Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za inozemsfvo mesečno 33 Din nedc]|skn Izdala celolelno vJugo-slavl)! 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 In2D,veCJl oglasi nad 43 mm vUUne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljko Sn dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6 111 \okoplsl se ne vrača/o, ne franki rana pisma se ne spre/emo/o - Uredništva telefon štev. 30, upravnUtva itev. 32S Veličastna manifestacija. Mogočni zbor zaupnikov SLS v Celju, ki fe po številu udeležencev nadkriljeval prejšnje, je dal vsem, ki se jih tiče, jasen odgovor na vsa politična vprašanja sedanjega momenta. Vsak, ki živi z miselnostjo SLS, je ta odgovor lahko vnaprej vedel; potreben je bil le onim, ki nas v resnici ne poznajo ali pa nas klcvečejo, kakor da bi nas ne poznali. Če nas Belgrad še ne pozna, kakor bi bilo želeti, je kolikortoliko razumljivo. Tam ni stranke, ki bi izrecno koreninila na krščan-skosocialnem nazoru, ampak so se razvile iz ustavnih borb, rivalitete voditeljev in drugih interesov izključno političnega in gospodarskega ali ozko partizanskega značaja. V Belgradu se šele polagoma navajajo značaja slovenske ljudske stranke, ki ima za svojo osnovo neke neminljive in nepremagljive vrednote krščanskega demokratizma, v katere se je treba našim bratom po sodelovanju z nami počasi vmisliti in včutiti. Od naše strani so bile za tako v državnem interesu nujno potrebno spoznavanje in medsebojno uživljanje iz samega početka dani vsi pogoji, če ne bi obstojala pri nas kričava peščica ljudi, ki iz sovraštva do verskoetično usmerjenega političnega programa ogromne večine slovenskega ljudstva in iz grdih sebičnih klikarskih namenov sistematično in vseskozi premišljeno zastruplja prijateljske odnošaje med bratskimi narodi te države. Ta žalostna družba se je bavila in se bavi izključno z denunciranjem SLS, češ, da je po svojem krščanskosocial-enm programu protinarodna in protidržavna, samo da bi se izvestne med slovenskim narodom skrahirane politične količine s pomočjo Belgrada obdržale na površju; čisto po načinu nemških nacionalcev v bivši Avstriji ali pa laških fašistov. Ti ljudje SLS dobro poznajo, pa je poznati nečejo, ker bi sicer ne mogli v svoje sebične in samopašne namene špekulirati z nacionalnimi in drugimi gesli; sovraštvo do krščanske demokracije pa podžiga njihove strasti do najbolj nemoralnih sredstev v politični borbi, tako da so zavrgli tudi že slovenski narod, ime in kulturo in se ne pomišljajo ščuvati merodajne kroge v državi ma Slovenijo sploh, samo da na ta način zadenejo SLS, ki edina Slovenijo faktično in moralno predstavlja. Veličastna celjska skupščina zaupnikov SLS je po svojem voditelju in načelniku dr. Korošcu značaj naše stranke tako krepko podčrtala, da merodajni krogi naše države, ako imajo količkaj dobre volje, ne morejo več dvomiti, s kom da imajo opravka. Mi smo stranka načel, ki predstavljajo neizbrisne in neizpremenljive moralne vrednote našega narodnega življenja; s katerimi nihče ne more in ne sme z nikomer za nobeno ceno trgovati; ki jih nihče, pa naj bo v stranki še tako visoko postavljen, nima pravice s kakšnimi drugimi zamenjevati, zabrisati ali potvarjati; ki niso predmet nobenih kompromisov in so last vsega naroda, ker so izraz njegovega bitja. Vlade ne smatramo za produkt slučajnih strankarskih konstclacij, dogovorov in razdelitve moči, ampak kot odgovornosti polno službo in nalogo v blagor občestva; ne pa da bi se za vstop vanjo kupčevalo s programi in zahtevale kakšne načelne kapitulacije, ki so v protislovju z moralo, politično dostojnostjo in demokracijo. Slovenci — je izrekel shod naših zaupnikov — imamo kot bistveni enakopravni del naše države, kot samobiten narod in visoka kulturna enota pravico do so-vladanja in soodločevanja v državi, za kar nam ni treba se še poniževati in se svojim kulturnim in političnim načelom odpovedovati. Kakor je država nam potrebna, tako smo mi potrebni državi, in kdor bi pred to istino še