnji premajhno varčnost pri porabi energije vseh vrst. Informacijo izvršnega sveta so sprejeli — kar naj pomeni, da so se strinjali s stališči in smermi ukrepov, ki jih glede naše energetike predlaga izvršni svet. V skupščini SFRJ poteka usklajevanje družbenega plana razvoja Jugoslavije do leta 1980 - prejšnji teden je to tematiko obravnavalo več odborov zbora republik in po energetskih objektov. Potrebno je tudi pri- krajin. Navzlic določenemu kresanju mnenj memo organizirati samoupravne interesne so dosegli soglasje glede pomoči nerazvitim skupnosti, ki naj bi porabnikom zares zago- republikam in pokrajinam in ocena je, da tovUe, da bodo sredstva združenega dela TRD OREH ENERGETIKE (vložena v izgradnjo energetskih objektov) zares racionalno porabljena v skladu z dogovorjenimi načeli in predvsem pod strokovnim nadzorstvom. Današnjega stanja nikakor ni mogoče več tolerirati, je poudaril bomo v prihodnjih letih vendarle lahko uresničili 7-odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Med drugim povejmo, da so poudarili, da bodo OZD, v katerih so osebni dohodki naraščali hitreje od produktivnosti dela, morale v prihodnje omejiti rast OD. Po nek analizi je namreč videti, da je doslej kar približno milijon Jugoslovanov prejemalo vi§e osebne dohodke od svojega dejanskega učinka na delovnem mestu! Prejšnji petek sta na skupni seji IK predsedstva CK ZKS ter izvršni odbor RK SZD L Slovenije kritično ocenila dosedanje delovanje na področju samozaščite pri nas ter opredelila poglavitne naloge za naprej. Ugotovljeno je bilo, da uveljavljanje družbene samozaščite predvsem zaostaja v mestnih krajevnih skupnostih - kar moramo odločno popraviti. Za uresničenje zasnove družbene samozaščite je potrebno tudi dosledno izpeljati sprejeta načela glede kadrovske politike, so ob tem tudi poudarili. Oba organa sta se zavzela za ustanovitev enot oziroma skupnosti samozaščite v KS in sleherni OZD. RepubliSci izvršni svet je na seji prejšnji teden sklenil, da se lahko cene električne energije letos tajajo za potrebami. Tako mo- Petrovič, saj gre za velikanski del družbene 14 Sklejeno jebao Iud°i njkljaj nenehno pokrivati z uvo- akumulacije, ki se troši brez ustreznega da se stanarine lahko povečajo za največ 20% in vpliva porabnikov energije. Tudi delegati so kritično spregovorili v republiški skupščini o pomanjkljivostih, ki se kažejo v SIS s področja energetike kot tudi v samem elektrogospodarstvu, kritizirali so preveč zlahka opravičljive zamude pri grad- to šele v maju. jnin: predlagano je že, nji energetskih objektov, kritično so ocenili dodatkov. Pa še novica glede pokoj naj bi se v Sloveniji povečale pokojnine za 3 %, računajoč od 1. januarja dalje. Mejni znesek najnižjih pokojnin naj bi bil pri nas potemtakem 1713 dinarjev - višje pokojnine pa naj bi upokojencem izplačali z junijsko pokojnino. Hkrati vsebuje predlog tudi ustrezno zvišanje vseh drugih socialnih tedenski zunanjepolitični Potovanje predsednika republike Josipa Broza Tita v Mehiko, Panamo in Venezuelo je znova dogodek, ki je v središču vse svetovne javnosti, kajti tudi tokrat, kot že mnogokrat doslej, ne gre le za vljudnostne obiske državnika ampak za veliko več, kar ni samo pomembno za Jugoslavijo in dežele, ki jih naš predsednik obiskuje. Titova potovanja so bila doslej, in tako je tudi tokrat, potovanja miru, potovanja, ki dajejo nove utripe predvsem sodelovanju na širšem mednarodnem področju in hkrati prispevajo še kako pomemben delež pri iskanju poti za odreševanje perečih in žgočih problemov, ki se pojavljajo na tem našem nemirnem planetu. Očitno je, daje položaj v svetu prav zdaj spet zelo zapleten in poln nevarnosti. Veliko pojavov zbuja resno skrb in teija nenehno in vztrajno akcijo. Zlasti še zato, ker se imperialistične in druge nazadnjake sile upirajo pozitivnim spremembam in upravičenim težnjam narodov in držav. Nadaljujejo se razni pritiski vmešavanja v notranje zadeve drugih in neposredne agresije. Na začetku svoje poti po Latinski Ameriki je predsednik Tito opozoril na nekaj najbolj perečih problemov in tudi nakazal pot za njihovo reševanje. Naj pri tem omenimo predvsem mnenje predsednika Tita o reševanju. najbolj žgočih gospodarskih problemov in o izboljšanju položaja držav v razvoju, ki poteka vznemirljivo počasi. Zato bi bilo treba nujno kore-niteje spremeniti obstoječi sistem gospodarskih odnosov v svetu. Čedalje očitneje je, daje potrebno probleme s tega pod- stopov v veliki meri izbojevale status enakopravnega partnerja v dialogu z razvitimi državami. Prav tako pa se čedalje bolj uveljavlja spoznanje, da stabilnejših razmer za razvoj razvitih držav ni mogoče doseči, če ne bodo rešeni celotni problemi držav v razvoju. TITOVA POT Titova potovanja so vselej povezana z izmenjavo mnenj o zadevah, ki zadevajo širšo svetovno javnost. Kot že rečeno, tudi tokrat je tako. Seveda pa je še toliko bolj razveseljivo, ko slišimo za sporočilo iz Mehike, o sorodnosti stališč obeh državnikov (Tita in Echeverria) do mednarodnih pro- poglavitnih blemov. TELEGRAMI LIZBONA - Avstrijski kancler dr. Kreisky je povabil predsednika portugalske vlade De Azeveda, naj obišče Avstrijo. Lizbonski premier bo na Dunaju od 5. do 7. aprila. VARŠAVA-Portugalski zunapji minister ■ Melo Antunes je med obiskom na Poljskem obiskal včeraj puucunu {iiuuiciuE a »EKo prvega sekretarja poljske partije ročja reševati po poti, ki bo pri- Edvarda Giereka. peljala k uveljavitvi novih mednarodnih gospodarskih od- nosov, v katerih bodo vse države dobile svoje mesto v skladu z lastnimi interesi in na temeljih enakopravnosti. Pri tem je treba reči, da so države v razvoju tudi na tem področju dosegle določen uspeh, kar se je med drugim pokazalo v sklepih šestega in sedmega izrednega zasedanja generalne skupščine in v sprejetju listine o pravicah in dolžnostih držav. Seveda pa se bo treba še zelo prizadevati za uresničitev teh sklepov, ker se jim nekateri slej ko prej poskušajo po vsej sili izogniti. Pri tem pa je seveda zelo pomembno in spodbudno, da so si države v razvoju zaradi usklajene dejavnosti in enotnih na- PARIZ - Se močnejši napredek levice, povečana udeležba volivcev in vidna zmeda v vladnem taboru so glavne odlike drugega dela volitev v regionalne upravne organe v Franciji, ki se jih je udeležilo okoli 15 milijonov Francozov starejših kot 18 let. Od skupno 1800 delegatov, ki so jih na novo volili, je 905 mest dobila združena levica, kar potrjuje, da so združeni socialisti, komunisti in levi radikali dobili v nasprotju s predvidevanji celo absolutno večino med izvoljenimi predstavniki, ki so jih tokrat volili. WASHINGTON - Ameriški zunanji minister Kissingcr je obljubil članom ameriškega kongresa, da bč ,,kmalu" nekaj storil za vzpo- stavitev odnosov z DR Vietnamom. To je izjavil članom komiteja za pogrešane osebe. Na podlagi Kissinger-jcvc izjave člani komiteja pričakujejo, da bo minister začel akcijo za olajšavo trgovinske izmenjave, kar nsy bi pripeljalo do ..normali-zacije odnosov med Washingtonom in Hanoiem. »Dolenjski list« tribuna bralcev Ure izgubljene Kmetijski nasveti JUTRI NA GRMU Živinorejski SEMINAR Društvi kmetijskih inženirjev in tehnikov Novo mesto in ,.Posavje" Krško bosta jutri, 19. marca, ob 11. uri v Kmetijskem šolskem centru na Grmu priredili strokovni seminar iz živinoreje. O novostih v osemenjevanju goved in svinj, o problemih tržišča in cen, ekonomičnosti v živinoreji in vzdrževanju travne ruše bodo predavali sodelavci Kmetijskega inštituta iz Ljubljane in domači strokovnjaki Sledil bo ogled farme na Draškovcu pri Šentjerneju in ogled razstave cvička ter vinogradniške opreme. Vabljeni so elani obeh društev. • • • » ~ ^ w ’ ~ vredno je zapisa** ••• Carpe diem - uživaj dan, tako so učili stari Latinci. Ura zamujena, ne vrne se nobena in podobne modrosti so govorili naši predniki že takrat, ko ni bil -čas najbolj dragocena stvar. Del časa, ki ga živimo, je tudi delovni čas. Tega bi morali kar najbolje izkoristiti. Toda ne, z njim delamo večkrat „kot svinje z mehom", da uporabimo to primerjavo. Da ta trditev ni iz trte zvita, dokazuje primer iz naše največje delovne organizacije - novomeške Industrije motornih vozil Zadnja številka tovarniškega glasila „IMV Kurir“ prinaša naravnost vznemirljive podatke pod naslovom „Lani 100.000 bolniških dni". V njem izvemo, da je v tej delovni organizaciji, ki zaposluje nad 5.000 ljudi, bilo lani nič manj kot 800 poškodb, nesreč pri delu. Kar 15,12 odstotka vseh zaposlenih se je lani poškodovalo, to pa je dvakrat toliko, kot je republiško povprečje. V tovarni opreme Črnomelj, ki je ena od TOZD, se je poškodovala celo več kot ena četrtina vseh zaposlenih. Kaj to pomeni, si lahko vsakdo sam izračuna, če upošteva, da je bilo za vsako poškodbo izgubljenih skoraj 16 delovnih dni Silno število poškodb je imelo za posledico tudi izredno veliko število bolniških izostankov. IMV je lani izgubila reci in piši 100.000 delovnih dni Vsak delavec je bil povprečno 20,3 delovnega dneva na bolniškem dopustu. V IMV dela izrazito mlad kolektiv - kar zadeva delavsko tradicijo. Zelo veliko je v njem zaposlenih polkme-tov, ki jim zaposlitev pomeni predvsem socialno varnost in šele potem vir dohodka. Tako velike številke izgubljenega delovnega časa si je mogoče razlagati, nikakor pa se ni mogoče z njimi sprijazniti, zlasti še, ker analiza pokaže, kje bi se dalo korenito zmanjšati število izgubljenih ur, izgubljenih dne-vov. Nepovratno izgubljenih. M. LEGAN Volan škriplje! /Karikatura: Marjan Bregar/ Pred dnevi je gostinsko podjetje ,JE*ugled“ odprlo pri novem zimskem bazenu v Kočevju bife. Topla voda, v kateri se kopalci utrudijo in postanejo žejni, pač ni za pitje, zato se ni bati, da bo bife prazen, saj so tudi cene dokaj zmerne. (Foto: France Brus) Na proslavi, ki jo je v počastitev 8. marca pripravila občinska konferenca SZDL Kočevje, je vse prisotne navdušil kulturni program. Člani kultur-no-umetniškega društva kočevske osnovne šole so se tokrat res izkazali. (Foto: F. Brus) Minuli teden so se člani Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto sestali na občnem zboru. Rečeno je bilo, da bo leto 1976 še bolj uspešno. Na sliki: Drago Les—Čarii podeljuje simbolično priznanje enemu najboljših tekmovalcev Tonetu Strniši. (Foto: Sandi Mikulan) Kako maskirati je amaterjem nazorno pojasnjeval Saša Kump iz kranjskega Prešernovega gledališča v soboto v Sevnici. Povabilo ga je posavsko združenje gledaliških skupin. Največje zanimanje za predavanje je bilo med domačini, iz sevniškega Kluba mladih so prišli kar štirje. (Foto: Železnik) S hibridi do rekordov /II./ j Kot že zadnjič rečeno: izbira primernega hibridnega semena | je v pridelovanju koruze že skoraj pol uspeha. Zato je nespamet- | no oklepati se starih, manj donosnih sort, saj je mogoče dobiti J primerno hibridno'seme že za vsako pridelovalno okolje, tudi 1 tisto, ki ima občutno manj dni brez slane. Če je bil kakšen | poljedelec razočaran nad hibridnim (dražjim, kupljenim) seme- § nom, je bil skoraj gotovo zaradi tega, ker je sejal neustrezno | sorto, ponavadi tako, ki ni dozorela. Vsak poljedelec, ki se peča s koruzo, bi moral poznati smisel- | nost razvrstitve koruznih sort, ki so jo pred dobrima dvema | desetletjema sprejeli žlahtnitelji koruze na predlog mednarodne | organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO). Žlahtnitelji koru- j > ze so se namreč sporazumeli, da bodo posamezne sorte glede na ranost razvrstili v številke med 100 in 990. Čim nižja je številka, § tem zgodnejša je sorta. Pri izbiri ustreznega semena je treba j paziti na te številke, ki so se na splošno uveljavile v trgovini, | tudi mednarodni. Za vsako pridelovalno območje so primernejše druge sorte, j upoštevaje toploto in dolžino rastne dobe. Če je rastna doba | daljša, je treba seveda izbrati poznejšo sorto, ker bo dala občut-no več kot ranejša sorta, saj ima na voljo več rastnih dni, daljši J čas tvorbe zrnja. Za nižinska in gričevnata območja osrednje Slovenije, kamor | lahko štejemo vso Dolenjsko in Spod. Posavje, so primerne sorte iz razreda 200 do 300, če želimo gojiti koruzo za zrnje, in iz razreda 300 do 500, če sejemo koruzo za silažo. Za siliranje zadošča voščena zrelost (ko se zrnje svaljka med prsti), zato lahko sejemo malo poznejše sorte. Vedeti je treba predvsem te osnovne omejitve, vse drugo ni | toliko pomembno. Na trgu, v prodaji iščimo sorte, ki dajejo | rekordne pridelke, na primer francosko sorto anjou 210, LJ • 280, BC 290, pau 280, ZP 206 in druge. Paziti je treba, da ima : sorta oznako med 200 in 300, oziroma od 300 do 500, če sejemo koruzo /.a silažo. Inž. M. L. 8 VILČNIK DIREKTOR JUGOTANINA Konec februarja je delavski svet sevniškega Jugotanina (pred nedavnim se je odcepil od Konusa) soglasno izvolil za direktorja Slavka Vilčnika. Le-ta je bil do včerajšnje razrešitve sekretar občinskega sindikalnega sveta. Na to mesto je občinski sindikalni svet na včerajšnji seji izvolil Maksa Zupanca iz Stillcsa, predsednika zbora združenega dela občinske skupščine. KORUZA IZ VOJVODINE Minulo leto vremenske razmere kmetom niso bile naklonjene. Neprestani dež in vlažno vreme sta ovirala kmetijska dela, zato v ribniški občini niso pridelali dovolj koruze in drugih kmetijskih pridelkov. Zdaj prihajajo sem ,,potujoči" prodajalci koruze iz Vojvodine oziroma banatskega Novega sela, ki po vaseh ponujajo koruzo. Zadnji čas je, da se vprašanja politike in odnosa do delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, začnejo obravnavati tudi na ravni občin in krajevnih skupnosti. Le tako se bo moč izogniti zgrešenim mnenjem, da so zdomska vprašanja zgolj zadeva zunanje politike, ne pa vseh plasti samoupravne družbe, od zveze do krajevnih skupnosti Omenjeno in napotki za akcije, s katerimi naj bi učinkovito posegli v sklop vprašanj, ki zadevajo zdomce, to je bila osnovna tema posvetovanja, ki ga je prejšnji torek v ljubljanskem Klubu delegatov za predsednike koordinacijslah odborov za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri občinskih konferencah SZDL in medobčinskih svetih SZDL pripravil podoben koordinacijski odbor pri republiški konferenci SZDL Podrobnejše bomo o zdomski problematiki pisali v prihodnji številki, tokrat pa omenjamo samo tri osrednje naloge, ki bi jih morali letos uresničiti v vseh občinah. Nesporno je, da so vsa slovenska društva ali klubi, ki združujejo naše delavce na začasnem delu v tujini, izredno pomembni, žal pa imajo premalo stikov z domovino. Zato naj bi letos vsaka občina navezala tesnejše stike s tovrstnimi društvi ali klubi. Isto velja tudi za slovenske osemletke, ki naj bi se povezale s posameznimi oddelki dopolnilnega pouka slovenščine v tujini. Iz tega izhaja tretja naloga: omogočiti letovanje otrokom, ici so s starši na tujem, v kolonijah ali taborjenjih v domovini Tako bi otroci, ki so izpostavljeni najrazličnejšim tujim vpli- vom, imeli priliko spoznati domovino, se sprijateljiti z vrstniki in dobiti pravilnejši odnos do materinega jezika oz. naše skupnosti sploh. Docela jasno je, da bo te naloge moč rešiti le na ravni občin, pri čemer bodo imeli odločilno vlogo omenjeni občinski in medobčinski koordinacijski odbori. D. RUSTJA predpis, da je treba prašiče obvezno odirati; v zahodnoevropskih državah sanitarna inšpekcija pritisne z ostrimi sanitarnimi predpisi, ki preprečujejo, da bi tako kot pri nas svobodno prodajali kožo na suhomesnatih izdelkih. Pri nas ni zaenkrat ne enega ne drugega, zagata, v kateri je naša usnjarska industrija, pa iz dneva v dan bolj sili, da bi kaj ukrenili M. L. lahko naredila oklepljena zavest, (i* tako početje škoduje predvsem -nam samim. Ž. ŠEBEK iUfiH______________ Kvaliteta je stvar nadzora Nadzora pa ni Verjemite ali ne, zgodilo seje, da se je v novi hiši, še preden je bila vseljena, podrl zid. Pri drugi je popustila strešna konstrukcija, pri tretji se je podrl dimnik. Da so gospodarji v jezi govorili grde besede, si lahko mislimo, vsak pa je v prvi sapi dolžil slab material. Tudi v tem je morda kanček resnice, vendar so v več takih primerih strokovne ugotovitve pokazale, da ni bil kriv slab material, temveč slabo delo. Dogaja se namreč, da graditelji hiš predlože en načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja, zidajo pa brez njega, po svoje, misleč, da vse vedo in vse znajo. Razen tega je večina izvajalcev del pri zasebnih gradnjah zasebnih obrtnikov, kot so pokazale ugotovitve išpekcij-ske službe, pa je njihova strokovnost sila negotova. Ne seveda pri vseh. Krona vsemu slabemu pri takih gradnjah pa je, da ni poskrbljeno za strokovni nadzor, ki sicer uradno mora obstajati, vendar je navadno samo napisan, da je zakonu zadoščeno. Da ni nadzora pri gradnjah in da zaradi tega prihaja do neljubih posledic, se pozna tudi v družbenem sektorju gradnje. Stanovanja za trg so grajena večinoma brez stalnega in strokovno usposobljenega nadzornika. Občina Novo mesto je na Dolenjskem glede tega na najboljšem, ker je skrb za nadzor poverila Dom-investu, medtem ko v Trebnjem, Metliki in Črnomlju za pravi nadzor ni poskrbljeno. Tudi tam so sicer posamezniki določeni za to stvar, ker pa jih je premalo in imajo na skrbi več takih objektov, je razumljivo, da pri hkratni gradnji ne morejo biti istočasno na več krajih. R. B. NOVO MESTO: Zaradi slabo prevoznih cest in vaških poti po Dolenjskem je vladalo na ponedeljkovem sejmu še večje mrtvilo kot teden dni poprej. Naprodaj je bilo 111 prašičev, od tega 4 stari nad tri mesece. Lastnika jih je menjalo 61; do tri mesece stari prašički so veljali 500 do 630 din, starejši pa do 850 din. BREŽICE: Ker je bilo sejmišče zatrpano s snegom, sejem ni bil mogoč. Koža — tokrat medvedja Nedonosno odiranje Nekdaj, ko je bil kmetiji dragocen vsak dinar, je večina dolenjskih kmetov po opravljenem domačem prazniku - kolinah s prašičjo kožo v roki krenila proti zbiralni postaji. „Šupanje“ smo komaj poznali; ljudem se je zdelo škoda pustiti kožo na mesu ali slanini - in od tega je imela korist usnjarska industrija. Že lep čas pa računi kažejo lastniku prašiča drugače. Neprimerno več dobi za kožo, če jo proda skupaj s prekajenim mesom, pršutom ah kakim drugim suhomesnatim izdelkom. Pa tudi za domačo porabo vse bolj puščajo kmetje kožo na prašiču, saj se je ne izplača odirati in odnašati v zbiralnico. Ob vsem tem pa beremo v gospodarskih listih, kakšne težave ima naša usnjarska industrija zaradi kož Čeprav v Jugoslaviji poslednjič zacvili vsako leto nad 6 milijonov pujsov, najde pot v usnjamo komaj milijon svinjskih kož. Zato pa prid- • no uvažamo od drugod, celo iz daljne Japonske in Združenih držav Amerike, največ pa jih nakupimo v vzhodnoevropskih deželah. Kako pa tam dosežejo številnejše odiranje zrejenih prašičev? V vzhodnoevropskih deželah imajo Črna odlagališča Ko govorimo o varstvu okolja in njegovih onesnaževalcih, zlivamo ponavadi „žolč in pelin" le na veliko industrijo in pri tem kaj radi pozabljamo na naš lastni delež, Id ga „prispevamo“ k temu, da na zemlji in v zraku ni več tako, kot bi vsi radi. Občani krške občine so lahko enako kritični ob pogledu na številna „divja“ odlagališča smeti, predvsem na Krškem polju, pa tudi ob Savi, Krki ali katerem izmed potokov, ki naj bi bili „zadolženi“ vso nesnago čim prej odnesti kam dru- fim, saj je „gjavno, da imamo doma isto". Smeti - neme priče naš blaginje (in njenega grenkega priokusa) Ob tem vse preradi pozabljamo na dve stvari ki se nam lahko slej ko prej maščujeta. Smetišča so prav gotovo legla različnih bolezni pa tudi glodalcev. Se manj bi smeli pozabljati na to, da je Krško polje eno naših največjih prirodnih rezervoarjev talne pitne vode, ki ga ne bi smeli zastrupljati. Sanitarni inšpektor pri krški občinski skupščini nam je sicer povedal, da so z zakonom določene kazni za tiste, ki odlagajo smeti izven za to določenih krajev, toda v sedanjih razmerah je vendarle pretežko slediti slehernemu, la dela takšne prekrške. Več bi gotovo ij SLOVESNA POČASTITEV SPOMINA HEROINE Gojenci Dijaškega doma Majde Šilc iz Novega mesta vsako leto slovesno počastijo rojstni dan narodne herojinje, po kateri nosi ime njihov dom. Tokratna počastitev bo v petek, 19. marca, ob 18. uri, ko bo mladina sprejela -medse borce Ljubljanske brigade in predstavnike novomeških in ljubljanskih družbenopolitičnih organizacij. Istega dne dopoldne bo delegacija gojencev odnesla venec k spominskemu obeležju na Gorjancih, kjer je julija 1944 junaško padla skojevka Majda Šilc. Zvečer bodo mladi recitirali pesnitev, posvečeno NOB, spomine na srečanje mladine in borcev Ljubljanske brigade pa bo ob prikazovanju diapozitivov obudil tovariš Bratož-Oki. Nato bodo podelili nagrade najprizadevnej-šim gojencem, ob zaključku pa bo koncertni nastop prvakov ljubljanske opere Vilme Bukovčeve in Ladka Korošca. Že po tradiciji bo folklorna skupina doma izvedla nekaj belokranjskih plesov. Pred počastitvijo bodo gojenci prek razglasne postaje doma izvedli krajši program o življenju in liku herojinje Majde Šilc, vsi navzoči pa bodo prejeli posebno število domskega glasila ,,Mladi v domu". MARJAN TRATAR Sneg in mraz sta tudi morila RAZPRAVA MORA MED DELAVCE V sredo, 10. marca, je OK ZKS Črnomelj sklicala sestanek s sekretarji osnovnih organizacij, na katerem so se pogovarjali o uveljavljanju novega sistema o oblikovanju in ugotavljanju dohodka v tozdih ter o ugotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Ta dva zakona bosta začela veljati 1. aprila in bosta zaostrila medsebojne plačilne odnose. Vsi morajo do tega datuma poravnati svoje obveznosti ali pa do 15. aprila prijaviti postopek za sanacijo. Zato morajo osnovne organizacije Zveze komunistov razpravljati, kaj to pomeni za tozde. Do sedaj so to razpravljali le na strokovni ravni, delavci pa o tem niso kaj prida vedeli, čeprav bodo prav oni najbolj čutili posledice. (Nadaljevanje s 1. str.) Osilnico so se zatekle tri sme. z aprli so jih v hlev. Fotografinja Rogole-tova jih je šla slikat, pri tem pa ji je spodrsnilo in si je zlomila roko. Lovska družina Mala gora je raztrosila s traktorjem ob gozdnih cestah in poteh 3.000 kg sena. Nekateri pravijo, da so ga precej „popasli“ konji Romov. V vaseh Padovo, Križmani, Trava, Draga in drugod sekajo lovci in kmetje bršljan ter smrekove veje ter jih puste tako, da jih divjad lahko je, saj je zdaj za hrano zelo težko. Lovci pravijo, da so okoli Primskovega pri Knežji lipi štirje volkovi, ki silno mesarijo. Vendar so zdaj volkovi v tem gojitvenem lovišču („ Medved") zaščiteni. V bližini Podgorske ulice v Kočevju so našli srnjaka, ki je „jokal“, ker so mu psi odgriznili del stegna. Nekaj podobnega se je zgodilo pri vasi Breg. Na jezu na Bregu pa je Rinža naplavila mrtvo košuto. Nad vasjo Ribjek so psi iz Padova raz-, trgali štiri srne. Lovci so ugotovili, kateri psi so to storili, in jih postrelili. GASILSKI DOMOVI V ribniški občini gradijo, dokončujejo ali se resno pripravljajo za gradnjo več gasilskih domov, in sicer v Ribnici, pri Svetem Gregorju in v Sušju. Domovi so za uspešno delo društev nujno potrebni. V njih gasilci shranjujejo opremo, razen tega pa imajo prostore za izobraževanje in druge dejavnosti M. G. AKCIJE RDEČEGA KRI2A V ribniški občini pripravlja občinski odbor RK v aprilu dve akciji: prva je zbiranje odpadnega papirja, ki bo potekalo 5. in 6. aprila, druga pa je krvodajalska, ki bo za območje Ribnice 29. aprila, za območje Sodražice pa 30. aprila. Poverjeniki Rdečega križa že zbirajo po delovnih organizacijah prijave za darovanje krvi. Občani so v glavnem sodelovali pri odpiranju cest in ulic, se pravi pri odmetavanju snega ali pluženju. Res pa so ponekod tudi samo čakali na pomoč in godrnjali, namesto da bi sami poprijeli. Nekateri starejši občani so se spomnili starih navad, ko so občani sami začeli takoj vleči hlod alipluži-ti, ko je komaj zapadel sneg. Plug so vlekli od vasi do vasi in premenjavali vprege. Pri gostilnah so dobili- zastonj kuhano vino. Pri takem pluženju je bil med vojno ubit Lojze Gelze iz Ribnice, ker so se Italijani preveč ustrašili in so mislili, da partizani vlečejo s konji top, da bi napadli Ribnico. Vseh posledic zadnjega snega in mraza, ki je pritisnil za njim, se še ne da oceniti. Pri krajevni skupnosti Kočevje smo zvedeli, da je precej škode tudi na pločnikih in cestah. Že zdaj, ko sneg ni povsod odme-tan, se vidi, da je uničenih v mestu okoli 1 km pločnikov in precej cestnih odsekov. JOŽE PRIMC I V petek so se Novomeščanom predstavili afriški študentje, ki se izobražujejo v Ljubljani in Mariboru. Lahko smo si ogledali pisano afriško folkloro ter ob zvokih bobnov tudi temperamentne plese. Številna publika je bila nad dveumim nastopom zelo navdušena ter si podobnih nastopov še želi... (Foto: Miha Gošnik) Do 1980 - obdobje naložb Kaj načrtuje zdravstvena skupnost za Dolenjsko? Na jutrišnji seji v Novem mestu bodo delegati skupščine regionalne zdravstvene skupnosti razpravljali tudi o razvoju zdravstva na Dolenjskem do leta 1980. Posebej bo beseda o načrtovanju občinskih skupnosti za Črnomelj, Krško, Metliko, Novo mesto in Trebnje. Kot lahko na kratko povzamemo iz gradiva, bodo v občinah pozorno razvijali medicino dela, splošno medicino in službo za mentalno higieno, skrbeli za ustrezen kader in naložbe. V ta namen je pripravljenih več samoupravnih sporazumov. Do leta 1980 se bo število splošnih pregledov pacientov povečalo v regiji na 579.495 ali za 7 odstotkov, specialistični pregledi bodo „posko-čili" na 104.100 ali za 17 odst., receptov pa bodo izdali 779.650 ali 10 odstotkov več kot letos. Število oskrbnih dni v bolnišnicah bo 316.000 - torej tako kot leta 1974. Predvidevajo, da bo ob koncu leta 1980 prišlo na enega zdravnika 800, na eno medicinsko sestro pa 480 prebivalcev. Vseh naložb do 1980 bo na Dolenjskem za okoli 213 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj bi zagotavljali postopno. Letos naj bi zbrali slabih 51,5 milijona dinarjev, zgradili oziroma dogradili pa zdravstvene objekte v šestih krajih. Prihodnje leto naj bi za investicije namenili okoli 50, leta 1978 44, 1979 25 in 1980 43 milijonov dinarjev. Novomeški taborniki tudi pozimi ne spijo: dan pred zadnjim veli- zapisal kar: Znižali smo blago. Opozorilo je sicer kmalu izgi- J | nilo iz izložbe, toda nekaj dni zatem smo lahko v neki drugi < > trgovini, ki je nedaleč od tiste, iz katere smo si izposocili \ \ napačni zapis, brali podobno slogovno napako: < ► ZNIŽANJE ELEKTRIČNIH KALKULATORJEV JI Zato najbrž ne bo odveč, če se ponovno lotimo tega vpra- ' ’ šanja in podrobneje pojasnimo, zakaj je treba stavek drugače J1 napisati. Znižati pomeni kako stvar postaviti v nižji položaj < • kakor ga je imela poprej, na primer: Streho bodo morali n znižati (postaviti niže), ker zastira pogled. - Gladina Krke se J * je tisto leto zaradi dolgotrajne suše močno znižala. < > To se pravi: če hočemo privabiti kupce, ki so jih doslej <[ cene odbijale, ker so bile previsoke, moramo znižati cene ' ► predmetov, ki jih prodajamo, ne pa predmete same. Potem- o takem bi morala trgovina tudi zapisati to, kar misli. V našem < * primeru bi se stavek pravilno glasil takole: <» ZNIŽANE CENE RAČUNSKIH STROJEV VPRAŠANJE, NA KATERO 3 \ (NAPAČNO: NA KATEREGA) <► Velikokrat beremo takele stavke: Zastavili so mu vpraša- JI nje, na katerega pa ni znal odgovoriti. - Našel sem pismo, na ' ► katerega sem bil že povsem pozabil. - Dobil bo darilo, kate- '< I rega si bo sam izbral. * J Podčrtani oziralni zaimek (katerega) se nanaša v vseh treh < > primerih na samostalnike srednjega spola vprašanje, pismo, J J darilo, ki stoje vsi v 4. sklonu. V istem sklonu morajo stati < ► seveda tudi zaimki Oblika oz. zaimka za srednji spol pa je v \ I 4. sklonu: katero. Zato bi bilo treba omenjene stavke napisati takole: < > Zastavili so mu vprašanje, na katero pa ni znal odgovoriti. < * — Našel sein pismo, na katero sem bil že povsem pozabil. — <. Dobil bo darilo, katero si bo sam izbral. * ’ Do napake prihaja zaradi tega, ker pozabljamo, kakšnega o spola je samostalnik, ki se nanj oziralni zaimek nanaša, J J deloma pa tudi zato, ker je v osrednjih slovenskih narečjih <► marsikdaj samostalnik srednjega spola postal moškega spola (težek vprašajne, en pisem, en daril), kar je značilno /.lasti za < > ljubljanščino. <, B-r. V Organizatorji kulturnega dela iz podjetij novomeške občine so imeli 13. marca že tretji zapovrstni posvet o tem, kaj, kje in kako ponuditi iz splošne zakladnice (dostopnih) kulturnih dobrin. Zbranim v prostorih osnovne šole na Grmu so pomagali iskati odgovore na taka vprašanja Jože Humar, Viktor DVAJSET GODB! Amaterski kulturni delavci iz Artič in Globokega so zadnja leta Sesenečali s pestrimi prireditvami, so imele širši odmev. Zanimiv spored načrtujejo za letos: v jjrvi polovici julija bodo v Artičah priredili srečanje godb na pihala, na katero pričakujejo 20 slovenskih skupin, v Globokem pa bodo do julija obnovili kulturni dom in za otvoritev pripravili večjo prireditev. DOMISELNO Brege, manjša vas na Krškem polju, bodo še letos dobile knjižnico, s tem pa bodo krajani dostojno počastili stoletnico Cankarjevega rojstva. Ob pomoči vaščanov in slovenskih založb so že zbrali 200 knjig. Prešernova družba je pomagala kar s 133 izvodi najrazličnejših del. V načrtu je, da bi imela knjižnica vsaj 1000 knjig, med temi večje število del za najmlajše. Za knjige bodo uredili prostor v gasilskem domu, imena darovalcev pa bodo vpisali v spominsko knjigo. Beba Koren „USNJENE" SLIKE V prostorih zdravilišča v Čateških Toplicah je razstavila svoja likovna dela Beba Koren, Brežičanka, ki sicer študira na biotehnični fakulteti v Ljubljani. Razstavila je mozaične podobe, šivane iz mehkega semiš usnja, iz tvarine, ki ni bila do zdaj kaj pogosto uporabljena kot likovni material. Prikazano petletno snovanje kaže, da mlado avtorico zanimajo občutja osamljenega človeka, ob tem pa tudi kozmična vprašanja. Svoja dela bo Korenova razstavljala še v Benetkah, Trstu in Milanu. V. P. S petkovega nastopa učencev brežiške, črnomaljske, krške in novomeške glasbene šole v Dolenjski galeriji: skupina učencev krške glasbene šole. (Foto: I. Zoran) Ob strunah in črno-belih tipkah Učenci glasbenih šol iz Črnomlja, Brežic, Krškega in Novega mesta so imeli minuli petek skupen nastop v Dolenjski galeriji — Naslednje srečanje bo kmalu v Črnomlju Ko se je lani mešani pevski zbor „ Viktor Parma" iz Krškega ponudil, da bi pel na Raki na proslavi tridesetletnice osvoboditve, so se Račani - nemara prvič po dolgem času - globoko zamislili. Ker nimajo dvorane, so morali gostovanje zavrniti. Tako so bili ljudje še ob tisto trohico kulturnega življenja, za kakršno drugod niso prikrajšani niti manjši in odročnejši kraji Edino kulturno žarišče m Raki je šola, a ker se tudi ta duši )’ pomanjkanju prostorov in prosvetnih delavcev, je kulturna dejavnost na šoli borna. „ Slišimo, da bi se morali prosvetni delavci bolj vpreči, ampak to preprosto ne gre," pravi ravnatelj Martin Lešnjak. „Pomanjka- sicer zabolel obiskovalce tistih redkih predstav, je pa bil neizbežen. „Kulturno mrtvilo v našem kraju bi lahko pregnala šele nova dvorana,“ ugotavlja Lešnjak. „ V načrtu je že. Služila bi tudi najrazličnejšim sestankom, saj v našem kraju tudi družbenopolitične organizacije nimajo kam. “ Čeprav je nova dvorana na Raki tako rekoč obljubljena, tudi v tem primeru velja, da je od besed do dejanj težaven korak. Že Tone Gabrič, delegat družbenopolitičnega zbora občinske Martin Lešnjak: „Zdaj še potujočega kina nimamo!" skupščine v Krškem, je pred dnevi ugotavljal, da družbenih prostorov, v katerih bi bile tudi kulturne prireditve, sami Račani ne bodo mogli graditi Up in možnost vidijo v tem, da bi tozdi s krajevno skupnostjo podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev v ta namen, primakniti pa bi morale kaj tudi samoupravne interesne skupnosti I. Z. Takole po domače se je Jože Humar iz republiške ZKPO (tudi član okteta Gallus; — na sliki z brado) pogovarjal v soboto v enem od razredov grmske osnovne šole z organizatorji kulturnega dela v podjetjih novomeške občine. (Foto: I. Zoran) »SAMORASTNIŠKA BESEDA" TUDI LETOS — V Trebnjem so se odločili, da bodo tudi letos izdali „Samora st niško besedo", knjižico s proznimi in pesniškimi sestavki avtorjev, ki živijo v trebanjski občini. Publikacija bo izšla junija ob tradicionalnih dnevih kulture in umetnosti v trebanjski občini. Knjižici bo letos dodana novost: v posebnem razdelku bodo v njej sodelovali pišoči iz sosednjih občin. To bo prav Ktovo obogatilo vsebino strani, rati pa bo narejen prvi korak k tako imenovanemu medobčinskemu sodelovanju na področju sodobne literarne tvornosti na Dolenjskem. Z „MANDRAGOLO“ V PTUJU - Novomeško amatersko gledališče ie 13. marca gostovalo v Ptuju z Machiavellijevo komedijo „Mandra-gola“, ki jo je kot gost režiral Franci Končan. Toliko predstav kot ,,Mandragola“ že dolgo ni doživelo kako odrsko delo, naštudirano v Novem mestu. To je vsekakor dober znak, ki med drugim kaže, da se je sedanji igralski rod v Novem mestu odločil iti po poti svojih aktivnih in nekoč po vsej republiki znanih predhodnikov. TREBANJSKI UČENCI NA SELIH-SUMBERKU - Kulturna skupina učencev trebanjske osnovne šole je nedavno nastopila s kulturnim programom na Selih-Sumberku. To je bil v zadnjih letih prvi obisk mladih kulturnikov v tem precej odročnem kraju. 