nadalje zapiral oči, mora vzeti nase odgovornost za pogubne poslcdice, Z nami se je lahko dogovarjati in sporazumeti, če kdo misli pošteno; kdor pa predpostavlja, da bi mogel najti pri nas odziva, računajoč na nepoštene instinkte, ta naj opusti vsako upanje, da bi mogel priti blizu slovenskemu ljudstvu, organiziranemu v SLS. Mi smo narod, ne pa manjvredno pleme, ki bi dovolilo, da se pusti k vladni mizi le, če sc odpove svojemu dostojanstvu, moralnim principom in avtonomnim narodnim pravicam. Celjski zbor zaupnikov slovenske krščanske dcmokracijc pa je pokazal tudi neomajno edinost, notranjo solidarnost in tradicijonclno vzorno discipliniranost naše stranke. Basi ali pa morda boljše rečeno, ravno radi tega, ker jc snovanje najrazličnejših sil v stranki tako Uprava fe vKopltarfevl ul .št.S * Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 za Inserate, Sarafevo5/.756.1, Zagreb št. 39.011. Vraga ln Vunaf št. 21.797 Zbor zaupnikov slovenske ljudske stranke. V nedeljo, dne 14. novembra je manifestirala Slovenska ljudska stranka v Celju na zboru zaupnikov, kateremu je prisostvovala ogromna množica delegatov, ki so zastopali 800 strankinih krajevnih odborov. Ob polenaj-stih je vstopil v nabito polno dvorano Narodnega doma v Celju voditelj slovenskega naroda poslanec SLS dr. Anton Korošec. Dvorana in polna galerija sta priredili našemu vodji viharen pozdrav. Vsa dvorana se je tresla v odmevu navdušenega ploskanja iu »živijo«-klicev. DR. ANTON KOROŠEC OTVARJA. Pozdrav voditelju se je stopnjeval do najvišje moči, ko je stopil dr. Korošec na oder, pozdravil zborovavce ter jih prosil, da si po določilih strankinega Pravilnika izvolijo predsedstvo. PREDSEDSTVO ZBORA. Mariborski župan dr. Leskovar je predlagal za predsednika zbora podnačelnika Jugoslovanskega Iduba ministra n. r. poslanca Antona Sušnika, za podpredsednika pa posestnika Hrastnika in železničarja Flisa. Zbor je predlog soglasno z ovacijami sprejel. Poslanec Sušnik je zbor nagovoril s temi besedami: »Spoštovani in dragi gospodje zaupniki! Zahvaljujem se vam za vaše zaupanje in prosim, da mi dovolite samo nekaj uvodnih besedi. Iskreno in prisrčno pozdravljam vse, ki ste prišli iz cele Slovenije, da javno manifestirate svojo zavest, da ste čvrsti in odločni pristaši SLS, ki je edina predstavnica Slovencev. Vedno, kadar se pripravlja sestanek zaupnikov SLS, nasprotniki pišejo in pripovedujejo, kako slabi in kako se ruši naša stranka. Če bi danes prišli in pogledali, koliko je zbranih zavednih mož in fantov predstavnikov in zaupnikov mogočne organizacije naše stranke, bi spoznali vso ničevost svojih domnev. Slabo računajo naši nasprotniki. Oni ne vedo, na kako čvrstem temelju je zgrajena naša stranka, ne vedo, da je naša osnova krščanska demokracija, da nas veže krščanska solidarnost. In v tej gradbi delamo mi vsi pošteno in vztrajno. Ne vodi nas nobena sebičnost, smo in delamo samo iz ljubezni do slovenskega naroda, do naše rodne grude, do našega jezika in slovenske krščanske kulture. V tem oziru, v tem pravcu dela vsak od nas, vsak na svojem mestu po svojih zmožnostih. Nas je postavil za svojega voditelja naš narod, dolžnosti smo sprejeli od njega, zavedamo se je in delamo za pravično stvar, ker smo prepričani, da vodimo svoje ljudstvo od zmage do zmage.« (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) >Prehajam k dnevnemu redu in dajem besedo načelniku naše stranke in Jugoslovanskega kluba dr. Antonu Korošcu. Govor dr. Antona Korošca. Komaj je predsednik Sušnik izpregovoril ime našega voditelja, je dvorana znova odmevala burnih pozdravov. Šele po nekaj minutah je mogel dr. Korošec izpregovoriti. POZDRAV SLOVENSKIM BRATOM ONSTRAN MEJE. Mislim, da moram že takoj uvodoma govoriti za naše brate, ki so podjarmljeni v Italiji .Vi vsi veste, kaj se tam godi in dogaja. Fašistična nasilja gredo tako daleč, da naši ljudje niso varni niti svojega življenja. Fašizem je nekaka ponovitev stvari, ki so se dogajale v srednjem veku. Takrat je vladalo načelo