1ZSLE SO ..STEZICE" - „Stczi-ce“, glasilo novomeških gimnazijcev, so s prvo v tem šolskem letu izšlo številko začele triindvajseto leto nepretrganega izhajanja. Podobno kot vsi šolski listi so tudi „Stezice“ napolnjene s poročili, krajšimi razmišljanji in literarnimi sestavki. Po kakovosti ostaja list na ravni prejšnjih številk in prejšnjih letnikov. Opazno pa je tudi to, da se številka nikakor ne more roditi; to je pravzaprav čudno, saj so možnosti za izdajanje dandanes neprimerno boljše kot v časih šapirogralov, ciklostilov. V DNEVIH KULTURE IN UMETNOSTI OBČINE TREBNJE bo drugič izšla SAMORASTNIŠKA BESEDA Vse, ki se ukvarjajo z besedno ustvarjalnostjo, vabimo k sodelovanju. Krajšo prozo (do 5 tipkanih strani) in poezijo, ki še ni bila objavljena, pošljite na naslov: Občinska kulturna skupnost Trebnje do 20. aprila 1976. Pošiljkam dodajte svoj naslov. Podrobnejše informacije dobite pri OKS Trebnje. Občinska kulturna skupnost TREBNJE MMmmNMMtHMMMNMMHatHIMNt nje kadrov povzroča preobremenjenost učnega osebja, da niti pri pouku ne zmore vseh nalog, kaj šele, da bi se lahko ukvarjalo s kulturo. Računamo, da bo poslej boljše: dober znak za to je ustavljeno odseljevanje mladik “ Kdor hoče v kino, se mora potruditi v Krško ali kam drugam, ker na Rako niti potujoči kino ne prihaja več. Več let so bile predstave v šolskem prostoru, ki ga šola uporablja kot dvorano. Posledice so bile take, da jih šola ni bila nič kaj vesela: na vsaki predstavi je počepnil kakšen stol, vsakokrat so ugotavljali poškodbe na inventarju. Sklep šole je bil: konec s kinom! Ta ukrep je „Marjan Kozina" za eno svojih uvodnih prireditev ob svoji 30-letnici, ki jo bo proslavila junija ob obletnici smrti skladatelja Kozine, čigar ime nosi. Spet v Makedonijo Od danes: dnevi kulture mladih iz SRS v Makedoniji Danes se začenjajo v Makedoniji tradicionalni dnevi kulture mladih iz Slovenije. Pod tem naslovom se bo do sobote zvrstilo v raznih makedonskih mestih in kulturnih ustanovah enajst prireditev — od likovnih do filmskih. Gostovanje mladih slovenskih kulturnikov v Makedoniji bodo otvorili danes proti večeru z likovno razstavo „Od slike do plakata" v skopskem Domu mladih 25. maj. Zatem bo v dramskem gledališču gledališka predstava „Pogovor v maternici koroške Slovenke". Jutri se bo „venček“ slovenske kulturne tvornosti razpletal hkrati v štirih mestih. Po literarnem jutru v kratovski gimnaziji bodo v večernih urah naslednje prireditve: v kulturnem domu v Ohridu recital ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja, v skopski NUK Kliment Ohridski bodo odprli knjižno razstavo mladih avtorjev, nakar bo sledil literarni večer, v domu kulture v Tetovu moderni glasbeno-baletni večer „V začetku je bil ritem", v centru za kulturo in informacije v Skopju bo arhitektonska razstava „Od misli do prostora", v dvorani Ljudske tehnike v Skopju pa večer amaterskih filmov. V soboto bodo vse prireditve v Skopju: v Domu mladih 25. maj bodo obnovili recital ob 100-letnici Cankarjevega rojstva, v centru za kulturo in informacije bo glasbeno-baletni večer „V začetku je bil ritem”, v Domu mladih 25. maj pa spet večer kratkometražnih filmov. Na pot v Makedonijo je iz Slovenije odšlo okoli 30 mladih kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter petčlanska delegacija republiške konference ZSMS. MALEŠEVA RETROSPEKTIVA V torek so odprli v Dolenjski galeriji retrospektivno razstavo del slovenskega akademskega slikarja Mihe Maleša. Na razstavi je tudi več del, nastalih na Dolenjskem ali nadahnje-nih ob srečavanju z dolenjsko zemljo in njenimi ljudmi; Malcš se ie udeležil tudi ene od Dolenjskih slikarskih kolonij. Ob otvoritvi je pianist Andrej Jarc imel solistični koncert. Glasbene šole, ki delujejo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, so uvedle zanimivo obliko medsebojnega sodelovanja in spoznavanja: skupne nastope svojih najboljših učencev (instrumentalistov) in orkestrov. Ker spremljajo učence na taki poti tudi učitelji in ravnatelji šol, so srečanja priložnost za izmenjavo izkušenj in dogovore za nadaljnje skupne naloge. Lanskega decembra je bilo prav prireditelji niso delali tako srečanje v Brežicah, v petek, 12. marca, pa v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Iz brežiške, krške, črnomaljske in novomeške glasbene šole je tokrat nastopilo 36 učencev. Obiskovalci, ki se jih je v Dolenjski galeriji nabralo lepo število, če- bučne reklame, so bili deležni lepega glasbenega dogodka. Pokrovitelj tega srečanja je bilo Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske, ki ga vodi Silvester Mihelčič ml. iz Črnomlja. Srečanje v Dolenjski galeriji je štela novomeška glasbena šola Kaj in kako iz zakladnice S sobotnega posveta kulturnikov iz novomeške občine Konjar in Doro Hvalica iz republiške Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij. Seveda ni v vseh podjetjih tako Sit v tovarni zdravil „Krka“, kjer so ke naloge zaupali posebnemu programskemu svetu. Marsikje niso še niti poskusili zvedeti od zaposlenih, kaj bi jih zanimalo. Ob teh dveh skrajnostih pa je vendarle kaj lahko ugotoviti, in tudi sobotni posvet samih organizatorjev kulturnega dela je to potrdil, da se kulturna akcija, ki jo je začel,sindikat, le razrašča. Kdor ni nikoli nič imel, bo tudi z malim zadovoljen. Zato ne bi smeli kar vsepovsod začeti zajemati z veliko žlico, ampak bi se morali zadovoljiti tudi z manjšimi stvarmi. Vsako podjetje nima dvorane za razstavo slik ali nastop večjega pevskega zbora. Gotovo pa so kotički za razstave knjižnih novosti, razstave fotografij, znamk ali česa podobnega. „Ni treba hlepeti po visoki umetnosti za vsako ceno, pomembnejše je, da se kaj zgodi, da ljudje govorijo o tem dogodku," je ugotavljal eden od udeležencev sobotnega posveta. Oblik kulturnega življenja je več in tudi raznovrstne so. Ne bi pa sme- li biti nekritični in ponujati delavcem tudi nekvalitetne stvari. Tudi stvaritve amaterjev je treba motriti skozi očala strokovnjakov. Opolzkosti, ki se kaj rada oprime glasbeno-zabavne točke, kiču, ki kot nadležna mrčes spremlja likovna dela samoukov itd., bi sc lahko izognili tako, da bi dali stvari presoditi tistim, ki se na to spoznajo. Vprašanj, ki so jih načeli v soboto na grmski šoli organizatorji kulturnega dela in tudi predstavniki republiške ZKPO, prav gotovo ne bo mogoče urediti v nelaj dneh. Pomembno pa je, da so jih zaznali in v nekem smislu sortirali. S temi bo imel dovolj dela klub organizatorjev kulturnega dela, ki ga nameravajo, kot so dejali, kmalu ustanoviti. Kajpak tudi prizadevanje kluba ne bo smelo biti brez podpore ZKPO in sindikata. I. Z. PRED PRAZNIKOM RIBNIŠKE OBČINE- PRED PRAZNIKOM RIBNIŠKE OBČINE - PRED PRAZNIKOM RIBNIŠKE OBČINE - PRED PRAZNIKOM RIBNIŠKE OBClNE 26. marca bo minilo 33 let od edinstvene zmage slovenskih partizanov nad Italijani v Jelenovem žlebu. Ta dan je ribniška občina proglasila za svoj občinski praznik. Pred letošnjim praznovanjem objavljamo spomine Staneta Škrlja, komisarja druge čete Gubčeve brigade, ki je skupaj z brigado V. SNOUB „lvan Cankar“ izbojevala slavno zmago v Jelenovem žlebu. Po uspešnih operacijah slovenskih brigad v Suhi Krajini v marcu 1943 je Gubčeva brigada počivala en dan v Podstenicah, nato pa s Cankarejvo in Tomšičevo brigado v noči na 23. marec krenila prek Starega Loga in kočevske proge v gozd nad Rakitnico pri Ribnici. Šercerjeva brigada je odšla na ta sektor že prej. Vse štiri brigade so zasedle položaje na odseku od Rakitnice do Nove Štifte pri Ribnici. Gubčeva brigada je zasedla grebene nad vasjo Rakitnica v smeri proti Zadolju, levo od nje je bila Cankarjeva brigada, nato pa še Šercerjeva in Tomšičeva. Položaji brigad so bili dobri v smeri proti Ribniški dolini. Edina nevarnost, ki jim je pretila, je bila, da bi prišel sovražnik po nepreglednih koče\±o-ribni-ških gozdovih in potisnil brigade v Ribniško dolino. Na te položaje je prišla Gubčeva brigada brez hrane. Dobiti je ni bilo mogoče, ker so bile na območju prejšnjih položajev okoli Kočevja skoraj vse vasi požgane. Zato so intendantje odhajali v vasi v neposredni bližini Ribnice, v katerih pa je podnevi mrgolelo Italijanov. Pod neprestanim sovražnikovim streljanjem je intendantom vendarle uspelo dobiti nekaj krompirja. Ko so krompir v gozdu nad Rakitnico skuhali, so ga razdeljevali po položajih tako, da je vsak borec dobil po štiri krompirje. To je bil celodnevni obrok. STANKI - V BEG! Prvi dan na teh položajih ni bilo borb, ker se je sovražnik šele pripravljal. V Ribnico je dobil pomoč. Naslednji dan ob svitu je bila vsa Gubčeva brigada pripravljena za borbo. Nenadoma so prileteli veliki bombniki in preleteli položaje brigad, ne da bi kaj odvrgli. V velikem loku so se vračali in začeli bombardirati položaje brigad. In nato še enkrat. Smrad po smodniku se je valil po položajih. Kmalu so Italijani iz Ribnice začeli obstreljevati položaje brigad s topovi. Ko so ti utihnili, so se ponovno pojavila letala in bombardirala ter z mitraljezi obstreljevala položaje. Naposled so letala izginila v daljavi. Zdelo se je, da je mnogo borcev ranjenih ali mrtvih, toda od vsega obstreljevanja in bombardiranja ni bil od gubčevcev nihče zadet, le odlomljene veje dreves so ležale križem po položaju. Iz Ribnice se je slišalo brnenje motorjev. Levo od brigade, onkraj hriba, so se zaslišali streli. Vedno močneje je pokalo. Spopadle so se tudi ostale brigade. Kmalu so borci Gubčeve brigade opazili tanke, ki so iz Ribnice zavili proti njim, za tanki pa je šla pehota, katere je bilo vedno več. Italijani so počasi korakali navzgor. Borci so nestrpno čakali povelja za napad. Premikajoče se postave s šlemi so se bolj in bolj približevale. Tanki so se z velikim hruščem bližali položajem brigade. Med ropotanjem tankov in kričanjem Italijanov se je zaslišalo povelje: „Ogenj!“ Zaregljale so strojnice in sejale smrt med fašiste. Sovražnik se je srdito branil. Nad glavami borcev so švigale granate in tudi tanki so bruhali svoj ogenj. Streljanje se je stopnjevalo. Italijani so spoznali, da ne morejo naprej, zato so se obrnili in bežali v dolino ter se ustavili šele za varnimi zidovi ribniških hiš. Tudi streljanje onkraj hriba ni prenehalo. Kurirji so prinesli Gozd v Jelenovem žlebu, kjer je še ostalo nekaj čelad, streliva in oblek padlih Italijanov. (Fotografirano poleti 1958. Foto: S. Skrij) V peklu Jelenovega žleba Spomini partizanskega komisarja na legendarno zmago Gubčeve in Cankarjeve brigade vest, da so tudi druge brigade pognale sovražnika v dolino. Popoldne je sovražnik začel ponovno napadati, toda brez uspeha. Brigade so ostale na svojih položajih in- tudi drugi dan pognale Lahe v Ribnico. PREMIK DO JELENOVEGA 2LEBA Bila je še noč, ko sta Gubčeva in Cankarjeva brigada 26. marca 1943 zjutraj zapustili položaje nad Ribnico. Dolga kolona se je počasi pomikala po gozdni Rudeževi poti proti Jelenovemu žlebu. Na čelu je šla Cankaijeva, za njo pa Gubčeva brigada. Utrujeni borci so s težavo korakali in razpoloženje med njimi ni bilo najboljše. Njihovi mrki obrazi so pričali, da so lačni in utrujeni. Le najbolj zgovorni so se pogovaijali. Edina želja vseh je bila, da bi po napornih dneh vsaj eno noč v miru počivali in se do sitega najedli. Kolona je bila strnjena po dva v vrsti, s kratkim razmahom. Samo predhodnica je hodila v pravilnem razporedu. To ni bil običaj na pohodih brigad, vendar v prostranih kočevsko-ribniških gozdovih nihče ni pričakoval sovražnika, saj je bilo znano, da Italijani ne hodijo radi po gozdovih. Cesta je v presledkih postajala položnejša. Borci so se lažje in hitreje premikali, toda spanec jih je še vedno mučil. Jutranje ure pred svitom so bile vedno najhujše -takrat je nastopala kriza. Iznad visokih dreves je na gozdno pot prihajala prva svetloba. Kmalu se je povsem zdanilo. Borci so postajali živahnejši in spanec je mineval. Na čelu Gubčeve brigade se je oglasila harmonika in ob njenih zvokih so borci zapeli. Toda peli niso dolgo, bili so le preveč utrujeni. „Harmonikar, igraj dalje!“ so zahtevali borci. Tudi spredaj pri cankaijevcih so se slišali glasovi harmonike. Ob zvokih so borci laže hodili. Pozabili so na utrujenost in počasi korakali po taktu. Presledek med borci se je večal, kajti kolona se je vedno bolj raztegovala. Brigade so korakale mimo lesenega križa, ki je nemo pričal o uspešni borbi Tomšičeve brigade z Italijani. NAMESTO POČITKA -STRELI Brigade so se bližale Jelenovemu žlebu. Predhodnica je bila nekaj sto metrov pred glavnino. Prišlo je povelje za počitek. Utrujeni borci so posedli ob cesti. Nenadoma so se zaslišali streli. Borci so se spogledali. Kaj je to? Ali seje predhodnici po nesreči sprožil mitraljez? Italijani v tem gozdu? Saj še ni dolgo, odkar so jih skupili prav v bližini! Kmalu se je oglasilo še več mitraljezov. Italijani so iz zasede nad cesto napadli predhodnico in dva izvidnika ranili. Izvidnica se je za nekaj korakov umaknila, nato pa zavzela položaj ob cesti. Komandant II. operativne cone Milovan Šara-novič, ki je bil nekje med obema brigadama, je v trenutku ocenil situacijo. Del Cankarjeve brigade je v naglici zavzel položaj ob cesti. Milovan je pokazal na nekaj sto metrov oddaljeni greben desno od ceste in ukazal: „En bataljon Gubčeve brigade naj hitro zasede vrh! Za vsako ceno! To bo odločilno. Pratež nazaj! Močno zasedo v smeri Ribnice!1* Povelja so se bliskovito izvrševala. Borci II. bataljona Gubčeve brigade pod vodstvom komandanta Pera Brajeviča in politkomisarja Zvonka Vrečka — Tinča so se v teku zagnali proti vrhu. Takoj nad cesto se je bataljon razvil v strelsko vrsto. Borci so držali orožje pripravljeno za strel. „Hitro, hitro na vrh!“ se je glasilo povelje. Borci so stiskali zadnje moči. Bataljonski in četni funkcionaiji so jih bodrili in po gozdu je odmevalo povelje: ,,Hitro na vrh!“ Nekateri borci so omagali, ker niso vzdržali napora. Za nekaj trenutkov so obstali, nato pa stekli naprej. Bataljon se je bližal vrhu. Borci so pričakovali, da se bodo z vrha oglasili italijanski mitraljezi. Toda strelov ni bilo. Prvi borci so že zasedli vrh, ostali so jim sledili. Padli so prvi streli. Italijani so se po drugi strani grebena bližali vrhu. Z vsem razpoložljivim orožjem jih je sprejel II. bataljon. Italijani so bili presenečeni; bili so prepričani, da bodo oni prvi zasedli vrh, toda bil je že krepko v rokah II. bataljona. Razvila se je ogorčena borba. Tudi Italijani so se zavedali važnosti tega vrha in ga poskušali zavzeti. Zaman so se zaganjali proti dobrim položajem Gubčevega bataljona. Italijani so imeli že nekaj izgub. Mrtve in ranjene so vlekli po strmini med skalami in drevjem. Položaj partizanov je bil odličen, kajti skale in drevesa so ščitila borce. Z lahkoto so borci metali bombe navzdol za skale, kamor so se zakrivali Italijani. Sovražnik se je znašel v obupnem položaju. Od vrha in desne strani jih je napadal II. bataljon Gubčeve brigade, ob cesti pa Cankarjeva brigada. Med močnim bobnenjem je bilo slišati krike Italijanov, ki so zmedeno tekali od skale do skale navzdol. Drugi bataljon se je spuščal za njimi. Partizanski mitraljezi so čakali na preži in se oglašali, ko so posamezne skupine Italijanov zapuščale skalnate zaklone. Ker so bežali v gručah, je bila naloga mitraljezcev tem lažja. Posebno važno vlogo so imele bombe. Ko so padale za skale, so preživeli Italijani zbežali, takrat pa je nastopil mitraljez. Začela se je borba od skale do skale na razdaljo nekaj metrov. Italijani so se stiskali za skale in streljali brez cilja. Obstreljene veje so padale po tleh. Izza skal so jih pregnale samo bombe. Saša, borec druge čete, se je boril z italijanskim mitraljezcem, ki je bil med skalami in besno streljal. Saša je vrgel bombo in mitraljez je utihnil. Skočil je za skalo, vzel mitraljez in se pognal nazaj. Še preden se je zaklonil, je bil ranjen v prsa. Blizu njega se je boril hrabri komandir druge čete Ivan Šmuc - Roman. Bil je že brez bomb. „Pojdi hitro nazaj po bombe!" je ukazal najbližjemu borcu. Pred Romanom se je dvignil italijanski oficir z bombo v roki, a odvrgel je ni, ker se je zadet zgrudil. Roman je skakal od skale do skale in dajal povelja svojim borcem. Okrog njega so ležali mrtvi Italijani in pri njih je dobil nekaj bomb. Skočil je v bližino večje skale, za katero je bila skupina Italijanov. Poleg njega je padla bomba in ga ranila. V naslednjem trenutku so že padale bombe na Italijane. Toča krogel se je usula proti njemu, toda zadele ga niso. Levo od Romana se je boril komisar prve čete Jože Žagar — Jug. Ležal je za skalo in streljal. Okrog njega so ležala italijanska trupla. Sovražnik se .je tudi tukaj umikal. Jug je iznenada vstal, hotel skočiti navzdol za bližnjo skalo in tedaj ga je smrtno zadela sovražnikova krogla. PADEL JE ROMAN Drugi bataljon Gubčeve brigade se je od skale do skale pomikal naprej. Čeprav so se Italijani umikali na celem bojišču, je bil njihov odpor še vedno močan. Eksplozije bomb in streljanje so dušili borce. Italijanski mitraljezec levo od Romana je neprestano streljal. „To je tisti, ki je smrtno zadel Juga! Daj mi bombo!" je zavpil Roman soborcu. Vrgel mu je „kra-gujevačko". Roman jo je hitro odvil, udaril in vrgel. Po eksploziji sta se dvignila dva Italijana in tekla. Toda ne daleč. Trije Italijani za skalo pa so obležali za vedno. Roman je prišel do mesta, kjer ni bilo večjih skal, za katere bi se zaklonil. Pred njim je bil manjši panj, kamor je skočil v zaklon. Italijan pred njim ga je opazil in z mitraljezom streljal v panj. „Roman, Roman!" ga je poklical komisar njegove čete Stane Škrlj. A Roman se ni več oglasil. Panj ni zadržal svinčenk in zadet v glavo je Roman omahnil. Borec, katerega je bil poslal po bombe, se je vrnil, toda Roman jih ni več potreboval. To je bil neustrašen borec in odličen vodja svoje čete. Borci so ga ljubili, saj je bil svoji četi pravi oče. Pred odhodom v partizane je bil natakar v ljubljanski „Zvezdi“. Neštetokrat je govoril o Ljubljani in o tem, kako se bo po vojni vrnil k svojemu poklicu. Boj se je nadaljeval z nezmanjšano srditostjo. Sovražnik se je postopoma umikal proti cesti. Na levem krilu so se borili Bomba, Nace, Lado in drugi s skupino Italijanov, ki so z mitraljezom ovirali napredovanje. Za skalo sta padli dve bombi in italijanski mitraljez je utihnil. Borci so prodirali naprej in puščali za seboj mrtve Italijane. Zaplenjene strojnice regljajo proti prejšnjim lastnikom. Italijani prihajajo v vedno težji položaj. Vsi bežijo navzdol proti cesti. Tam pa jih čakajo mitraljezi Cankarjeve brigade. Drugega izhoda nimajo. V paničnem begu odmetavajo vse, kar jih ovira. Ranjencev ne utegnejo več odnašati in vsak si poskuša rešiti življenje. Njihov edini cilj je zbežati iz tega peklenskega obroča. Zadnje skupine beže čez cesto, na kateri se kopičijo italijanska trupla. Le redko komu se posreči ubežati. Velike skale, jame in grmovje jih ovirajo pri begu. Pod cesto je globoko brezno, obraščeno z grmovjem, in v zmedi jih nekaj pade noter. Posamezni borci se ustavljajo ob plenu'. „Za njimi!" se glasi povelje. Partizani še nekaj časa tečejo in streljajo za bežečimi Italijani. V dolini padejo poslednji streli, boj je končan. VELIKA ZMAGA Počasi se borci utrujeni, vendar nasmejani vračajo na cesto. Veseli so velike zmage. Hodijo po bojišču in si ogledujejo razdejanje. Vsa drevesa so obstreljena. Po bojišču ležijo italijanska trupla, okoli njih pa je razmetano orožje, municija, bombe, nahrbtniki, čelade in drugo. Borci nosijo plen na cesto. Kot orožja tako so partizani veseli nahrbtnikov s suho hrano. Nekateri so že zamenjali svoje raztrgane obleke in čevlje za italijanske. Ti se zdaj samo po kapi razlikujejo od Italijanov. Partizan Ivan Malenšek — Bomba zadovoljen razkazuje zaplenjeno pištolo. Nekdo je prinesel poslednji italijanski radiogram; Italijani so sporočili: „Od bataljona MACERATA poveljstvu grupacije črnih srajc SOS, SOS!" Več niso utegnili sporočiti, kajti elitni bataljon divizije Macerata je bil razbit. Sovražnik je pustil na položaju 106 mrtvih in imel 102 ranjena. Partizani so zaplenili dva težka minometa, osem težkih mitraljezov, deset puškomitra-ljezov, okoli stopetdeset pušk, dve radijski postaji in vsakovrstno strelivo in opremo. Razen tega je dobilo nad sto borcev obleko in čevlje. V tem boju je imel II. bataljon Gubčeve brigade dva mrtva in tri ranjene tovariše. Med ranjenimi je bil Tone Podboršek-Saša. Pred vstopom v partizane je bil brivski pomočnik. Bil je iz Polja pri Ljubljani in je 1944 v roški bolnišnici umrl. Iz Cankarjeve brigade sta padla Ivan Omerza — Johan, komandir čete, in partizan Maks. To je bila zares velika zmaga slovenskih partizanov, zmaga šibkejšega in slabše oboroženega nad močnejšim. Italijani so sicer imeli dober načrt. Odšli so iz Kočevja z namenom, da se po gozdu neopazno približajo našim brigadam, ko so bile še na položaju nad Ribnico, in jim udarijo v hrbet ter poženejo v dolino proti Ribnici. Toda hodili so predolgo. Srečanje v Jelenovem žlebu je bilo usodno zanje. Ta kraj pomeni za Italijane nesrečo. V Jelenovem žlebu so lahko že drugič postavili križ, tokrat še večjega. Ko je bil plen razdeljen, so brigade zapustile bojišče in nadaljevale pot proti Podpreski pri Loškem potoku. Gubčeva brigada se je namestila v Podpreski, Cankarjeva pa v vasi Draga. V bližnjih vaseh sta bili tudi Tomšičeva in Šercerjeva. Po hrano je Gubčeva hodila v Loški potok. Prišel je čas odhoda. Gubčeva brigada je dobila nalogo, da odnese ranjence vseh štirih brigad v bolnišnico v Kočevski Rog. To je bila zelo odgovorna in težavna naloga. Brigada je hodila vso noč in še drugi dan. Menjaje se so nosili ranjence vsi, od borca do komandanta in komisarja brigade. Zaradi napora se je kolona le počasi pomikala. Rahlo je rosilo. Borci so odložili površnike in z njimi pokrili ranjence na nosilih. Tišino je od časa do časa pretrgalo vzdihovanje ranjencev. Kolona se je vila po razsež-nih kočevskih gozdovih mimo Borovca, Ajbla v Skrilje na Kočevskem. Od tam do bolnišnice v Rogu je ranjence spremljal tretji bataljon. Brigada se je nato ponovno zbrala pri Planini in od tam odšla na položaje okrog Semiča. STANE ŠKRLJ Novo mesto v 1. ligo? Novomeščani odpravili Zvezdo in že osvojili drugo mesto — Na občinskem prvenstvu 90 nastopajočih Novomeški igralci namiznega tenisa so prejšnji petek gostovali v Ljubljani pri močni ekipi Zvezde in po zanimivem dvoboju zmagali s 5:2. Po dolgem času so zmagali tudi igralci metliške Beti - nastopajo v ljubljanski področni ligi — in dokazali, da so kljub slabim nastopom med boljšimi ekipami v področni ligi. ZVEZDA -NOVO MESTO 2:5 V prvenstveni tekmi druge republiške lige-zahod so Novomeščani v ;osteh premagali Zvezdino ekipo. Tudi v tem srečanju je obe točki „oddal“ Bajc. Rezultati: Sezonov - Bajc 2:0, Podobnik - Kapš 1:2, Jugovič -Somrak 0:2, Podobnik - Bajc 2:1, Sezonov - Somrak 0:2, Jugovič -Kapš 0:2 in Podobnik - Somrak 0:2. g Ti Osem nad 180 cm 10. marca so se v telovadnici grmske osnovne šole zbrali najboljši skakalci v višino iz dolenjskih osnovnih šol in se pomerili v akciji ,.Iščemo najboljša pionirja skakalca". Po končanem tekmovanju so nastopili še skakalci novomeškega atletskega kluba in dokazali, da le reden in nadzorovan trening pomaga pri napredku, saj je kar osem skakalcev preskočilo 180 cm. Rezultati - pionirji: Gačeša 180, 2. Zoran 165, 3. Rodič 160 (vsi OŠ Grm), 4. Hočevar 160 (OS Bršlin) itd.; pionirke: 1. Hrt-bar 140, 2. Terkr 135 (obe OS Grm), 3. Klemenčič (OŠ Katja Rupena) 135, 4. do 5. Kolenc (OS Grm) 130 in Filipovič (OŠ Bršlin) 130 itd. Člani: 1. Šuštar 195, 2. Dra-gaš 190, Lapajne 185, 4. Bartol 185, 5. Kostrevc 185, 6.Rangus 180, 7. Teppey, 8. Gačeša 180 itd. MILOŠ GACEŠA 183 CM Novomeški atletski klub ie tudi letos pripravil finale tekmo- vanja „Iščemo najboljšega pionirja, skakalca v višino", v katerega so se uvrstili najboljši pionirji in pionirke s področnih prvenstev. Pri pionirjih je zmagal domačin Miloš Gačeša (183 cm), pri pionirkah pa Mojca Drnovšek (OŠ Zvonka Runke, Ljubljana) s 158 cm. Rezultati: 1. Gačeša 183, 2. Praznik (OŠ Celje) 170, 3. Jankovič (OŠ Bršlin) 160, 4. Potočar (OŠ Bršlin) 160, 6. Zoran (OŠ Grm) 160; pionirke: 1. Drnovšek 158, 2. Hribar 150, 3. Teršar (obe OŠ Grm) 140, 5. Kolenc (OŠ Grm) 135. L BRULC BETI - KOLINSKA 5:3 Minuli petek so v Metliki gostova- li igralci Kolinske, ki so v nekaterih zadnjih prvenstvenih srečanjih v glavnem zmagovali Domači igralci - tokrat so nastopili v kompletni postavi - so goste presenetili z dobro igro, tako da so bila prav vsa srečanja močno izenačena. Tokrat je dobro igral Dušan Pczelj, ki je premagal vse tri nasprotnike. Rezultati: Hauptman - Tavčar 0:2, Pezelj - Žerjav 2:1, Uhl — Gale 2:1, Pezelj - Tavčar 2:1, Hauptman - Gale 0:2, Uhl - Žerjav 1:2, Pezelj -Gale 2:1 in Uhl - Tavčar 2:1. 90 NASTOPAJOČIH Novomeški namiznoteniški klub je minulo nedeljo pripravil namiznoteniško občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Udeležilo se ga je 90 tekmovalcev. Pri pionirjih je zmagal Bojan Zagorc (OŠ Katja Rupena), za njim pa so se uvrstili Dušan Prosinečki (OŠ Otočec), Gregor Guštin (OŠ Grm), Srečko Dežman (OŠ Šmarieta) idr. Pri pionirkah je bila najboljša Janja Glavan, slede pa Brigita Glavan (obe OŠ Smarjeta), Mirjjam Zajc, Mojca Galeša (obe OŠ Katja Rupena), Ksenja Bregar (OŠ Šentjernej) idr. Med mladinci sta se za prvo mesto potegovala Šmarječan Košak in Novomeščana Spasovski, pa je bil Košak boljši. Tretje mesto je osvojil Novomeški namiznoteniški klub je prejšnjo sredo pripravil v telovadnici osnovne šole „Katja Rupena” občinsko prvenstvo za pioniije in mladince, ki se ga je udeležilo 90 tekmovalk in tekmovalcev. Današnji posnetek dokazuje, da je v novomeški občini med mladimi za igro za zelenimi mizicami veliko zanimanja. (Foto: Janez Pezelj) „Remi” prinesel pokal - Prulam Na zimskem rokometnem prvenstvu Črnomaljci zaradi nedoločenega rezultata ob pokal — V tretji skupini zanesljivo zmagal Inles C — Sodražica je bila tretja Prejšnjo nedeljo se je z zadnjimi tekmami v moških skupinah B/l in B/2 končalo letošnje odprto zimsko rokometno prvenstvo SRS. V odločilni tekmi za prvo mesto so Črnomaljci in Ribničani igrali neodločeno in omogočili, da so prvo mesto osvojili - Ljubljančani. jeta) itd. Pri mladinkah je bila najboljša gimnazijka Suša, slede Škufca (OŠ Šentjernej), Glavan (OŠ Šmarjeta), Bregar (OŠ Šentjernej), Zajc (OŠ Katja Rupena) idr. Dve koli pred koncem se ni vedelo, kdo bo osvojil prvo mesto v B/l skupini, največ možnosti za končni uspeh pa so imeli Črnomaljci, ki so že na lanskem prvenstvu zbrali toliko točk kot zmagovalci in zaradi slabše razlike v golih osvojili le drugo mesto. Tudi na letošiljem prvenstvu so Belokranjci ves čas dobro Kegljanje - odlične Dolenjke Po 3. kolu so novomeške kegljavke na drugem oziroma tretjem mestu — Ekipi Novega mesta grozi izpad V soboto in nedeljo je bilo na kegljišču »Gorjanci44 v Novem mestu odigrano 3. kolo II. ZCL za članice. Nastopilo je devet ekip, med njimi novomeška Krka in Novo mesto. Domače kegljavke so dobro igrale in dosegle solidno uvrstitev. Prijetno so presenetile Krkine tekmovalke, ki so dosegle najboljši rezultat in s tem v Novem mestu tudi prvo mesto. Rezultati: 1. Kjka (2383 + 2365), 3. Novo mesto 2361 +2251. Vrstni red po treh kolih: 1. Tomos 18 točk, 2. Novo mesto 20, 3. Krka 21, 4. Konstruktor 22 itd. NOVOMEŠKIM KEGLJAČEM ŠE VEDNO NE GRE NAJBOLJE Minulo soboto sta v Kočevju ekipi Novega mesta in Izole nadaljevali Poraz spremenili v zmago Novomeški odbojkarji premagali Gabrje, igralke Krke pa so po vodstvu 2:0 popustile in srečanje izgubile prekinjeno kolo. Novomeščani so razočarali in s slabo igro verjetno zapravili možnost za obstoj v ligi. V primeru, da bi Dolenjci v zadnjih dveh kolih igrali bolje kot do sedaj, bi še ostali v drugi Ijgi. Rezultat: Novo mesto - Izola 6609:7023 (Novo mesto: Klobučar 856, Istenič 816, Hrovat 826, Blažič 794, Rolih 810, Zupančič 817, Drenik 818 in Rustja 872. D. BRATOŽ REPREZENTANT MIHELJ NAJBOLJŠI Sekcija za skoke pri krškem smučarskem klubu je prejšnji teden pripravila na 40-metrski skakalnici prireditev ,,Rore 76“. Nastopilo je 22 skakalcev iz Ljubljane (Ilirija), Jesenic, Kočevja, Šentjerneja in Krškega, zanimive tekme pa si je ogledalo več kot 700 gledalcev. Med pionirji je zmagal Šentjernej-čan Bakše, za njim pa sta se uvrstila Jeseničan Jalen in domačin Labec, igrali, toda neodločen rezultat z Ribnico jim je ponovno prinesel drugo mesto. Rezultati: Črnomelj - Ribnica 10:10 (5:6), Ribnica - Grosuplje 22:12 (9:5), Slovan B - Črnomelj 11:13(6:3). Končni vrstni red: 1. Prule 15 točk, 2. Črnomelj l"5, 3. Ribnica 14 itd. INLES C OSVOJI L ZIMSKI POKAL V C skupini zimskega rokometnega prvenstva je premočno zmagala tretja Inlesova ekipa, za katero so nastopili: Geze, Lovšin, Troha, Karpov, Andolišek, Ilc, Meden, Tanko, Mate in T. Lovšin (trener Nikola Radič). Dobro so igrali tudi Sodražani in osvojili tretje mesto. Rezultati: veterani Olimpije -Inles C 9:10, veterani Šentvida - Sodražica 13:15, Inles C - veterani Šentvida 18:12 in Sodražica - Donit 8:6. Vrstni red: 1. Inles C 14, 2. Olimpija 11,3. Sodražica 10 itd INLES DVAKRAT ZMAGAL Od 1. do 8. marca je Inlesova ekipa gostovala v Zahodni Nemčiji in se pripravljala na novo prvenstvo ter odigrala tri trening tekme. Rezultati: VVilhelmshaven - Inles 17:16, Oldenburg - Inles 20:29 in Farell - Inles 21:25. M G. KOČEVJE: ZMAGALE ZENSKE V počastitev dneva žena so kočevski invalidi pripravili prijateljsko srečanje s kočevskimi kegliavkami. Tekmovali so v 8-članskih ekipah po 100 lučajev, zmagale pa so ženske 3137:3037. Kegljavke so podrle kar ;ljev več, najboljše pa so bile (431 kegljev), Ladka uka ne med mladinci je bil najboljši Mihelj (Ilirija), sledita Sluga in Ratkovič (oba Šentjernej), pri članih pa so bi- Minulo soboto so novomeški ljubitelji odbojke gledali štiri ure moške in ženske odbojke. V prvem srečanju so vodili gostje in skoraj dobljeno tekmo izgubili, v drugem pa so bile domače odbojkarice tik pred zmago, pa prednosti niso znale obdržati. Tako lahko za obe tekmi rečemo, da so ekipe skoraj gotov poraz spremenile v zmago. KRKA - BRANIK 2:3 (14,11,-16, -4, -7) Pri rezultatu 2:0 in pri vodjtvu domačih igralk v tretjem setu je že precej gledalcev zapustilo tekmo, prepričanih, da bodo domače igralke zmagale v pičlih petih minutah. Toda izredno borbene gostje (bojevale so se za vsako žogo, kar pa ne moremo trditi za precej nerazpoložene Novomeščanke) na robu poraza niso popustile in so dokazale, da se lahko tudi v brezupnih situacijah zmaga. V četrtem in petem setu so Mariborčanke igrale tako kot v tretjem nizu in brez težav zmagale. Krka: Babnik, Pilič, Zevnik, Boh, Adamčič, Forte in Rajer. NOVO MESTO: GABRJE 3 : 2 (-13, -10, 13, 15, 9) Predvsem napadu, dobro usmerjenim udarcem Bojana Verniga in močnim „smečem“ Lojzeta Babnika v odločilnih trenutkih sc mora ekipa Novega mesta zahvaliti, da je namesto gladkega poraza 7. Gabrjem doživela minimalno zmago. Začetek je bil klavrn, prikazana odbojka na kaj nizki ravni. Medtem ko so bili gostje požrtvovalni in mnogo bolj si v igri v polju, so domačini igrali počasno, neborbeno, nezanimivo. Rezultat tega je bilo gladko vodstvo Gabrja 2:0 in vodstvo v tretjem nizu celo s 14:8, vendar se mu ni posrečilo zmagati. Ko so gostje izgubili tretji, tako rekoč že dobljeni niz, so izgubili tudi živce (k temu je dosti pripomogel izrazito slabi sodnik Gruden) in na koncu po dveinpolurnem boju tudi srečanje. Tekma je bila v športni dvorani in jo je gledalo pribl. 100 gledalcev. M. L. li najboljši Pompe (Krško), Regal (Kočevje) in Selak (Šentjernej). Ob koncu so marljivi organizatorji pripravili še „skok dneva", z najdaljšim poletom (38 metrov) pa je zmagal mladinski državni reprezentant Mihelj iz Ljubljane. BERLAN ZMAGAL Novomeška občinska strelska zveza je pripravila minulo soboto tekmovanje za zlato puščico in med štirinajstimi strelci je zmagal Berlan (SD Krka) s 527 krogi. Slede: Zu- V ekipi SRS dve Novomeščanki Jasna Dokl zmagala, Ma-tejka Kavšek tretja V nedeljo so bile v Ljubljani gimnastične izbirne tekme za sestavo republiške pionirske reprezentance, ki se bo udeležila medrepubliškega telovadnega turnirja v Novi Gorici oziroma v Kanalu. Na tekmovanju, kjer je nasto^ pilo 44 telovadk, so bile Novomeščanke zastopane z osmimi tekmovalkami. Med temi so bile tudi štiri telovadke, ki so prvič tekmovale v takšni konkurenci. Prvo mesto je osvojila Jasna Dokl, ki je zmagala na vseh štirih orodjih. Poleg nje se je v reprezentanco uvrstila tudi Matejka Kavšek, ki je bila odlična tretja. Pohvalimo lahko še druge novomeške telovadke, ki so pokazale velik napredek. Rezultati: 1. Jasna Dokl 37,40; 3. Matejka Kavšek 35,15; 13. Nataša Kočevar 33,05; 15. Lea Moro 32,85; 37. Mojca Berlan 24,20; 38. Vladka Unetič 24,15; 39. Majda Pezdirc 24,10; 40. Renata Škerlj 23,85 itd. J. P. 100 ke; Mira Trpin Smole (415) in Tinka Pretnar, kije tako kot Alojz Rački podrla keglje. man in Keržan). (SD Krka) s 527 krogi. Slede: Zu- ■ ■ ■ w m KMoK Djudovič Staro in mlado na smučeh -------------------------- 1. Ull (SD Borac) 490 , 5. Moro (SD Krka) 475 itd. J. Š. Nočni slalom v Trebnjem privabil nad 90 smučarjev Minulo nedeljo so se novomeške igralke odbojke pomerile v prvenstveni tekmi slovenske odbojkarske lige z vrstnicami iz Maribora. Potem ko so prva dva seta brez težav dobile domače igralke, je le malokdo verjel, da bodo Branikove odbojkarice še lahko ogrozile zmago Krke. Toda borbene gostje so igrale na vso moč in po izenačenem tretjem setu brez težav dobile četrtega in petega. Na sliki: v akciji najboljša gostja Bezjakova. Prejšnji .petek je trebanjski smučarski klub Trimo vzorno pripravil nočni slalom na progi ob vlečnici za Putnikovim penzionom, ki sc ga je udeležilo 93 smučarjev iz mirenskega Partizana, sindikalnih organizacij in domačega smučarskega kluba. Da je za smučanje tudi med gledalci vse več zanimanja, je dokazala minula tekma, saj sc jih je pod progo zbralo več kot 500. Prireditev so prizadevni organizatorji zaključili s posebno mikavnim spustom smučarjev z baklami. To je bil pravzaprav šele drugi slalom na tej progi, kajti zadnja leta ga ni bilo mogoče prirediti zavoljo pomanjkanja snega. Članski pokal predsednika občinske skupščine je drugič osvojil Nace Sila z najboljšim časom tekmovanja 37,84 sekunde (prvo mesto je prišel branit iz J LA). Pri sindikalnih organizacijah je ekipna zmaga med 1 2 organizacijami pripadla mirenski Dani, ki je imela edina vse starostne skupine. Najmlajši tekmovalec Matjaž Kranjc je na isti progi, kot so vozili člani, vozil 1:47,38, najstarejši smučar pa je bil P*udi Grmovšek, ki ima že štiri križe. Cast žensk je branila Slavka Kukman iz osnovne šole Trebnje. PRVO MESTO ZA SVETIČA IN KOCJANA TVD Dragatuš je pred kratkim pripravil smučarske skoke na 20-metrski skakalnici, dvanajst tekmovalcev pa je nastopilo pred 70 gledalci. Prvo in drugo mesto sta si razdelila D. Svetič in Z. Kocjan (oba sta skočila po 19 m) s 172 točkami, sledijo pa Gorše 167 točk. Dajčman 163, Jurčak 144 itd. NA OBČNEM ZBORU 60 ATLETOV Pred kratkim je novomeški atletski klub pripravil občni zbor, na katerem je 60 članov pregledalo dosedanje delo. V minulem letu je več kot 120 tekmovalcev in tekmovalk pod pokroviteljstvom IMV sodelova- lo na okoli 40 tekmah, AK je organiziral več tekem, najuspešnejši tekmovalec pa je bil Vane Keržan, kije nastopil za mladinsko reprezentanco SFRJ v štafeti 4 X 400 m na balkanskih igrah in na evropskem prvenstvu. Miloš Šuštar je bil najboljši v državi med mlajšimi mladinci, ravno tako pa tudi štafeta starejših mladincev na 4 X 400 (Pipan, Bajer, Križ- STARI TRG OB KOLPI - Pred kratkim so pripravili na osnovni šoli v Starem trgu ob Kolpi tekmovanje v sankanju in smučanju. Na vzorno pripravljenih progah so se pomerili skoraj vsi učenci in v obeh disciplinah dosegli lepe rezultate. Sankanje: ml. pionirke: 1. Tkalčič, 2. Majerle, 3. Samec, 4. Šneljer; ml. pionirji: 1. Kolarič, 2. Majerle, 3. Mavrin, 4. Kobe; st. pionirke: 1. Štulac, 2. Starc, 3. Majerle, 4. Šneljer; st. pionirji: 1. Gorjup, 2. Samec, 3. Šterk, 4. Vajdetič. Smučanje: ml. pionirji: 1. Ko- frivec, 2. Kastelic, 3. Jonke, 4. erko; st. pionirji: 1. Gorjup, 2. Kapš, 3. Gregorič, 4. Krovatin; pionirke: 1. Štulac, 2. Šneljer, 3. Majerle, 4. Štefane itd. Predstavniki šolskega športnega društva bodo razen tekmovanj v smučanju in sankanju v kratkem pripravili tudi nastope v drugih disciplinah. Tako bodo še naprej organizirali priljubljena tekmovanja v šahu, takoj ko bo vreme ugodnejše, pa bodo pripravili tudi nastope v rokometu, nogometu itd. Pionirji so v dopisu napisali, da jim pri vseh tekmovanjih vedno pomaga njihov mentor in učitelj Vinko Kobe. KAJ, KJE, KDO? V 7. kolu slovenske košarkarske lige gredo Novomeščani v Trbovlje, kjer se bodo pomerili z Rudarjem, ekipa metliške Beti pa se bo, če bodo do tekme popravili dvorano v Novem mestu, pomerila z vrsto Bežigrada 74, ki je do sedaj izgubila le dve srečanji. V slovenski odbojkarski ligi se novomeškim ekipam v prihodnjem kolu obetajo nove točke. Novomeščani igrajo doma z ljubljanskimi študenti, z ekipo Foruma, Krkina vrsta pa se bo v gosteh pomerila z Mislinjo. L. BRULC Rezultati — člani sindikata do 30-let: 1. Kolcnc (KPD.Dob) 45,25; od 30 do 40 let: 1. Slak (Novoles, tozd Akril Trebnje) 41,38; nad 40 let: 1. Videčnik (Prosveta) 51,24; cicibani: 1. Grandovec (1:01,23); pionirke: 1. Pevec 40,80; pionirji: Štrajnar 38,93; mladinke: 1. Tratnik (vsi Trebnje) 49,11. A. ŽELEZNIK VELESLALOM ZA 70 KRČANOV Krški smučarski klub je pred kratkim pripravil na Gorjancih klubsko prvenstvo v veleslalomu, ki sega je udeležilo 70 članov in članic. Rezultati ml. cicibani: Peter Preska r; st. cicibani: Blaž Iskra; ciciban-ke: Vladka Redenšek; ml. pionirji: Branko Žibert; ml. pionirke: Jerneja Roškar; st. pionirji: Tugo Čargo; st. pionirke: Matejka Medved; mladinci: Bojan Štih; mladinke: Milena Zupanc; člani do 30. leta: Jani Lango; od 30. - 40. leta: Niko Žibert; nad 40 let: Miloš Medved; članice do 30. leta: Branka Kužnik; nad 30 let: Branka Iskra. JESENICE - BETI 79:81 (36:45) V šestem kolu republiškega košarkarskega prvenstva je ekipa metliške Beti gostovala pri Jesenicah. Tekma v Kranjski gori (Jeseničani nimajo primerne dvorane) je bila ves čas izenačena in šele v zadnjih sekundah (domači košarkarji trdijo, da so gostje dosegli koš po izteku regularnega časa) je Metličanom uspelo zadeti nasprotnikov koš in zmagati. Beti: Kremesec 4, Vergot 16, La-lič 24, Švinger 4, Jezerinac 21, Kamnikar 10 in Popovič 2. Črnomelj -prednost nogometu Konec februarja so imeli člani črnomaljskega nogometnega društva Bela krajina letno konferenco, ki se je je udeležilo 110 članov, mladincev in pionirjev. Iz poročil je bilo razvidno, da klub uspešno nastopa s tremi ekipami in je v jesenski sezoni dosegel lepe uspehe. Članska vrsta je po prvem delu tekmovanja na odličnem tretjem mestu v ZCNL, mladinci so drugi, pionirji, čeprav začetniki, pa v DPL celo tretji. Člani so v tekmovanju za pokal maršala Tita dosegli zelo velik uspeh, saj so se uvrstili v četrtfinalno tekmovanje v Sloveniji. Povedati moramo, da v minuli tekmovalni sezoni ni bil nobeden od 83 registriranih igralcev izključen iz igre, kar je nedvomno vredno pohvale. Na konferenci so bili vsi mnenja, da morajo nogomet v občini uvrstiti na drugo mesto že zaradi dejstva, da v Črnomlju gojijo nogometno igro kar 45 let. Največ besed so na konferenci posvetili nadaljnjemu delu in poudarili, da morajo še naprej gojiti množičnost. Zavoljo tega bodo po večjih delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih izvolili poverjenike za nogomet, ki bodo ustanavljali ekipe za mali nogomet. Pogovarjali so se tudi o stadionu, ki so ga začeli graditi 1954 in je še sedaj nedograjen. Predlagali so, naj bi ga do 1980 dokončali, predvsem atletski del stadiona. Da bi klub poslej delal še uspešneje, so člani v upravno vodstvo izvoli- li še nekaj prizadevnih telesnovzgoj-nih delavcev, ob koncu pa so za častnega predsednika nogo met nega kluba izvolili Janeza Vitkoviča, dolgoletnega požrtvovalnega nogometnega delavca. S. GRAHEK St. 12 (1391) - 18. marca 1976 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LISI 11 DR. TONE STARC Nevama »m srčna %T* bolečina ■' Nevarna srčna bolečina je dosti redkejša, kot mislimo, vendar pa je v zadnjih desetih letih tudi pri nas vse pogostejši vzrok iskanja zdravniške pomoči; imenujemo jo stenokardija ali angina pectoris. To je bolečina pod prsnico različne jakosti. Največkrat je kratkotrajna in se širi v sosednje dele telesa, predvsem v levo ramo, celo levo roko, levo uho, redkeje v desno ramo ali v zgornji del trebuha. Važna značilnost te bolečine, ki jo bolniki najpogosteje opisujejo kot topo, je, da kljub kratkemu trajanju močno izmuči bolnika in da jo navadno spremlja precej izrazit strah pred smrtjo. Seneka, filozof starega Rima, jo je opisal takole: „To je bolečina, ki nastopi naglo kot nevihta, s tesnobo in bolečino v prsih, kije taka, da para dušo . . Stenokardija se lahko pojavi sama od sebe, vendar je skoraj redno povzročena s pojačenim delovanjem srca pri fizičnem ali psihičnem naporu, po obilnem obroku hrane ali pri ohladitvi telesa na vetru. Seveda se pojavlja v vsakodnevnem življenju kot kombinacija naštetih vzrokov. Vzrok za nastanek stenokardije je napredovala arterioskleroza, predvsem srčnih žil. Ostali vzroki, npr. razna vnetja, so zelo redki, skoraj izjemni. Arteriosklerotično -spremenjene srčne žile ne morejo dovajati srcu toliko krvi, kot je ob obremenitvi potrebuje, in posledica pomanjkanja krvi oz. kisika je, da nastopi bolečina. Zato bolečina mine, če se bolnik med hojo za minuto, dve ustavi, če preneha delati ali če se umiri. To pomeni: bolečina mine, če se zmanjša potreba po naprezanju srca in s tem potreba po dobrem dotoku krvi oz. veliki količini kisika. Taka bolečina je torej popolnoma drugačna od navadne, nenevarne srčne bolečine in bolnik jo vedno zazna kot drugačno od vseh težav, ki jih je že kdaj občutil pri srcu. In če je — tako je skoraj vedno - prisotna še tesnoba in strah pred smrtjo, je bolnik ne more dolgo skrivati in se mora oglasiti pri zdravniku vsaj po nekaj napadih, če ne že po prvem. (Nadaljevanje prihodnjič) [ PolenfaM liri pred 20 l8t j Nevarnost za mladino SEKTAŠKA, zgolj v preteklost usmerjena vzgojna prizadevanja hkrati s slabostmi naše šole predstavljajo največjo nevarnost za dober in pravilen vpliv doraslih generacij in subjektivnih političnih sil na vzgojo in vodstvo mladine. Na sedanjo mladino pa moramo vendarle navzlic nekaterim slabostim gledati kot na eno glavnih sil nadaljnjega socialističnega razvoja. Mladina hoče naprej, in to je dobro in prav. To je elementarna lastnost zdravega človeškega rodu. Tega zdravega hotenja ne smemo zavirati. Mladini je treba povedati, kje smo sedaj, do kod smo prišli in kam gremo; seznaniti jo je treba z vsem, kar smo v preteklosti premagali, in tudi s tistim, kar smo doslej že naredili. - PODJETJE Pionir ima zaprt račun pri Narodni banki, ker mu investitorji niso plačali raznih storitev. Dolžniki podjetja so v glavnem državne ustanove in investicijske grupe od zveze do okraja. Torej so finančne težave podjetja prehodnega značaja in niso nastale po Pioniijevi krivdi. V PROIZVODNJI nastajajo večkrat napake po krivdi delavca. Tako blago je defektno in manj cenjeno. Za vsako napako se mora delavec zagovaijati in če ugotove njegovo krivdo, mora napako plačati. Zaradi tega smo v Novoteksu ustanovili disciplinsko sodišče, pri katerem lahko najde delavec zaščito, če se ne čuti krivega. TUDI PRI nas v Predgradu ob Kolpi je bila letos zima, kot je že dolgo ne pomnimo. Kolpa je zamrznila, da so se ljudje sprehajali po njej kot po cesti, tako močan je bil led. Sedaj, ko je zima nekoliko popustila, pa hudo razsaja gripa, ki ne prizanaša nikomur. Ni bilo malo primerov, da so bile cele družine v posteljah zaradi te bolezni. O STRELCIH na Dolenjskem se navadno bolj malo piše. Ne smemo pa zato misliti, da strelcev na Dolenjskem nimamo. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. marca 1956) posmuoKou SKRITI NAGONI - Srečke posebne nagradne igre, ki so jo razpisali v Veliki Britaniji, so bile razgrabljene, čeprav je bil igralcem namenjen en sam dobitek pa še ta je bil nenavaden. Prva in edina nagrada je bila priložnost razstreliti star tovarniški dimnik. Prvonagrajenec je tako ob stoterih zijalih veličastno pritisnil na detonatorsko napravo, dimnik se je sesul in bilo je veliko prahu, vendar manj kot tistega, ki so ga zagnali domiselni organizatorjii. IZ PRVE ROKE — Tatovi so spretni, da je kaj; policija pa se seveda želi seznaniti s pridobitvami, ki jih vlomilci uporabljajo. Tako so v policijski šoli v Chicagu imeli nenavadno predavanje o načinih vlomov. Predavatelj je bil slavni, a nikoli ujeti vlomilec. Za predavanje je dobil visok honorar; policisti pa se niso domislili, da bi ga po končanem predavanju odpeljali tja, kamor sodi. ON ŽE VE - Richard Harris tolče strašne rekorde iz dneva v dan. Tako strasten kadilec je, da pokadi dnevno tudi po več kot sto cigaret. Ob tem pa je zagrizen borec proti kajenju ir na veliko proglaša, kako škodljivo je kajenje. Morda bi ne bilo slabo, ko bi se kdaj posnel na magnetofon in poslušal lastne strastne izjave. HVALISAVEC - Američani so zelo navdušeni za balet in se trudijo v svoje baletne skupine pritegniti čim več svetovno znanih baletnikov; nemalo so jih uspeli dobiti celo iz Sovjetske zveze. Ves ta trud pa je zaman, ker so pozabili na največjega baletnika Amerike, ki ga imajo takorekoč pred nosom. Mu-hammad Ali je namreč povsem resno izjavil, da je najboljši ameriški baletnik. METODA - Lina Ronfanije v časopisih brala, da imajo rastline rade glasbo in zdaj svoji vrtni zelenjavi vsak dan predvaja posnetke skladb Bacha, Vivaldija, Bethovna, Mozarta. Ugotovila je celo, kateri skladatelj godi posameznim rastlinam. Res škoda, da so glasbeniki že pomrli, saj bi lahko postali uspešni gojilci zelenjave. Brenkajo ob narodni fagot (Imel sem) bika, kterega je občina rabila za pleme. Bik je bil do časa volitev v državni zbor dobro rejen in v popolnoma dobrem stanju. Ko pa je prišel čas imenovanih volitev, in ko sem hotel voliti jaz po svojem prepričanju, bil je cel mestni odbor proti meni. Očitalo se mi je, da zanemaijam bika in da ne bo ostal pri meni. Bika so mi dali odrejati mestni očetje, pa žalostno to imenovanje, saj ne morejo reči, da so domačini, saj so večinoma tujci, pa vendar jih kot take spoštujemo, četudi nas oni zametujejo. (Usmiljeni) bratje v Kandiji delujejo, kakor znano, z največjo požrtvovalnostjo v blagor trpečim bolnikom. Kedo bi tajil, da zaslužijo tudi od nas podpore, kolikor je le utrpimo. To še tem bolj, ker se bode bolnišnica v kratkem znatno povečala. Sedaj vsprejme z največo. težavo 30 bolnikov; ali ponuja se jih vedno več. Kako neprijetno je gospodom bratom, kako britko za bolnika, ako se pripelje do bolnišnice, pa ga ne morejo sprejeti, ker je polna do zadnjega prostora. Usmiljeni bratje zahtevajo ostro, naj se vsak bolnik poprej oglasi, je li prostor v bolnišnici, predenj sam pride. Izjema je samo, ako se prigodi kakošna nesreča. (Tega) moža, dr. Schafferja, so naši liberalci, ki brenkajo ob svoj narodni fagot in nas z nemškutarji zmerjajo, poslali na tako važno mesto, kakor je deželni šolski svet. Kako čudno se res svet suče. Pred leti smo slišali peti „Hali — halo, želoda več ne bo!“ Zdaj pa moramo besede zaobrniti in peti „Halo - hali, želod spet zori!** Kdo bi mogel zaupati takim političnim šušmarjem, ki pri vsaki priložnosti pokažejo brez vsake sramožljivosti, da niso le nasprotniki gmotnemu blagoru in napredku kmeta, temveč da z mirno vestjo in brez sramu žrtvujejo svojo narodnost, če le njim osebnim koristim prav (Iz DOLENJSKIH NOVIC . >> , . 15. marca 1896) Alkohol in spolnost Kronični alkoholizem spremljajo pogosto globoke spremembe v spolnem življenju. Izguba poželenja, impotenca, neplodnost in celo atrofija mod, vse to je lahko posledica vztrajnega uživanja prevelikih količin alkohola. O tem strokovnjaki ne dvomijo več, čeprav dokončne razlage še ni. Skupina raziskovalcev iz New Yorka je nedolgo tega objavila študijo, ki daje vsaj delen odgovor na vprašanje, kako pride do takih sprememb v organizmu moškega. Raziskovalci so odkrili, da jemanje večjih količin alkohola skozi daljšo dobo deluje na delovanje jeter tako, da te zavrejo izločanje moškega spolnega hormona testosterona. Poskuse so opravili na petnajstih prostovoljcih. Prvi niz raziskav, narejenih pred pitjem alkohola, je dal podatke o stanju organizma zdravega človeka. Potem so prostovoljci vsak dan popili določeno količino alkohola v sadnem soku. Po štirih tednih so ponovno prostovoljce temeljito pregledali. V krvi je bilo manj testosterona, medtem ko se je količina encima, ki v jetrih uničuje moške spolne hormone, povečala za dvakrat do petkrat. Tako stanje je pri kroničnem alkoholiku stalno. Po nekaj letih pride do okvare jeter in ozdravljenje skoraj ni več mogoče. Seveda pa do tako hude poškodbe in spremembe v delovanju jeter pride le ob rednem uživanju velikih količin alkohola in ob splošni oslabelosti telesa, kar ie prav tako značilnost alkoholikov. Newyorški raziskovalci poudaijajo, da so omenjene raziskave pokazale le na enega od činiteljev, ki povzroče spremembe v spolnem življenju kroničnih alkoholikov. Psiholoških činiteljev niso raziskovali Japonski živinorejec Hiroši Omi z enim od mini prašičkov v naročju. Prašički za vesolje Najmanjši prašički na svetu bodo leteli v vesolje Japonska slovi med ljubitelji živali kot dežela, ki dela prave čudeže v vzreji majhnih živali. O japonskih petelinčkih, katerih repi dosegajo več metrov dolžine, smo že pisali; vse do nedavnega pa je bilo povsem neznano, da na Japonskem gojijo tudi majhne prašiče. V svetovno časopisje je vest o njih prišla šele, ko je NASA v svoj vesoljski program vključila tudi te živali. Vodilni mož pri vzreji mini prašičkov je kmetovalec in samouki znanstvenik Hiroši Omi. Štirinajst let je sam gojil majhne prašiče, potem pa mu je na pomoč priskočil neki profesor z nagojske univerze. Skupaj jima je uspelo vzgojiti pleme najmanjših prašičev na svetu. Prašički tehtajo, ko povsem odrastejo, 30 do 32 kilogramov. Njihova majhna teža in pa dejstvo, da ima prašič notranje organe od vseh živali še najbolj podobne človeškim, je spodbudilo NASA, da bo odkupila od Omija nekaj prašičkov. Doslej so za raziskave novega vesoljskega programa, ki predvideva uporabo vesoljskega taksija za polete v orbitalne postaje, kot poskusne živali uporabljali opice in pse. S temi živalmi imajo tudi največ izkušenj. Zdaj upajo, da bodo s prašički dosegli še boljše rezultate. I Zima in gosposka Stari ljudje, ki so v življenju mnogo izkusili in si do svoje častitljive starosti nabrali veliko modrosti, so imeli navado reči: „Zima in gosposka ne prizaneseta. Lahko zamudita ali se potuhneta, vendar zagotovo prideta po svoje. “ O tej modrosti sem se že velikokrat prepričal, saj sem ničkolikokrat prenašal kobilico s tovorom vred v sneg, pa spet nazaj na pot, kadar sem se umikal divji kočiji ali brezobzirnemu vozniku avtomobila, ki bi mene in mojo kobilico pokosil, saj se goloroka proti drvečemu že-lezju ne moreva braniti, tako kot drugi pešci ne. Prejšnji teden sem bil namenjen v Trst po opravkih in da si ogledam zgodnje cvetje, pa me je presenetil sneg. Padalo in usipalo se je brez prestanka. Mladi so se tega veselili, a stari smo s skrbjo mrko opazovali kaj bo. Se dobro, da sem se pravi čas umaknil na Vrh pri Sveti Trojici, sicer bi moral do pasu riniti sneg, ko ni bi-V___________________________________ lo gazi od vasi do vasi, nikar šele pota. Kakor so se prej ljudje veselili snega, tako so ga zdaj preklinjali Čakali so ure in ure na poštne kočije ali avtobuse, v Mišjem dolu so bili dva dni brez kruha, pa tudi kvas je pošel, vendar so še druge reči ostale na policah. Vsak bo trdil, da je teh nevšečnosti kriv sneg, pa ni res. Vse to se je nakretilo zavoljo nereda. Na pot so se trmasto podajali taki, ki niso imeli primernih koles na vo-zeh, pa so obtičali, da še ostali niso mogli ne naprej ne nazaj. Čim bolj so jim možje postave in drugi dopovedovali bolj so rinili naprej, dalj so čakali Pokazali so se ošabne, kot bi bili sami cesarski kočijaži-in bi se jim morali vsi umikati Vidite, to je nova gosposka, ki ji plačujemo davke v čakanju na mrazu, pomanjkanju kruha in obilici drugih nevšečnosti, ki smo jih doživeli ob zadnji obilni snežni odeji MARTIN KRPAN Zemeljski smrtni ples Potres v Gvatemali je nov dokaz o premikajočih ploščah Skoraj 20.000 mrtvih, 66.000 ranjenih in milijon ljudi brez strehe nad glavo, to je tragična posledica potresa, ki je pred tedni prizadel srednjeameriško državo Gvatemalo. Posledice so res hude, vendar v tej tragediji lahko poiščemo vsaj eno svetlo točko, ki pa seveda še zdaleč ne more odtehtati človeških življenj in trpljenja. Potres v Gvatemali je dal znanstvenikom nove dokaze v roke. Čeprav se znanost že dolgo ukvarja s potresi, je še dokaj nebogljena, vsaj kar se tiče napovedi in pravočasnih 'ukrepov za čim manjšo škodo. Prav tako si mora novejša teorija, ki pojasnjuje potrese kot posledico drgnjenja in trčenja gigantskih plošč, še iskati popolnega priznanja. Po tej teoriji obdaja tekoče zemeljsko jedro plast trdnejše materije, na kateri leže tako morsko dno kot vsi kontinenti. Ta trdnejša plast je razpokana, sestavljena iz posa- r Rešitev prejšnje križanke AMtM*KA PLOiČA karibska p. KOKO SOVA no Iča Jt « / r UAZCA P. - T* Sia W .... Ki sr ST A G, A R A L P & ,111. R A f\ A a G 1 A P w A L A A N T 1 'jfe; R O T O R ‘."m, A R T >G. A s € M a €. Ml 0 A, :« ss itm 0 L T A R A D O L F -i7„ r n C, A K K A w \ R A " ! 0 B £ D P R A W A ss ... “S. s R N 1 M A “V (. R. O T 1 K »a c A 3 Al K R «... S e S A L O Mac A T — A V A T A T R A Mij DL SVETA GORA A FR. REKA KACA DOBA INDUSTR. Rastlina KRŠČ B02JI SEL BISTVO VA DL NEPRIJET- NOST RIM. CESAR BOG VOJNE KARTA PRI TAROKU W PRITOK SENE NAJEMNI AVTO JAP Bismarck voj. Stopnja muza poezije KONICA. VRH PREDALNIK ŽUŽELKA PISATELJ ms DL DVOŽIVKA DOLOČENI DELEŽ 5pS ZABIČA SPSS BERITE OL DOROTHY , DANDRIDGd SLMESTO BANGLA- DEŠA mm::« m SINJSKA VITEŠKA IGRA mm NAS PESNIK PISMENO POTRDILO PODZEMNA ŽIVAL JARLUKA 1F SPOJINA ^GLIIKAII KOVINE PLUS ANTON AŽKEflC .PRIPRAVA (JZASffiEJEM 1.MAGN. VALOV M.IME Čebelji samec Risba prikazuje plošče, smer njihovega gibanja in področje, kjer je prišlo do velikega potresa. meznih velikanskih plošč, ki se počasi gibljejo. Pri gibanju pride do drgnjenja, trkov in bolj ali manj močnih „srečanj“. Raziskovanja morskega dna in zemeljske površine so v mnc-gočem potrdila to teorijo, potrdil pa jo je tudi potres v Gvatemali. Območje, kjer je bil ta potres, so strokovnjaki imeli že precej časa začrtano v svojih zemljevidih kot možno stičišče treh plošč: ogromne ameriške plošče in dveh manjših, karibske’ in kokosove plošče. Obe manjši plošči ležita med ameriško, pacifiško in nazca ploščami. Ker imajo vse različno smer gibanja, je v tistih usodnih dneh prišlo do močnega pritiska na karibsko ploščo, na kateri leži tudi Gvatemala. In zemlja se je stresla, porušili so se domovi, ljudje so umirali v ruševinah hiš... iyU| rekosljiva učiteljica narava i Alj bomo lahko uporabljali sončno energijo s pomočjo naravnih pigmentov? Kljub silnemu razvoju znanosti in tehnike stoji človek še daleč za naravo. Obilje energije, ki jo izžareva sonce, uporablja današnja tehnika v komaj omembe vredni količini. Izumili so sicer sončne celice, ki svetlobno energijo pretvarjajo v električno, vendar je izkoristek zelo majhen. Majhno klorofilno zrnce v zelenih rastlinah daleč prekaša naprave, delo človeških rok. Klorofil zmore spremeniti 30 odstotkov prejete svetlobe v kemično energijo, potrebno za delovanje in rast zelenih rastlin. Toda vsi poskusi znanstvenikov, da bi to edinstveno ,,tovarno“ uporabili za neposredno pridobivanje energije za potrebe znanosti, so se izjalovili, ker je pigment zelo neobstojen. Kaže, da bo znanstvenikom končno morda le uspelo uporabiti naravna zrnca za pridobivanje energije neposredno iz sončne svetlobe. Pred dvema tednoma je biolog Walther Stoeckenius odkril s svojo raziskovalno ekipo, da je mogoče iz rdečih bakterij, ki jih najdemo v Mrtvem Raziskovalec Walther Stoeckenius, ki je prodrl v molekule &r lat nega pigmenta. morju in v slanih plitvinah po vsem svetu, izločiti škrlatni pigment. Ta je zelo obstojen in prav tako kot klorofil neposredno spreminja svetlobo v kemično energijo, čeprav manj učinkovito, saj spremeni le 10 odstotkov svetlobne energije. Ima pa to izrazito prednost, da ga je lahko izločiti. Skoraj desetletne raziskave so pokazale, na kakšen način poteka spreminjanje svetlobne energije v kemično. Pigment, imenovan bakteriorhodopsin, deluje kot nekakšna črpalka. Svetloba, ki udarja v pigment, povzroči, da iz molekule izvrženi vodikov ion ali proton prodre skozi celično membrano. Pri tem steče električni tok po membrani. V procesu, ki vsebuje vsaj pet različnih stopenj, vsaka molekula bakteriorhodopsi-na izvrže proton vsako dve-stopetdesetinko sekunde in tako oskrbuje organizem z energijo, potrebno za tvorbo ATP, molekule, ki skladišči energijo. Kot poročajo, so v teku poskusi, kako bakteriorhodopsin koristno uporabiti v fotoelektričnih celicah. H I S s ■ ■ ■ i Koristno upurauiu v ektričnih celicah. Nafta vrti svet Eskimov Ko so odkrili, da pod zamrznjenim morjem ob Aljaski leže ogromne zaloge nafte -cenitve se gibljejo okoli 100 milijard ton - se je življenje za tamkajšnje prebivalce korenito spremenilo. Med naftnimi družbami in društvi za zaščito narave je potekal oster boj od leta 1969 do 1973, ko so le našli zmerno rešitev: naftne družbe so se obvezale, da bodo pri gradnji velikanskega naftovoda, dolgega 1270 ldlometrov, zaščitili rastlinstvo in živalstvo na Aljaski. Nihče pa ni pomislil na zaščito prvotnih prebivalcev, Eskimov. Vrtinec, ki ga je pognal vsemogočni kapital v želji po velikem dobičku, jih je potegnil vase. Izginile so pasje vprege, iglujev ni, pa tudi način življenja se je povsem spremenil. Eskimi so se modernizirali, kar po drugi strani pomeni tudi to, da so se seznanili s hazarderstvom, alkoholizmom, mamili in prostitucijo. Delavci, ki vrtajo nafto zunaj na zaledenelem morju, prihajajo ob koncu tedna v mesta in tam zapravljajo del izjemno visokih plač. Trenutna blaginja in čez noč rojeni bogataši pa že porajajo slabi, kam pelje ta pot. Oglašajo se celo „starokopitneži“, ki tarnajo za mirnimi, starimi časi. Toda vrtinec se vrti in Eskimi bodo težko splavali iz njega takšni, kakršni so bili. Riše in piše: Marjan Bregar NA SUROVEM DIVJEM ZAHODU & u •■■■■■•• 25. „Adij°. Divji zahod!*4 so še utegnili pomahati naS junaki in že je značilno zaškrtalo v trupu rakete. Prileteli so v magnetni pas in raketa se je začela obračati okrog svoje osi. In čas z njo! Vrteli so se nazaj. Potegon je stegnil suhi vrat in buljil skoz okence. Spodaj se je penil ocean in osamljene barkače so se gugale na valovih. Še malo in tu je bilo kopno. Pod raketo so zrasli griči, prav tisti, za katerimi je Potegonovo srce zdihovalo tedne in mesece! In na enem teh gričev je ta hip zableščal slavni Kukenberk! Potegon bi skočil dol brez padala, ko bi ga Paradižnik ne zadržal in ga varno ne zazibal prav na sredo dvorišča... Slovo je bilo kratko. Tudi naSma dvema seje mudilo. Vonj domače zemljice ju je vznemiril. Skočila sta še enkrat pod nebo. Se nekajkrat sta se zavrtela -tokrat naprej! - in že je utonil v zgodovino sivi Kukenberk spodaj. In iz vasice pod gradom je zrasla ponosna Košata lipa. Taka, kot jo poznamo dandanes, z bifejem in Merkatoijem sredi tiga. Dotaknila sta se tal na dvorišču pred ljubko hišico na robu vasi... Obrišimo si solze, dragi bralci, oglejmo si ju poslednjič. Junak Paradižnik objema na rodnem pragu svojo najdiažjo. „Nikamor več!“ ji govori v uho. „Nikamor več!“ mu pritijuje najdražja. „Raketo odpeljem na avtomobilski sejem!“ pribija junak. „Odpdji jo!“ kima ženska. ,kamenjaj jo za kakšen ličen — kabriole-tek.“ KONEC BOJAN BUDJA 9 AMERIKA PO AMERIŠKO ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Še ena zabava je zelo priljubljena: ko se družba zbere na vrtu in pripravi hrano — na ražnju. Za tiste, ki ljubijo pečeno hrano, je takšna zabava kot naročena, sicer pa tudi drugi niso razočarani, saj je na voljo tudi dobra pijača in nasploh vse, kar pristoji takšni zabavi. Reči pa moram, da po kakovosti ne zaostajajo za našimi. ŠOFERSKI IZPIT ZA 7 TISOČAKOV Zanimivo: v Kaliforniji lahko voziš avtomobil že, ko imaš 16 let. Sicer ga lahko tudi pri nas, toda na „črno“, tamkaj pa z vozniškim dovoljenjem. Še bolj čudno je, da se tamkaj učijo šofiranja v srednji šoli pri posebnem predmetu, še bolj zanimiv pa je postopek pridobivanja vozniškega dovoljenja. V drugem razredu srednje šole je poseben predmet, sicer neobvezen, ki ni nič drugega kot pouk prometnih pravil in potem še praktične vožnje. Z najmodernejšimi pripomočki seznanijo dijaka z osnovnimi pravili vožnje v prometu, nato pa jih na posebnih simulatorjih pripravljajo na dejanske situacije na cesti. Šele potem sledi praktična vožnja po ulicah, ponavadi enkrat na teden. Ob koncu šolskega leta dobijo, seveda če je vse „v redu“, pri nas toliko pričakovani šoferski izpit. V primeijavi z našim je seveda neprimerno enostavnejši, lažji, in kar je najpomembnejše - cenejši. Za dovoljenje je potrebno odšteti 4 dolarje (če je sedaj cena spremenjena, nimam podatkov), kar je približno 7 starih tisočakov. Kakšno presenečenje bi bil za Američana podatek, da je pri nas postopek za pridobitev vozniškega dovoljenja skoraj štiridesetkrat, včasih celo večkrat dražji! Seveda ima vsaka ameriška država svoje zakone in je Kalifornija ena redkih, ki dovoli opravljanje šoferskega izpita že pri 16 letih. V ostalih državah je ta meja ponavadi 17 ali 18 let, torej kot pri nas, vendar je postopek za pridobitev vozniškega dovoljenja povsod enak. Da pa so tamkaj slabši vozniki kot pri nas, si ne bi upal trditi. Zaradi navedenih razlogov ni nobeno presenečenje, da je šolsko dvorišče domalo natrpano z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, seveda ne od predavateljev, ampak dijakov. Ta nizka starostna stopnja kandidatov za vozniško dovoljenje pa ima še druge posledice. Časi „Črnih angelov*1 še vedno niso minili. Kar precej jeameriških najstnikov, ki s svojimi črno obarvanimi motorji in oblečeni v črne usnjene jopiče še dandanes prav z isto vnemo kot pred desetimi ali dvajsetimi leti njihovi predniki poganjajo svoje dvokolesne „pošasti“ in ostalim udeležencem v prometu višji krvni pritisk. Amerika se danes duši v motorizaciji, posledica tega pa je dejstvo, da so ZDA dežela z najbolj onesnaženim podnebjem na svetu. Nekdaj sinji Pacifik dobiva vse bolj čudno sivo-zeleno barvo in srečo moraš imeti, da zaznaš vsaj del njegove modrine. Prav tako je redkost videti nad Los Angelesom modro nebo, saj velikokrat še sonce težko prodre skozi sivo tančico prahu, ki lebdi nad mestom. Prav zato naj nam bo Amerika zadostno opozorilo, kajti tudi pri nas se vse premalo zavedamo nevarnosti, ki jo prinaša zastrupljeno ozračje- DELOVNI VIKEND No, pa se povrnimo znova k življenju poprečnega Američana. Le-tega kaj malo zanimajo nevarnosti, ki prežijo nanj iz zraka. Poglavitno je, da opravi svojo službo, nato pa se posveti družini in družabnemu življenju. Za to ima dovolj časa ob sobotah in nedeljah, ko tudi Američani počivajo. •Seveda pa glava družine ponavadi odloči o tem, ali bo v teh dveh dneh več zabave ali aktivnega počitka. Če ni kakršnegakoli vabila na zabavo ali je nekoliko slabše „razpoložen“, bodo na vrsti pač domača opravila. Teh je vedno dovolj. Trava na vrtu je potrebna košnje, avto je potreben čiščenja, kajti časa je med tednom malo, pralni servisi pa so predragi. Najhuje je veijetno pospravljati garažo, kajti ne uporabljajo je samo za avtomobile, marveč kot pralnico, ropotarnico, shrambo, delavnico in še kaj. Sicer pa je navzlic temu možnosti za zabavo med vikendom še dovolj. Zelo priljubne in popularne so plesne prireditve, ki jih obiskujejo v glavnem starejši pari, mladina pa si zabavo poišče drugje. To so ponavadi disco klubi in druga še bolj „vroča“ mesta. Vroča zato, ker se med cigaretnim dimom, črnogledimi mladeniči in divjo glasbo ne počutiš najbolje. To so mesta, kjer lahko bolj kot kjerkoli drugje spoznaš tisti del Amerike, o katerem sami Američani neradi govorijo. KAJ PA AMERIKA JUTRI? Težko si je predstavljati ameriški način življenja z vsemi lepimi in slabimi stranmi, kot smo ga orisali tukaj. Dobili smo le splošno predstavo o posebnostih tamkajšnjega načina življenja. S tem nikakor nismo hoteli napraviti kakršnekoli primerjave z našim tempom življenja, saj je povsem nemogoče primerjati naš samoupravni, socialistični način življenja s kapitalističnim. Nasprotno: vse, kar smo tukaj opisali, je le del ameriškega življenja, brez bede in revščine, ki bi nedvomno vrgla povsem drugačno luč na predstave o svetu onkraj Velike luže. Ogromna socialna nasprotja so še kako vidna, četrti revežev dajejo prav presunljivo podobo in kaj kmalu izgubiš občutek, da si v tolikokrat opevani in hvaljeni Ameriki. Vsa ta nasprotja in socialne razlike zaenkrat še uspešno prikrivajo, toda diskriminirani črnci in tudi nekateri belci dajejo slutiti, da se bo tista temnejša stran ameriške družbe kmalu razjasnila. Martina Luthra Kinga ni več, so pa ostali, ki z enako zavzetostjo in doslednostjo izpolnjujejo njegove načrte in zamisli. Za jutrišnjo Ameriko sta dve poti: živeti v nenehnih spopadih med reveži in bogataši ter s sedanjim načinom življenja poglabljati socialne razlike ali pa najti povsem novo pot, ki bo dala vsem enake možnosti. To, zadnje, so sicer še sanje, ki pa postajajo vse bolj moreče ne le za ZDA, marveč za ves napredni svet. 1»0TA IX STO/ ■3* Dežurni poročajo IZKORISTIL JE METEŽ - V noči na 9. marec je nekdo vlomil v več avtomobilov, parkiranih pred novomeško bolnišnico. Iz dveh je zmikavt odnesel razne predmete, v tri pa je samo vlomil in ni našel nič zase primernega. MORALA STA BEŽATI - 11. marca zvečer so v Dol. Toplicah pridržali do iztreznitve 28-letnega Alojza Piclja s Podturna. Opit je doma razgrajal, tako da sta morala brat in mati v metežu bežati iz hiše. PEČICA NI BILA V REDU - 10. marca zvečer je začel goreti kamion, parkiran pri delavnicah podjetja Gorjanci v Straži. V kabini je prenočeval voznik Milan Boginovič. Okrog 22. ure ga je prebudil smrad, opazil je ogenj in ga takoj začel gasiti. Na pomoč so prihiteli tudi drugi delavci, poklicali pa so še novomeške gasilce. Ogenj je bil premagan, vendar je škode za 30.000 dinarjev. Verjetno je do požara prišlo zaradi okvare na grelni pečici, s katero je šofer kuril kabino. GROZIL DOMAČIM - 14. marca zvečer so miličniki v Šentjerngu pridržali Jožeta Hostarja z Vrha pri Šentjerneju. Ta ie, opit, tako počel v domači hiši, da so ga morali odstraniti. Grozil je ženi in otrokom ter jih podil vea Zaradi izgreda bo moral pred sodnika za prekrške. ,.USNJENE" SLIKE V prostorih zdravilišča v Cateških Toplicah je razstavila svoja likovna dela Beba Koren, Brežičanka, ki sicer študira na biotehnični fakulteti v Ljubljani. Razstavila je mozaične podobe, šivane iz mehkega semiš usnja, iz tvarine, ki ni bila do zdaj kaj pogosto uporabljena kot likovni material. Prikazano petletno snovanje kaže, da mlado avtorico zanimajo občutja osamljenega človeka, ob tem pa tudi kozmična vprašanja. Svoja dela bo Korenova razstavljala še v Benetkah, Trstu in Milanu. V. P. DOMISELNO Brege, manjša vas na Krškem polju, bodo še letos dobile knjižnico, s tem pa bodo krajani dostojno počastili stoletnico Cankarjevega rojstva. Ob pomoči vaščanov in slovenskih založb so že zbrali 200 knjig. Prešernova družba je pomagala kar s 133 izvodi najrazličnejših deL V načrtu je, da bi imela knjižnica vsaj 1000 knjig, med temi večje število del za najmlajše. Za knjige bodo uredili prostor v gasilskem domu, imena darovalcev pa bodo vpisali v spominsko knjigo. NI SLIŠALA VLAKA? 14. marca popoldne se je zgodila huda nesreča na železniškem prehodu v Šent-lovrencu. Motorovodja Drago Papež iz Črnomlja je vozil vlak na redni progi proti Ljubljani, ko pa je malo pred 14. uro pripeljal v Šent-lovrenc, kjer je nezavarovano cestno križišče, je prišla čez progo 88-letna Alojzija Jarm iz Dol. Praproč. Ta se tudi na zvočni signal moto-rovodje ni ustavila in je ravno pred vlakom stopila na tir. Lokomotiva jo je zadela in odbila več metrov daleč ter jo tako poškodovala, da je bila takoj mrtva. 1 23-letni Jože Andrijaš iz Hrastja, 22-letni Božidar Horžen iz Češnjic, oba ključavničarja brez zaposlitve, ter 20-letni Martin Horžen iz Cešnjic in mladoletnika A. A. ter H. Ž. so osumljeni toliko kaznivih dejanj, da se bo ob njihovih podvigih marsikdo prijel za glavo. Utemeljeno sumijo peterko, da je v skupini ali v raznih postavah, včasih pa tudi vsak zase, kradli in vlamljali v okolici Cerkelj, Krškega in Brežic. Ukradene predmete je eden izmed mladoletnikov nosil v Ljubljano naprodaj, denar pa so si razdelili. V kakšnem obsegu so fantje delovali, pove samo podatek, da so desetkrat vlomili v cerkljansko osnovno šolo in odnaša li razne predmete, da je škode za več kot 5.000 dinarjev. V skupinah po dva so trikrat vlomili v restavracijo zdravilišča Čateške Toplice, kjer so se zalagali s hrano, pijačami in cigaretami. Tu so kolektiv oškodovali za dobrih 6.000 dinarjev. Na vesti imajo še dva vloma v vinska hrama na Piroškem vrhu in vlom v počitniško hišo, ki jim je dal bogat plen tehničnih predmetov. Da so poštah čedalje bolj predrzni, je dokaz tatvina v Obrtni kovinarski šoli v Krškem. Podnevi so med poukom trije iz skupine s torbo prišli v šolo. Čeprav so videli snažilko, so s kljuke sneli bundo, jakno, čevlje in še nekaj oblačil, jih spravili in mimo odnesli skozi vrata. V Krškem so dobro okradli še krojača Draga Drenškega, ki so mu odnesli 16 hlač in tranzistor, sumijo pa jih še cele vrste kraj koles, ponijev, motornih koles in manjših .vlomov. Nekaj ukradenih predmetov so ob hišni preiskavi še našli pri njih, največ pa sojih že prodali. V ARTIČAH JE GORELO 2. marca popoldne je Gabrijel Vovk, star 79 let, doma iz Artič, blizu hiše sežigal travo in odpadke, veter pa je ogenj zanesel na njivo, od tam v vinograd, še dalje v hruškov nasad in končno v borov gozd. Pet gasilskih društev se je požrtvovalno spopadalo z ognjem, vendar je pri več lastnikih veliko škode. Med drugimi je oškodovana tudi Agraria iz Brežic, kolikšna pa je škoda, še ni znano. Sprva ponižna, potem predrzna Prestrašena fanta s kmečke domačije na Metnem vrhu sta bila žrtev prebrisane Romke — Priče so jo prepoznale Ko sta bila 16-letni Drago in 124etni Martin, Hoijakova fanta z Metnega vrha, sama doma, je prišla v hišo ponižno prosit hrane Romka iz Zagreba. Fantička sta ji dala krompir, potem je hotela še denar, in ko ga je videla, je hotela vse. Izpulila ga je in zbežala. mogoče najti, kajti več ljudi je v tej in sosednji vasi videlo družino na vozu s 5 konji, ki se je ustavljala po domačijah in prosila. Tako so Zoro Jovanovič tudi dobili, ampak ženska je vztrajno vse tajila. ,,Še nikdar nisem bila v Sloveniji," je trdila v upanju, da ji bodo nasedli Ni šlo, kajti več prič je Romko prepoznalo, pa tudi okradeni Drago Horjak jo je spoznal. Senat novomeškega okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča je Zoro Jovanovič obsodil na 8 mesecev zapora in povrnitev škode. Ko so jo prijeli, ji ukradenega denarja namreč ni bilo mogoče zaseči, ker so ga že zapravili. Sodba še ni pravnomočna. Pod zemljo zaradi zemlje Ker sta bila fanta zbegana, pa tudi prestrašena ob obisKu vsiljive Romke, 51-letne Zore Jovanovič iz Zagreba, sta ji dala, kar je sprva ponižno, potem pa bolj nasilno zahtevala. Drago ji je od svojih prihrankov 1.820 dinarjev dal 20 dinarjev, vendar se to prosilki ni zdelo dovolj, ko je videla, da drži fant v rokah še šop denarja. Iztrgala mu ga je in zbežala. Otroka sta si upala doma šele zvečer povedati o dogodku, tako da so drzno tatvino prijavili šele drugi dan. Sled za Romi pa je bilo vseeno KOMAJ REŠILI HIŠO 4. marca proti večeru je začelo goreti v gospodarskem poslopju Jožeta Žagarja v Podturnu pri Trebelnem. Pri otroški igri z vžigalicami je začela goreti stelja pri svinjaku, ogenj pa se je naglo širil v svinjak in hlev, zajel pa je tudi streho stanovanjske hiše. Gospodarsko poslopje je pogorelo, ostrešje hiše je ožgano, škode je nad 80.000 dinarjev. Žagarjeve so še hujše nesreče in škode obvarovali vaščani in novomeški gasilci, ki so prihiteli na pomoč. Erika Rožanc, dijakinja žrtev nosti 15-letna malomar- Med pravdnim zadevami, ki jih obravnavajo občinska sodišča, so večkrat tožbe, v katerih trdijo tožniki, da so sosedje samovoljno posekali in si prisvojili drevesa, ki so rastla na meji, ter zahtevajo, da jim toženci izročijo del drevesa ah pa namesto tega plačajo ustrezno vrednost. Po navadi so to orehi, smreke, hra- po koreninah, ki se razpletajo v sosednje zemljišče, ali po vejah, ki segajo v sosedov zračni prostor, ampak po deblu, ki se dviga iz zemlje. Ce se torej ugotovi, da je deblo drevesa ob meji in ne tudi na tožnikovem zemljišču, je edino lastnik zemljišča lastnik drevesa. Tožnik torej v pravdi ne bo uspel. Drevo ob meji sti, torej drevesa, ki imajo večjo uporabno in tržno vrednost. Ta drevesa so rastla že več desetletij in niso bila predmet spora. Toda podrto drevo vzbudi pri marsikaterem sosedu interes in zahtevo, da bi bil udeležen pri premoženjski koristi Ko tako zahtevo izrazi sosedu in ta ne pokaže razumevanja za delitev, poišče pravno varstvo na sodišču. Pri reševanju takih sporov uporablja sodišče splošno veljavna pravna pravila o stvarnih pravicah, tj. o lastninski pravici in o skupnosti lastnine. V pravdi mora sodišče najprej ugotoviti, kdo je lastnik drevesa, in nato odločiti, ali je tožbeni zahtevek v celoti ali samo deloma o temelju in o višini utemeljen. Temeljno pravno pravilo je, da se lastnina drevesa ne določa Toda lastnik zemljišča ni dolžan trpeti, da segajo korenine in veje sosedovega drevesa v njegov svet. Pravna pravila mu dajejo pravico, da sme izruvati korenine tujega drevesa iz svojega zemljišča in odsekati veje, ki vise v njegov zračni prostor. Lastnik drevesa mora torej prenašati, da sosed odstrani korenine in veje in ga ne sme pri tem delu ovirati, vendar pa ne mora sosed zahtevati, da mora korenine in veje odstraniti lastnik drevesa. Sosed ima tudi pravico, da zase porabi korenine in veje, katere je zakonito odstranil. Ce gre za obmejno rodovitno drevo, npr. kostanj, sadno drevo, je pravno vprašanje, kdo sine pobirati sadeže. Staro rimsko pravo je dalo lastniku drevesa pravico, da je lahko šel vsak tretji dan na sosedovo zemljišče in tam po- bral sadeže. Kasnejše in še danes uporabljivo pravo je spremenilo to pravno stališče in določilo, da lahko vsak pobere tiste sadeže, ki padajo na njegovo zemljišče. Ta pravica pa gre lastniku zemljišča samo za tiste sadeže, ki padejo z vej, ki segajo v njegovo zemljišče. Ce pa padejo sadeži na sosedovo zemljišče z drugih vej, npr. zaradi močnega vetra, ima lastnik drevesa pravico, da jih lahko zahteva nazaj, če jih je sosed že pobral, ali pa sme iti v dveh dneh, odkar je sadež odpadel, sam ponje. Težje kot pravno pa je v takem primeru dokazno vprašanje. Ce pa raste drevo na mejah dveh ali več lastnikov, je skupno, torej solastnina in veljajo pravna pravila o skupnosti lastnine. Zato posamezni lastnik ne sme samovoljno odločati o pobiranju in obiranju sadežev ter o poseku takega mejnega drevesa, ampak je treba o uporabi odločati sporazumno. Ce o tem ne pride do sporazuma, odloči o spornem vprašanju sodišče. Ce je torej mejno drevo samovoljno posekal eden izmed solastnikov, ni ravnal pravilno in pomeni njegovo dejanje kršitev pravicc drugih solastnikov. Oškodovani solastnik bo uspešno vodil pravdo in praviloma uspel s takim tož-benim zahtevkom, ki ustreza pravnemu in dejanskemu stanju. Stefan simonCiC Za prometno nesrečo s smrtnim izidom pri Leskovcu ni bil kriv tisti, ki je dekle povozil, marveč tisti, ki je na cesti pustil velik kup zemlje. Lani 20. avgusta zvečer sc je na ponyju peljala po želeli. Čiščenje snega namreč = stane in denarja je malo.