Cuius regio, illius religio — Kdor vlada, določa tudi vero. Fašisti pa danes proglašajo za načelo Cuius regio, edus natio. Vladajoči narod ima po tein načelu edini pravico za ob- živo pestro in nikdar ne zastajajoče, ker vse duhovne sile v njej stremijo k napredku, sprejemajo vse zdrave ideje in se krešejo misli v visoko razviti etični zavesti odgovornosti za neprestano rast in poglobljenje krščanske misli in demokracije v srca slovenskega ljudstva — ker SLS ni mehanična organizacija, ampak živ organizem, ki je zrastel iz slovenske narodne duše in sc z njo razvija, zato edinost v njej ni umetna, ampak neporušljiva; sc ohranja po moralni višini njenih članov, ki verujejo v vedno veljavne resnice. Sijajna manifestacija jc bil zbor zaupnikov in nepozabljiva; nedosegljiva za vse klevete in resen opomin vladajočim. Za stranko samo pa pomeni zopet stopnjo višje, za narod ojačenje nicijovc odporne in stvariteljnc stfc. stoj, drugi morajo izginiti. Prepovedano jim je biti samolasten narod. Tu je nacionalizem prekoračil mejo. Nacionalizem je sam na sebi lep, ostuden pa je in uničevalen, če gre preko meja. Kot zastopniki slovenskega naroda sporočamo svojim preganjanim in trpečim bratom svojo iskrene simpatije. (Dolgotrajno in živahno pritrjevanje.) Mi jim sporočamo, da naša srca čutijo in bodo vedno čutila zanje. Sporočamo jim svoje globoko prepričanje in trdno zaupanje, da bo njihovo trpljenje minulo. (Ponovno viharno ploskanje.) ITALIJANSKA NEVARNOST. Zakaj g. Musolini naroča neprestane atentate in zakaj po vsakem takem atentatu nastane novo in vedno hujše divjanje? Splošno mnenje je, da je to divjanje umetno vzbujeno, da bi Mussolini lažje izvršil svoje načrte. Nobenega dvoma ni, da Mussolini namerava nekaj podvzeti. Vi vsi ste prepričani in ste lahko izvedeli iz časopisja, da Italijani zadnje čase zelo nakupujejo konje in marsikdo od vas je že dejal: Vojska bo. Splošno se misli, da bo Mussolini nekaj takega naredil. Pri tem hoče zastrašiti naše ljudi, si naroča atentate, da skriva in opraviči svoje namene kakor je nas Slovence leta 1914 hotela zastrašiti Avstrija s tem, da je zatirala naše duhovnike, učitelje in kmete. Tudi glede Mussolinija se splošno smatra, da povzroča divjanje fašizma samo radi prikrivanja svojih bojnih podvigov. Mussolini ne namerava, vsaj tako se splošno govori, podvzeti kake akcije proti nam, ki smo zavarovani s Francijo, ali misli ee, da gredo njegove namere napram Mali Aziji. Tam si hočejo Italijani vzeti zemlje za naseljevanje svojega prekoštevilnega prebivalstva. Če to upoštevamo, je jasno, zakaj se je Mussolini nedavno sestajal z angleškimi diplomati, zakaj se je pomiril z Grčijo in Bolgarijo in zakaj je sklenil prijateljsko pogodbo tudi z Romunijo. Ni nobenega dvoma, da je šlo pri tem za nekako izolacijo Jugoslavije, ali imelo je tudi drugi zmisel. Ali bo do tega prišlo ali ne, to jo odvisno od Angleške, ki ima glavno besedo. Nekateri mislijo, da bi pri taki akciji gledala Mussoliniju Anglija skozi prste in pustila delati Italiji, kar bi hotela, drugi pa so zopet mnenja, da za to še ni prišel čas. Francija nima danes samo popolnoma enakovredne armade kot Italija, njena vojna moč italijansko visoko nadkriljuje zlasti v enem, to je v zrakoplovstvu. Italija je oborožena do zob, fašizem zopet vznemirja svet in zato upamo, da ne bomo mi edini, ki obsojamo nasilja nad našimi so-brati, ker to tudi ne bi bilo dovolj, ampak smo uverjeni, da bodo vsi narodi v tom z nami soglasno obsodili italijansko dirjanje ter našli pota in sredstva za zaščito manjšin v Italiji. Našim bratom ponovno sporočamo in jih zagotavljamo, da jim naša pomoč nikdar ne izostane. (Navdušeno ploskanje in odobravanje. Ogorčeni medklici proti fašizmu.) NAMEN DANAŠNJEGA ZBORA. Pa preidimo sedaj na naše notranje zadeve. O današnjem zboru se ni veliko govorilo in razpravljalo samo v našem taboru, ampak tudi med nasprotniki in sploh v celi politični javnosti. Vsi mislijo, da ima današnji shod velevažen pomen in ugibajo na vse strani. Eni pričakujejo, da boaio danes tukaj v Celju ugotovili pogoje, pod katerimi bi Slovenska ljudska stranka, oziroma mi, njeni poslanci, stopili v vlado. Drugi se izmišljujejo, da bomo celo že odobrili pogoje, pod katerimi smo se mi poslanci že »podali« v Belgradu. Tretji zopet so prepričani, da bomo par točk svojega programa danes v Celju vrgli v Savinjo, da bi tako v bodoče lažje krmarili in prikrmarili v vlado. (Medklic: »Mi imamo program, čemu pogoji!