“ R. BACER I Preden bo ves sneg skopnel z novomeških ulic, bo najbrž že minil uradni začetek pomladi. Prizor je izpred upravne stavbe tovarne zdravil Krka. (Foto: R. Bačer) Pet fantov kot pet srak Brežiški miličniki so izsledili skupino fantov iz okolice Cerkelj, ki jih sumijo cele serije tatvin in vlomov 1 Ob nepričakovanem sneženju, ki je od 9. do 12. marca i povzročil zastoj v prometu, velike kupe snega po mestu in v 1 belo odel naravo po pol metra visoko, so bile nevšečnosti. = Ljudje niso mogli pravočasno v službo, otroci ne v šolo in | najmlajših starši niso mogli voziti v vrtec. Pravcat preplah je = naredil marčevski sneg, kot da je to kaj izjemnega. Zadnja i leta res, prej pa je po Dolenjskem vsako leto sneg decembra | zapadel in marca skopnel, pa seje zdelo to povsem običajna i stvar. Kakšne nevšečnosti so bile s to snežno pošiljko z za-E mudo, so povedali: I ANTON REMEC, komandir E PPM Novo mesto: ,,Cestno poji djetje je razmeroma dobro in hi-= tro začelo čistiti glavne ceste. 5 Na magistrali od Mokric do Biča = ni bilo večjih zastojev v prome-E tu, se pravi za vozila z zimsko = opremo. Ovira na poti v Ljublja-= no je bila na višnjegorskem = klancu, naS miličniki pa so bili = vse dni zunaj in so že prej težja 5 vozila izločali iz prometa. Tudi S na Primorsko cesta ni bila preji vozna, zato je bilo potrebno pro-= met že prej usmeriti, da se ne bi 1 šele pri oviri nakopičila vozila. = Sneg ni povzročil hujših promet-H nih nesreč med domačini, res pa = je, da so ti malo vozili." | BOJAN VOVK, šef železniške = postaje v Črnomlju: „Na sneg ni-§j smo več računali in je povsod S povzročil težave. Na postajah je S bilo treba odmetavati sneg, de-E lovne sile pa nam manjka. Pri E nas smo vse uredili, vendar s po-E močjo Gozdnega gospodarstva = in Rudnika Kanižarica, ki sta E nam posodila mehanizacijo. Vla-E ki so imeli zamude, ampak ne po S naši krivdi. Opazili pa smo spet: = nekaj dni so bili vlaki nabito pot = ni Kadar je tako vreme, ljudje H uvidijo, da je vlak še najbolj zali nesliivo prevozno sredstvo. “ = C3RIL ATELŠEK, vodja E TOZD Komunalno podjetje Noši vo mesto: „Mi smo naprave za = oranje že demontirali, računajoč = na pomlad, in že začeli navazati = na ceste pesek. Sneg nas je preseli netil, vendar smo v eni noči moji bilizirali naše ljudi, začeli name-= ščati pluge spet na vozila in tudi S že orali ceste IV. reda. Dve noči S in dva dni so naši delavci nepre-I trgoma čistili sneg. Ker je zadnje S dni dopoldne sneg zmrznil, ga s 5 stroji ni možno več pl užiti in = grabiti, zato delamo to ročno. 5 Sneg odvažamo še z glavnih cest = v mestu in s pločnikov, vendar S 15 ljudi, kolikor jih imamo na S razpolago, ne more povsod od-= straniti vsega snega, kot bi ljudje iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuuniiiii cesti Lcskovec-ško l’5-letna dijakinja Erika Rožanc, doma iz Leskovca, za ovinkom pa je zagledala velik kup zemlje. Ko se je oviri izognila na levo stran, je slučajno pravilno po desni mimo pripeljal Leopold Riedel, upokojeni učitelj, dekletov sovaščan in' njen bivši učitelj. Skušal se je kolesarki umakniti, ampak se ni več dalo. Tako se je Erika vanj zaletela in avto jo je povozil. & isti1 dan K v bolnišnici uinrla. Ugotovili so, da je krivec nesreče tisti, ki je na cesto stresel kup zemlje in s tem povzročil oviro v prometu. To je bil Prahe Pirc, šofer pri SC,P Pionir, doma iz Krškega. Ta je vozil zemljo s tovornjakom z Griča proti Leskovcu. Ker mu je počila vzmet na vozilu, je zemljo stresel ob kraj, ampak tako, da je segala 1,80 metra na cesto. Zaradi tega kupa je prišlo do nesreče. Okrožno sodišče v Novem mestu je pod predsedstvom -senata Janeza Kramariča te dni ugotovilo, da je Pirc hudo ogrožal javni promet iz malomarnosti in mu prisodilo 10 mesecev zapora, vendar je kazen pogojna. Obtoženemu do zdaj ni mogoče nič očitati, povedal pa je tudi, da je nameraval oviro s ceste odstraniti sam, če je ne bi cestarji. Upoštevali pa so tudi to, da je imela Erika izredno smolo, saj so mimo tega dva dni vozili, pa sc ni nobenemu nič zgodilo. Sodba še čaka na pravnomočnost. ZALOKE: TRETJI JE TRG L -10. marca popoldne je na magistrali Jože Slavič iz Trebnjega vozil tovornjak iz Zagreba proti Ljubljani, med potjo pa je zaradi okvare ustavil na robu ceste. Za njim je pripeljal tovornjak Radovan Mijajlovic in prav tako obstal, medtem ko tretjemu šoferju kamiona s skopsko registracijo ni uspelo vozila ustaviti in je trčil v Mijajlovičev avto ter ga porinil v Slavičev kamion. Ranjen ie bil voznik iz Skopja, na avtomobilih pa je za 54.000 dinarjev škode. ŠMIHEL: ZADNJI KONEC JO JE ZADEL - 9. marca popoldne je Rudi Novak z Uršnih sel vozil avtobus skozi Šmihel. Dohitel je skupino pešcev, zapeljal mimo, na zasneženi cesti pa je zadnji konec vozila zaneslo v 16-letno Dragico Marjan iz Regerče vasi. Njena pot seje končala v bolnišnici. IRCA VAS: OMAHNIL CEZ CESTO - Jože Jeriček z Broda je 12. marca zvečer vozil osebni avto proti Irči vasi, pred prehodom čez progo pa je ob robu šel peš Štefan Zver iz 'lovega mesta. Ko je pripeljal mimo ca so odpeljali v bolnišnico, osumili pa so ga vinjenosti. PLUSKA: VEC RANJENIH -13. marca je Ljubljančan Rihard Bo-niter vozil osebni avto proti Zagrebu. Pri Pluski je prehiteval tovornjak, nasproti pa je pripeljal z osebnim avtom Novomešcan Dalibor Vrdoljak. Ljubljančan je tedaj močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v Vrdoljakovo vozilo. Hudo je bila ranjena Marija Mavčec iz Studenca pri Sevnici, sopotnica v Ljubljančanovem avtu, lažje poškodbe pa imajo tudi voznik Boniter ta Vrdoljak in njegova sopotnica Marija Vrdoljak iz Zagreba. Škode je za 30.000 din. PONIKVE: V OVINKU NA LEVO - 13. marca popoldne ie Franc Gorjup iz Mokronoga vozil osebni avto mimo Ponikev proti Ljubljani Na nepreglednem ovinku je zapeljal v levo, takrat pe je naproti pripeljal z osebnim avtom Luka Brkič iz Osijeka in sta trčila. Poškodovani so bili oba voznika ter sopotnica Ana Brkič iz Rovinja, gmotne škode pa je za 40.000 dinarjev. NOVO MESTO: TORBA SE JE ODPRLA - Živko Aleksič iz Zaloga je 12. marca stal na avtobusni postaji v Novem mestu in čakal avtobus. Medtem se mu je odprla torba. Ko jo je zapenjal, je stopil na cestišče. Takrat je pripeljal mimo avtobus in ga zadel v nogo. Z oteklim gležnjem so ga odpeljali v bolnišnico. CIKCAK V STEBER 13. marca zvečer malo pred polnočjo je Alojz Lipar iz Bostanja vozil osebni avto po cesti Krško-Breži-ce, v Šentlenartu pa ga je v ovinku zaradi prehitre vožnje zaneslo. Nekaj časa je šlo cikcak, potem pa je zletel s ceste in trčil v betonski steber vrtne ograje. Vozniku ni bilo nič, avto pa je razbit. Škode je za 15.000 dinarjev. DRAGO SREČANJE 9. marca okrog 13. ure sta se pri naselju Soteska oplazila osebni avto Ludvika Bunde iz Senovega in kamion Marjana Kera iz okolice Maribora. Srečanje na zoženem delu ceste Krško-Brestanica ob previdni vožnji sicer lahko mine brez posledic, ta dva pa bosta utrpela škodo 16.000 dinarjev. V KRI2IŠCE OB RDEČEM 4. marca malo pred 19. uro je prišlo do trka na Cesti krških žrtev v Krškem. Marjan Mlakar iz Leskovca je pripeljal z avtom z Vidma in pri semaforu zavijal v levo, takrat pa je iz smeri Drnovega pripeljala v križišče ob rdeči luči Emilija Hočevar iz Krškega. Pri trčenju je bila voznica Horvatova teže ranjena, voznik Mlakar pa laže, medtem ko je škode za 20.000 dinarjev. PEŠEC JE STOPIL PREDENJ 15. marca popoldne je Tonček Janežič (25 let) iz Trebnjega vozil avto iz Novega mesta proti Mačkovcu, malo pred gostilno Kos pa je videl dva pešca in zmanjšal hitrost. Eden izmed pešcev je šel čez cesto, drugi pa jc stopil na cesto pred avto, ko je ta pripeljal mimo. Zadetega gešca, 46-letnega Staneta Turka iz rusnic so s poškodovano glavo in nogo prepeljali v bolnišnico. Sneg kot preskusni kamen NOVOMEŠKA TRIBUNA - 18. marca 1976 Stran uredil: MARJAN BAUEP DOLENJSKI LIST „LEPO CVETJE V NAŠEM OKOLJU" Hortikulturno društvo Novo mesto sporoča, da bo v torek, 23. marca ob 17. uri, v Sindikalnem domu inž. Miha Ogorevec iz arboretuma Volčji potok predaval o „ Lepem cvetju v našem okolju." Zanimivo predavanje bo popestreno z 250 barvnimi diapozitivi. cigansko skepso, predvsem pa, ker „navadni“ občani nimajo posluha za romske soobčane. Če Rom zamudi v službo, to vsak opazi, če se ciganski otrok slabo uči, „normalne“ matere takoj najdejo izgovor, da njihov ni najslabši, če nekje izgine pes, so krivi Romi itd. In vendar je od leta 1950, ko smo se v novomeški občini loti- li ciganskega vprašanja, veliko narejenega. Romski otroci skorajda praviloma hodijo v šolo, lani se je zaposlilo kar 73 za de- lo sposobnih Romov, pripravljajo lokacijsko dokumentacijo za romske hiše, ki ne bodo geto itd. Referatu za romska vprašanja pri novomeški občinsld skupščini ne zavidamo dela. Boriti se mora- na dveh frontah. Premagovati mora starodavno romsko miselnost, da so povsod nezaželeni in nepotrebni, druga, še bolj nehvaležna naloga pa je, da mora streti našo miselnost o Romih. Beseda Rom pomeni človek. Ko gre za ljudi in predvsem za njih gre, je seveda težko razumeti, da je neki Rom pri delitvi solidarnostnih stanovanj pristal na 113. mestu. MARJAN BAUER Brigadirski veterani Tudi' mladinci in mladinke v novomeški občini se pospešeno pripravljajo na praznovanje 30-letnice mladinskih delovnih brigad. Novomeška občinska konferenca že dalj časa zbira dokumentarno in fotografsko gradivo novomeških udeležencev na republiških in zveznih akcijah. Zbrane dokumente bo konferenca poslala „Muzeju NOB“ v Ljubljano, ki bo enega od oddelkov namenila mladinskim delovnim brigadam. Zavoljo tega si novomeški mladinci prizadevajo, da bi pomagali urediti ljubljanski oddelek. Kot kaže, jim pri delu ne bo posebno težko, saj se lahko novomeška občina pohvali s številnimi brigadirji, ki so se udeležili mladinskih delovnih akcij. Člani konference prosijo vse nekdanje brigadirje-veterane, naj se oglasijo na OK ZSMS Novo mesto in pomagajo pri urejanju oddelka za brigadir-stvo. (V poštev pridejo vsi brigadirji, ki so se udeležili akcij do 1964). V letošnjem letu slavijo brigadirji 30-letnico delovnih brigad in v sklopu številnih praznovanj bo novomeška občinska konferenca pripravila izlet na osrednjo proslavo ob štartu Titove štafete v Brčkem. Brigadirski veterani bodo v Brčkem sodelovali na slavnostnem mimohodu, nato bodo obiskali Banoviče. Vsi dolenjski brigadirji, ki bi se radi udeležili velikega zbora brigadirjev in starta Titove štafete, se naj oglasijo na novomeški OK ZSMS, kjer bodo dobili podrobne informacije. Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine in Center za družbeno izobraževanje pri slovenskih sindikatih so pripravili v Dolenjskih Toplicah že osmi dvomesečni politični tečaj, ki bo trajal do 8. maja. Tečaj obiskuje 51 tečajnikov iz vse Slovenije. (Foto: S. Mikulan) Stanovati slabše kot Rom? Čeprav to v novomeški občini praktično ni mogoče, se je vendarle zgodilo, da je Rom, ki so ga prijavili za solidarnostno stanovanje, pristal na 113. mestu prednostne lestvice V novomeški občini je po najnovejših podatkih natančno 465 Romov. Eden od njih se je novembra lani prijavil na razpis za solidarnostno stanovanje. Je poročen, invalid od rojstva, zaposlen, ima enega otroka. Komisija, ki dodeljuje solidarnostna stanovanja, je izračunala, da sije „priborir‘ 460 točk, in tako je pristal na 113. mestu. Vprašanje je zdaj, kakšen ključ je uporabila komisija, ko vendar vemo, da slabših stanovanjskih pogojev, kot jih imajo v povprečju novomeški Romi, ni. Pravici na uho povedano je treba tudi zapisati, da se omenjeni Rom na stanovanjski razpis ni prijavil na svojo pobudo, predlog so dali tovariši iz zelo delavnega občinskega referata za posebna socialna vprašanja. V dobri veri, da bo omenjeni tovariš Rom stanovanje tudi dobil. Uradno prepričanje je eno, starodavna romska skepsa pa drugo. Da je temu res tako, potrjuje tudi dejstvo, da se je „za „Bog ga je dal, bog ga bo vzel!“ Ta stari rek so si bržkone vzeli za geslo tudi novomeški komunalči in dež pa sonce bosta opravila njihovo delo. Zato pa so zadnjega (ali res?) snega veseli smučarji, ki niso zavzeli le Črmošnjic, od koder je naša fotografija, pač pa se je v soboto in nedeljo staro in mlado smučalo kar brez vlečnice tudi v novomeških Žlebeh. 5 Letos se obeta več stanovanj — ■ ■■■■ —— ........................................... Na Drski in v Irči vasi je treba dokončati 96 stanovanj in pričeti graditi 135 domov v blokih ter 37 intervencijskih vrstnih hiš — Več „zraka" za zasebne graditelje Tako imenovana „mala resolucija" o družbenoekonomskem razvoju občine Novo mesto v letu 1976 med drugim predvideva, da je treba na področju stanovanjske graditve sprejeti srednjeročni načrt, ki naj bi temeljil na načrtih reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev temeljnih organizacij združenega dela novomeške občine. Poleg tega je rečeno, naj bi v naslednjih petih letih, če hočemo pridobiti denar za normalno stopnjo vzdrževanja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, sprejeli tudi novo politiko stanarin in najemnin ter določili njihovo višino in namensko uporabo. Obenem bi bilo treba sprejeti nova merila za dajanje pomoči družinam, ki so socialno šibkejše, in to iz sredstev stanovanjske skupnosti. Tako se glasi splošni del „male resolucije". Bolj konkretne, oprijemljive naloge v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve na območju novomeške občine v letu 1976 pa so: v stanovanjski soseski Drska-Irča vas je treba dograditi 96 stanovanj, pričeti graditi 135 stanovanj v blokih, 37 intervencijskih vrstnih hiš ter nadaljevati načrtovano blokovsko graditev na tem območju. V soseski ob Cesti herojev je treba pripraviti dokumentacijo inzače- DOBRETELOVADKE OS Grm v Novem mestu je minuli teden pripravila šolsko gimnastično tekmovanje za sestavo gimnastične ekipe osnovne šole. Na mikavnem in dobro pripravljenem srečanju nadarjenih tekmovalk je prepričljivo zmagala Jasna Dokl (39,35 točk). Slede: Nataša Kočevar (37,30), Marjanca Trščinar (36,80), Tanja Kovačič (36,50), jasmina Dular (34,75), Jasna Bavdaž (34,50), Tanja Sitar (33,70), Helena Miklavčič (32,85), Karmen Terzin (32,75) in Doris Zupančič (32,50). Nastopilo je 33 učenk. ti graditi prvo fazo blokov in spremljajočih objektov, medtem ko je treba graditev blokov v Šentjerneju, Straži, Žužemberku in Dolenjskih DRSKA: KOMISIJA ZA VARSTVO OKOLJA Od 9. marca dalje deluje v Novem mestu še ena komisija za varstvo okolja. Na ustanovnem sestanku na Drski - vodil ga je tajnik šmihelske-ga Rdečega križa Filip Rihar - si je šestčlanska komisija zadala precej nalog, med najvažnejšimi pa so vsekakor: ureditev sprehajalne poti Portovald - Brod, priprava očiščevalne akcije gozda za Brodom (sodelovali bodo učenci iz šmihelske osnovne šole), organiziranje akcije za ureditev zasilnega kopališča ob Krki itd. ŠMIHEL: TE2KA VODA BO DOBILA NEKDANJO PODOBO Pred kratkim se je v Šmihelu pri Novem mestu na tretji seji zbrala komisija za varstvo okolja in med drugim sklenila, da naj poseben odbor poskrbi, da bodo Šmihel, zlasti Sukljetovo ulico, komunalno čim-prej uredili. Komisija bo v aprilu in maju pripravila akcijo (sodelovali bodo vsi Smihelčani in Regrčani) za ureditev sadovnjakov, vrtov, ograj itd., očistili bodo tudi okolico in strugo Težke vode. V slednji akciji bo sodelovala šolska mladina, mladinski organizaciji Regrče vasi in Šmihela, člani komisije, občani, Krka, Dinos in Vodna skupnost. Toplicah izvesti vsaj do tretje gradbene faze. Letos je treba pripraviti tudi dokumentacijo in izdelati idejne programske osnove za javni natečaj pozidave soseske Grabesko polje, graditelje enodružinskih zasebnih hiš pa bo najbrž razveselil podatek, da je treba v letu 1976 dokončati priprave in oddati stavbna zemljišča na območjih Bršlina, Bučne vasi, Je-dinščice, Irče vasi, Broda, Straže, Šentjerneja, Stopič, Škocjana itd. Stavbna zemljišča za graditev enodružinskih stanovanjskih hiš na komunalno deloma opremljenih območjih bodo oddali tudi v Šmihelu, na Muhaberu in drugod, Iger je to možno. stanovanje namenjeni Rom“ ob novici, da so ga v njegovem imenu prijavili za stanovanje, naravnost zgrozil. In imel je prav. Kljub vsej uradni dobronamernosti je prvo rundo, če uporabimo surov boksarski izraz, izgubil. Zdaj so govorice, da se je omenjeni Rom s 113. mesta ob ^posredovanju SZDL prebil v prvi del solidarnostne stanovanjske liste. Prav je tako, čeprav en sam primer tako imenovanega ciganskega vprašanja v novomeški občini gotovo ne rešuje. Za kaj ne? Morebiti tudi zato, ker je skupščina občine Novo mesto lani, ko se je eden od referentov zavzel za pošteno reševanje ciganskega vprašanja, dobesedno onemela. Edina razprava je bila, da v to in to krajevno skupnost -nekako ne bi naselili Romov. Tisti pa, ki gledajo dolgoročno, vedo da ciganskega vprašanja ni mogoče rešiti v enem dnevu. Prvič zato, ker je treba najprej premagati že omenjeno Minuli teden so člani pododbora Ribiške družine Novo mesto -levi breg v ribogojnici „Temenica“ cel dan čistili bazene, v katere bodo te dni vložili mladice-šarenke. Prostovoljne akcije se je udeležilo 11 ribičev z levega brega Krke, po številu in delovni vnemi pa niso v soboto za njimi prav nič zaostajali tudi kolegi z desnega brega. (Foto: M. Radenkovič) Novomeška kronika HOČEŠ NOČEŠ je bila prejšnji teden v ospredju pozornosti debela snežna odeja, ki jo je zima dolgovala že tri leta pa se je tokrat ni razveselil domala nihče. Najbrž le šolarji, četudi ni počitnic, gotovo pa ne ko-munalci in občani, ki so morali očistiti pločnike pred hišami. Kaže, da so se slednji resno lotili posla, saj so v primernih novomeških trgovinah kar skopnele lopate za kidanje snega. Tokrat so prav prišle! Kaj pa če snega spet ne bo tri leta in bodo pripomočki, ki so dokaj pripravni za popoldansko rekreacijo, zarjaveli? NA VRATIH zgornjih prostorov „Kavarne“ na Glavnem trgu visi kos papirja, ki žejne ali kavice potrebne občane opozarja, da je lokal zaradi obnovitvenih del zaprt, zato pa so vsem na voljo prenovljeni prostori nekdanjega „bara“. Pod z opeko obokanimi stropi začasne „Kavarne" vselej sedi za okroglimi pa tudi kvadratnimi mizami dokaj gostov. V zgodnjih popoldanskih in večernih urah celo preveč, saj so redki, ki jim rok ne krasi cigareta, pa zategadelj o morebitnem zraku, čistem pa še posebno ne, ni moč nič povedati! PRI DANAŠNJIH cenah mesa in solate gospodinje sploh niso več v zadregi, saj je vseeno, kaj kupijo. Cene so enake! Tako je v ponedeljek na novomeški tržnici stal kilogram mehke solate 50 din, endivije 18 do 20 din, cvetače 18 din, zelja 7 din, za kilogram krompirja pa so gospodinje odštele 7 do 8 din. Regrata ni bilo, saj ga je prekrila snežna odeja, zato pa so bila jabolka dokaj „sla-na“: 10 do 14 din kilogram. Cene limon in pomaranč se niso spremenile, kilogram je stal 15 oz. 10 din. PREJŠNJI TEDEN je darovalo kri le 29 občanov, med njimi 8 delavcev iz Novoteksa, 5 iz Krke, 4 iz 1MV in 3 iz novomeške bolnišnice. RODILE SO Marjeta Smiljič iz Majde Šilc 19 - Damjana; Otea Kirn iz Kettejevega drevoreda 36 - dečka; Marija Ferenček iz Sokolske 2 . - deklico; Matilda Padevski z Mestnih njiv 2 - Jožefo, in Irena Ograj-šek iz Kotarjeve 2 - Natašo. UMRU SO Nežka Blažič, upokojenka iz Karlovške 18, v 83. letu; Stane Šmid, upokojenec iz Trdinove 5 a, v 66. letu, in Jože Smole iz Mej vrti 3, v 48. letu starosti. Ena gospa je rekla, da so novomeški komunalči tako redoljubni, da pobirajo parkirnino na Glavnem trgu celo takrat, ko parkirne ure komajda kukajo iz snežnih zametov. Sneg, ki je te dni pobelil Dolenjsko in Novo mesto, je dokaj realno pokazal, kako smo (nej-pripravljeni na elementarne nevšečnosti Če povemo po pravici, lahko zapišemo, da je zaradi 50 in nekaj več centimetrov snežne odeje prometno življenje v novomeški občini zamrlo. Delavci so zamujali v službo, otroci v šolo, čez zamete so se še najlaže prebijali pešci. Ta zapis nima namena pogledati v obisti sposobnosti ali nesposobnosti novomeških komunalcev; konec koncev jih je le 15 po številu, kar je komaj dovolj za komunalno vzdrževanje mesta ob dnevih, ko ne bije plat zvona. Govor je o Novomeščanih: meni, vas, vašem in mojem sosedu. V sredstvih javnega obveščanja smo lahko prebrali, da so na primer v Ljubljani, Kočevju in še kje drugod ljudje ob snežni ujmi solidarno zgrabili za lopate in počistili dvorišča, pločnike; skratka vse tisto, česar preobremenjeni komunalči niso mogli postoriti. V Novem mestu tega ni bilo. Vsak je počistil pred svo-' jo „štalo“, ali pa še to ne, vse ostalo pa naj bi naredili ubogi komunalči. V Novem mestu bojda deluje tudi krajevna skupnost, ki se bo v kratkem zaradi večje učinkovitosti razcepila na 9 ali 10 podružnic. V Novem mestu imamo tudi mladinsko organizacijo, sindikate, hišne svete. Kaj so storili ob snegu? Nič. Večinoma nič. V najbolj zakotni vasi ljudje radi in z navdušenjem zgrabijo za delo, ko je treba zgraditi vodovod, gasilski dom itd. Kaj pa v Novem mestu? Smo se mar res tako „pomeščanili“, da računamo le na najrazličnejše javne službe? Je odgovor: ,Saj vse plačamo!" na mestu? Najbrž ne. ■ Kaj sploh dela novomeška i krajevna skupnost? Ali Novo-mesčani sploh vedo, da obstaja? Ce bi med občani naredili anketo, ki bi imela eno samo vprašanje: „Ali veste, kako je ime vašemu (našemu) predsedniku krajevne skupnosti? “, zagotovo ne bi bilo veliko pravilnih odgovorov. Povedati hočem samo to, da je bil sneg eden od preskusnih kamnov sposobnosti nekaterih novomeških družbenopolitičnih organizacij. Ljudje gredo radi na ulice, vendar jim je to treba veleti. Ljudstva najbrž ne moremo zamenjati, lahko pa to storimo s tistimi, ki ne vedo, kaj je splošni interes. MARJAN BAUER PROSTA DELOVNA MESTA! PROSTA BELOVNA MESTA! PROSTO DELOVNO MESTO! /O ljubljanska banka PODRUŽNICA KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja pri podružnici Ljubljanske banke Krško objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta: za osrednjo enoto Krško 1. REFERENTA ZA ODPLAČEVANJE KREDITOV 2. STROJEPISKO 1A 3. OPERATERJA NA RECORDERJIH Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod 1) srednja šolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj pod 2) dveletna administrativna šola ali enoletni strojepisni tečaj z opravljenim izpitom in dve leti ustreznih delovnih izkušenj pod 3) nepopolna srednja šolska izobrazba al; poklicna šola in uspešno opravljen tečaj za operaterja MDS ter 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati za objavljena delovna mesta morajo prijavi priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanje zaposlitve in dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja pri podružnici Ljubljanske banke Krško, Cesta 4. julija 42. PROSTO DELOVNO MESTO! Odbor za medsebojna razmerja TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG razpisuje prosto delovno mesto - VODJA TEH. KONTROLE. Za zasedbo delovnega mesta se zahteva: Visoka šola, elektro ali kemijske smeri ali srednješolska izobrazba s 3 leti prakse. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi na naslov: Odbor za medsebojna razmerja, Tozd Elektroliti Mokronog. Razpis velja 10 dni po objavi. PROSTA DELOVNA MESTA! OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem * • Novo mesto — Straža Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta v delovni skupnosti skupnih služb: 1. PRAVNI REFERENT 1 delovno mesto 2. TEHNIČNI KONTROLOR VOZIL 1 delovno mesto 3. STROJEPISKA 1 delovno mesto Za delovno mesto pod št. 1 mora biti kandidat diplomiran pravnik in imeti strokovni izpit Za delovno mesto pojj št. 2 mora imeti kandidat naziv VKV avtomehanika in šolo za delovodje ter nekajletno prakso v stroki. Za delovno mesto pod št. 3 mora imeti kandidatka nižjo administrativno izobrazbo z dobrim znanjem strojepisja in 2-letno prakso. Kandidati morajo ponudbe s strokovnimi dokazili priložiti splošnemu oddelku podjetja v Straži z oznako „Za odbor". Rok prijave do zasedbe delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem ..GORJANCI" Novo mesto - Straža, Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja prosta delovna mesta v TOZD Tovorni promet: 1 delovno mesto 4 delovna mesta - KV VARILEC - KV AVTOMEHANIK - KV AVTOMEHANIK -SERVISNI MAZALEC 1 delovno mesto - KV KOVAČ 1 delovno mesto - KV AVTOELEKTRIKAR 2 delovni mesti - PRALEC VOZIL IN MOTORJEV -PRIUČENI DELAVEC 1 delovno mesto - VOZNIK TOVORNJAKA CINE KATEGORIJE 15 delovnih mest Kandidati za objavljena delovna mesta morajo predložiti dokazila o strokovnosti. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja TAM Maribor TOZD Belokranjska železolivarna in strojna tovarna „BELT" Črnomelj RAZPISUJE prosto vodilno delovno mesto 1. VODJA FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri z najmanj 8-letnimi delovnimi izkušnjami, od tega 5 let na podobnem delovnem mestu. in OGLASA prosta delovna mesta 1. PRAVNIK Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne smeri z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami in s pravosodnim izpitom. 2. ELEKTRO PROJEKTANT Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba elektro smeri jaki tok, s 3-letnimi delovnimi izkušnjami in strokovnim izpitom. 3. 5 METALURŠKIH TEHNIKOV Pogoji: srednja izobrazba metalurške smeri 4. 2 VKV MODELNA MIZARJA 1 KV MODELNI MIZAR Pogoji: pod VKV — ustrezna kvalifikacija, po možnosti 5 let delovnih izkušenj pod KV kvalifikacija — do 5 let delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik. Kandidati, ki morajo biti moralno-politično neoporečni, naj prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: BELT Črnomelj. Prijavam naj priložijo spričevalo o končani šoli in drugo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 10 dni po zaključku razpisanega roka. LICITACIJA! „KRKA" TOZD HOTEL GRAD OTOČEC razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenega stroja za kemično čiščenje znamke „LA NOVA MODERNA" Licitacija bo v Novem mestu v prostorih Kemične čistilnice in pralnice, Dilančeva 1 ob 9. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za zasebnike. PROSTO DELOVNO MESTO! Instalacijsko podjetje NOVOMONTAZA Novo mesto, Adamičeva 2 RAZPISUJE 1. PROSTO VODILNO DELOVNO MESTO VODJE TEHNIČNO KOMERCIALNE SLU2BE. Pogoji: a) da je ekonomist z najmanj 2 letoma prakse na podobnem delovnem mestu, b) da ima srednjo tehnično šolo z najmanj 5 leti prakse na vodilnem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi. OD po pravilniku o osebnih dohodkih. Stanovanja ni na razpolago. rolete*žaluziie IZDELUJE LOJZE MEDLE, ŽABJA VAS 47 Skupni hišni odbor Ragovska — Majde Šilc Novo mesto objavlja prosto delovno mesto KURJAČA NIZKOTLAČNIH OGREVALNIH NAPRAV Kandidat mora imeti izpit za to delovno mesto. Poskusna doba traja tri mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Stanovanja ni. Priglasitveni rok je 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, ba-oicc in prababice NEŽKE BLAŽIČ s Karlovške 18, Novo mesto se najlepše zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje in vsem, ki so v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo kolektivu Labod Novo mesto ter gradbenemu podjetju Pionir, dr. Vodniku pa za dolgotrajno zdravljenje ter osebju zdravstvenega doma in patronažni sestri Idi za požrtvovalno pomoč. Hvala župniku Mateju za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da smo se dne 8. marca 1976 za vedno poslovili od naše drage žene, mame, sestre in babice * NEŽE KOLAR iz Mačkovca pri Jugoiju Iskrena hvala vsem, ki so jo spremljali na ■»adnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala sosedom, ki so na>'i stali ob strani, govornikom in organizaciji krajevne skupnosti Jugorje. Našo drago mamo bomo ohranili v trajnem spominu. Mož Matija, hčerke Pepca, Lojzka in Karolina, sinova Jože in Matija z družinami, sestri Rezka in Lenka ter drugo sorodstvo Mačkovec, Ljubljana, Luzern, Muenchen, Esterhofen, Geelong ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica FRANCETA FINKA inval. upokojenca iz Irče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vodniku za dolgoletni trud, zdravljenje in nego ter obiske na domu. Iskrena hvala primariju dr. Huebscher-ju, dr. Starcu in ostalim zdravnikom in bolniškemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto. Hvala za ganljive poslovilne besede govornikoma, tov. Rudiju Hrvatinu in tov. ing. Antonu Hrovatu, ZB Novo mesto, Irča vas-Brod za podarjeni venec, hvala tudi pevcem in godbenikom. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, bratje, sestre, nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo MLADINA JE OSTALA PRED VRATI! Tudi letos so na Sinjem vrhu proslavili dan žena. Četudi smo prejšnja leta slovesnost pripravili nladinci, se nam to tokrat ni obrestovalo, kajti zaradi štirih žensk smo sinjevrški mladinci ostali pred zaklenjenimi vrati. Nič niso zalegle pripombe što-vilnih žena in mož, da mladi zvečer lahko pridemo na ples. Zmagale so štiri ženske. Sinjcvrški mladinci smo pripravljeni sodelovati pri vseh akcijah, zato nas je to zelo prizadelo, še posebno izrazi ženske, katere korak mora biti vselej plačan. Z vpitjem in grdimi besedami je pokazala svojo ,,kulturo", ki ni vredna naše družbe. Vse štiri ..zmagovite” ženske imajo otroke. Bodo tudi oni nekoč ostali pred zaprtimi vrati? Sinjevrški in okoliški mladinci ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očija, brata in strica ALOJZA SKUBICA iz. Gor. Kamene sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom za izrečeno sožalje, podarjene vencc in cvetje ter vsem, ki so našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma SGP Pionir in Novoteks za podaijene vence, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Tinca, hčerki Mojca in Silva, brat in sestri ter drugo sorodstvo REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO Ali že veš ... da je bil 15. avgusta 1975 najden ves arhiv izplačil in potrdil ter nakazil finančnega odseka Okrožnega odbora Osvobodilne fronte Ribnica za obdobje od avgusta do novembra 1943? ... da so člani finančnega odseka 00 OF zelo veliko tvegali? Njihovo delo ni bilo ilegalno oziroma skrito, saj so bile vse okrožnice in dopisi podpisani s pravimi imeni in priimki ter žigosani. Prav tako tudi odgovori in poročila rajonskih odborov OF. ... da je finančni odsek po odhodu Italijanov proti Velikim Laščam in pobegu belogardistov (pod vodstvom podpolkovnika Dežmana so bežali prek Male gore v Struge) izdal 12 okrožnic z navodili rajonskim odborom OF in dodal potrebne obrazce? ... da je prva okrožnica zahtevala, da vse ustanove in uradi naredijo zaključek blagajn s stanjem 30. 9. 1943? Finančni odsek je izdal strogo zaporo uporabe in izplačil denarja do nadaljnjih navodil. ... da so rajonski odbori OF disciplinirano in hitro poročali? V petih dneh so bila poslana vsa poročila. Skupni znesek stanja vseh blagajn na področju 00 OF Ribnica je bil 116.898,07 lir. ... da se je ta denar pod začasno zaporo nahajal v 12 šolah, 3 železniških postajah, 6 poštah, 6 župnijskih uradih, ostalo pa še v davčni upravi, finančni kontroli in zdravstvenem domu? ... da so imeli v zdravstvenem domu samo 122,10 lir, v šolah pa kar 33.327,74 lir, v vseh 6 župnijskih uradih pa le 898,08 Dvorana DC 16 v Dolenji vasi je bila za proslavo dneva žena skoraj premajhna, čeprav je zelo velika (na sliki), v Ribnici pa je bil na proslavi slab obisk. (Foto: Primc) V Ribnici slab odziv za kulturo V ostalih krajih pa so bile dvorane premajhne, da bi sprejele vse gledalce — Kratek in še nepopoln obračun praznovanj dneva žena Nekoliko slabše, a še vedno zadovoljivo so uspela tekmovanja ženskih ekip v športnih panogah. V namiznem tenisu in kegljanju je zma- Dom že redneje deluje Njegovi prostori so vedno bolj izkoriščeni Uprava novega ribniškega doma JLA vedno uspešneje premaguje začetne težave, ki se pač vedno pojavljajo, kadar je treba kaj povsem na novo organizirati Prostori doma so vedno bolj izkoriščeni. Uprava izda vsak mesec tiskan delovni program doma, ki zajema predavanja, koncerte, tovariške večere, filmske predstave, športna tekmovanja, šah, rekreacijo in drugo. V domu so dobili prostore klub samoupravljalcev in nekatere druge organizacije in izobraževalne ustanove, Id imajo tu predavanja ali poslovne prostore (pisarne). Razveseljivo je, da se uprava doma zavzema za red in kulturno obnašanje vseh, ki prihajajo v dom. S takim prizadevanjem mora nadaljevati, ker bo le tako ohranila primeren ugled doma. Nekaterim disciplina in red sicer nista všeč, večina obiskovalcev pa jo odobrava, saj prihajajo sem, da bi v kulturnem vzdu- Med vsemi prireditvami za dan žena so v Ribnici najbolj uspeli plesi, ki so bili v petek, soboto in ponedeljek v domu JLA. Na vsakem je bilo po 400 ljudi. gala ekipa Inlesa, v streljanju pa ekipa vojne pošte. Sodelovala je le še ekipa osnovne šole. Najboljše ekipe so prejele prehodne pokale. Tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. Zaželeno je, da bi se ga prihodnjič udeležilo še več ženskih ekip. Porazno slab obisk pa je bil na petkovem (5. marca) koncertu noneta in na otvoritvi razstave Alde Boscaro v Petkovi galeriji Na koncertu je bilo s šolsko mladino in prosvetnimi delavci vred le okoli 100 poslušalcev, na otvoritvi razstave pa razen organizatorjev, šolarjev in prosvetnih delavcev le še France Zajc, predsednik občinskega sindikalnega sveta. šju preživeli prosti čas, se razvedrili ali zabavali. j p LEP 8. MAREC „Hočemo še! Hočemo še! Samo še eno!“ Taki klici in prošnje so se slišali v noči od 8. na 9. marec v domu JLA v Ribnici, kjer je bila proslava in zabava za dan žena. Te prošnje so bile namenjene ansamblu „Prelom“ in pevki Ditki Haberl, ki so goste zabavali kar 8 ur. Predstavili so jim različno glasbo od zabavne do narodne, in to vseh jugoslovanskih narodov. Čeprav je bila zabava organizirana predvsem za starejše, je prišlo tudi veliko mladih, kar je novo potrdilo, da si Ribničani takih zabav se želijo. Med prireditvijo so bili podeljeni tudi pokah oziroma nagrade naj-uspešnejšim ženskim ekipam, ki so tekmovale v različnih panogah za letošnji dan žena. ^ q V kulturnem programu za nedavni dan žena je v Dolenji vasi nastopilo vse od cicibanov do pioniijev, mladine in odraslih. Tudi to je eden izmed vzrokov, da je bila dvorana DC 16 polna, saj vsak rad vidi na odru sorodnika ali vsaj znanca. (Foto: Primc) V nasprotju z Ribnico so bile v drugih krajih po občini prav kulturne prireditve izredno lepo obiskane, čeprav so imele umetniško skromnejši program. V Dolenji vasi je bila velika dvorana DC 16 popolnoma zasedena: precej obiskovalcev je moralo celo stati Nastopili so moški pevski zbor Lon- SNEG IN MULTILATERALNA KOMPENZACIJA Ko smo nekega Ribničana v torek, 9. marca, ko je najbolj snežilo, vprašali, kaj je to „multilateralna kompenzacija", je odgovoril: - Vidiš, to je preprosto tako, da smo lanski sneg dobili letos. Narava ne pozna dolgov. Včasih res da manj, a potem to kmalu nadoknadi tako, da da drugič več. RADE BOROVAC PREDSEDNIK Pred kratkim je imel ribniški šahovski klub občni zbor. Izvolili so novo vodstvo kluba, za predsednika pa Rada Borovca. Klub je dobil prostore v novem domu JLA, medtem ko jih doslej ni imel nikjer. čar, otroški zbor, šolarji in dramska skupim KUD ,.France Zbašnik“, ki je uprizorila krajšo igro iz vojnih dni. Zbranim je ob tej priložnosti kratko spregovoril sekretar domače organizacije ZK Stane Kromar. Nabito polne dvorane so bile tudi v Velikih Poljanah in Sušju. Iz drugih krajev doslej še nismo dobili natančnejših podatkov. Iz nekaterih delovnih kolektivov pa smo dobili obvestila, da žene delavke niso bile najbolj zadovoljne, ker letos ni bilo pogostitev. J. P. PRIREDITVE DOMA JLA V domu JLA v Ribnici bo jutri 19. marca, nastopila folklorna skupina KUD Celje z narodnimi plesi in pesmimi V sredo, 24, marca, pa bo prof. Rado Jan predaval o potrošniški psihologiji in malomeščanski miselnosti. Mi, ljubitelji starin Starine nam kradejo iz cerkva, muzejev in celo iz morja. Mi pa starine uvažamo, beremo v časopisih, namreč stare stroje oziroma zastarelo tehnologijo. „ Železnica tarna zaradi izgube, sama pa ni šla s časom naprej, ko je bil za to čas, “ mi je dejal neki ribniški občan in to podkrepil z dejstvom, da so po vojni na kočevski progi montirali stare signalne naprave, ki jih je bilo treba prižigati in ugašati ročno, namesto semaforjev, ki so se tedaj že uveljavili Spominkar je spet povedal, da gredo nekateri spo-minkarji lepo s časom naprej: ded je krošnjaril peš, oče z vozom, sin pa najprej z mopedom, potem z avtom, zdaj pa ima ta ali oni že dva avta ali celo dve hiši pa govori: „Ni sposoben tisti, ki danes nima v žepu 100 milijonov dinarjevSeveda je vse to mogoče, ker so se spominkarji posodabljali, davčna služba pa dela po starem in še težave s kadri ima. Nekdo je spet potožil, da je pač naše gospodarstvo lahko zaostalo, ker so v stari Jugoslaviji lahko uvažali brez carine le stare stroje za industrijo. Drugi pa je dodal, da so tudi še pred nedavnim zdomci lahko uvažali brez carine rabljene stvari, novih pa ne in da se torej stara praksa nadaljuje. Kakšna je danes praksa na carini, ne vem, ker sem dobil na zadnjem sestanku z zdomci vtis, da tega nihče ne ve, niti cariniki ne. In ko sem se zapeljal iz Ribnice proti Sodražici, sem zaradi razmišljanja o vsem tem vozil po Gorenjski cesti (oziroma skozi nekdanjo Gorenjo vas) na srečo zelo počasi. Tam je namreč tudi na najbolj preglednem in ravnem delu ceste hitrost omejena na 40 km na uro in dva miličnika sta kljub snegu imela precej posla z radarjem, pregledovanjem in jemanjem dovoljenj ter ka-siranjem Malo komu namreč od malo prej dovoljenih 100 km na uro uspe hitrost na hitro zmanjšati na 40 km, posebno še, ker je cesta pregledna in se mu ne zdi niti potrebno. Vendar kaj ima to opraviti s starinami? Res je: dokazov nimam, da ima, prepričan pa sem, da gre tudi tu za starine. Nekoč sem namreč vprašal nekega komandirja postaje milice (ne ribniškega), zakaj love šoferje z radarjem vedno le tam, kjer je cesta ravna in pregledna, kjer nihče nikogar ne ogroža, pa čeprav vozi hitreje od predpisanih 40, 50 ali 60 km na uro, ne love pa z radarji (in tudi sicer ne dovolj) voznikov zaradi prevelike hitrosti na nevarnih mestih, kot je v ozkih ulicah, nepreglednih, ostrih ovinkih oziroma sploh v gosto naseljenih in prometnih krajih. Odgovoril je, da radar v mestu ne „prijem-lje“, ker ga motijo zgradbe oziroma železne konstrukcije. Pa se zdaj vprašam, če morda le nimajo po svetu že kaj boljšega za odkrivanje prehitrih voznikov, mi pa smo kupili spet nekaj starega in neprimernega, kar lahko uporabljamo v glavnem bolj za draženje voznikov, kot za urejanje varnega prometa? JANEZ POPOTNIK Nonet na visoki umetniški ravni ,Boli me srce, ker taka kulturna raven ne najde odmeva med ljudmi, saj bi poslušalec odhajal s koncerta kulturno bogatejši," pravi Milena Borovac vsak „Na koncertu ob razvitju polharskega prapora so bili vsi sedeži zasedeni, oziroma je b3 prostor skoraj premajhen: na koncertu noneta ob dnevu žena pa so bili sedeži prazni,“ je potožila ravnateljica osnovne šole Ribnica Milena Borovac in dodala: „Ni prvič, ko z bolestjo ugotavljamo, da so kulturne prireditve v Ribnici slabo obiskane, čeprav so na visoki umetniški ravni Nasprotno pa so zelo dobro obiskane prireditve po manjših središčih in šolah, čeprav so programi precej slabši. Veliko pišemo in govorimo o kulturi, sprejemamo samoupravne sporazume itd., ko pa je treba iti na kulturno prireditev, ostanemo raje doma ali gremo na zabavo. Izvajalci in organizatorji kulturnih prireditev v Ribnici ne moremo razumeti kje je vzrok za tako kulturno brezbrižnost in zakaj ljudi pritegne le še rokometna tekma, zabava in sploh tisto, kar je le paša za oči, pristna kultura pa ne.“ Nonet osnovne šole Ribnica vodi Bernarda Kogovšek, ki je pokazala pri tem delu izrazito strokovno sposobnost in delavnost, zato je tudi dosegla, da je koncert noneta res na visola umetniški ravni. V nonetu pojejo tretji glas Jasmina Melkič, Mojca Šipka in Irma Nosan, drugi glas Snežana Stefanovska, Martina Zbašnik in Eda Tanko, prvi glas pa Matejka Voljč, Mirjam Klemenc in Marjanca Benčina. Vse so učenke 8. razreda osnovne šole Ribnica. Vodstvo osnovne šole je članicam noneta za njihovo požrtvovalnost in kakovostno delo podarilo ob zaključnem izvajanju obeske iz keramike, ki so unikati. Vendar bi bilo članicam za njihovo prizadevno delo najlepše darilo primerno število obiskovalcev koncerta. J. PRIMC Nonet osnovne šole Ribnica je bil ustanovljen leta 1974. Doslej je dosegel pod vodstvom Bernarde Kogovšek zavidljivo umetniško raven. Prav bi bilo, da ne bi razpadel, ko bodo članice dokončale osnovno šolo. ...........................................................................................................................................111..................................................................................................... III.................Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.........lllllllllllllllllllllltllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l[llllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllW Čakajo korak naprej Ortnek v spominih svojih prebivalcev Kadar zaidem v Petričevo gostilno v Ortneku, se skoraj vedno srečam s skupino starejših možakov, ki se ob kozarčku pogovarjajo o preteklosti in o nekdanjih dobrih časih. Najbolj me preseneča, ker v svojih pripovedih vedno znova ponavljajo, da je bil Ortnek pred vojno in še nekaj časa po njej pravzaprav kar mestece. ..Glejte! Ortnek je danes majhen, včasih pa je bilo tu večje naselje. Imeli smo vse in bili zadovoljni. Časi in navade se spreminjajo. Tudi jaz sem prišel sem mlad, zdaj pa sem star,“ se spominja 68-letni Alojz Zakrajšek, upokojeni cirkularist, ki se je sem priselil z Roba pri Velikih Laščah. A kaj neki je imel Ortnek včasih, česar zdaj nima? Kovaške delavnice že ni več. Nanjo je ostal le še spomin in stara, zapuščena hiša, v kateri je včasih meh razpihoval žerjavico. „Lepo je bilo, ko smo prepustili konja kovaču Janezu Adamiču, da gaje podkoval: mi pa smo v gostilni počakali, da bo opravil delo, in ta cas izkoristili, da smo pomodrovali o tem in onem,“ se spominjajo moža- karji. Zakaj ni več kovačije? Konje zamenjujejo traktorji, kovače pa mehaniki. Včasih sta bila Ortnek in okolica last Oskaija Kosleija, ki je umrl pred 17 leti. Po vojni mu je bilo posestvo z agrgramo reformo odvzeto in razdeljeno kmetom. Včasih je imel Ortnek žago, danes je nima več. Če je treba les razžagati, ga morajo peljati v Ribnico. Na bivši žagi je bilo nekaj zaposlenih, tudi Zakrajšek. Skozi Ortnek je šla nekdanja glavna cesta, danes pa se mu je asfalt nekoliko izognil. Cesta skozi Ortnek je slabo vzdrževana, polna lukenj, da jo kolnejo vozniki in pešci, posebno kadar so na njej luže. Z desne strani ceste proti Ljubljani so bili včasih pašniki in na njih veliko konj in krav. Danes spominja na te čase tudi stara mostna tehtnica, na kateri so včasih tehtali živino. Vsi vzdihujejo za ortneškim spodnjim gradom, v katerem je bila včasih trgovina, kasneje letovišče za otroke. Danes grad ,,Zakleti“ ortneški grad. Na pogled je lep, v resnici pa je starin se bo podrl, ker ga nihče ne vzdržuje. (Foto: Primc) osamljen propada, ker ni nikogar, ki bi ga obnovil, oziroma prevzel, čeprav je na eni tiaj-lepših točk magistralne ceste Ljubljana-Kočevje in naprej proti Brodu na Kolpi, Delnicam, Reki. Ko bo posodobljenih še tistih 10 km ceste na hrvatski strani, bo tu veliko prometa. Gotovo je, da bi se tu obnesel motel ali hotel, prav tako pa tudi, da bo grad popolnoma propadel, če ga ne bo kmalu kdo popravil. Stara se Ortnek, stara se ortneški grad in starajo se Ortnečani. Čas beži in ostajajo spomini. Vidi pa se, da ima veliko ljudi Ortnek v lepem spominu, Saj sicer Petričeva gostilna ob sobotah in nedeljah ne bi b’ la tako obiskana. MILAN GLAV0NJ1Č St. 12 (1391) - 18. marca 1976 Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST Tudi delegati bodo na vrsti Od marca naprej usposabljanje delegatov — Finančne obveznosti za njihovo izobraževanje še niso poravnane Premajhno družbenopolitično in ekonomsko razgledanost delegatov navajajo pri nas kot eno poglavitnih ovir za boljšo utečenost delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi v občinski skupščini. Zatorej poglejmo, kako je poskrbljeno za tovrstno izobraževanje v brežiški občini! Februaija lani je bil priprav- „S katero vrsto izobraževanja ljen družbeni dogovor o izobra- se pretežno ukvarjate? “ ževanju delegatov, katerega so podpisale vse delovne organizacije razen petnajstih. Med krajevnimi skupnostmi je bilo pet takih izjem. Med podpisniki so bile tudi interesne skupnosti, občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in delavska univerza kot izvajalka. „Sprejete obveznosti so izredno majhne, komaj 0,005 promila od bruto osebnega dohodka," je pojasnil predstavnik delavske univerze Franc Pacek in dodal, da je do zdaj poravnal svoj delež edino Slovin. Od drugih pričakujejo, da bodo nakazali denar v kratkem, saj so svoje dolgove najbrž odlagali do sprejemanja zaključnih računov. „In kdaj bo potem steklo izobraževanje delegatov? “ „Kakor hitro bodo poravnane obveznosti. Od marca do junija predvidevamo razen tega seminarje za 600 sindikalnih aktivistov. Teh smo veliko izobraževali tudi v lanski sezoni. Imeli smo tri seminarje za organe delavske kontrole, sedem za sindikalne aktiviste, dva za nove člane ZK in enega za predsednike delegacij." ..Najbolj nas zaposlujejo redne oblike. Imamo dva oddelka osnovne šole od 5. do 8. razreda ter po en oddelek poklicne šoferske, poklicne administrativne, delovodske, srednje komercialne in višje upravne šole. V okviru izobraževanja ob delu in za delo pa je 48 slušateljev končalo začetni strojepisni tečaj. Zdaj teče pouk v tečajih higienskega minimuma in v tečaju za kurjače. V vseh teh oblikah se izobražuje okoli 400 slušateljev. Predvidevamo še tečaj za varuhinje otrok v vrtcu, nadaljevalni strojepisni tečaj, začetni strojepisni tečaj in tečaj za pripravo sprejemnega izpita za višje šole." J. T. Samokritično preverjanje Uspehi pri usposabljanju rezervnih starešin — Premalo jih je včlanjenih v Zvezo komunistov, čeravno to zaslužijo — Pri deju z mladino za vpis v vojaške šole pričakujejo pomoč vseh organizacij Organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin v Brežicah je našla svoje mesto v družbenopolitičnem življenju občine. To so ugotovili na letni skupščini 4. marca. ZRVS je veliko prispevala k oživljanju politike ZKJ zlasti pri uresničevanju nalog, ki so vezane na jačenje obrambnih sposobnosti občine. Predsednik občinskega odbora ZRVS Leopold Merhar in drugi so v analizi opozorili tudi na slabosti, o katerih je pred kratkim spregovoril v svojem intervjuju predsednik Tito. Med uspehe organizacije v obdobju med dvema skupščinama sodi predvsem trajno izobraževanje in praktično usposabljanje članstva v obliki ekoči trak. V obratu Agrarie za brezalkoholne pijače je pozimi in >oleti dovolj dela za pridne roke. (Foto: Jožica Teppey) Novo v Brežicah KAKO BOMO PRALI? V Breži-'h imajo gospodinje zadnje tedne užave zaradi nizkega pritiska v vo-lovodnih ceveh. V pritličja in nižja 'idstropja voda še za silo priteče, iše si pa včasih niti pralnih strojev le upajo vklopiti Razen tega pa je ■onekod tudi zelo slaba električna .apetost (predel od prosvetnega doma proti postaji), tako da imajo ljudje slab televizijski sprejem, pa udi gospodinjski aparati ne delajo ako, fot bi bilo treba. Če bo šlo ako naprej, kdo bo plačal odškod-.ino, ker se stroji kvarijo? ŠD VEDNO NA ISTEM MESTU, risah smo že, da je brežiški internat i 250 let stari zgradbi in da tako slabega doma učencev v Sloveniji najbrž ni. Torej bi ga upravičeno lahko uvrstili vsaj v prvo polovico prioritetne liste. Za sedem prvih gradenj je vse sprejeto, za razporeditev alih pa bi vendarle kazalo razbijati ponovno, menijo v Posavju, .i, ki odločajo, bi se najbrž mora-•ezaniti z razmerami v posameznih domovih, saj bi potem verjetno drugače gledali na te stvari. STISKA NA CESTI. Sneg je prinesel s seboj precej nevšečnosti V Brežicah je bila prve dni velika stiska za parkiranje. Do petka zvečer so sneg očistili in napravili prostor vozilom na parkirišču pred prosvetnim domom in na Cesti prvih borcev. NA SMUČANJE IN V TRST. Turistična poslovalnica prireja več izletov. Občane vabi na nedeljska smučanja in na izlet v Trst, čeravno to mesto za naše ljudi ni več tako privlačno kot nekoč. SEKRETARJI IN DIREKTORJI SKUPAJ. Na poziv sekretarja komiteja občinske konference ZK v Brežicah so se 11. marca zbrali na posvetu sekretarji OO ZK in direktorji tozdov. Obravnavah so naloge komunistov pri uveljavljanju novega sistema zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev. REŽIŠKE VESTI predavanj, orientacijsko-taktičnih pohodov in tekmovanj med organizacijami. Med mladino so propagirali vojaško šolanje, vendar odziv za vpis v šolo rezervnih in aktivnih vojaških starešin še ni zadovoljiv. Seznanjanje mladine z vojaškim poklicem morajo prevzeti vse naše družbenopolitične organizacije z Zvezo komunistov na čelu. Gre torej za po-družbljanje kadrovske politike v okviru obrambnih priprav. V analizi moralnega in strokovnega lika rezervnih starešin so prišli v organizaciji ZRVS do zanimivega spoznanja, da precejšnje število rezervnih starešin ni vključenih v Zvezo komunistov, čeravno večina zaradi svojih moralnih vrlin in sposobnosti to zasluži in kaže pripravljenost za vstop v ZK. V razpravi so nekateri diskutanti poudarili, da jih ni nihče vprašal, če želijo biti člani ZK. Iz tega lahko sklepamo, da organizacije ZK v krajih, kjer rezervni starešine žive in delajo, niso storile dovolj, da bi jih pripravile za vstop v Zvezo komunistov. Za prizadevno in uspešno delo v vrstah ZRVS so na seji skupščine podelili priznanja in plakete. Srebrno plaketo sta prejela predsednik obč. odbora ZRVS Leopold Merhar in tajnik Janez Dejak. Bronasto plaketo pa so dobili: Lazar Gligič, Adolf Volčanjk, OO ZRVS Bizeljsko in drugi VINKO ŠEBREK NESKLEPČEN ZBOR Skupščina izobraževalne skupnosti v brežiški občini ima 64 delegatskih mest. Od tega jih imajo izvajalci 19, zbor uporabnikov pa 45. In ravno ta zbor prejšnji teden ni bil sklepčen, zato so morali skupščino ponovno sklicati Casa je malo, zato vzbujajo taki izostanki zaskrbljenost. Pojasnil o vzrokih izostankov ni, čeravno so v kolektivih obljubljali udeležbo. Jih moti zvišana prispevna stopnja (od 5,49 na 6,56) ali pa gre le za orna-lovažujoč odnos?______ „PA PRIDI NAZAJ!" Tisti, ki so šli v torek, 9. marca, na pot v Ljubljano, so imeli slabo vožnjo in slabo noč. Avtobus, ki je popoldne ob 16.20 krenil iz Brežic proti Novemu mestu in naprej v Ljubljano, je bil še v sredo ob 11.40 v stoječi koloni pri Ivančni gorici. Nekateri potniki, ki so šli iz Brežic zjutraj, so se vrnili domov naslednje jutro ob petih z vlakom. Kolona pri Ivančni gorici je bila dolga nekaj kilometrov, zato se je voznik Sapo-vega avtobusa, ki je jjeljal proti Ljubljani skozi Žužemberk, vrnil v Novo mesto in nazaj v Brežice. Tudi s Kozjanskim ni bilo nobenih zvez, iz Zagreba pa tisti kritični dan sploh niso posla- li nobenega avtobusa v ljubljansko smer. V brežiški občini prvi dan avtobusi niso vozili v So-benjo vas, na Veliko Dolino in dopoldne v Pišece. Zveze z Bizeljskim so bile normalne, seveda pa brez zamud ni šlo. Tudi drugod je bilo na ravnem terenu kolikor toliko v redu, v hrib pa si vozniki avtobusov niso upali, dokler ni bil počiščen sneg. Šef (»oslovalnice SAP je vsakemu-šoferju pred odhodom dejal: „Pa pridi nazaj*" Sneg je prinesel največ veselja otrokom. Če ga ne bo prehitro pobralo, se bodo po senčnih pobočjih še nekaj časa smučali. (Foto: Jožica Teppey) Drugačni časi za turizem? Z dogovarjanjem in usklajevanjem do načrtnejšega turizma v Posavju — V poslovno skupnost bodo vključevali tudi zasebne gostince, kmete in druge V Posavju snujejo enotno poslovno skupnost za turizem. V življenje jo obuja inciativni odbor. Njegovo pivo sejo, ki je bila 10. marca, sta sklicala strokovni odbor za turizem in gostinstvo Krško in medobčinski odbor gospodarske zbornice za Posavje. Z ustanovitvijo poslovne skupnosti si v tem delu Slovenije obetajo načrtnejši pristop k turizmu, večjo medsebojno povezavo gostinskih in turističnih organizacij, racionalnejšo porazdelitev dela ter skupne propagandne akcije. To je pot k dogovarjanju in turnih, športnih, zabavnih prire- usklajevanju na vseh področjih, ditev in izletov. V poslovno tudi pri kadrih. Pričakovati je skupnost se bodo lahko povezo- nadalje drugačen pristop k vali posamezni tozdi, DO in organizaciji in financiranju kul- SOZD s področja gostinstva, tu- Hitro in hkrati počasi Obnova kos tanje viškega cistercijanskega samostana ali gradu, kot ga nekateri imenujejo, poteka hitro, če vemo, koliko denarja namenijo temu pomembnemu arhitektonskemu spomeniku, a hkrati počasi, če vemo, koliko bi bilo treba še storiti, da bi celotno poslopje dobilo svojo nekdanjo podobo. To delovno sezono namerava posebna delovna skupina, ki ima VSE DOMENJENO Kot smo to že predvidevali se je število pionirskih odredov, -ki se prijavljajo za srečanje zgodovinarjev in likovnikov na temo „Naši izgnanci", povečalo na 60. Krška občinska zveza prijateljev mladine se bo potrudila, da bo za to vse v najlepšem redu. Pred dnevi so že sprejeli natančen program dvodnevnega delovnega srečanja naših pionirjev, ki bo 24. do 25. aprila. IZDATKOV VEČ Na zasedanju zbora uporabnikov in izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti so ob razpravi o lanskoletnem poslovanju ugotavljali za nekaj več kot 53 milijonov dohodkov in precej več izdatkov, tako da znaša primanjkljaj 5,9 milijona. To ni nikakršna posebnost, pripisujejo pa ga vrsti opravičljivih vzrokov, med katerimi so tudi nizka osnova izvirnih dohodkov, prevelik bolez-ninski stalež, nekaj novih zdravstvenih storitev, kakor tudi hitro naraščanje cen zdravilom. pod vodstvom tovariša Drmaža vse zasluge za izredne delovne uspehe, v načrtu v glavnem južno samostansko krilo. Tu naj bi izvršili še nekaj konsolidacijskih del in zgradbo obnovili toliko, da bi lahko sprejela nove „lastnike“. Po načrtu naj bi bil v manjšem delu tega krila podaljšek Jakčeve galerije, večji del pa bo namenjen gostinsko-turistični dejavnosti. Idejni. načrt pripravlja ing. Špela Valentinčič-Jurkovič iz ljubljanskega regionalnega Zavoda za spomeniško varstvo. Ce bodo z njim pridobili organizacijo, ki bi bila takoj pripravljena vlagati v turistični del, bi takoj naredili še glavni načrt, v nasprotnem primeru pa bo obnova tega dela potekala po stopnjah, kot vsi drugi deli. Ob tem da objekt postopno vendarle dobiva svojo nekdanjo podobo, razmišlja sklad za njegovo obnovo že na okolje, ki ga obdaja. Celoten kompleks nameravajo čimprej povsem zaščititi s posebnim odlokom krške občinske skupščine, tako da bi znotraj treh krogov ostalo vse okolje prav tako, kot je sedaj. Na koncu moramo žal zapisati, da je skladu za obnovo kostanjeviškega samostana za letošnje načrte uspelo zagotoviti šele 40 starih milijonov, to se pravi manj kot polovico. Kaj to pomeni, je vredno premisleka. Ž. ŠEBEK rističnega posredovanja, zdraviliškega turizma, prometa, kmetijstva, trgovine itd., ne glede na to, kje imajo svoj sedež. Ta skupnost bo združevala tudi samostojne obrtnike in gostince, zasebna gospodinjstva in kmečka gospodarstva, ki se ukvarjajo s turizmom. Na seji iniciativnega odbora so sklenili takoj začeti s pripravami in nadoknaditi zamujeno. Menili so, da je za Posavje dovolj ena poslovna skupnost s sedežem v Brežicah, kjer je gostinska in turistična dejavnost najmočnejša. Imenovali so delovno skupino, ki bo pripravila ustanovitveni akt. Med tem bo odbor še natančneje določil, kdo vse naj bo član skupnosti, poskrbel za njen finančni načrt in predlagal kadrovsko zasedbo. V komisiji, ki pripravlja samoupravni akt o ustanovitvi poslovne skupnosti, so: Vlado Deržič, Maks Toplišek, Franc Dornik, Peter Markovič, Rado Umek, Fric Pečnik in Stane Grabnar. Zastopane so torej vse tri občine. J. T. SKUPNOST PTT Sindikati in organizacije SZDL v posavskih občinah so v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih začeli akcijo za ustanovitev območne skupnosti PTT. Zanjo se mora izreči polovica delovnih organizacij, sicer je ne bodo mogli formirati. Glede na to, da ta skupnost finančno nikogar ne obvezuje, je pričakovati, da ne bo ovir.'Rok za ustanovitev je kratek in se bo iztekel 31. marca. Krške novice • "*S STO« v# V KAJ SEDAJ? - Mali bazen v šoli „Jurij Dalmatin" so znova izprazni- li. Plavalci domačega Celulozarja, ki bi morali nastopiti še na nekaterih državnih prvenstvih, zato ne bodo odšli tja. Škoda je še toliko >-ečja, ker so se pravkar pričele plavalne šole, v katere se je vpisalo več kot 70 otrok, ki bodo tako ostali brez predvidenega pouka. HITRO KOPNO - Zadnje nepredvideno sneženje vsaj v mestu Krško ni povzročilo večjih težav, če izvzamemo prvi in drugi dan. Že v četrtek so se s snegom na ulicah spopadle večje skupine delavcev in mehanizacija in ga ob pomoči toplega sonca kaj kmalu premagale. KAR TRIKRAT - Ob koncu minulega tedna so se sestale kar tri skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Za delegati skupnosti otroškega varstva so sedli v klopi še tisti, ki zastopajo uporabnike in izvajalce v skupnostih za izobraževanje in kulturo. Za vse pa je najbrž skupno to, da marsičesa ne bodo mogle narediti četudi bi to morale, saj bo na voljo manj denarja, kot bi ga rabile! NAJBOLJŠI NAPREJ - Na prvenstvu smučarjev Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj so v dveh starostnih skupinah v ekipni razvrstitvi imeli največ uspeha zaposleni v TOZD ftipir, najboljši posamezniki pa bodo zastopali kolektiv na že tradicionalnih zimskih športnih igrah slovenskih papirničarjev. POSLEJ SKUPAJ - V Krškem potekajo zadnje razprave in priprave na ustanovitev enotnega športnega društva, v katerega bodo porezali rokometaše, nogometaše, plavalce, kolesarje, šahiste, karateiste in smučarje. Ustanovna skupščina je napovedana za petek, temu zgledu pa naj bi sledili tudi drugod, tako da bi čimprej uresničili načelo: v vsaki krajevni skupnosti - enotno športno društvo. Plinskoparna elektrarna v Brestanici je v konicah nepogrešljiva. Po njeni zaslugi Posavje in Dolenjska nimata večjih izpadov električne energije. DOLENJSKI LIST Stran uredila: J02ICA TEPPEY Št. 12 (1391) ★ 18. marca 1976 medsebojna delavska razmerja, komisij za kršitev delovnih dolžnosti in drugih teles. Da bi bila predavanja obiskovalcem kar najbolj dostopna, jih bodo prirejali v 7 krajih občine. Delo delegatov naj bi ne bilo le v tem, da prebirajo gradiva in obiskujejo seje, temveč tudi, da se stalno izobražujejo. Temeljito bodo izobraževali tudi sindikalne poverjenike, za kar je predvidenih 20 ur predavanj. Predvidene so tudi različne izobraževalne oblike za vodstva družbenopolitičnih organizacij, za vodstvene in vodilne delavce, celo za štipendiste, ki prejemajo občinske štipendije. Več razprav je bilo o tem, ali naj bi v financiranje kluba vključili tudi kraje/ne skupnosti ali ne. Obveljala je prva možnost, po kateri naj bi prispevali po 2 dinarja na preb; - ilca VZORNA POMOČ VSILI Jožetu Žagaiju s Podturna je med tem, ko je bil na orožnih vajah, doma pogorel hlev in del hiše. V enoti so ga nemudoma pustili domov, ko je izvedel za nesrečo. Nedvse pohvalna je akcija sotovarišev, ki so bili z njim na orožnih vajah iz trebanjske občine. Le-ti so pogorelcu Žagaiju nemudoma namenili 5.594.50 di-naijev, ki so jih zbrali med seboj. Še v tem mesecu bo klub samoupravljalcev v Trebnjem lahko zaživel, saj bo zagotovljeno poglavitno: denar za politično izobraževanje in program izobraževanja, ki ga okvirno določa samoupravni sporazum o ustanovitvi in delu kluba. Prav tako tudi ni več nejasnosti o tem, koga je treba izobraževati. V rednih šolah so zaposleni dobili premalo družbenopolitičnega znanja, ki ga zdaj potrebujejo kot samoupravljala ali delegati. Dober delavec ni le tisti, ki dobro dela za strojem, marveč mora biti dober samoupravlja-lec. Po 18 ur predavanj naj bi imeli vsi člani delavskih svetov, komisij za / "N ZA OTROKE POSEBNE ŠOLE Uslužbenke Ljubljanske banke, izpostave Trebnje in Mirna, so se odpovedale zakuski ob dnevu žena in podarile LOOO dinarjev otrokom, ki obiskujejo posebno osnovno šolo na Mirni. Učence so prijetno presenetile. ■ ---------------------------- MIRNA: 70 NASTOPAJOČIH NA PROSLAVI Šolarji osnovne šole Mirna so za 8. marec pripravili ženam z Mirne in okolice lepo proslavo. Nastopilo je več kot 70 otrok. Uprizorili so dve krajši igrici, zapeli nekaj pesmic, brali so tudi najboljše spise o mamah. Prenovljeni dom Partizana je bil skoraj premajhea Z istim programom so otroci nastopili še za delavke 1MV na Mirni Veselje in jeza Tretji dan prebili sneg po vseh občinskih cestah Ob zadnji obilni snežni pošiljki je bilo marsikje tudi precej jeze na račun občinske cestne službe. Šolarji trebanjske osnovne šole so imeli v sredo, 10. marca, prost dan, zakaj prejšnji dan jih je lahko prišlo k pouku le kakšna polovica. Delavci, vezani na avtobuse, te dni v glavnem niso mogli na delo. V sredo, 10. marca, se je na izredno sejo sestal občinski izvršni svet. Po Trebnjem so razdelili letake s pozivi občanom za odstranjevanje snega. Ob takih razmerah ima seveda največ dela komunalna služba. Z raznih strani smo slišali dosti pikrih na njen račun, zato smo zaprosili za razgovor direktorja Tregrada Ivana Longarja. ,,Delavci so naredili, kar so mogli. Vsak večer so bili zunaj do 23. ure, nekateri tudi dlje; to je za delo v tako neugodnih razmerah velik napor. Mali greder seje pokvaril, v Velikem Gabru je nas tovornjak med pluženjem prvi dan obtičal, voznik pa je vso noč vztrajal pri vozilu. Podobno je bilo s tovornjakom pri Selu," je pojasnil minuli četrtek razmere direktor Longar. „Upam, da bodo danes prodrli s plugom tudi do Sel-Šumberka. Sinoči niso mogli z dvema traktorjema in tovornjakom. Kjer je bilo mogoče, smo najeli tudi druge. Tako je čistil cesto na Blatu buldožer Ljubljanskih opekarn, v Mokronogu je delal traktor Kmetijske zadruge. Danes naj bi prišli povsod skozi, urejene so tudi vse ulice v Trebnjem. Ljudje so pač taki, da bi radi imeli vse naenkrat očiščeno. Prvi dan je marsikdo spraševal, kje smo, sploh pa ni videl, da smo enkrat že plužili, vendar je novi sneg medtem že zasul gaz.“ Podjetje očitno ni opremljeno, za tolikšen sneg. Razen treh plugov vključijo v odstranjevanje snega še dva tovornjaka, traktor in mali greder, kar imajo sicer za redno cestno službo. Vzdrževanje občinskih cest v takih razmerah ni enostavno, na marsikaterem odseku republiških cest je bilo videti, da še cestno podjetje ni bilo najbolj učinkovito, kljub boljši opremi. A. Ž. krajevne skupnosti. Družbenopolitične organizacije dostikrat opozarjajo na potrebo usposabljanja občanov iz krajevnih skupnosti in zdaj je priložnost, da se bo v tem pogledu premaknilo na boljše. A. Ž. DOLNJA NEMŠKA VAS: PRIJETNO SREČANJE Ob prazniku žensk, 8. marcu, so v Dolnji Nemški vasi pismeno povabili na srečanje vse ženske, rojene pred letom 1900. Takih je na območju krajevne skupnosti 33. Srečanja se jih je udeležilo več kot 20. Skoraj 100 zbranim ženam v osnovni šoli so pripravili bogat kulturni spored člani osnovne mladinske organizacije in šolarji je sekretar komiteja konference ZK Tone V petek občinske Žibert 34 slušateljem občinske politične šole podelil spričevala. Na sliki: Sonja Koporc prejema spričevalo (na levi). Pri Tregradu pravijo, da so delavci v snegu delali z izredno voljo, sicer ne bi biji kos naporom. V Trebnjem so poskrbeli tudi za parkirišča avtomobilov. Pri tem je dostikrat še najbolj učinkovita lopata. Na sliki: odstranjevanje snega pred Zdravstvenim domom. (Foto: Železnik) Iz kraja v kraj PLEZANJE PO STREHAH - Velike količine snega minuli teden so povzročile precej skrbi tudi tistim, ki imajo stara ostrešja. Delavci Tregrada so čistili sneg s streh trebanjskega gradu, v mokronoški Iskri so se precej namučili s strehami nad svojimi proizvodnimi prostori MLEKO OSTALO DOMA - V torek, 9. marca, je zaradi snega, ali bolje, neočiščenih cest v glavnem ostalo doma tudi mleko. V celoti ga od kmetov niso mogli zbrati v občini tudi če bi jim to uspelo, od tega ne bi bilo posebne koristi, ker ni bito kamiona iz Ljubljane. ZAUPAJ VASE .. . Kaže, da so se na Trebeljanskem ob zadnjem snegu dobro znašli Šolski avtobus je prišel prav na Jelševec, ravno tako na Čatež na drugem koncu občine, medtem ko na Dobrnič ni šlo. V či- ščenje poti na Trebeljanskem so se vključili namreč tudi domačini KOT REKORDERKE - V začetku marca je končala strojepisni tečaj pri Centru za izobraževanje in kulturo v Trebnjem prva izmena te-, čajnic. V obeh izmenah je bilo prijavljenih 56 deklet, ki jemljejo šolanje zelo resno. Pri preskusu znanja iz strojepisja so nekatere dosegle toliko udarcev, kot se jih ne bi sramovale izkušene strojepiske. Ena je dosegla kar 160 udarcev. KAJ NASTAVITI? - Lovci v Selih-Šumberku, pravzaprav družina Veliki Gaber, so vložili okrog 15 tisočakov v nove preže; da bi lahko bolje opazovali divjad, skrbijo tudi za pokladanje krme. Pred časom so z verizmi privezali tudi kravo, vendar so jo vzeli kar Romi, tako da od tega ni bilo haska. PLUG LE ZA ENE - Vaščani Vrha nad Boštanjem se jezijo, ker se nikakor ne morejo dogovoriti z občinsko cestno službo, da bi le-ta plu-žila cesto tudi do vasi. Uganka jim je, zakaj so te ugodnosti deležni v sosednjem Okiču, kjer ni cesta nič bojjša kot pri njih in ravno tako ni občinska. MLEKO JE SLO - Tudi obilno snežer\je minuli teden ni preprečilo, da mleko od kmetov ne bi prišlo v mlekarne. Služba za kooperacijo ima s kmeti dogovor, da spravijo mleko v dolino tudi z največjih strmin, kadar tja ne morejo s tovornjaki. Bilo je le malo zamude, vendar, kar je poglavitno', je le šlo. IZ LETA V LETO MANJ RAZVESELJIVO - V letošnjem poročilu občinske uprave je zapisano, da je od 538 kandidatov, kolikor jih je lani delalo izpit za voznike motornih vozil, imelo „srečo“ le 264. Zaradi pomanjkar\ja predavateljev in inštruktorjev kandidati čakajo na izpite tudi od 4 do 7 mesecev.' Nezavidljivo je število voženj brez izpita: lani ie bilo kaznovanih 177 občanov. Nekaterim se bo ukrep prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja zavlekel celo za tri do pet let. ZVEZA Z JAPONSKO - Člani sevniškega radiokluba Amater so se udeležili tudi letošnjega tekmovanja z UKV napravami. Kot ponavadi so tudi tokrat šli na Lisco. Sodelovalo je 15 članov, med njimi člani astronavt ično-raketnega kluba Vega. Najdaljšo zvezo med tekmovanjem so imeli s Kitajsko in Japonsko. bo Stanj manj dostopen KOT DRUGI KRAJI? - Minuli teden v Boštanj zjutraj ni bilo delavskega avtobusa, ker menda ni mogel do vasi. Na avtobus so se razen dc-lavcev navezali tudi številni dijaki. Ker sc izneveri v slabem vremenu, se mu bo marsikdo tudi v lepem. Sevnici pa jih je treba krpati vsako leto. Upoštevanja vreden predlog komunistov podjetja je tudi ustanovitev tozdov posameznih dejavnosti. A. ŽELEZNIK Komite občinske konference ZK Sevnica nadaljuje z lani uspešno začeto metodo dela sestajanja v posameznih delovnih kolektivih. Na včerajšnji seji so delali skupno s člani osnovne organizacije ZK in sindikata ter delavskega sveta Komunalnega stanovanjskega podjetja. sedaj pa le malo. Kdor je spremljal dejavnost občinske skupščine, je zato lahko dostikrat opazil, da so mestne zagate pogosto postajale občinski problemi, kar je po nepotrebnem obremenjevalo delegate ostalih Opisu razmer v posameznih dejavnostih podjetja so komunisti sevniškega Komunalnega stanovanjskega podjetja na kraju dostavili še deset točic, kako bi posamezne stvari kazalo urediti. Zanimiva ugotovitev gradiva je tudi, da je marsikateri težavi kriva preslaba obveščenost občanov (predvsem gre za delo stanovanjske skupnosti in vodovoda). Pri delu v mestu se podjetje sicer srečuje z mnogimi dejavnostmi, očitno pa ostaja levji delež na delavcih podjetja. O tako pomembnem partnerju, kot je krajevna skupnost, ne govorijo najlepše: kritično ugotavljajo, da le-ta do nedavnega sploh ni opravljala komunalne dejavnosti, Kje šola? Krmelj: zbor občanov brez vabljenih Minuli četrtek je bila dvorana Svobode v Krmelju polno ljudi, ki so prišli na zbor občanov. Obravnavali so vprašanje gradnje šole, stanovanja za veterinarja in otroško varstvo. Na zbor občanov so vabili tudi predstavnike občinske skupščine in vodstev občinskih družbeno-poli-tičnih organizacij. Pričakovali so šest gostov, vendar ni bilo nobenega, kar ljudje zelo zamerijo. Sklepe zbora je prenesel na zasedanje skupščine izobraževalne skupščine minuli petek Milan Levstek. Krmeljčani podpirajo stališče, da se v dolini gradi ena nova šola, o lokaciji zanjo pa bi se morali v občini odločiti po proučitvi vseh vidikov razvoja krajev v dolini. Hkrati s šolo naj bi rešili tudi vprašanje predšolskega varstva, kar bi bilo cenejše. Sklad za gradnjo šol v občini se zavzema za to, da se začno čimprej priprave za novo gradnjo, saj se tudi s tem izgubi precej časa. Po dograditvi šole na Blanci 25. maja letos namreč v občini ne bo nobenega drugega šolskega gradbišča, kar je zaradi stalnih podražitev slabo. Skupščina izobraževalne skupnosti se je zavzela za to, naj se v reševanje vprašane, kje bo nova šola, v Krme-lju ali Tržišču, vključi predsedstvo občinske konference SZDL. krajevnih skupnosti Odgovorno vprašanje mesta je preskrba z vodo. Še leta 1972 se je v omrežju izgubilo 70 odst. vode, ki ni prišla do porabnikov. Z obnovo so te izgube zmanjšali za 320 kubičnih metrov vode na dan. Za nadaljnja dela so potrebna posojila, vendar jih je težko dobiti. Kljub vsemu mesto leta 1980 ne bi imelo dovolj vode iz obstoječega vodovoda, zato bo potrebna gradnja novega (izpod Podgorice). Občinski izvršni svet je pred nedavnim od podjetja terjal do-ditne analize, da bi bili pripravljeni, če bi prišlo že prej do pomanjkanja vode. Vrsta predpisov govori o raznih nalogah, vendar opažajo komunalci, da ne zagotavljajo virov zanje; tako je npr. pri oddajanju in urejanju stavbnih zemljišč. Predvidena etapna gradnja mesta je v marsičem postavljena na glavo. Po zakonu so predvideni popravki in dopolnitve zazidalnih načrtov vsakih pet let, v SEVNlSKI dpm SE JE IZKAZAL Društvo prijateljev mladine v Sevnici je na pustni torek pripravilo uspelo pustno rajanje malčkov. Izredno toplo vreme je omogočilo to veselje kar na rokometnem igrišču. Pripravljenih so imeli 600 krofov, za zabavo je skrbel ansambel Seplan. ZDOMCI ZA DOMAČI KRAJ Vaščanom Znojil in Dedne gore priskočijo ob raznih akcijah na pomoč tudi zdomci. Tako sta Ivan in Anton Mrgole, ki sta na začasnem delu v Belgiji, med pobudniki za cesto in vodovod v Znojilah, kar sta tudi podprla z denarjem. Alojz Zam. na delu v Švici, prispeva ob vsakem obisku domačega kraja za cesto na Dedno goro. Sevniški paberki Oddaje „na nitki” Sevniški radio kliče po posodobitvi Signali sevniške lokalne radijske postaje gredo v eter že od leta 1970, od leta 1973 se oglaša po trikrat na teden. V skromnosti seje bilo treba ob začetkih zadovoljiti tudi z marsikatero zasilno rešitvijo. Ker pač gre, dokler gre, nihče še ni ukrenil kaj korenitejšega. Želja tistih, ki pri radiu delajo, je seveda čim večja slišnost postaje. Precejšen del občine je še vedno nedosegljiv za valove sevniške postaje. Komaj 50 vatni oddajnik ima enostavno anteno razpeto z enega grajskega stolpa na drugega, ozemljeno kar na strelovod. Mešalna miza je služila nekdaj na neki ladji; če bi odpovedala kakšna elektronka, bi pač zavladal molk, zakaj drugih ni več mogoče dobiti. Podobno je z dvema studijskima gramofonoma. Sedanji urednik Rudi Filej je novembra lani napisal odpoved in se zaposlil pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine, vendar se od radia pravzaprav še ni ločil... Rešitev je več. Rudi Filej jih je na seji koordinacijskega odbora za spremljanje obveščanja pri občinski konferenci v torek, 9. marca, kot že nekajkrat navedel: ,,Slišnost bi bilo mogoče izboljšati s pravo ozemljitvijo (izvedba je na gradu pravzaprav nemogoča), gradnjo antenskega stolpa ali močnejšim oddajnikom. V studiu bi bila potrebna primerna mešalna miza, vsaj en polstudijski magnetofon in boljši mikrofon.44 Rudi Filej opozaija na težave postaje, kjer je le priložnost. Tudi ob obisku predsednika CK ZKS Franca Popita v Sevnici je opozoril predsednika na očitno mačehovski odnos osrednje ljubljanske radijske liišc. Za nadaljnji obstoj lokalne postaje se bodo v občini morali ponovno zavzeti vsi dejavniki, kot so se ob njeni ustanovitvi. A. Ž. Nič več izgovorov zaradi neznanja V soboto je Občinska zveza društva prijateljev mladine v Sevnici v sodelovanju s šahovskih klubom „Milan Majcen44 pripravila občinsko ekipno prvenstvo za pionirje. Največ ekip je bilo iz vrst mlajših pionirjev, ki so bili tudi izredno borbeni. Na sliki: med turnirjem. (Foto: Železnik) V pretresu: težave komunale Komite je včeraj obravnaval problematiko sevniškega Komunalnega podjetja — Tokrat o tem, kako ocenjujejo razmere komunisti podjetja sami Klub samoupravljalcev načrtuje letos 959 izobraževalnih ur — Od KS do kolektivov Otroci ne bi bili otroci, če ne bi vsega uporabili tudi za svojo zabavo. Na sliki: skulptura pred trebanjsko galerijo kot „raz gledni stolp44 ali tobogan. TREBANJSKE NOVICE Vsak naj pove svoje mnenje V dobrem letu dni je v črnomaljski občini 134 novih članov Zveze komunistov, v glavnem mladih neposrednih proizvajalcev „Na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov moramo ustvariti tako domokratično vzdušje, da si bo upal vsak, tudi neuglajen govornik, povedati svoje mnenje in v kritični razpravi preverjati pravilnost le-tega,“ je med drugim dejal na 11. seji občinske konference ZKS Črnomelj sekretar Jure Perko. V oceni razmer v občinski organizaciji po 5. seji CK ZKS se je izkazalo, da so v črnomaljski občini veliko skrb posvetili krepitvi ZK, kar po- trjujejo tudi podatki. Konec leta 1973 je bilo v ZK 577 članov, sedaj jih je 711, torej se je število članov povečalo za več kot 20 odstotkov. Je kultura pastorka? Tajnik kulturne skupnosti Črnomelj Franc Pavlakovič si ob finančnem načrtu za delovanje kulturne skupnosti v letošnjem letu zastavlja vprašanje: ,,Kako naj naša skupnost PRAZNIK KS ADLEŠlCl V spomin na 22. marec 1945, ko se je 8. brigada spopadla z okrog 2.000 Nemci in Ustaši, ki so preko Kolpe vdrli v Belo krajino in požgali sedem vasi - to je bila zadnja bitka v Beli krajini -praznuje krajevna skupnost Adlešiči svoj praznik. Letošnje praznovanje bo v nedeljo, 21. marca. Ob 10. uri bo zbor družbenopolitičnih organizacij in sprejem gostov iz pobratenih KS Stara Ljubljana in Pri-lišče Vukova Gorica. Prireditelji upajo, da bodo lahko, tako kot vsa leta, izpeljali proslavo na prostem, na šolskem igrišču, če pa bo vreme le preveč nagajalo, bo proslava v šolski dvorani. V kulturnem programu bodo sodelovali domači ženski pevski zbor in gostje iz Ljubljane. Na praznovanju bodo razvili tudi prapor zveze združenj borcev; prapor je Adlešičanom poklonila ZZB Stara Ljubljana, ki je tudi pokrovitelj prapora, spominski trak na njem pa je darilo ZZB ftilišče Vukova Gorica. dela tako, kot bi vsi želeli, ko je že sedaj jasno, da bodo sredstva komaj zadostovala za osnovno dejavnost? “ Potihoma pa dvomi, če bo denarja res dovolj vsaj za to. Načrtovani dohodki znašajo 1.076.356,55 dinarjev, zahtevkov za redno dejavnost pa ie za 1.440.924 dinarjev. „Nekatere zahtevke bomo morali „pristriči“. Res smo od lani privarčevali skoraj 20 starih milijonov, toda vse skupaj je še vedno premalo. Letos so se spremenile prispevne stopnje in tako smo še na slabšem, saj od republiške kulturne skupnosti ne bomo dobili nazaj niti toliko, kolikor bomo morali prispevati. Člani izvršnega odbora se sprašujejo, kaj je tu s solidarnostjo in pomočjo manj razvitim." Načrtov, ki bi jih radi letos poleg redne dejavnosti uresničili, je veliko. Denar pa lahko dobijo le tako, da zmanjšajo zahtevke, da skušajo v ta namen dobiti dodaten denar od republiške kulturne skupnosti in od samoprispevka občanov. Nujna dela, ki bi jih morali letos opraviti, so dokončanje obnovitvenih del pri spomeniku na Gričku, nakup novih knjig za črnomaljsko knjižnico; radi bi odprli podružnico knjižnice na Vinici. Poseben problem je adaptacija in zidava kulturnih domov in večnamenskih prostorov. Najprej bi morala piti na vrsto kulturna domova v Črnomlju in Dragatušu. Nad vsemi temi načrti pa visi grožnja prispevnih stopenj, oziroma jasneje povedano - pomanjkanje denarja. A. B. ' PROMET ZAMRL - Dobrih ’0 cm snega, kije Črnomaljce presenetil 10. marca, je za tri dni povzročil mnogo manj avtomobilskega pro-•neta v mestu. Pokupili so lopate, ledene odmetače za sneg, pred hišami in garažami pa so tudi zasebniki organizirali udarniško delo. Ponekod so bili pločniki lepo očiščeni, •marsikje pa so na to dolžnost pozabili. V ŠOLAH BOLJ PRAZNO - Ker ..najo črnomaljske šole veliko vozačev, je zadnje dni veliko otrok manjkalo pri pouku. Iz oddaljenih krajev niso mogli priti ne z lastnimi vozili ne z javnimi prevoznimi sredstvi. Mladim pa je sneg prinesel tudi veselje. Povsod so privlekli smuči in ** ii s podstrešij. <1LAD1 ZA DAN ZENA - Mla- ..iski akti v iz Petrove vasi je za dan -na v gasilskem domu pripravil pro- V 11 krajevnih skupnostih deluje 14 OO ZK, v vsej občini pa jih je 36. Po 7. kongresu so ustanovili 7 novih I osnovnih organizacij, pred ustano- | vitvijo pa sta še osnovna organizacija v Ljubljanski banki in osnovni šoli Semič. Razveseljivo je, da so skoraj vsi | novosprejeti člani stari do 25 let, večina jih je iz vrst neposrednih proizvajalcev. Osnovne organizacije v krajevnih skupnostih in v Kmetijski zadrugi pa si bodo morale prizadevati, da bi se povečalo število kmetov v ZK, tako da bo socialna struktura članstva res kazala pravo podobo celotne občine. Velika pozornost je v lanskem letu veljala idejnopolitičnemu izobraževanju članov in to prakso nadaljujejo tudi letos, saj obiskuje občinsko politično šolo 43 slušateljev, komite pa redno pripravlja seminarje za vodstva OO ZK ter za novosprejete člane. Čeprav govori ocena, da se je Zveza komunistov v občini po 7. kongresu idejno, organizacijsko in kadrovsko okrepila, to članov ne sme uspavati, da ne bi še naprej zagnano odpravljali sprotnih napak. ZK v občini in sleherno osnovno organizacijo je treba otresti vseh vrst loka-lizmov: podjetniških, krajevnih ali občinskih. Tam, kjer osnovna organizacija tega ne dela, ne opravlja svoje družbene vloge in dolžnosti. A. B. Na bencinski črpalki zadnji teden niso imeli skoro nobenega dela. ‘.vtomobilisti so morali mirovati doma, pač pa so bili avtobusi, še bolj pa vlaki polni. Zlasti železnica doživlja v snežnih dneh svojih •.latih pet minut. (Foto: R. Bačer) črnomaljski drobir slavo, na kateri so s petjem in recitacijami sodelovali cicibani in pionirji iz okoliških krajev. Starejši pionirji so uprizorili igrico „Mačeha in pastorka" ter zaplesali nekaj belokranjskih kol. Po končanem programu so pogostili ženske, zabava pa je trajala pozno v noč. TEŽAVE S PREVOZOM - Medtem ko zadnji sneg železniškega prometa ni oviral in so vlaki vozili po voznem redu, so imeli avtobusi več težav. Pri Viatorju v Črnomlju se zlasti pritožujejo, ker je bila cesta od Semiča do Črmošnjic in Dolenjskih Toplic preozko splužena in je bila za avtobuse zaprta. Prav tako niso mogli vzdrževati zvez po nekaterih lokalnih cestah, na primer na Sinji vrh. Prejšnjo sredo ni iz Ljubljane v Belo krajino pripeljal niti en avtobus; cesta čez Gorja nce in druge glavne ceste v Beli krajini pa so bile vseskozi prevozne. Partizanski profesor Ko je pred kratkim prišel v Črnomelj predavat o Afriki upokojeni profesor Franjo Veselko, so ga zlasti mladi začudeno gledali, ko jim je začel pripovedovati o njihovem rojstnem mestu stvari, za katere so prav od tega „tujca“ prvič slišali. Veselka tudi dialekt izdaja, da ne izhaja iz Bele krajine. „Doma sem sicer iz Središča, vendar Belo krajino kar dobro poznam," je povedal prof. Veselko. Ko je Slovenski narodnoosvobodilni svet v Črnomlju ustanovil partizansko gimnazijo, so predvojnega profesorja novomeške gimnazije iz artilerijske brigade na Dvoru premestili v Črnomelj. „Ker pouk v stari meščanski soli ni bil mogoč, je gimnazija gostovala v Miheličevi gostilni, ena učilnica je bila tudi v lesenem postajnem' skladišču," se spominja prof. Veselko. „Po-učeval sem do konca prvega šolskega leta, v začetku leta 1944/45 pa sem bil le izpraševalec pri maturi; spominjam se, da je med drugimi borci v Črnomlju maturiral tudi Tit Vidmar." Franjo Veselko je potem prevzel vodstvo fotosekcije pri predsedstvu SNOS in vodil izdelavo fotodokumentacije do konca vojne. Celotno fotodokumentacijo je ohranil in jo po končani vojni predal muzeju NOB v Ljubljani „Ob novem letu 1945 smo v Črnomlju pripravili razstavo partizanskih fotografij. Katera taka ali podobna razstava se danes lahko pohvali z 8.000 Obiskovalci, kolikor smo jih mi imeli takrat? “ Prof. Veselko se rad spominja tudi dogodka, ko sta s tajnikom partizanskega denarnega zavoda Tonetom Ogrinom bezala pred Nemci in je Veselko imel pri sebi negative, Ogrin pa denar. „Fra-njo, pomembni so negativi, pazi nanje, denarja lahko natiskamo, kolikor ga hočemo!" A. BARTF.1J k Raziskujejo še sedem prekrškov Petčlanska komisija za ugotavljanje izvora premoženja je imela pri delu veliko težav Raziskovala je brez pravnika — Na ulici cel kup nevšečnosti .—— —*ženja, 8 v. višini 1,230.000 din, in s*? «h ^ predlogu resolucije o družbenoekonomski politiki razvoja in nalogah v metliški občini v letošnjem letu, o realizaciji enoletnega programa komunalnih in negospodarskih investicij v minulem letu, o dogovoru o splošni porabi, verjetno pa bo med najbolj zanimivimi točkami poročilo komisije za ugo- DELEGATSKI SISTEM V SIS Občinski konferenci Socialistične zveze in Zveze sindikatov sta v torek, 9. marca, pripravili seminar za predsednike delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Tema pogovora je bilo delovanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih. Ta seminar sodi v okvir programa izobraževanja v letošnjem letu. Jutri se bodo na 15. seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ter na 14. seji zbora krajevne skupnosti zbrali delegati metliške občinske skupščine. Najprej bodo razpravljali o tavljanje izvora premoženja. Pet članov komisije — zaradi težav pri delu se je v času njenega delovanja zamenjalo nekaj članov — pravi, da je največja težava pri njihovem delu v tem, ker nimajo poklicnega tajnika, ki bi bil vešč pravniškim opravilom. Razen tega so imeli težave tudi na ulici, kjer so jih ustavljali in nadlegovali nekateri občani in jim zaradi zaupanega odgovornega dela povzročali nevšečnosti. Kljub temu je komisija dobro delala. Pregledala je 137 prijav premoženja na javni poziv in le v sedmih primerih uvedla postopek raziskave. Na osnovi prijav UJV je začela raziskovati premoženje treh občanov in vse tri predala sodišču, saj je ugotovila, da so „osum-ljenci“ skušali prikriti dejanski dohodek s prijavo obrti ,v drugi občini s formalnimi prepisi na imena drugih lastnikov, z izgovori, da so vse zaslužili z delom v tujini, s fakturiranjem lastnega dohodka po drugem obrtniku itd. V postopku ima komisija še občana, ki ima premoženje doma in v tujini. Raziskovanj so nekoliko onemogočena, e komisija ne more zasu*2 osumljenca. Člani komisije menijo, , daj bili pri odkrivanju nepravilno lahko uspešnejši, poiidarjaj0^ da mora biti v skupini tudi s Ker pr^ te “ OB 8. MARCU: »Šopek” naj bi bil obisk Za nami je 8. marec in kljub opozorilom, da moramo v letošnjem gospodarstvu „nevarnem" letu praznovati primerno, so se več ali manj ponovile slike minulih osmih marcev: zaposlene, med njimi so bila tudi še ne ali komaj polnoletna dekleta, so ponekje predčasno odšle iz tovarne in že začeto praznovanje (popivanje) nadaljevale po gostinskih obratih, trgovci pa so znali izkoristiti „mehka" srca. In medtem ko je mesto praznovalo, je v vaseh dan potekal tako kot vedno: kmečka žena na darilo verjetno niti pomislila ni in marsikdo bi jo razveselil že z lepo in spodbudno besedo, s stiskom roke. V metliški občini si je svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk zadal vrsto nalog s katerim naj bi dnevu žena vrnili revolucionarni pomen in s katerim naj bi 8. marec postal res samo dan mater, delavk, bork, skratka dan žena. Sklenil je, da bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij obiskali matere in žene padlih partizanov in jih obdarili Nedvomno pohvale vredna akcija, ki pa zasluži, da bi jo med letom večkrat ponovili Bržkone bi morali na tem področju delati mladi. S svojimi obiski (letos so se baje, vendar samo ob 8. marcu, izkazali Ra-dovičani in mladi v Kometu) bi predstavljali (tudi brez daril) lep ,,šopek" prenekateri ženici, ki je imela v minulem narodnoosvobodilnem boju odprto srce za fante in dekleta z rdečo zvezdo, prav tako materam, ki so znale na skopi zemlji dohraniti po deset otrok, pa jim sedaj deset parov mladih rok ne more vrniti niti desetine tistega, kar jim je dala ona. Skratka, mladi bi lahko poslej pripravili veliko osmih marcev, ki bi imeli verjetno povsem drugačen učinek, kot ga ima „ mest ni" 8. marec. Ob koncu - dan žena je za nami. Posvetili smo mu nekaj časopisnih stolpcev, besed, ugotovili „večne“ napake, bojim pa se, da bomo morali čez leto dni še enkrat napisati prispevek s podobno vsebino. J. PEZELJ kovnjak, pravnik. »» __ gajo člani komisije, da oi ‘avasiL prevzeli drugi občani, bodo) pevsfo nli tri imenovali novo komisij0- Tega so ,* zato [°tek 2ve ZAHVALA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA Prostovoljno gasilsko društvo Slamna vas je pred kratkim dobilo novo brizgalno in člani društva se s pomočjo Dolenjskega lista zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nakupu. S svojimi prispevki so dokazali, da znajo ceniti požrtvovalno delo gasilskega društva. ybo: sice'U tu je , intei »ske r; lovana varst s&ji J1* kam fesne od „ŠOLSKI PAS" ZA PRIZADEVNE ^ V začetku novembra J^|^razUn je pričelo s svojim de Društvo za razvoj jug0 vanskega karateja, aikid® . jujutsu. V obeh belokrg skih občinah je novost v dila med mladimi veliK°^( nimanja. V Metliki nekoliko manj, zato P Črnomlju redno trenira kaj čez petdeset mladini ki jih pesti pomanjK1 denarja, razumevanja m j mernui prostorov za va Da pa so mladi, ki ji*1 Jože Ovniček, vztrajni, *** dejstvo, da sami prispe denar za seminarje, opr in orodje. Pred kratkim so imel'* • izpite, ki se jih je u“ j tudi učitelj te šole to Jakhel, in dvanajst rw cev je dobilo višjiš kar ni majhen uspeh. ^ bo ponoven vpis, na Kf‘V °$no ea so vablieni mladi ljiJt/) pro ga so vabljeni nu»«*. # ki imajo veliko volj® ^ se pripravljeni tudi „ odreči, kajti vadba m enostavna. Sh m i pro; Letošnje zgodnje in močno spomladansko sonce je tuC suhorske osemletke zvabilo na prosto, kjer so prebili vse Prezgodnje veselje nad prihajajočo pomladjo pa jim sneg, ki ga je prejšnji teden padlo toliko, kot že zlepa ne. v ^ za otroke ni bati: podaljšano zimo so izkoristili za san smučanje. (Foto: Janez Pezelj) Sprehod po Metlik' , ... i_:u__7!atO kO^10' METLIKA: NA SPOREDU MODNE REVIJE S 1. marcem je začela metliška Beti pripravljati modne revije, na katerih prikazujejo metliške manekenke mikavne modele iz jesensko-zimske kolekcije 1976. Revije so v tovarniški se-jini sobi, ker je dvorano na Vi-nomeru - v njej Beti sicer pripravlja modne revije - nemogoče ogrevati. Modne prikaze bodo zaključili v začetku aprila, obenem pa bodo vse kupce seznanili z novim načinom plačevanja. Člani literarno-dram- SKE SKUPINE mladinskega kluba so pripravili ob 8. marcu recital, na katerega so povabili dekleta, matere in žene. V glavnem so dobro pripravljeni program poslušali mladi, od odraslih so se ga udeležile le tri ženske. Ena med njimi je spodbudila mlade, naj pri svojem delu vztrajajo kljub slabemu obisku občanov. SLOVENSKI OKTET je navdušil polno dvorano doma Partizani, nastopajoči pa tudi gledalci so se pritoževali nad premalo ogrevano dvorano. Ob koncu programa gledalci kar niso hoteli zapustiti sedežev in gledalec Zupanič je zaprosil okte-tovce, da so zapeli še Ribničana. ŽENSKE V DOMU POČITKA so bile presenečene, ko so jih prejšnji teden obiskali mladinci ter jim pri- Pravili literarno-glasbeni popoldan, o programu se je razvil sproščen pogovor, manjkalo pa tudi ni od srca zapetih pesmi Skupina, ki deluje sicer pod okriljem mladinskega kluba, pripravlja več podobnih srečanj. NA SEJMU MODA V SVETU, ki je odprt od 15. do 21. marca v Beogradu, sodeluje Beti s pižamami, spalnimi srajcami, puliji in puloverji. 1974. leta je prejela Beti za kolekci- jo spalnih srajc Zlato uspeh pa upa tudi letos. »N it $» »Si gjll ms PRVI IZPOSOJEVALCI^ ^ že zavijejo vsako ^ nedelj ^ i^irani) L.M »aoivv -j knjižnico, ki posluje o ^ ™ali ure v prostorih gradu (Pk^ tjs^ levo). Gotovo je še veliko . ^ <1arjaj0 bodo obiskali knjižnico . ^Hladil kaj po svojem okusu. “ knjig še posebej o poz mladino. 'arjam0' . ^ NAMESTO DAp'L ZA ONKOLOS*' INSTIT #1 Delavke v *Ve ^ Mercatorju so se , yjl ku žena odpovedal . šnih daril ali vrednos ^ nov. Odločile so se, a denar, namenjen P, vanju in »obveznim $ kom, PMpev*ng$ |lt>% p itovo ■ ■ onkološkega Ljubljani. Prav g lahko čez leto dm £ Mercatorjevih dela zgled. e Pa »Udi * *do > di ■loj. / o J žal metliški tednih g o težav - in, in sicer iziskovania očena, k® nijo da bi pravilnost1 darjajo pa> i tudi stro-er predla-da bi de'0 i, bodo ju-misijo. \S" VNE mbra lani m delo® i jugosl?-aikida» jelokran)" /ostvzbn-veliko zatiki sicer ato P*; renira n niadincev. nanjkaf iSs i jih vodi ajm, kaže ■rispevajo imeli 5 udek^ le tovap t mlad«1' šolski ,h. Kxnah> nakatel idi fldfi je in ki80 idi a ni fiein" tako Rekordni sneg - rekordne težave Zapadlo ga je nad meter, kar je bil slovenski rekord Oženja J)resenet^ občane in službo za čiščenje cest. Že prvi dan ®in kasn' ,m^rca_> je prišlo do težav, še huje pa je bilo naslednji Učenci kf'*6’ je zapadlo na Kočevskem nad meter snega. k Dni!WiiVOu^° V f3ie’ n*s0 zatipane. Tako je v nekaterih razre-, Ker so bile ceste dih osnovne šole manjkalo več dni J^jpora srednjemu šolstvu Izvolili komisijo za varstvo narave ^‘“je bfl zbor volil-^vski1 !^ec in Podpreska v j .?bčmi. Udeleženci so Je reorganizacija «aj sg ^. ) stva potrebna in da t0,e^OvečamOPriSpeVek M 1 ?? »eSUll^Uo dano tudi Poobla- ^ sPora7i,lZa P°dPis samouprav- ‘fevnih jnt^ 0 ustanovitvi samo- l?b^insS n,lh skupnosti PTT Y!nenovanaraf1SK°.Valne skupnosti. ^ vam 5-članska ko- nalnoo • naiaVe za obe vasi. ■jT Nujnrf^.Je P°skrbeti za red na J^tl if.J, tr?^a ^ Podpresko e lesne ^^J,.°dU‘gaj° neuP°-dpadke in žagovino ter druge odpadke, ki jih zdaj vaščani odlagajo kjerkoli. Komisija bo začela takoj delati. Kršitelje bodo najprej opozarjali, kasneje pa prijavili sodniku za prekrške. Doslej v naši KS tudi ni bilo nobenega pokopališčnega reda. Zdaj bo treba podpisati pogodbe za grobove, ki bodo veljale 10 let. Dohodki od najemnin bodo porabljeni za vzdrževanje pokopališč na Travi, v Dragi in Starem Kotu. _ Zaskrbljujoče je stalno upadanje števila prebivalstva. Lani je bilo v vsej Dragarski dolini le še 726 prebivalcev, in sicer: od 0 do 24 let starih 267, od 25 do 55 let 272, od 56 do 64 let 74 in nad 65 let starih 113 prebivalcev. FRANC KALIČ 'fednjo novne šole Kočevje in dijaki gimnazije so lepo izvedli %iih ?ros*avo °b letošnjem dnevu žena v Kočevju. Tudi po ^ lenih m ^“gih organizacijah ter krajevnih skupnostih je bilo Proslav. (Foto: Primc) J? l&] Vefldf iki koS“°’ nad mSkem & zaPadl° tokrat največ snega v Sloveniji in sicer (F0^ter'p .bčani in dijaki so sodelovali pri čiščenju snega po 'grobne iz Kočevja ^QčeVj|^^N ^PUsx - Pust je minil ?eJši so ni j.skromno in mirno. » “kalih-1! rajali po gostin-A>vaij 'n vihali nosove, ker so so (u^a bodo kaj več videli. aCI . frV jJ1 200 .0rfaniziranega. Bilo je •lio v IJTll Satu:0tr°k prav leno in oosre- J & k0 • o m Na irjart10 . najlepšo masko, kar » A Zelr, lal° težav, saj je bila,0 nič mal0- Pa za malčke 5rw organizirana min ^kira -u prav *eP° *n P°sre' ^kovar tavali so po mestu 10 biie t- sorodnike in znance. S°u-vozom podlegel poškodbam. Komisija, ki si je na kraju ogledala sledove, meni, da gre pri Radeščku očitno za smrt, ki je nastala kot posledica nasilja. Poškodovan je bil z orodjem, in sicer že dopoldne tega dne. Po prvih ugotovitvah je sum padel na pokojnikovo hčerko Frančiško, zato je preiskovalni sodnik odredil zanjo pripor. Preiskava je v teku, za zdaj pa še ni pojasnjen motiv uboja niti ni še na voljo dovolj dokazov, da bi dan po dogodku lahko poročali kaj več. znamo bolje od njih, potlej pa smo jim pustili veselje, da so imeli vsaj iLi di Tone Fornezzi v opravičilo zamude: „Doslej nisem vedel, da lahko vozi vlak iz Ljubljane v Novo mesto štiri ure." eno uteho v napornem dnevu. Tako je Antena zmagala 9:6, vendar pa naj kar takoj pristavimo, da jih bomo spomladi v Ljubljani namahali v revanšu, če si bo Antena upala postaviti tako pravičnega sodnika, kot smo ga mi- zveznega Slobodana Novakoviča, ki je bil zanesljivo najboljši mož na igrišču. 70.000 DIN ŠKODE Edina hujša nesreča se je med zadnjim sneženjem zgodila na Kočevskem 10. marca ob 6.45, ko sta pri Dolenji vasi trčila avtobus in tovornjak. Viktor Vesel je vozil avtobus SAP s 60 potniki proti Kočevju, nasproti pa mu je pripeljal tovornjak ^ Cestnega podjetja Novo mesto. Tovornjak, ki ga je vozil Anton Koštjan, je začelo na gladki, poledeneli in zasneženi cesti zanašati, da je zapeljal na levo stran in čelno trčil v avtobus. Na vozilih je bilo za okoli 70.000 din škode, več potnikov v avtobusu pa je bilo lažje poškodovanih. „METE2" V TRŽIŠČU V šolski dvorani v Tržišču je 14. marca gostovala dramska skupina mladinskega aktiva iz Šentjanža. V režiji učiteljice Anice Majcen so šentjanški mladinci uprizorili „Me-tež“, dokaj zahtevno delo. Gledalce, ki si takih prireditev še želijo, je še posebno navdušil Jože Repovž, saj je prepričljivo odigral vlogo očeta-Mladinci so igro pripravili z lastnimi finančnimi sredstvi, denar od prodanih vstopnic pa so namenili za ob-* novitev dvorane v Šentjanžu. LOKO KOVAČIČ KOVAČIJA SE PODIRA ' Daleč naokoli znana Adamičeva kovačija v Ortneku pri Ribnici je že lep čas zaprta in neobljudena. Prej je bilo v njej živahno skoraj celih 80 let. Tiste čase so Adamiči veljali kot najboljši kovači za podkovanje konj. K njim so vodih konje v podkovanje vse od Velikih Lašč do Dolenje vasi in Loškega potoka. Tedaj je še veljal pregovor „Dober glas, seže v deveto vas." Tudi konji so takrat obvladovali še skoraj ves cestni promet. Zato je bilo veliko povpraševanje po dobrih podkovskih mojstrih. Bernard Adamič je bil prvi kovač v Ortneku tega rodu. Janez Adamič, ki je po drugi svetovni vojni kot upokojeni pod-kovski mojster vodil kovačijo, pa je bil zadnji. Ta obrt ni več potrebna, saj je vsak dan manj raznih vpreg, ki jih izpodrivajo močnejša in praktičnejša motorna sila. V. PREZELJ naplavila mrtvo košuto. 2ival je po vsej verjetnosti hotela po ledu čez Rinžo, a se ji je udrlo. Lahko je postala tudi žrtev slabo odmeijenega strela in končala v Rinži. Ker je žival pričela že razpadati, bi bilo prav, da bi jo odstranili z Rinže ali jo morda odpeljali na mrhovišče. (Foto: F. Brus) PRILOGA „Od 1000 mater sem jedel kruh, v štirih farah pokrival, poleg tega pa še v Ljubljani, Šempetru pri Celju, Trbovljah in Krškem," je povedal 60-letni Stanko Ančimer iz vasi Ardro pi Raki. Oče Stanko so eden redkih mož na Dolenjskem, ki še znajo pokriti streho s slamo, zato ni čudno, da so se prav oni lotili pokrivanja več kot 100 let starega vinskega hrama, ki bo ob Tednu dolenjskega cvička" odprl dveri pokuševalcem med Savo in Gorjanci najbolj slovečega vina. Kako se je zgodilo, da je Ančimer postal krovec? Očeta mu je vzela prva svetovna vojna, z materjo in sestro so ostali sami na majhni kmetiji. Ko je mali Stanko pogulil na šolskih klopeh za par razredov hlač, je bil za pastirčka. Vse do tistega dne — bilo mu je nekako 15 let — ko so njegova mati dejali, da bo treba s slamo prekriti novo gospodarsko poslopje. Krovci so imeli ravno tedaj povsod veliko dela, nobenega ni bilo blizu. „Zraven gospodarskega poslopja," pripoveduje Ančimer, „je stala šupa, ki je kazala rebra. Šupa je bila pri hiši, lestve in orodje tudi, pa sem jo pokril. Ko je potem čez nekaj dni le prišel izkušeni krovec Janez Žabkar, je vprašal, kdo je pokril šupo. S strahom sem povedal, da jaz. Pa se ni Žabkar nič jezil, potrepljal me je po rami ter me vzel za učenca. In tako se je začelo." Žabkar je vzel Stanka za strežača, kot pravijo ljudem, ki(mojstru prinašajo in dodajajo slamo, orodje in vse drugo, kar je potrebno za dobro slamnato streho. Kot strežač je dal Stanko Ančimer ,,čez" še eno šolo, šolo na strehah. Potem je začel, kot se reče, „na svoje". Krovcev je tedaj manjkalo, večina hiš in gospodarskih poslopij je bila kritih s slamo. ,,Ko pride krovec k hiši," ima besedo spet Ančimer, ,,ga mora pričakati gospodar. Najprej pogledava, če je vse pripravljeno. Pri roki mora biti škupa, preklice, prekle in kronice. Za škopnike je že vsak slišal, preklice in prekle so letve, ki služijo za pritrjevanje slame, kronice pa so vrbovo vezivo, s katerim slamo vežemo na prekle. Zdaj vežemo tudi 2 žico, včasih pa si je ni mogel vsak privoščiti. Seveda so potrebne tudi lestve, kladivo, žeblji, oster nož, klešče, edino posebno krovčevo orodje pa je krovčeva deska, s katero ravnaš in čediš slamo." In tako je Stanko križaril po dolenjskih slamnatih slemenih vse do leta 1937, ko je moral k vojakom. 1940 ga je vzela za moža Neža, vendar nista bila dolgo srečna, prišli so nacisti in ju odgnali v Nemčijo, kjer sta bila za deklo in hlapca pri bogatem veleposestniku, večkrat lačna kot sita. Dvakrat sta bežala domov, obakrat so ju prijeli. Če ne bi bila Neža noseča, bi vsi trije končali v koncentracijskem taborišču. ,,Ko smo se po osvoboditvi vrnili v domovino," pravi Ančimer, ,,je bilo za krovca in tudi druge dela čez glavo. Kot sem že povedal, sem kot krovec jedel pri tisoč materah, Neža pa je doma podpirala vse štiri hišne vogale. Najprej sva morala hišo zgraditi. Imela sva samo nebo, zemljo in sina. Vse štiri zidove, med katerimi zdaj možujemo, in še .marsikaterega drugega sem postavil s svojimi rokami. Kar pa se krovstva tiče, moram povedati, da so me povsod radi imeli. Vedno sem se ravnal po pregovoru: ,Če si pri slabi hiši, postori kar najbolj hitro, da se jih boš prej rešil; če pa si pri dobri, pohiti, da te bodo še poklicali!' Sem pa nekaj slišal, da imenujejo danes ta preprosti rek poslovna morala." Oče Ančimer pravijo, da so doslej s slamo pokrili ,,za eno Novo mesto streh". Nekoč je pokrival tudi streho, ki je bila 50 metrov dolga. ,.Splesti znam tudi kite za .vetrnico'!" ponosno pristavi. Vetrnice so braniki iz slame na robu strehe, ki preprečujejo, da bi slamo razkuštral veter. Od tod najbrž tudi ime. ,,Narediti znam tudi ,šope' (poprečna streha), največ pa se zamudim s ,frčadami' (fičare) in dimniki. Z dimnikom, pravzaprav okoli njega, je res veliko dela. Slama se ne sme vžgati." Seveda vsakogar zanima, kolikokrat krovec štrbunkne na tla. Stanku Ančimerju se je to zgodilo vsega skupaj štirikrat. Trikrat so bile samo bunke in praske, četrtič, pred tremi leti, pa si je zlomil ključnico. ,,Takrat sem sklenil, da ne bom več pokrival, a kaj, ko me ljudje tako prosijo, da jim ne moreš odreči. Pa je treba včasih delati zelo visoko. Nekoč je neki kozolec pri Trbovljah stal na taki strmini, da sem si rekel: .Stanko, nisi preveč vnet kristjan, če pa padeš dol, boš lahko do Trbovelj zlahka zmolil roženkranc!' Očenaši in zdravamarije niso bili potrebni — pa tudi zalegli najbrž ne bi nič. Da ne bom pozabil: trajanje slamnate strehe je odvisno od slame in lege, kamor so postavili hišo, kozolec ali skedenj. Najboljša je ržena slama. Nekoč sem pokrival kozolec, na katerega je bila ,škupa' položena pred 80 leti. Današnje italijanske in domače vrste slame ne zdržijo toliko, za 20 do 30 let pa vseeno lahko podpišem. Rženih škopnikov skorajda več ni, vesel sem lahko, če se najdejo pšenični. Mojstra—krovca pa spoznaš po napušču. Tako raven mora biti, da če ob prvi slamici s puško pomeriš na zadnjo, krogla ne sme odbiti niti ene, ki stojijo vmes. So pa še druge stvari, ki jih moraš znati. Streha mora biti malo trebušasta, da sneg laže zdrsne z nje, vetrnica je lepša, če ima okrasni trak, bolj strma je slamnata streha, dalj zdrži itd. Veliko se jih je učilo pri meni, krovec pa ni ostal nihče. Tudi zato ne morem odreči ljudem, ki si žele slamnato streho. Zame ni nobene lepše od slamnate." Tako mi je narekoval in pod pero gledal Stanko Ančimer, mož, ki je pokril s slamo za eno Novo mesto streh. Želim mu, da bi čez 80 let, ko njega, vas in mene najbrž ne bo več, veter še vedno mršil slamnata in z makom porasla slemena dolenjskih streh, ki jih je pokril s svojimi rokami. Tudi slama je lahko spomenik. MARJAN BAUER DOLENJSKI LIST sta delovna sila in les poceni: Tajland, Filipini, Singapur, Malaja, spoštovanja vredni pa so tudi Romuni. „Novoles" izvozi v Združene države Amerike štiri petine proizvodnje gugalnikov, na preostanku se gugajo Kanadčani, Francozi, Danci, Švedi**- za kanček pa tudi Jugoslovani. ..Čeprav je gugalnik samo stol, postavljen na nekakšne sanke," trdi Mirko Pečar, ,,ga je dokaj težko narediti. Za enega samega je potrebnih okoli 170 delovnih operacij. Zato ni čudno, da ' je z gugalniki že marsikdo (ne samo pri nas, ampak tudi na zahodu) poskušal, skoraj ravno toliko pa jih je obupalo. Mirno lahko rečem, da so potrebna za osvojitev resnično serijske proizvodnje enega tipa gugalnika štiri leta. Če seveda nimaš izkušenj." USTOLIČENJE DOLENJSKE BUKOVINE Kljub zapleteni proizvodnji pa je gugalnik ena od redkih stvari, ki jih je mogoče narediti iz čisto navadne dolenjske ali kranjske bukovine, ki bi sicer šla v peč ali pa za celulozo. Prezirana bukovina je tako postala visoko kakovosten lesni artikel. Gugalniki iz tovarne ,,Novoles" pa imajo še eno značilnost. Sedež - debel je okoli 7 centimetrov — ni iz bukovine, ampak iz afriškega lesa: okumeja, tiame ali pa ruske smreke. Bukovina namreč tehnološko ni uporabna za prav vse, Američani pa so morebiti v povprečju potrošniško ravno prav zvedavi, da jih zanima, kako bo skupaj držal stol, v katerem se prepletajo nerazviti, neuvrščeni in vzhodni lesovi. V vsesplošno zadovoljstvo pritožb ni. „Najtežji gugalnik, ki ga izdelujemo," nave- zuje Mirko Pečar, ,,stane okoli 100 dolarjev. Iz enega kubičnega metra kakovostne bukovine je mogoče z dodatkom drugih lesov narediti samo štiri gugalnike. Kljub temu je izkoristek velik, saj vemo, da potegne kubik na pravi tehtnici okoli 800 kilogramov, dolarja pa ne bi za nepredelani les bržkone dobili niti enega." Kdo vse se je že gugal na novomeških gugalnikih? Med najbolj znanimi imeni omenjajo Tita, Kennedyja in Kosigina. Ko je pred nekaj tedni obiskal Novo mesto in „Novoles" Mika Špiljak, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, si ni mogel kaj, da ne bi sedel tudi v to posebno zvrst stolčkov. ZNA STOL NAPISATI ZGODOVINO ČLOVEŠTVA? Kot vidite, je lahko tudi čisto navaden stol dok^j zanimiva zadeva. Če bi se kdo lotil opisovanja preostalih družin in rodov stolov, kot so na primer oslovska klop, ,,štorkle", lovski stolček, naslanjač, da o prestolih, ki so konec koncev tudi namenjeni sedenju itd., niti ne govorimo, da bi skorajda lahko napisal dokaj natančno zgodovino človeštva. Na koncu pa še definicijo gugalnika. Zaupali so mi jo trgovci. Gugalnik je za ameriške pojme družinska svetinja, v kateri sivolasa babica plete za vnučke tople rokavičke; stara celina pa je prepričana, da je gugalnik iz Amerike uvožena novotarija, iz katere je najbolj udobno v copatah gledati televizijo. Naj bo tako ali drugače, važno je, da zaničevana dolenjska bukovina skorajda ne ' najde več poti v peč. MARJAN BAUER Čeprav znajo tudi opice sedeti — to se jim dodobra pozna na (ne)lepo rožnato obarvanih zadnjicah — pa je bil vendarle človek tisti, ki je izumil stol. Ste že kdaj razmišljali o čisto navadnem stolu? Tisti, ki ugibajo o meglenih začetkih naše zgodovine, trdijo, da se je s pokončno človekovo hojo rodila poleg že ..izumljene" potrebe po ležanju tudi ideja o sedenju. Tako se je rodil stol. Kamnit kot kamena doba najbrž ravno ni bil, vsekakor pa je bilo treba tudi v tistih časih nekam sesti. Prastoli, praklopi in ostali pripomočki za sedenje so strohneli, preden se je rodil ter sedel za šolsko klop prvi arheolog, kar pa nas najbrž ne ovira, da ne bi nekaj zvedeli o eni od današnjih stoterih oblik stolov. Govor je o gugalniku. Največja tovarna gugalnikov na svetu stoji v Straži pri Novem mestu, imenuje se ,,Novoles". Vsako leto narede Novolesovi delavci od 180 do 200 tisoč gugalnikov; kupci lahko izbirajo med okoli 20 različnimi modeli, kar je tudi ene vrste svetovni rekord. ZEMLJA JE ZELJNA GUGANJA ,,Ideja o gugalnikih se je rodila, seveda samo ideja o proizvodnji, gugalnik je bil izumljen že prej," pravi inž. Mirko Pečar, tehnični direktor tovarne Novoles, „ko smo hoteli v nekdanji tovarni igrač preiti na višjo raven proizvodnje. Poleg kolonialnih stolov, stoječih obešalnikov, posteljnih končnic ter foteljev smo začeli izdelovati tudi gugalnike. Ob tem smo seveda računali, da v Združenih državah ne more biti družine, katere člani se ne bi želeli gugati na stolih, podobnih tistim, ki jih vidite na verandah v dobrih in slabih kavbojskih filmih. To je pač košček tako imenovane ameriške tradicije. Izračunano je, da kupijo Američani vsako leto 800.000 do milijon gugalnikov, 150.000 jih pride iz Novega mesta. Kar se prodaje tiče, ločimo proizvajalci tri vrste gugalnikov: lahke, srednje in težke. Pravzaprav pri tem ne gre za težo, ampak za proizvodno ceno; lahki ..tehtajo" okoli 12 dolarjev, srednji 25, težki pa povprečno od 35 do 45 dolarjev. Trgovci jih prodajajo od dva do štirikrat draže, vendar jih, kar je za nas najbolj važno, tudi kupujejo. ŠTIRI PETINE V ZDA Najmočnejši konkurent tovarni „Novoles" so ameriški proizvajalci ter nekatere države, kjer BOGASTVO Ji VMtIIH ROKAH Če narediš sto drobcenih vbodljajev s šivanko in tanko prejico na enem kvadratnem centimetru in iz takih drobnih šivov celo sliko, nad pol metra veliko, potem je potrebno za tako delo veliko potrpljenja, natančnosti in tudi znanja. Tako 6G-letna Fanči Erbežnikova iz Šegove ulice v Novem mestu dela gobeline. S tem se je začela ukvarjati šele pred šestimi leti, naredila jih je že 14, nekateri pa so bili tudi že razstavljeni. Ravno te dni je nekaj njenih del na razstavi, ki so jo v počastitev 8. marca priredili v novomeški tovarni Krka. Erbežnikova je za ročna dela čutila veselje od mladih nog. Ne ukvarja se samo z gobelini. Njeni prsti spretno pletejo: razne volnene izdelke, pa tudi okrasne prtiče. Teh je prav tako iz drobne nitke napletla z raznimi vzorci že nekaj sto, morda tudi tisoč. Plete po nekaj ur na dan, vmes poseže po gobelinu, kuha, pospravlja in zaradi zdravja si privošči tudi sprehod. Ni veliko žena, ki bi znale delati tako lepe stvari in ki jim to ne pomeni vira zaslužka, temveč zabavo in sprostitev. Pač: gre tudi za veselje, kadar kdo pohvali njeno spretnost! Na stotine lepih ptičkov, pa tudi nekaj gobelinov je že razdala znancem in sorodnikom. Taki izdelki namreč nimajo cene. Posebno za drobne gobeline ni točno znano, koliko bi bila večja slika sploh vredna. Pravijo, da kdor jih prodaja, zahteva nad 6.000 dinarjev. Zdaj žena upokojenega šoferja reševalnega avtomobila, je bila vse življenje gospodinja. Ampak vedno si je želela še kaj več kot prekladati lonce po štedilniku in držati metlo v rokah. Našla si je zabavo, ob kateri sicer trpijo oči, misli pa medtem lahko uhajajo v svet, kamor nihče nima vstopa. Medtem ko na primer tri dni plete večji namizni prt. ima že v mislih vzorec za novega. p g Navajeni smo, da o popularnih pevcih pišejo časopisi vse mogoče. Nič novega ni tudi, da se zvezde zabavne glasbe, še posebno tiste, ki vzhajajo, ter one, ki gredo v zaton, na vse kriplje trudijo z lažnimi podatki ali čudaškim obnašanjem opozoriti nase. Prav zaradi tega, ker se takemu početju dosledno izmika ter molči o svojem življenju, postaja za zahodne novinarje zanimiv Leon Redbone, pevec in kitarist. Leon Redbone ima veliko občudovalcev, med katere sodi tudi legendarni Bob Dylan. Pojavil se je pred tremi leti na glasbeni sceni Amerike in Kanade. Nastopa predvsem na koncertih, v klubih, na festivalih „folk" glasbe. Do sedaj je izdal eno samo veliko ploščo. Nienov nastop je hladen, umirjen, brez nepo- trebnih vragolij. Vse je prepuščeno glasbi in \ besedilom samim. Nenavadno je, da se Redbone prav nič ne trudi ugajati trenutnim glasbenim muham. Šel je mimo vseh novih in super novih slogov ter ostal pri glasbi s preloma stoletja. Poje bluese, narodne pesmi, ragtime, vaudeville. Zanj je značilen globok glas, bolj mrmranje, kot izgovarjanje besedila. Dostikrat poveže s kita-rističnim solom dvoje popevk v eno. Pri vsem tem pa Redbona ne skrbi, da bi ostal brez poslušalcev. Prepričan je, da je vseeno, kakšno zvrst glasbe poje, važno je le, da je petje prepričljivo in da ljudem pesem nekaj da. mnmi miGtPUTua VmOMTSKIH GUBUMIKIH / DTOLENJSKI LIST Mojster tudi danes, v visoki starosti, ni opustil slikanja. „Vid imam še dober in komaj čakam, da bo pomlad, da bom lahko vzel platno in šel v naravo. Zelo me privlači stari viniški grad; neko jutro bom krenil na Vinico, ostal tam cel dan in slikal. Pozimi, ko nisem mogel ven, sem se spravil k oknu in naslikal tole zanimivo skupino vaških hiš," pravi in pokaže na še nedokončano sliko. „Moj prijatelj Čoro Škodlar, ki je po meni prevzel atelje v Ljubljani, mi je obljubil, da mi bo priskrbel pozlačen okvir za to sliko, ki jo tudi sedaj dokončujem. To in še eno bi rad podaril novomeški galeriji. Največ mojih slik pa je v muzeju v Metliki. Ljudje me nagovarjajo, naj jim prodam še kakšno sliko, pa nočem. Naj jih nekaj ostane doma, za sorodnike, pri katerih sedaj živim in ki so tako dobri z menoj," pravi. Kambičeva rojstna hiša je sedaj last njegovega nečaka, sestrinega sina Janeza Bahorja. Pravzaprav živijo v hiši kar štirje rodovi: mojster Kambič, Janez in Neža Bahor, njun sin z ženo in njuni otroci. Janezova žena Neža, ki je pri hiši že 44 let, pripoveduje: „Stric so dober in zelo skromen človek, tako radi jih imamo. Njihova sestra, moja tašča, so dejali: ,Ko bom jaz umrla, sprejmite Miho in ga radi imejte, saj nima nobenega drugega na svetu.' Vsak dan gredo na sprehod do vinograda nad vasjo: pravijo, da vajo delajo: pa televizijo gledajo in časopise berejo. Pri hrani niso prav nič izbirčni in kozarec vina tudi radi spijejo. Čez dan precej dremljejo, če jih zmotim, pa pravijo, da premišljujejo." Premišljevati in spominjati pa se ima Mihael Kambič marsikaj. Morda premišljuje o hrepenenju, ki ga je po več kot sedmih desetletjih prignalo nazaj v rojstno hišo, nazaj v Belo krajino, ki jo je povsod v srcu nosil s seboj. DOLENJSKI LIST Izviri so večna mladost. Otroci neba in zemeljskih plasti pritečejo kakor radostno sporočilo. Zahrzajo v klokotajoč vrelec življenja in se naselijo v pokrajni, ki jih željno pričakuje. V Kukovi gori (v Gorjancih) že tisočletja vre. Bajke pripovedujejo o nekdanjem jezeru na vrhu te skrivnostne gore, o volovskem rogovju in kiti las deklice, ki je potonila v močvirju nekdanjega jezera. Pri Jeričku je prinašala voda vse mcgoče naplavine in ljudska domišljija je tkala zgodbe. Voda pa je tam čista kakor kristal. In taka, 1 zajezena v zbiralniku, je že desetletja glavni vir pitne vode za Novo mesto in širšo okolico. Da bi bila informacija točna, je potrebno pripomniti, da podgorske vasi v neposredni bližini izvira nimajo vodovoda niti vode in trpijo velikokrat katastrofalno sušo. No, zdaj so ta izvir razbremenili. V dolenjsko metropolo priteka voda od Šmarjete, stopiški izvir pa bodo razprodali doma, po vaseh, ki bodo prvič v stoletni zgodovini dobile pravo zdravilno. čisto gorjansko studenčnico, in to bo praznik neponovljive slovesnosti. Voda, saj kaj takega še v sanjah ne morem verjeti! ,,pravi marsikateri podgorec in misli, da je tista odločba o kopanju jarkov le nekakšna potegavščina. Toda tudi z elektriko je bilo nekaj podobnega. Ljudje niso verjeli, a so vseeno kopali jame in postavljali kostanjeve drogove. Naenkrat pa je zasvetilo, da je jemalo vid. Ljudje so prižigali in ugašali žarnice, kupovali elektromotorje, skratka, začel se je nesluten napredek vasi, ki pa je na žalost prinesel s seboj tudi hrup in druge nevšečnosti, ki jih prej ni bilo. Voda pa je drugi tak revolucionarni poseg v Podgorje. Ta poseg ne bo prinesel hrupa, prinesel pa bo olajšanje. Stoletno upanje bo resničnost, in ko bo pritekla voda iz pip na Cerovcu, Jeglenku, Dolžu, Podgradu, v Mihovcu, Pristavi, Koncu, Vinji vasi, Lakoncih, Stranski vasi, Jeruščah in drugih vaseh, bo ta vodna vez tudi nekakšen simbol razpokane prsti in vseh hudih časov. Izvir v Stopičah se potem spremeni v potoček, in če si zaljubljen v deklico, ki gleda iz svojega doma na griču, kako teče voda, ji lahko pošlješ sporočilo v zaprti steklenici. Če je pa ne bo, bo pismo nadaljevalo pot do reke in do naslednje reke in do velike reke in se bo nazadnje zgubilo v morju. Časi sanjarjenja so časi večne mladosti kakor izviri. Le stari mlini počasi ugašajo, kakor tisti pri Jeričku in pri Francetu. Gospodar pa ima še zmerom tak glas, da se v gostilni pri Anki majejo luči, ko pritegne še Jože pa bivši pismonoša in vsi, ki nosijo v sebi potrebo po pesmi. Ceste so prašne. Delo na kmetih je trdo . . . Jože Udovč, ki mu je zaupan mehanski sistem črpalk in skrivnosti motorjev, ki črpajo vodo v zbiralniku pod Plemberkom, me je s prijateljem povabil v svojo vinsko gorico visoko v hrib. Šli smo in gledali edinstveno pokrajino pod Gorjanci. Pili smo vino. Jože pa ga je kar naprej prinašal iz izvira v zidanici. Škropil je trtje in pogovarjala sva se o vodi, ki je tako nujno potrebna ljudem, in o vinu, ki ga je tako malo, tistega za zdravje, ki je tako dobro kakor stopiška voda. Pisane svitke iz vse mogočih trakov, ki so jih pletle gospodinje in babice, da so si jih podlagali pod škaf, poln vode, bodo zamenjale nove, svetleče se pipe in podgorski vodnjaki bodo čez čas samo še spomin. Izviri pa so večni. Stopiška Majda in Tina in Pepca in Ančka in Stanka in Angel in Minka in druga dekleta pa Marjan, Franc, Jože, Tone, Slavec, Janez in Lado so zajezili reko časa in si ustvarili družine. Eni so se razgubili po svetu v Nemčijo, Francijo in pridejo kakor ptice selivke do svojega izvira, do svojega začetka, ki pomlajuje in blaži bolečine. Turkova mama iz Stopič je napisala pesem o vodi in zdravilnih rožah, ki rastejo tod okoli, z očetom Francetom pa sva stala na terasi nad najbogatejšo podgorsko dolino. „Nič se ni spremenilo doli v dolini," je menil. „Hvala bogu, da imamo tako dobro vodo. Lahko se uležeš v potok in piješ. Lahko se umivaš in piješ, lahko se naseliš v vodi, le malo premrzla je ..." časov, na kateri je tudi njegov učenec von Braun, vendar je med mnogimi mapami skic, med slikami, ki so po vsej sobi, in drugimi spomini, ki jih hrani, ni mogel najti. „Že dolgo se pripravljam, da mu bom pisal in mu poslal to fotografijo. Naj ve, da je njegov nekdanji učitelj še živ in da preživlja starost v Dragovanji vasi," pravi. Po treh letih učiteljevanja se je vrnil v domovino. V Ljubljani je prijateljeval z Jakopičem, Jamo, Groharjem, Sternenom in drugimi slikarji. „Vedno sem hotel imeti neko materialno jamstvo, zato se nisem odločil, da bi bil svobodni umetnik. Zaposlil sem se kot profesor risanja na poljanski gimnaziji in tam ostal do upokojitve. Seveda pri tem nisem pozabil na svoje delo. Slikal sem veliko, vendar nisem nikoli hitel, vse sem delal počasi in s premislekom. Skoraj vse, kar sem naredil, sem delal v olju, v glavnem krajino. Nekatere slike sem popravljal še po tridesetih in več letih. VODA JIKAKOR LJUBEZEN MIHAEL KAMBIČ „Misli, napravite se: primi popotno palico, hrepenenje! O resnično: tam daleč so kraji, kjer je nebo višje in svetlejše: tam diše razorane lehe, tam zelene prostrane loke; tam daleč je domovina — je mladost." Tako je v črtici ..Nagnilo se je sonce" pisal Ivan Cankar o človeku-, ki se mu je vsako leto ob začetku pomladi v velikem daljnem mestu v srcu rodilo hrepenenje po domačem kraju, ki mu je prispodoba za mladost, srečo, varno zavetje. Vendar njegov junak ni nikoli prišel nazaj domov. V njegovem srcu je nekega dne umrlo hrepenenje in spoznal je, da bi brez hrepenenja zastonj iskal domovino, domači kraj. In s tem dnem se je začela njegovastarost. Za Mihaela Kambiča bi torej lahko trdili, da je dolgo dolgo ostal mlad. Pred tremi leti je danes 88-letni slikar prišel pred svojo rojstno hišo v Dragovanji vasi v Beli krajini in se odločil, da bo tu, v kmečki izbi s krušno pečjo, kjer se je rodil, preživel jesen svojega življenja. Nekaj torej res mora biti v ljudeh, da jih še po toliko letih burnega življenja, ki jih je še kot otroke zvabilo iz domače hiše in jih po neznanih poteh usode vodilo po tujih krajih, spet pripelje nazaj v varno zavetje krajev otroštva. In tisti, ki so kakorkoli presekali to popkovino, se po svetu klatijo brez cilja, nikjer se ne morejo usidrati, nikjer začeti novega življenja — so samotni vagabundi. Tako nekako je svojo misel povedal akademski slikar Mihael Kambič. Čeprav so podobe v spominu starega slikarja večkrat že precej obledele, marsikdaj se preple- tajo, prehajajo ena v drugo, je spomin na njegovo otroštvo lep in čist. „Kot otroka me nekako ni najbolj privlačilo risanje, bolj sem bil vnet za rezljanje. Ob vsaki priliki sem si urezal palico in vanjo vrezoval razne podobe," počasi, tehtno in v izbranih besedah pripoveduje mojster Kambič. Kmečki fantič se je dobro izkazal tudi v šoli v Dragatušu in kasneje v Črnomlju. Pri Kambičevih je bilo tako kot pri večini belokranjskih hiš v tistih časih ob koncu prejšnjega stoletja: pomanjkanje denarja in skopa zemlja je ljudi silila, da so odhajali za delom v tujino. Nič koliko se jih ni nikoli več Vrnilo iz daljne obljubljene dežele Amerike, kjer so ob trdem delu globoko pod zemljo v rudnikih sanjali o skopi, a tako lepi rodni deželici. Med njimi je bil tudi Kambičev oče iz Dragovanje vasi. Vendar je bil on med tistimi srečneži, ki je le zbral toliko moči in denarja, da se je vrnil k svoji družini. Čeprav je bil Miha edini sin — imeli so še eno hčer - ki bi moral, kot je bila navada, za očetom prevzeti kmetijo, se je oče odločil drugače. „Fant je odprte glave, naj gre naprej v šolo, da mu bo v življenju lepše, kot je nam," je dejal in sina odpeljal v Novo mesto na sprejemni izpit za gimnazijo. „Tista leta, ko sem hodil na gimnazijo v Novo mesto, so najlepša leta mojega življenja," se razjasni obraz staremu mojstru, ko se v duhu zazre v čase v začetku tega stoletja. ,,V Novem mestu sem bil tako srečen, da se ne da povedati. Mesto samo, zlasti pa njegova okolica in starodavni gradovi so me očarali. Takrat sem že veliko slikal in vedel sem tudi, da bo slikarstvo moj poklic. V gimnaziji je risanje poučeval prof. Hugo Skopal, ki je opazil, da sem nadarjen za slikarstvo. Pri pouku mi je posvečal več časa in gledal, da sem bil vedno zaposlen. Kasneje sem se učil tudi pri novomeškem slikarju Grmu. Tudi on me je spodbujal, naj vztrajam na poti, ki sem si jo začrtal. Le en profesor je bil, ki me ni mogel: prof. Maselj. Ta se je vedno obregal obme in po nemško govoril: ,Ja, Kambič, ta vedno slika. Kar naj, bomo kmalu videli, kam ga bo to slikanje pripeljalo ..Začel me je šikanirati, vendar se mu nisem dal. Organiziral sem pravi štrajk: ker so bili vsi sošolci na moji strani, se je moral on ukloniti," pripoveduje Kambič. Da je na gimnaziji nadarjen slikar, so zvedeli tudi drugi ljudje. Tako je mladi Belokranjec dobil tudi kakšen zaslužek, ko je po bližnjih gradovih, največ na Bajnofu, restavriral stare slike, ki jih je načel zob časa. Po maturi se je s Kobetom in Mramorjem, zavednima Slovencema, odpravil v svet na študije. Ker onadva nista hotela na dunajsko univerzo, marveč na slovansko v Prago, je šel z njima, se v Pragi vpisal na slikarsko akademijo ih končal študij pri slikarju prof. Vojtehu Hynaisu. Prvo službo je dobil v slikovitem avstrijskem mestu Kufstein. „Poučeval sem na ljudski šoli, in to vse predmete, ne samo risanje. V tej šoli je bil moj učenec tudi danes tako slavni raketni strokovnjak, katerega velika zasluga je, da je človek stopil na Mesec — VVerner von Braun. Spominjam se ga kot bistrega dečka." Mojster mi je na vsak način hotel pokgzati tudi fotografijo iz teh lllllllll »II« /////M/m ///M/m/Z/m/, mffimmm. WMwm, WBm se Eno ROKomEino zimo? bo rokometna reprezentanca Jugoslavije eden izmed favoritov za zlato medaljo, hkrati pa so bila to tudi nekatera izmed številnih vprašanj, na katera je za bralce Priloge odgovarjal zvezni kapetan reprezentance Ivan Snoj, zagrebški Slovenec. Snoj slovi v svetu in ne le pri naš za izjemnega strokovnjaka, hkrati je živa rokometna enciklopedija, imajo ga tudi za „pedantnega Slovenca". Od vsakega nekaj je natresel že za uvod, nekaj dni pred tekmo z Islandci, ki pa je bila zgolj formalnega značaja: ,,Dobro, pogovarjajva se o Montrealu, a zavedajva se, da nismo preskočili še zadnje ovire! V Novem mestu je izredna športna dvorana, to bo 27. dvorana v Jugoslaviji, ki je primerna za rokomet in v kateri bomo igrali. Moram reči, da sem bil presenečen in navdušen, ko sem prvič prišel v novomeško dvorano. Imenitna je, kar zadeva popolnosti, z Otočcem v kombinaciji pa je Novo mesto izjemen kraj za priprave športnikov. Mislim, da se bomo še vračali sem . . use po modri knjigi Ivan Snoj, znan po tem, da nerad nepoveduje, je skušal torej speljati pogovor v te vode, a ko sem vztrajal pri odgovorih na bolj rokometna vprašanja, je spregovoril: „lmam modro knjigo, temeljit delovni načrt, ki je pokazala svojo vrednost že pred Muenchnom. Ni bilo razloga, da bi spremenili način dela. S pristankom in ob pomoči vseh klubov in vseh izbranih igralcev smo sestavili podroben načrt priprav do Montreala. Lahko rečem, da imamo preračunano vsako minuto priprav, igralci to dobro vedo in po tem programu tudi delamo. Zdaj smo začeli z zaključnimi pripravami. Po pokalu Karpatov, najmočnejšem turnirju pred olimpijskimi igrami, gre naprej zvezna liga, kjer so trde preizkušnje tudi za reprezentante, zadnje priprave pa bodo spet v Tivoliju, tako kot pred Muenchnom. Hotel Bellevue je komaj sto metrov stran od dvorane in čeprav udobje v njem ni najboljše, naših skromnih fantov to ne moti. Dvorana v Tivoliju ima pač mnogotere prednosti, zato bomo priprave spet končali v Ljubljani." Jugoslovani so bili na zadnjih olimpijskih igrah sicer v krogu tistih, ki bi lahko presenetili, vendar niso bili šteti med največje favorite, čeprav so zmagali na sedmih mednarodnih turnirjih pred igrami! To je bilo za igralce kajpak veliko laže, kot bo zdaj, ko je vrednost našega rokometa znana vsem in ko morajo z Jugoslavijo vsi najresneje računati. Pred Muenchnom si pač nihče ni mislil, da je naša reprezentanca tudi psihično zrela za zmago na najpomembnejšem tekmovanju. Zaporedoma so padli Japonci 20:14, ZDA 25:15, Madžarska 18:16 in v dvorani, v kateri so slab teden prej delili gimnastična odličja, so Nemci pričakovali zmago nad Jugoslavijo. Samo v začetku je bilo kolikor toliko izenačeno, a nemški upi so hitro splavali po vodi. Že pred polčasom je novinarski kolega v dvorani izdavil: „Scheise!" in s tem pokopal svojo reprezentanco. Prav je imel, bilo je 24:15, naše pa je čakala odločilna tekma z Romuni, finale pred finalom. Izmenično sta se ekipi menjali v vodstvu, toda konec je bil naš — 14:13 in finale s ČSSR je bilo le še formalnost. Takrat so večino bremena nosili na svojih plečih ižkušeni igralci, ki jih danes ni več v reprezentanci. Kako bo zdaj? Zvezni kapetan ocenjuje: „ V Muenchnu smo imeli izkušene igralce (Lazarevič, Lavrnič, Fajfrič, Miškovič, Bugarski), danes imamo mladino (Radjenovič in Krivokapič kot najvidnejša predstavnika). Moram reči, da je to zlata mladina, vendar ji še manjka izkušenj. Toda igralski kader je danes boljši. Če lahko ocenim, potem mislim, da smo že zdaj enakovredni prejšnji generaciji. Upoštevati pa moramo, da v Muenchnu nismo bili šteti kot favoriti, kot bomo v Montrealu. Ni moja navada napovedovati, a lahko tudi v imenu igralcev zagotovim, da se bomo borili in da bomo dali vse od sebe. A zavedajmo se: tudi drugje delajo, tudi v drugih državah napredujejo! In če bomo v primerjavi z nekaterimi drugimi manj izkušeni, potem bo naša prednost gotovo v tem, da bo štirinajst igralcev Jugoslavije izredno izenačenih in da nas morebitne poškodbe ne bodo mogle usodno zmesti. S poškodbami je na takih turnirjih, kjer je treba v desetih dneh odigrati šest tekem, potrebno vsekakor računati. Mislim, da bo še kakšna druga reprezentanca v primeru poškodbe tako podobno brezglava, kot je bila na pravkar končanem evropskem prvenstvu ženska jugoslovanska reprezentanca, ki je zaradi poškodbe najboljše igralke doživela katastrofo . . breztouorištuo ni uspehou Tako pravi Ivan Snoj, ki je uvedel po dolgoletni praksi v vodenje ekipe zanimivo novost: spoznal je, kako dolge priprave psihično izmučijo igralce. A še bolj od tega jih izmuči vprašanje: bom ali ne bom v reprezentanci? Zato je jugoslovanska rokometna reprezentanca znana že dolgo pred pomembnimi tekmovanji. Je pa res, da pred izborom kandidira za dres z grbom veliko število igralcev, da so na pripravah tekmeci za ista mesta v reprezentanci navadno sobni tovariši in da negujejo v rokometni reprezentanci zlasti tovarištvo. „Brez tovarištva tudi uspehov ne bi bilo. Je pa jugoslovanstva reprezentanca v resnici taka, da bi bila lahko vzor drugim. Čeprav vzamejo priprave in nastopi igralcem, ki so amaterji, veliko časa, ne zanemarjajo študijskih obveznosti. Zato igralci, kot so na primer Popovič, ki je zdravnik, Horvat, ki je pravnik, Pokrajac, ki je asistent na fakulteti, Miljak, ki te dni diplomira, in drugi, niso naključje, ampak tako rekoč pravilo. S takimi fanti je tudi mnogo laže delati, saj dobro vedo, kaj srhejo in česa ne, kakšne so njihove obveznosti .. /' Snoj niti enkrat ob vsem tem ni omenil svojega imena, čeprav je tudi tistim, ki jih rokomet ne zanima pretirano, popolnoma jasno, da je od dobrega vodenja ekipe uspeh odvisen skoraj toliko kot od dobrih igralcev. Po odhodu Štencla, ki je bil trener do zadnje olimpiade, je prišel nekdanji reprezentant Milkovič in vodstva reprezentance je torej deloma zamenjano. Snoj odkrito pripoveduje: „Pri nas ni možnosti, da bi igralci z rokometom veliko zaslužili. Po Muenchnu smo zato naredili anketo.in vprašali igralce: kaj boste zdaj? Mi jih nismo mogli nagraditi, a ne bi bilo lepo in prav od nas, da bi jim preprečili načrte, ki so jih delali za prihodnost. Zato nismo bili nič užaljeni in smo soglašali, da gresta Lazarevič in Lavrnič v tujino. Dali smo jima proste roke; to je bila nekakšna skromna oddolžitev za vse, kar sta prispevala k ugledu jugoslovanskega rokometa. Za vse tiste pa, ki so ostali — in tudi z zadnje olimpiade je nekaj igralcev, ki bodo šli v Montreal in bo torej okostje ekipe že prekaljeno — smo naredili podroben načrt priprav, ki ga zaenkrat uspešno uresničujemo." In kakšne so možnosti, da bi Jugoslavija potrdila olimpijsko zlato? Kakšne so sploh možnosti za olimpijsko medaljo? O tem Snoj nerad govori. „Glejte, rokomet je šport kot morebiti noben drug: tako izenačenega vrha kakovosti ne boste našli v hobenem drugem športu. Tu je osem, morebiti celo deset držav, ki so lahko danes prve in jutri zadnje. In v izenačenih tekmah odloča lahko najmanjša malenkost. Kako naj bi torej človek napovedoval? " tudi žreb bo odločal Zares, rokomet ne priznava starih šampionov. Vedno znova se je potrebno potrjevati. Jugoslavija kot olimpijski prvak ni imela pravice do neposrednega nastopa na olimpijskih igrah. Žreb ji je naklonil Islandijo in Luksemburg. Še mnogo bolj pa je bil žreb neprijazen ao štirih drugih ekip: obeh Nemčij, ki ju Je razvrstil v isto skupino, ter do Švedske in ČSSR. Od teh štirih ekip, ki sodijo v vrh rokometa v svetu, sta morali dve ekipi odpasti. Med tistimi, ki sploh ne bodo videli Montreala, je tudi rokometna reprezentanca NDR, druga z zadnjega svetovnega prvenstva! Kdo s kom v Montrealu — to je zdaj vprašanje, ki najbolj zanima in skrbi rokometne kroge. Vse bo znano po finalni tekmi pokala zmagovalcev. Ta tekma bo pri nas, če bo Borec uspešno preskočil vse ovire. Morebiti bo torej v Jugoslaviji že padla odločitev, kdo bo izločen! Pustimo besedo Snoju: „V Montrealu bo zares krvava bitka. Kar zamislite si najboljše: Romunija, Poljska, ZSSR, Madžarska, Danska, ZRN, ČSSR ter Jugoslavija. Razen teh osmih še štiri slabše ekipe, ki pa so konec koncev tudi dovolj močne, da lahko pripravijo presenečenje. Žreb bo igral pomembno vlogo. Vemo, da Romuni, Poljaki in Jugoslovani ne bomo mogli igrati v isti skupini. A še vseeno lahko žreb na primer določi v isto skupino nas in Sovjete pa Čehe. Kar predstavljajte si: in to je turnir, kjer ni popravnih izpitov. Vsak poraz je že skoraj odločilen. V dveh skupinah bo dvanajst ekip igralo vsaka z vsako od 20. do 30. julija. Prvaka obeh skupin bosta igrala za zlato in srebrno medaljo, druga v skupinah za bronasto medaljo in četrto mesto in tako samo uvrstitev na eno izmed prvih dveh mest še lahko prinese medaljo." Jo bo Jugoslavija osvojila? Je sposobna, da pribori zlato? Snoj ne pusti, da bi ga speljali na tanek led: ..Borili se bomo do zadnjega atoma moči. Vse bomo dali od sebe. A favoritov je veliko, dosti jih je, ki bi radi medalje. „Naše možnosti so po izločitvi NDR vsaj za 10 odst. večje; zdi se mi, kot da Štencl, ki vodi ZRN, še naprej dela za nas!" Kakšne so torej v resnici jugoslovanske možnosti v Montrealu na rokometnem turnirju? Velja si zapomniti predvsem staro in velikokrat potrjeno geslo: veliko laže je nekaj osvojiti, kot tisto potem obraniti. Če ta rek še velja, potem Jugoslaviji prav res ne bo lahko. Vendar pa je najbrž mogoče zapisati za rokometno reprezentanco podobno ugotovitev kot za košarkarsko: tretje mesto in bronasta medalja je velik uspeh; vse, kar bi bilo še boljše, je izjemna uvrsitev. Vse, kar je slabše od četrtega mesta, bomo po vrsti odličnih uspehov jugoslovanskega moškega rokometa v zadnjem desetletju mi£| kot ne dovolj uspešen nasti Če Snoj trdi, da je fav prav, a pri tem nedvomn,^^^ bi lahko presenetili. Ta^^ metnih favoritov v Montrealtrb _________r_._i___ vili; ostale bi nam tri velesile: Romunija, ZSSR in Jugoslavija. Kako bo naprej, je težko napovedati — odvisno bo tudi od žreba. Smemo pa upati: kako bi bilo lepo, če bi se ponovil Muenchen in če bi naši rokometaši iz vsega srca peli „Hej, Slovani!" na odru za zmagovalce, medtem ko bi na jambor dvigali jugoslovansko trobojnico ... J. SPLICHAL reprezentanca, ki je v finalni tekmi olimpijskega turnirja v Muenchnu premagala Čehoslovaško 21:16 (12:5) in si tako zagotovila prvo zlato olimpijsko medaljo v rokometu: Arslanagič, Živkovič, Pribanič, Fajfrič, Karalič, Lavrnič 3, Miškovič, Horvat 2, Pokrajac 4, Miljak 3, Lazarevič 6, Popovič 3. Po novomeškem pričakovanem uspehu proti Islandiji je Jugoslavija ponovno potrdila svoje kanadske olimpijske vize; bo tudi drugi naskok tako uspešen kot prvi? Imamo dovolj sposobno reprezentanco, da bi spet segli po zlatu? Smo našli zamenjave za izredna ostrostrelca Lazareviča in Lavrniča, ki svojo športno pot ta čas končujeta kot „gastarbajterja" v Zahodni Nemčiji, potem ko sta bila nedvomno med najboljšimi igralci na muenchenski olimpiadi sploh? To so le nekatera izmed vprašanj, ki zanimajo vse prijatelje športa v zadnjih tednih pred potovanjem v Montreal, kjer Na vasi še danes živijo ljudje bolj povezano med seboj kot v mestih; nekdaj je bila ta povezanost še dosti bolj trdna. Življenje samo je sililo kmete, da so nekatere koristi združili in da so si v sili pomagali. Včasih so bile vaške skupnosti odvisne predvsem same od sebe in se niso mogle nadejati pomoči od širše družbe, zato so prebivalci poiskali rešitve v združevanju. Še danes so gmajne, na katerih lahko pasejo vsi vaščani, ker so ti travniki, po navadi slabše vrste, skupna last. V vinorodnih krajih, kjer je vino pomemben pridelek, pa so osnovali tudi skupne zidanice. Pri nas so te soseske zidanice, cerkvene aii vasne zidanice oziroma hiše, kot jih različno imenujejo, ustanavljali predvsem v Beli krajini. Ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki Jože Dular, ki je o tem pisal tudi v Slovenskem itnografu, pravi: „V vzhodni Beli krajini, to jev jkolici Metlike, lahko ugotovimo sedemnajst oseskih zidanic, od katerih je bila mestu ajbližja komaj poldrug kilometer oddaljena iseska zidanica na Krašnjem vrhu nad Radovico. V tem krogu so imele soseske zidanice še naslednje vasi: Bereča vas, Bojanja vas, Boldraž, Bo^akovo, Bušinja vas, Dragomlja vas, Drašiči, Dobravice, Grabrovec, Krivoški vrh, Lokvica, Radoviča, Slamna vas, Suhor in Vidošiči. Pri tem je zanimivo, da sta v dveh vaseh farni cerkvi (Radoviča in Suhor), druge vasi imajo podružnice, tri vasi (Bereča vas, Boldraž in Dragomlja vas) pa nimajo cerkve in so bile tu soseske zidanice osnovane šele v preteklem stoletju pod vplivom sosednjih vasi. Navadno so soseske zajemale eno samo vas, nekatere pa tudi več sosednjih vasi ali zaselkov. Tako sta bila v sosesko Božakovo vključena tudi Želebej in Rakovec, soseska Drašiči je zajela še Krmačino, soseska Vidošiči pa Železnike. Soseska Krivoški vrh je obsegala Črešnjevec, Cerovec in Hrib, soseska Dobravice pa poleg Gdrnjih in Doljnih Dobravic še Giršiče in Krivoglavice. Tudi soseski Lokvica in Rosalnice sta vključevali nekaj sosednjih vasi, prva Dolenjo Lokvico in Trnovec, druga pa Čurile, Radoviče in Svržake." dedoval, je moral prav tako plačati prikupnino. Dekleta, ki so se priženila v drugo vas, prikupnine niso plačale, prav tako pa v nekaterih vaseh ni bilo treba plačati prikupnine sinovom, ki so prevzeli posestvo od očeta, člana soseske, zidanice. Povsod tam, kjer so šele ustanovili sosesko zidanico, so morali kmetje dati „zlugo": vsak je. dal enak delež vina, da je zidanica lahko začela , poslovati. Po zadnji vojni in še prej po velikem, uničenju trt ob koncu prejšnjega stoletja zaradi trtne uši so morali v mnogih vaseh na novo osnovati soseske zidanice. Če.si član vse leto ni sposodil niti litra vina in ga ni v soseski zidanici nič spil, potem mu vina ni bilo treba vračati. Vendar ne povsod: v nekaterih vaseh je veljalo pravilo, da je moral vsak član vzeti iz soseskega vina določeno količino. Tudi v primeru, če m vzel, je moral vrniti pudrgo, kot da je vino vzel. Šlo je za manjše količine, to je bila nekakšna članarina. Člani soseske so se redno enkrat na leto zbrali na glavni sestanek, na katerem so izvolili šekutorje. Ti so bili navadno voljeni za eno leto in le tisti, ki so uživali največje zaupanje kmetov, so bili šekutorji več let. Sestanki soseske so bili vedno na isti dan v letu, v različnih vaseh na različne dneve. Na glavnem sestanku so dali obračun, sprejemali nove člane, določali višino prikupnine in podobne odločitve. Sestanke so imenovali tudi „sosedska" ali „račun". Po potrebi so se med letom večkrat sestali. Po naročilu šekutorja je te dodatne sestanke skliceval mežnar. Taki sestanki so bili zlasti, kadar se je bilo treba dogovoriti o popravilu vaških potov, cerkve, zidanice, o vrstnem redu pri pogrebih in žegnanjih. Soseska je vodila tudi skupna dela: v sušnem obdobju so čistili kale, luže, mlake, odrejali so, kdaj bodo pri kom četverili, se pravi: orali s štirimi voli. Skupaj so delali na soseski njivi, na drevju in trtju, če so ga imeli' Velika skrb soseske so bili pogrebi: določali so nosače krste, tiste, ki so čuti pri mrtvem, tiste, ki so izkopali grob in ga zagrebli. V novejšem času so si nekatere soseske kupile mrtvaške vozove. na pudrgo zidanica ■ w w ■ ■ Soseske zidanice so poznali tudi na Notranjskem in na Krasu. Kdaj so nastale, ni mogoče natančno ugotoviti. Žontar jih postavlja v 17. stoletje, soseske zidanice pa so bile le pri podružnih cerkvah. Od takrat so kajpak nekatere podružne cerkve postale farne, toda soseske zidanice v tistih krajih so nastale še v času, ko je bila fara v drugem kraju. Soseske zidanice so bile skupna last vseh članov soseske. Zidanice so bile večinoma zidane, le malo je bilo lesenih hramov oziroma hisov. V teh zidanicah so hranili nabrano vino, ponekod pa tudi žito. Oboje so potem posojali posameznim članom, ko jim je zmanjkalo bodisi vina, bodisi žita. Izposojevali so na „pudrgo" ali „poldrgo", se pravi: za vsako mero so morali člani ob vrnitvi dati še pol mere obresti. Za baril vina je moral kmet jeseni po trgatvi v sosesko zidanico vrniti baril in pol mošta. Le v redkih primerih beležimo, da so morali kmetje v sosesko zidanico vračati vino. Kadar je bila izrazito slaba letina, se je dolg nespremenjen prenesel v naslednje leto, sicer pa je veljalo pravilo, da je treba dolg poravnati ob prvi trgatvi, sicer so obresti naraščale. V kleteh so vino hranili v sodih, žito pa v predalih ali feršlogih. Nad skupnim imetjem je bedel odbor, predvsem pa dva šekutorja ali cekmeštra. Šekutorja sta hranila tudi ključe zidanice; dostikrat sta zidanico odprla le dva ključa, vsak šekutor pa je imel le enega. Tako se je vaška skupnost zavarovala pred morebitnim nepoštenjem. Šekutorju, ki so mu kmetje zaupali, so izročili tudi oba ključa. Šekutor je imel pravico na maseljc, se pravi, da je lahko pri izposojanju vina popil pol litra zastonj, dostikrat pa so šekutorji uživali še to ugodnost, da jim pri morebitnem izposojanju vina v soseski zidanici ob vrnitvi ni bilo treba dati še obresti, ampak le toliko vina, kolikor so si ga sposodili Včasih, ko še ni bilo knjigovodstva in ko so bili na kmetih neuki pisanja, so si pomagali šekutorji z iznajdljivo pripravo, rovašem. Rovaš je služil za beleženje izdanega vina. Navadno je bil to lesen klin, leskov, kostanjev ali hrastov, v katerega so vrezovali znamenja: ta so bila različna, vendar pa so jih zelo dobro poznali šekutorji in kmetje in so lahko vsi ob vsakem času ugotovili dolg. Na vsakem rovašu je bil zapisan dolžnik, in sicer s hišno številko ati posebnim znakom. Rovaši so bili pri glavi preluknjani in nanizani na srobot ali žico, ki so jo opeli na leskov lok, tudi locenj imenovan, da se rovaši niso izgubili. Ko je kmet prišel v sosesko zidanico po vino, je šekutor vzel locenj in na kmetov rovaš z nožem zarezal količino sposojenega vina. V Beli krajini so poznali., rovaše: pri dvojnem dvoje, šekutor pa je sposojenega vina v rovaša je bila v doma. Tako je bil omogočen pofibTffTffiHžOr; pri enojnih rovaših pa so morali kmetje bolj zaupati šekutorju — rovaš je bil vedno v zidanici. Ob trgatvi je prišel čas, da se sposojeno vino vrne. Šekutorji so šli od dolžnika do dolžnika in z rovašem obračunali, koliko mora kdo vrniti. Ko je bilo vino vrnjeno, so rovaš izrezali, pri dvojnem rovašu pa so kmetu vrnili tudi drugo polovico. Skoraj po pravilu so bili člani soseske vsi kmetje v vasi. Kdor je na novo kypil posestvo ali se živi Ena od soseskih zidanic v Beli krajini je tudi v Drašičih, izrazito vinorodnem okolišu. Soseski „kevder" stoji nasproti cerkve, nad njim je bila šola in zraven v zgornjem nadstropju tudi stanovanje za učitelja. V teh prostorih so imeli tudi prireditve, dokler niso zgradili kulturnega doma. Ob tej kleti že vrsto let živi Angela Guštin: ker je bila zidanica zaprta, v lepem dnevu pa večina moških na delu v vinogradih, kjer so rezali trtje, ali na poljih, nama je prve podatke o drašički soseski zidanici dala prav ona: „V naši vasi so skoraj vsi v soseski. Kaj dosti ne vem povedati, ker so to bolj moške zadeve. Lahko rečem le to, da imamo težave s kletarjem. Danes nihče več ne mara biti kletar; izgubi veliko časa, ljudje so po službah in vsaka ura je dragocena. Kletar ima največ dela ob mlačvi: takrat navadno v kmečkih zidanicah zmanjka vina in pridejo iskat na posodo v skupno klet." Guštinova je potem povedala, da je danes v Drašicih le še malo starih vinogradov. Zvečine so obnovljeni in zasajeni z žlahtno trto. Ker nisva dobila kletarja Alojza Stankoviča, sva se odpravila med vinograde, da bi nama kdo od vinogradnikov podrobneje povedal, kako dela soseska zidanica danes. Našla sva Jožeta Simoniča, člana odbora soseske, 45-letnega drašičkega kmeta. Odložil je škarje, s katerimi je rezal trte, usedli smo se na sonce pred njegovo zidanico in ob kozarcu odličnega belega vina iz soda pri zidu je stekel pogovor: „V soseski so bili že naši predniki, pa smo tudi mi. Zelo poredko se primeri, da kdo izstopi. Naša soseska obsega poleg Drašičev še Krmačino in dve hiši v Železnikih. Vsega skupaj je v soseski zidanici vino okoli 60 kmetov. Vsako leto se nabere za okoli dva tisoč litrov mošta. Potem vino posojamo po stari navadi. To se pravi, da je treba za sposojeni liter ob trgatvi vrniti poldrugi liter mošta. Glavni zbor imamo na belo nedeljo ob 14. uri. Ta zbor je od nekdaj na ta dan in ob tej uri. Zato nihče ne razglaša, kdaj bo glavni sestanek, pa se kljub temu vsako leto zberemo vsi člani. Vsako leto si mora vsak gospodar sposoditi vsaj deset litrov vina, se pravi ob trgatvi dati 15 litrov mošta, četudi si med letom nič ne sposodi. Vse vino ne gre za izposojanje, saj ga nekaj tudi prodamo. Denar, ki ga dobimo za prodano vino, porabimo za pogrebne stroške: za krste, pogrebce, konje, grobarje ... Letos bo soseska zidanica posodila dosti vina, ker je lani toča močno klestila po naših V primeru, da za vse prosilce v kleti bi bilo dovolj vina, bo odbor odločil, kako se vino, da ne bi ostal kdo prikrajšan." Simonič je še povedal, da je dohodkov od prodanega vina bolj malo in da iz soseske zidanice ne pride dovolj denarja za urejanje vaških komunalnih naprav. Dajo pač, kolikor morejo ... To zelo zanimivo obliko medsebojne pomoči na vasi so naši predniki dobro uredili. Že to, da traja stoletja, dokazuje, da je bila soseska zidanica potrebna in da še danes lahko dobro služi svojemu namenu. Nič še ne kaže, da bi bila ta svojevrstna oblika sosedske pomoči obsojena na propad. SOSESKA ZIDANICA STRIG Tine je bil najstarejši sin premožnega kmeta; v družini je bilo še pet otrok, sami sinovi. Bil je prvi, ki si je poiskal zaposlitev v mestu. Tam se je spoznal z. dekletom, prodajalko v neki trgovini. Hitro sta se zbližala in kmalu nista mogla preživeti proste ure drug bre/. drugega. Delal^sta načrte, kako bo, ko se bosta vzela, ko si bosta zgradila dom. Neštetokrat sta si obljubila zvestobo, kadar sta z roko v roki hodila okoli. Takrat sta bila prepričana, da ju nič na svetu ne more ločiti. V nekaj letih so v mesto odšli vsi Tinetovi bratje. Mati in oče sta ostala sama na veliki kmetiji. Oče je zbolel in zdravnik je dejal, da ne bo več dolgo. Sinovi so se zbrali okoli očetove smrtne postelje. Oče je strmel vanje in potem s tihim glasom dejal: ,,Tine, ti ostani doma na zemlji! Nc zapusti matere in naše domačije! Naš rod že stoletja živi na tej zemlji, nikar ne pusti, da bi DOLENJEC V LJUBLJANI I ergen jurič Obiskal me je moj dolenjski prijatelj Andrej. Ravno se je skozi Ljubljano vračal iz tujine in je potreboval postajo za počitek in izkušenega človeka, da se mu izpove in potoži. „Bil sem v gnilem kapitalizmu," mi je dejal s čudno pretresenim glasom. „ln? " ,,Zmeden sem." „Zakaj? " „Več razlogov je. Bil sem, denimo, v neki trgovini s čevlji . .V' „Tudi pri nas je čevljev dovolj, celo izvažamo jih," sem mu dejal, on pa mi je potem povedal dve zgodbi. V prvi je opisal kupovanje čevljev pri nas. Rjavi mokasini v izložbi so mi ugajali in sem vstopil. ,,Dober dan, rad bi tiste rjave mokasine, ki stanejo 350 din. Številko triinštirideset." ,,Malo počakajte, delo imam," je odvrnila prodajalka in nekaj brskala po svoji torbici. Ker očitno ni našla iskanega, je odšla v ozadje trgovine za zaveso. Čakal sem. Drugi dve prodajalki sta se pogovarjali in se nista zmenili zame. Po krajšem čakanju sem le nagovoril eno: „Prosim, če .. ." NASČLOVEK V INOZEMSTVU ,,Vas streže kolegica," mi je pokazala s palcem proti zavesi. Potem je kolegica le prišla. Spotoma je glasno potožila onima dvema, da je tega prekletega prodajalskega poklica sita, saj tečnih strank niti za trenutek ne zmanjka. Ponovil sem svojo željo. ..Triinštirideset nimamo," je odvrnila kot iz topa. „Imate kaj podobnega te velikosti? " „Ne." ,,Bi ne hoteli vsaj pogledati? " ,,Kaj bi gledala? Če na kolena padete predme, vseeno ne bo nič!" Nisem hotel na kolena, kar šel sem. Podobne čevlje sem videl včeraj na tujem. Vstopil sem v trgovino. Še preden sem dobro odprl usta, so me pozdravili in povprašali, kaj želim. ,,Rjave mokasine, triinštirideset!" Posadili so me v sfol, prinesli so tri pare, mi pomagali pri sezuvanju in pomerjanju. In prodajalka je, da bi mi laže pomagala, pokleknila k mojemu stolu . . . Skušal sem ga potolažiti, pa ni šlo. Preveč je bil pretresen. Zaleglo ni niti tisto, ko sem mu dejal, da kapitalisti svoje uslužbence izkoriščajo čez vse mere. MESCAN NA DOLENJSKEM v_______________________ — Stabilizacija? Kje pa! Ko smo se ravno privadili na zamrznjenost, pa tole ... propadla!'1 V njegovem glasu je bilo čutiti bolečino in gorečo prošnjo. V Tinetu se je trgalo. Moral bo torej pustiti službo; načrti, ki sta jih z dekletom delala, bodo padli v vodo. Vendar očetove zadnje želje ne more zavrniti, četudi se boji, da bo težko prepričal svoje dekle, naj pusti službo v mestu in se preseli k njemu na domačijo. Odloči! se je. Molče je podal očetu roko in prikimal. Očetov izmučeni obraz je preletel blažen smehljaj. Solze hvaležnosti so mu zdrknile po licih. Nekaj dni kasneje je oče pomirjen umrl. Po očetovem pogrebu je Tine za nekaj dni še odšel v mesto. Odpovedal je službo, stanovanje, pobral tistih nekaj stvari, ki jih je imel tam. Na koncu mu je ostalo samo še, da se pomeni s Tilko, svojim dekletom. Upal je, da ga res tako zelo ljubi, kot je zatrjevala, in da bo odšla z njim živet na kmete. Toda motil se je: Tilka ni hotela nič slišati o tem. Navadila seje mestnega življenja in /a nič na svetu ni hotela na kmetijo. Tinetu je celo očitala, da je ne ljubi dovolj, ker se je raje odločil za kmetijo kot zanjo, za garanje namesto prijetnega življenja, ki bi ga lahko živela skupaj v mestu. Tilka ni slutila, kakšen boj divja v Tinetovem srcu med občutkom dolžnosti do očetove želje in svojo obljubo in ljubeznijo do nje, ki mu je pomenila skoraj vse. Omahoval je, za trenutke je že pomislil, da bi kar ostal v mestu, potem pa je zmagal v njem kmečki ponos, ljubezen do zemlje in domačije. Odšel je domov, a spremljal ga je žalosten občutek, daje pustil srce v mestu. Doma se je zagrizeno vrgel v delo, da bi laže pozabil. Sosedje so mu pomagali po svojih močeh, našli so mu celo dekle, ki je bilo pripravljeno deliti trdoto kmečkega življenja z njim. Vendar ni mogel pozabiti na Tilko. Še vedno jo je ljubil, čeravno je slišal pripovedovati, da ga je ona pozabila in si v mestu ustvarila družino. , Leta so minevala. Tine se je postaral. Na kmetiji je čisto sam; mati je šla za očetom pod zemljo vaškega pokopališča. Dela od zore do mraka, samo dela in gara, da bi ne mislil in bi v njem ne vstal spomin. Ob nedeljah se na domačijo pripeljejo njegovi bratje s svojimi ženami in otroki. Takrat je veselje v njegovem srcu in samota ni tako težka ob zvenečem smehu nečakov. Otroci imajo radi strica Tineta, a da bi kdo ostal pri njem in mu pomagal obdelovati zemljo - o tem noče nihče nič slišati. MARTA MLADI PO SVOJE Priznajmo, da mladina danes res ni zahtevna, kar zadeva oblačila. Kavbojke nosijo pozimi in poleti, za ples in za šolo, ža v službo in na sprehod.oblačilih iz jeansa pa bodo mladi tudi v novi pomladno-poletni sezoni, čeravno si proizvajalci konfekcije še tako prizadevajo uveljaviti svoje tudi nove modele. Izključno modri barvi za farmerice se bo pridružila bela, novo pa je tudi, da so kavbojke drugačne. Širše od pasu navzdol, bolj ravne in spodaj ne več opletajoče. Zraven bomo videvali vse mogoče črtastih tunik, pulijev, bluz, brezrokavnikov. Farmerice imajo včasih spredaj tudi del životca z naramnicami, da so videti kot hlače mehanika, ki bo zdaj zdaj zlezel pod avto. Naj, naj pa je kombinezon spredaj na zadrgo s štirimi žepi, približno takega kroja, kot je za smetarske uniforme. Tudi zaradi obuvala si staršem sodobno oblečene mladine ne bo potrebno beliti las. Moderne so tenis copate, tiste platnene do gležnja, z malo debelejšim gumijastim podplatom. Iz jeansa pa krojijo tudi krila z bolerom ali kratkim „lajbičem". Krila so ozka, pri zelo suhih obstaja možnost, da si dva velika žepa naši jejo na zadnjo plat. Morda se bo komu zdelo še najbolj čudno, ko bo videl sicer urejeno dekle v kavbojkah in bluzi, sešiti iz več različnih kosov blaga. Kot bi siromak zbral ,,flike" in jih spretno sešil. Še pred nekaj leti bi s takim oblačilom na vsaki maškaradi lahko uspešno predstavljali ciganko. Pa vendar. . . svet se obrača, moda z njim, tako Ida se bomo tudi tega navadili. Iz več kosov različnega blaga bodo namreč ukrojene tudi poletne lahke obleke za mladi svet. RIA BAČ ER DOMAČA LEKARNA^ RAKITERMIDOR Že stari Rimljani so poznali to rastlino in ji pripisovali precejšnjo zdravilno moč. Brest, tudi 40 metrov visoko drevo, ima mogočno steblo, pokrito s sivim, pozneje pa z razpadajočim lubjem. Drevo cvete v marcu in aprilu, preden se razvijejo listi. Hvalijo ga kot sredstvo, ki pospešuje izločanje vode, pred- vsem potu in seča. Kot notranje zdravilo je brest koristen pri driski, pri katarjih želodčnih in črevesnih sluznic. Uporabljajo ga še pri protinu, vodenici. Za vse to je najboljši brestov čaj iz lubja, ki ga skuhamo 5 gr na skodelico vode. Vodo, v kateri se kuha brestovo lubje, pa je mogoče uporabiti še za ovitke in umivanje ran, čirov, kožnih izpuščajev, lišajev in raznih kroničnih kožnih bolezni. Priporočajo pa čaju iz brestovega lubja dodati malo hrastovega in orehovega lubja. Lubje je uporabno samo z mladih vej, nabiramo pa ga spomladi. Danes ni nobena umetnost gostom ob vsakem času postreči z raki, ki jih dobite v konzervah v vsaki malo bolje založeni trgovini. Prav zato so se na rakovo specialiteto specializirali v krškem hotelu Sremič. Porcija rakov ,,termidor" stane 18 dinarjev in je dokaj nasitna in okusna predjed, lahko pa tudi večerjica za tistega, ki se boji preobilne hrane. Kako rakovo jed pripravljajo, je povedala Ema Janc, kvalificirana kuharica, ki je že 16 let v tem kolektivu: ..Potrebujemo 0,50 kg rakov iz konzerve, 5 dkg surovega masla, 1 del olivnega olja, 4 cl vinskega žganja, 20 tankih rezin čebule. Za omako 1/4 1 beša-mela, 1/4 1 mleka, 1/4 litra sladke smetane, 7,50 dkg naribanega parmezana, 10dkg masla in 5 dkg gorčice. Bešamel pripravimo tako, da moko, zalito z mlekom, kuhamo in mešamo, dokler se ne zgosti, potem pa, ohlajeno na maslu, spenimo. Tako pripravljen bešamel zmešamo z mlekom in parmezanom ter kuha- mo 3 minute, da nastane gosta omaka. Tej dodamo gorčico, stepemo vanjo surovo maslo in pretlačimo. Dodamo 3 rumenjake. Olje in maslo segrejemo, prepražimo čebulo, in rake, polijemo z vinskim žganjem ter zažgemo. Rake zmešamo z bešamel omako, potresemo s parmezanom in na hitro opečemo v vroči pečici." S pripravo rakov je morda res malce več ceremonij, toda za posebne priložnosti se tudi tega lahko lotimo v zasebnih gospodinjstvih. p g 30 DOLENJSKI UST 4 Z C gU FILM ITCNITEI' Priprave za snemanje televizijskega filma, ki bo obravnaval dogodke med koroškimi Slovenci na avstrijskem Koroškem v času druge svetovne vojne, so že v polnem teku. RTV Ljublja-► na in podjetje Viba film sta že sklenila pogodbo o sodelovanju pri realizaciji tega filma, stekli pa so že tudi prvi metri filmskega traku. Film, ki nosi naslov ..Vrnitev", režira Anton Tomšič, scenarij zanj pa je napisal Janko Messner. Ustvarjalci računajo, da bo film, ki bo dokončan, dolg približno eno uro. PETER TSCHAIKOWSKY Svmphonie Nr 5 e-moll op. 64 Bertiner Philhdrmoniker Dirigent: HERBERT VON karajan V izredno obsežnem skladateljskem opusu ruskega skladatelja Petra I. Čajkovskega zavzemajo posebno mesto njegove simfonije, za najboljšo pa štejejo poznavalci „Peto", ki jo je Čajkovski napisal leta 1888. To je skladba, ki preseneča s „konstruktivnimi elementi", med katere lahko štejemo navezavo na ljudsko glasbo; redko katero delo Čajkovskega pa je tolikanj optimistično kot „Per ta". Tokrat jo je v izvedbi Berlinskih filharmonikov pod taktirko Herberta von Karajana izdala Produkcija gramofonskih ploča RTV Beograd. KNJIGE žim V srednjem veku je pod vplivom bizantinske kulture vzcvetela umetnost tudi v Srbiji. V ta čas sodijo prvi literarni Ameriški pisatelj Frank Yerby je začel pisati med drugo svetovno vojno in hitro zašlo- RU m /'-PREDSTAVUAmO VtMIK poskusi srbske književnosti. V skladu s takratnim mišljenjem in prepričanjem so nastajali življenjepisi, žitja, ki so opisovali pobožne in svete može. Za razliko od življenjepisov svetnikov gre pri žitjih za verodostoj-nejše pričevanje, pa tudi že za boljšo slogovno oblikovanost. Pisci so pisali življenjepise ljudi, ki so jih poznali, hkrati pa so skušali podati tudi podobo in duha dobe. V slovenščini vse do izida knjige „Biografije ali Žitja srbskih vladarjev in arhiepiskopov", ki je izšla 'v zbirki Kondor, prevodov teh del nismo poznali. RODNA LETINA Partizanska knjiga je nedavno tega izdala povest „Rodna letina", ki jo je napisal Janez Vipotnik, znani družbenopolitični delavec. Vipotnik je aktivni udeleženec NOB, zato pri' pisanju povesti ni bil v zadregi s snovjo. Dogajanje je postavil v vojni čas na Dolenjskem, kjer se partizan Jurič, po rodu Primorec, ne znajde najbolje. Požeruh je in malomarnež, zato ga tovariši zasmehujejo. Zanj se zavzame komisar; kot tovariš, ne predpostavljeni, mu pomaga, da se iz lenuha in sebičneža prelevi v hrabrega bombaša. Toda kaj, usoda se kruto poigra z Juričem: „Tistih nekaj strelov je pokosilo Juriča. Samo njega so zadeli. Ležal je na tleh, na trebuhu, z obrazom na zemlji, kakor da bi jo poljubljal. Z eno roko je stiskal mitraljez k boku. Drugo pa je porinil globoko v mehko prst, kakor da bi jo zasadil za novo, obilno mlado rast." Vipotnikova povest je velik prispevek slovenski literaturi na temo NOB, še zlasti pa jo odlikuje tekoče pripovedovanje, ki Vipotnika kaže kot dobrega poznavalca jezika. vel. Njegova dela izhajajo v milijonskih nakladah, kar mu je hitro pridobilo naziv ,,najpopularnejši pripovednik na svetu". Prevod enega njegovih značilnih romanov „G ill ia n" smo te dni dobili tudi v slovenskem prevodu; izdala ga je mariborska založba Obzorja. Roman prikazuje obdobje nastajajočega kapitalizma, kakor se kaže iz usode posameznikov, s katerimi se srečuje junak pripovedi Goeffry. Avtor je posegel v življenje ameriške visoke družbe, nekaj prostora pa je odmeril tudi temnejši plati ameriškega življenja, predvsem položaju črncev in priseljencev ter proletariata. Celotna zgodba je zasnovana kot svojevrstna detektivka. Junak pripovedi skuša odkriti morilca lepe Gillian, na tej poti pa se srečuje z najrazličnejšimi osebnimi usodami. TIKE LOBA« * SLOVENSKA NAREČJA Čeprav sodi slovenski jezik med najmanjše slovanske jezike, če vzamemo za merilo število ljudi, ki ga uporablja za medsebojno razumevanje, pa drži, da je med vsemi najbogatejši po narečni razčlenjenosti. Jezikoslovci so našteli kar 40 izrazitejših slovenskih narečij, oziroma sedem dialektičnih baz. Na nazoren in dostopen način se z našimi narečji lahko seznani vsak, komur mu je slovenščina ljuba, v knjigi ..Slovenska narečja", ki je izšla v zbirki Mladinske knjige Kondor. Besedila narečnih pripovedi je zbral in uredil Tine Logar, ki je napisal tudi spremno besedo. manon Francoskega pisatelja, prevajalca in pisca potopisev, razprav, esejev Abbeja Prevosta bi danes verjetno poznali le literarni zgodovinarji, ki jih zanima francoska književnost v prvi polovici 18. stoletja, ko bi Prevost ne napisal tudi romana V knjigarnah je že dlje časa moč kupiti knjigo, ki bo zanimala predvsem študente psihologije, gotovo pa bo po nji rad segel vsak, kogar zanima psihologija. Državna založba Slovenije je izdala ..Psihologijo spoznavanja", ki jo je napisal slovenski strokovnjak Vid Pečjak. Čeprav je delo znanstveno, se giblje tudi na ravni poljudnega. Tekst spremljajo številni grafikoni, skice, risbe in dokumentarne fotografije. Kr ..Manon Lescaut". S to pripovedjo o uničujoči ljubezenski strasti, ki še danes pritegne marsikaterega bralca, se je Prevost iztrgal pozabi in usodi mnogih starejših piscev. V ro-. manu „Manon Lescaut" je Prevost dosegel vrh svoje ustvarjalnosti, hkrati pa je začrtal pot, po kateri je potem krenil francoski, z njim pa tudi evropski realistični roman. Prevod te knjige je Cankarjeva založba izdala v zbirki Sto romanov. Hkrati je v isti zbirki izšlo delo, ki sodi v isti čas, 18. stoletje — Voltairovega ,,Kandi da ali optimizem". Čeprav je ta roman o optimizmu kratek in po svojem dogajanju droben, je vendarle pomembno in veliko delo svetovne literature. harrison e safebury • 900Jim1 leningrada Bitka za Leningrad velja za eno največjih dejanj v vsej zgodovini vojskovanja. Zgodovinarji, ki so obleganje Leningrada opisovali, so si skoraj edini, da je bil Leningrad ključna točka, v kateri se je začel padec nacističnega vojaškega stroja. Na to temo je bilo napisanih že lepo število knjig, mnoge med njimi imamo tudi v slovenskem prevodu. Toda kaže, da je leningrajsko obleganje še vedno neizčrpana tema. Založba Borec je poslala na tržišče zajetno knjigo „900 dni. Obleganje Leningrada", ki jo je napisal Harrison E. Salisbury. Bralcev take literature je pri nas veliko, zato založba upravičeno meni, da bo knjiga našla lahko pot do bralcev, še posebno ker je delo napisano res zanimivo in polno vsakršnih podatkov. uin5HinGion Dl. Zahodni literarni kritiki trdijo, da je ameriški pisatelj Gore Vidal najboljši sodobni „poli-tični romanopisec". Morebiti je res, saj v romanu ,,Julian" z zavidljivo pronicljivostjo in zvrhano mero jezikovne žlahtnosti prikazuje bahati svet starorimskega imperija, enako pa lahko rečemo tudi za njegov roman „Washington, D.C.", ki ga je v prevodu Jožeta F istrovi-ča izdala založba Obzorja. Tokrat se je Vidal romaneskno lotil ameriške družbe v letih 1937—1952, to je čas, ko so znani in neznani možje in ženske spremenili ameriško republiko v „morda zadnji imperij na zemlji". Dasi je v romanu opaziti težnjo po čim bolj vernerrv podajanju zgodovinskih dogodkov, prej delo velja za zanimiv, mestoma celo srhljiv roman, kot pa za kroniko „politične kuhinje". B Založba Obzorja je na tržišče poslala še eno ameriško uspešnico, roman „Onkraj polnoči" znanega pisatelja, pisca gledaliških tekstov, filmskih scenarijev in televizijskih iger, režiserja in producenta Sidneya Sheldona. Kot za najbolj prodajane knjige velja, gre tudi v tem primeru za napeto pripoved, za bralce pritegujoče opise ljubezni, zločina, izjemnih ljudi ipd. Okvir romana je senzacionalen sodni proces v Atenah, v katerem * pride na dan ljubezensko življenje dveh žena, pa tudi početje grškega industrialca. Pripoved je pisana napeto, služi pa predvsem razvedrilu. , Bolj za šalo kot zares in pa zato, da se preizkusi še na tem, do takrat njemu neznanem polju likovne umetnosti, se je pred dobrimi 15 leti Novomeščan, danes 73-letni Ciril Podbevšek lotil svoje prve intarzije. Pri bratu Metodu je videl, kako iz drobnih koščkov furnirja nastaja slika. Zlasti ga je prevzel bratov portret maršala Tita, sestavljen iz desettisočev skrbno izbranih lesenih delcev. Kot navdušen lovec je sklenil, da bo na tak način upodobil prizor z lova na divje prašiče. Tako je nastala Cirilova prva intarzija. Doslej jih je napravil 57 in večina jih visi na stenah njegovega stanovanja. „Na prste ene roke bi lahko preštel intarzije, ki sem jih prodal." Vendar vzrok, da Ciril Podbevšek ni prodal več svojih umetnin, ni ta, da bi bilo zanje premalo zanimanja, nasprotno: če bi hotel ugoditi vsem, ki bi radi kupili, intarzijo, bi bile njegove stene gole in vsa dela za desetletje in več naprej tudi že odkupljena. „Ne, jaz ne delam za denar, brez njega sem bogatejši. Tiste intarzije, ki sem jih prodal, sem prodal zato, da sem imel za material. Hočem, da vse ostane skupaj, saj že imam človeka, ki bo nadaljeval moje delo," pravi. To je njegova 10-letna vnukinja, ki ob dedku presedi cele popoldneve in ga opazuje pri delu. ,,Tudi sama že malo poskuša in prepričan sem, da bo dobra," jo pohvali Podbevšek. Odkar je Podbevšek odkril intarzijo, je skoraj povsem opustil svojo prejšnjo veliko strast - kiparstvo, ki mu je bil posvetil večino svojega življenja. Že kot osnovnošolec je iz gline modeliral razne figure in jih nosil žgat v delavnico keramičnega mojstra Klemenčiča. Klemenčičevo izkušeno oko je v fantiču odkrilo naraven dar in mojster ga je spodbujal, naj tako nadaljuje. Sploh pa je bila umetnost v številni družini čevljarja Pod-bevška vedno čislana. Cirilov starejši brat Anton je znani pesnik, ki je slovensko javnost po prvi svetovni vojni šokiral s svojimi futurističnimi pesmimi, Metod je bil glasbenik, pesnik in intarzist. „Moja velika želja je bila, da bi študiral kiparstvo, vendar za to nisem imel možnosti," obžaluje upokojeni sanitarni tehnik. Pred vojno je končal intendan-tsko vojaško akademijo, vendar se svojim umetniškim ambicijam ni nikoli odpovedal. V Beogradu se je spoprijateljil s profesorji na likcvni akademiji, se od njih učil, praktično pa akademijo tudi končal — v ujetništvu v Nemčiji, kjer se je znašel z mnogimi beograjskimi akademiki. ,,Kljub temu sem začel tako rekoč popolnoma od začetka, ko sem se odločil za intarzijo. Postopek je tu popolnoma drugačen in nihče mi ni mogel kaj prida pomagati, ker intarzistov pri nas skoraj ni. Se v Evropi sem med redkimi . . ." In zato prihajajo k njemu v Novo mesto obiskovalci od Rusije do Kanade. Marsikdo mu je že ponudil ček, da bi nanj napisal vsoto, ki bi jo določil sam. ,,Vse moje slike in še mene zraven so hoteli kupiti. Povejte mi, kako pa naj’ bi jaz delal v tuji državi? " Seveda, Dolenjska je samo ena in njej je posvečena vsa Podbev-škova ljubezen in ustvarjalnost. S skicirko hodi po njenih poteh, beleži njene lepote in značilnosti in potem doma skrbno izbira koščke furnirja in jih lepi v podobo samotnega kmeta, ki » ob koncu dneva brana svojo njivo pod Gorjanci; pod umetnikovimi prsti zaživi kozolec pod Trško goro, mlin ob potoku, kužno znamenje, kapelica sredi gozda, propadajoča domačija, našopirjeni purmani, panorama rojstnega mesta, portreti . . . „Vsak droben košček kot list tankega furnirja ima celo paleto barvnih odtenkov, najbogatejši pa je domači oreh: samo težko ga je dobiti," se pritožuje intarzist, ki je imel doslej že več kot ^ deset samostojnih razstav, ki so bile deležne velikega zanimanja obiskovalcev in laskavih priznanj kritikov. DOLENJSKI LIST A. BARTELJ 31 ^ A. BARTELJ J. SPLICHAL fl™l ''Tj®® GOiiTtUiA OBSKA, Fantazijske zgodbe so bile „do-kumentirane" s fotografijami. Predelave fotografij niso nič novega in tudi ne kaj posebno težavnega. Veliko se da narediti že s samim tušem ali fluma-strom. Kot primer takega početja tokrat objavljamo fotografijo, na kateri je neznani leteči predmet nad Novim mestom. kuhar Nekdaj je bilo od VVindischerjeve gostilne v Kandiji pa do Dolenjskih Toplic na desnem bregu Krke kar 17 gostiln, pa ni noben oštir od lakote umrl. Danes sta ostali le še dve — in še od njiju je ena na novo postavljena. Je že res, da so včasih oštirji imeli tudi kos zemlje, ki jim je dajala kruh takrat, kadar ljudje niso bili žejni, vendar pa drži tudi, da je gostilniški kruh težak in da gredo ljudje radi v druge poklice. Od starih oštarij na desnem bregu Krke je tako ostala samo še tista na Drski. Nekoč je bila priljubljeno zbirališče meščanov, ki so prišli na popoldanske sprehode, spili polič vina, posedeli na vrtu pod lipami in kostanji, malo pobalioali ali celo pokegljali, poskusili dobre domače jedi in proti večeru odpešačili nazaj v Novo mesto. To je bilo seveda takrat, ko Drska še ni bila sestavni del Novega mesta, kot je danes. Takrat tudi še niso imeli avtomobila pri vsaki hiši in za vse posle; ljudje so radi pešačili — ne kot danes, ko nihče ne mara nikamor peš. Oštir na Drski je zdaj Andrej Jakše, ki gospodari s svojo ženo v po očetu podedovani gostilni. Jakše starejši, ki je pred leti umrl, je bil znan novomeški oštir, ki je imel v najemu gostišče na Loki, ki je delal tudi v VVindischerjevi gostilni in pri Pionirju v Bršlinu. Z Loke je 1956 odšel na Drsko, kjer je kupil Murnovo hišo, v kateri je že od nekdaj gostilna. Nazadnje so imeli pred Jakšeti gostilno v najemu še Veseli — takrat je bilo v gostilni tudi kegljišče. To je bilo še tisto starinsko, ki je imelo stezo iz steptane ilovice in so krogle dostikrat tekle tako, kot je hotela zemlja in ne tako, kot je vrgla roka. „Danes ljudje niso preveč navdušeni za gostilniški poklic!" trdi Jakše in se nasmehne ob misli: ,,Veste, pred nami je le za nekaj dni vzel gostilno v najem neki mlad oštir. Ko je prodal liter vina v svoji oštariji, je bil tako vesel, da se je zapil v mestu. Tak posel ne more obveljati .. ." Andrej je s srcem v gostilni. Ko je končal osnovno šolo kot najmlajši otrok v družini, ga je oče vprašal: „No, Andrej, kaj zdaj?" In Andrej, ki mu je bilo od vsega najbolj všeč to, kako se mama spretno suka za štedilnikom, je rekel: ,,Kuhar bi bil!" Oče ga je sicer najprej malo odvračal, češ da to ni najbolj primeren poklic, ko pa je videl, da fant resno misli, ni rekel nič več in ga je vpisal v novomeško gostinsko šolo. Andrej je bil v prvi generaciji kuharjev, ki so končali novomeško šolo. Takoj morava zapisati, da je Andrej sicer končal kuharski oddelek šole, a je bil v kuhinji le do očetove smrti, zdaj pa je že nekaj let lastnik in ima dovoli druoeaa dela. Žene na, ki ie končala šolo kot natakarica, zdaj ne streže, ampak kuha. „Kaj hočemo, človek obrača, obrne se pa drugače," pravita oba in zatrdita, da jima je v veliko pomoč mama, znana kuharica, ki je včasih slovela po goveji juhi z rezanci in purmanu z mlinci. Od nekdaj so torej imeli pri hiši domače jedi in to tradicijo nadaljuje tudi mlajši rod Jakšetov. Zdaj, ko je gradbišče v neposredni bližini gostilne in ko rastejo okrog nje kot gobe po dežju visoki bloki, kuhajo dopoldanske malice, sicer pa je mogoče naročiti vrsto jedi. Menujev nimajo. Bolj kot za običajne dunajske zrezke pa se zanimajo stalni gostje za domači šinek, klobase, jedi na žaru in predvsem za domače salame. Ljudje najraje pijejo cviček in belokranjsko belo. Cviček nabavlja Andrej zvečine v Trški gori in Grčevju, že vrsto let pri istih vinogradnikih, belokranjsko belo pa gre iskat v Vivodino. Hiša je bila zgrajena 1862, se pravi, da je stara več kot stoletje. Dolga leta se ni prav nič spremenila. Pred tremi leti je Andrej dvignil del hiše za eno nadstropje, kjer je uredil stanovanje za svojo družino. To je bil drugi večji gradbeni poseg v hišo; prva večja dozidava je bila 1912. leta, ko so prizidali tisti del, kjer je danes točilnica. Pred tremi leti so Jakšeti obnovili tudi gostilniške prostore; v kuhinji se še danes vidijo stari velbi in starinske železne vezi. ,,Andrej, povej, da imava še več načrtov," pravi žena. Zares: nameravata preurediti gostilno, postaviti novo kuhinjo in pošten žar pa bazenček za ribe, da si jih bodo gostje lahko izbirali še žive. Taki načrti so razumljivi, saj se naselje hitro širi, Jakšetova gostilna pa je edina v tem koncu mesta. Ko piševa o tej oštariji in njenih lastnikih, bi bilo narobe, če ne bi povedala še ene zanimivosti: petje v gostilni gotovo nikoli ne bo prepovedano. Andrej je namreč znan pevec, ki poje že 11 let: najprej je pel pri „Dušanu Jerebu", zdaj pa šest let pri Dolenjskem oktetu. Fantje se po vaji večkrat zberejo pri Andreju iji ubrano zapojejo. Andreju ni žal časa, ki ga izgubi s pevskimi vajami in nastopi. „Saj je žena včasih pogodrnjala, ko me tolikokrat ni bilo in je bila takrat vsa skrb za gostilno na njenih ramenih. Zdaj pa je bolje," se smeje Andrej. Žena je namreč vneta za kegljanje in tako imata vsak svojega konjička. Jakšetova gostilna na Drski je odprta šest dni v tednu, ob sobotah pa so njena vrata zaprta. „Med tednom imamo odprto do desetih zvečer, toda če je dobra družba, zapremo vrata za zadnjimi gosti tudi ob štirih zjutraj," pravijo pri Jakšetovih. PLODNA NJIVA DOMIŠLJIJE Čudežna knjiga „Zlati K", v kateri so natančni podatki, kje se nahajajo zakladi, kakšni so duhovi in njih navade, ni več; odsvedrala se je v domišljijskem dimu. Nenavadnega avtomobila, prepolnega instrumentov in aparatov, ki jih znanost ne pozna, tudi ni več. Dokončno pa je razpadla tudi raziskovalna ekipa, kateri je uspelo v bolj zapuščenih krajih Dolenjske odkriti vse mogoče stvari. Ekipa je razpadla v tistem trenutku, ko smo se odrekli domišljiji, tej najbolj nenavadni lastnosti človekovega duha. Kajti prav domišljija je bila plodna ravnica, iz katere je vstala renčeča senca roških gozdov, vsa divja in kruta, iz domišljije so poletali neznani leteči predmeti in si v nji zgradili svojo matično bazo, domišljija je rodila tavajoči duh umrlega mlinarja, zaklad v hribu pod Hmeljnikom, harem belih suženj, rečno pošast Mici, čudežno okno v Hudičevem stolpu pri gradu Soteska, skrivnostno avtostoparko in druge papirnate strahove in pošasti, s katerimi smo se srečavali na zadnji strani Priloge. 'n zdaj je prav, da ob slovesu ^ Fantazijskih zgodb spregovorimo z jezikom resničnosti. Ko je izšla prva zgodba, ki pripoveduje o roškem pračloveku, so se našli ljudje, ki so pripovedi kljub velikemu nadnaslovu „Verjetne neverjetnosti" verjeli ali pa so si vsaj ob pisanju greli plamenček radovednosti, češ, kaj pa, če je le res. Znano nam je tudi, da je neki časopis hotel poslati novinarja v kočevske gozdove, da bi tudi na straneh tega časopisa šarila kosmata pošast. Še največ pa je bilo takih, ki pisanja niso sami brali, ampak so slišali od prijatelja, ki je spet slišal od nekoga drugega, kateremu je povedal neki znanec, da se v temačnih roških gozdovih klati pračlovek. Izpolnil se je dobro znani Jjudski telefon", ki zmore vsako laž narediti verjetno. Na srečo je še vedno več razumnih kot lahkovernih ljudi in roška pošast je hitro pristala tam, kamor spada. Naj navedemo še en primer: ko smo napisali fantazijsko zgodbo o zlatonosnem potoku na Gorjancih, smo prejeli pismo, v katerem nas neki bralec prosi, naj mu pokažemo, kje ta potok teče, da bi si še on nabral nekaj zlata. Ta dva primera sta dovolj nazorna, da iz njiju lahko potegnemo tale zaključek: med našimi ljudmi je še vedno dosti takih, ki so pripravljeni verjeti v čarovnice, duhove, zaklade, čudeže in ostale neverjetne stvari. Z drugimi besedami, pradavna želja po nadnaravnem je še živa. V šolah se mladi ljudje vzgajajo v zrele osebnosti, katerih ne more biti brez razsodnosti in smisla za resničnost. Kljub temu pa v današnjem svetu opažamo, da ljudje hlastajo po bajkah in mitih. Ker so stari ljudski miti več ali manj pojasnjeni in dokazani kot neresnične stvari, si ljudje iščejo duška v novih mitih, bajkah, ki nastajajo danes. Neznani leteči predmeti, obiskovalci iz drugih planetov, kirurgi brez noža, potovanja skozi čas, videnje prihodnosti in napovedovanje bodočih dogodkov, vračanje mrtve ženske na avtocesto (primer, ki je lani razburi lahkoverneže na Hrvaškem) — vse to bi lahko šteli med mite, ki so danes izredno živi. Ker ljudje hočejo neverjetno narediti čim bolj verjetno, je razumljivo, da kličejo na pomoč vse, kar lahko verjetnost stopnjuje. V tej vlogi se je dandanašnji znašla znanost, točneje različne „vzporedne znanosti" ali paraznanosti. Od tu prihajajo najbolj neverjetne reči; ljudi, ki so jim pripravljeni verjeti pa, kot kaže, nikoli ne zmanjka. Spomnimo se samo na ponesrečeni izlet naših bolnikov na Filipine k čudežnim kirurgom, ki so zasloveli kot čudodelniki in zdravniki za vse bolezni tega sveta. Pomislimo samo na to, da vsako leto na tisoče turistov roma k škotskemu jezeru Loch Ness, da bi videli skrivnostno pošast! In ne nazadnje, pomislimo, koliko ljudi se prime za gumb, kadar srečajo dimnikarja! Pa horoskopi, vedeževalke, ,,šlogarice" iz kavne usedline, kaj ni vse to redno spremstvo našega vsakdanjika? Iz takih premislekov se je sodelavcem Priloge porodila misel, da bi bilo dobro, ko bi napisali vrsto fantazijskih zapisov, v katere bi zajeli poglavitne črte današnjih mitov. Tem zapisom smo dali novinarski način pisanja, obenem pa smo z vpletanjem „čiste neumnosti" pisanje sproti razvrednotili. Menili smo, da bomo na ta način najbolj živo segli v lahkoverno pamet. Predvsem pa je bil naš namen bralcem dati nekaj zabavnega branja.