«) SLS nikdar no zavrže svojega programa avtonomne Slovenije. Na to splošno govoričenje je vseeno treba dati nekaj odgovora. Mi nismo prišli danes sem, da odgovarjamo na to, pod katerimi pogoji bi šli v vlado, še veliko manj, da vam predložimo račun in ceno, za katero bi se bili slovenski poslanci »prodali« vladi. Bodimo odkriti: mi vam pogojev nismo prinesli in vam tudi povem, zakaj jih nismo. Trenutno nas sploh nihče ne vabi v vlado, nihče nas v vlado ne kliče. Zato nismo od nikogar dobili doslej nobenih pogojev in predlogov, zato tudi mi danas nobenih pogojev staviti no moremo. Tistim, ki nas obrekujejo, da smo se žo prodali, pa pravim, da nismo prišli semkaj radi kake odobritve sklenjenih kupčij, ker se v take namene zbor zaupnikov in sploh SLS nikdar ne sestaja. Bila so pogajanja, ali niso prišla do konca. Bila so splošna, predhodna, neobvezna pogajanja in še ta so se prekinila, ko so se vsled vrnitve Pašiča pričele nove te zave v radikalni stranki. Še onim tretjim, ki pravijo, da bi mi mo« rali zavreči par točk programa — in danes je veliko ljudi, ki nam dajejo take dobre nasvete — pa povem v svojem imenu in v imenu slovenskih poslancev tole: kar mi zastopamo, to ni naš program, to jo program vaš, zaupniki, to je program naših volivcev, program našega ljudstva. Mi poslanci smo samo izvrševalci tega od vas določenega programa (živahno ploskanje). Zatorej nimamo pravico zavreči niti one same točke toga programa (burno pritrjevanje). Mi poslanci torej nismo prišli danes radi tega * Celje. Na vas je, zaupniki, da se izjavite: Ali hočete morda zavreči slovenstvo (gro« movit »Nikdar!«), ali se morcla odreči slovenskega jezika (»Ne, nikdar!«), svoje pravice do življenja na svoji zemlji, pravice do širokih samouprav v naši Sloveniji, pravice do svoje narodne samobitnosti, zahtevo po avtonomiji? (Ponovno: »Nikdar, nikdar!«) Ali hočete prostovoljno dopustiti, da so razdeljujejo bremena brezobzirno na vaša šibka ramena, ali odobravate, da se vam no da gospodarsko živeti, ali odobravate, da danes poje kmetu boben radi prevelikih davkov, da je danes slovenski delavec svetoven popotnik, da stojita trgovec in obrtnik ob zaprtih vratih svojih obratov in da državni uradnik v Ljubljani stanuje na ulici pod šotorom? Ali naj se, vprašam vas, odrečemo torej golega življenja? (Po vsej dvorani je neprestano odmevalo v odgovor »Nikdar k in burni protestni vzkliki proti seda-* njemu stanju.) SLS nikdar ne zavrže svojega vcrsko-moral-nega fundamenta. Ali pa se morda hočete odreči svoje vere? (»Nikdar!«) Oprostite, da sem se tako nerodno izrazil. Po moderno bi se to vprašanje moralo glasiti: Ali se hočete laicizirati? Z drugimi besedami se to pravi: ali hočemo priznati načelo, da v politiki ne velja deset božjih zapovedi, da v politiki smemo krasti, goljufati, lagati, varati in odirati? To je laicizacija, ki nam jo nekateri v kilometrskih člankih priporočajo, v praksi, v življenju. Ti priporoče-vavci pravijo, saj je SLS dobra stranka, njen slovenski program je odličen, gospodarsko sijajen, socialno neprekosljiv, ali vera, ko bi te ne bilo! Mi pa vemo, da je devetdeset odstotkov vseh Slovencev za nami. So z nami tudi taki, ki so nasprotnega svetovnega naziranja in niso formalno pristaši naše stranke, pa vedno glasujejo z nami -»» se ne boje, da bi jih naš verski program kompromitiral ali jim škodoval. V tej splošni in težki krizi, ko ne moremo naprej, pa naj bi zavrgli ravno ta program, izvrševanje načel, ki nam jih je Bog naložil v svojih desetih zapovedih, sedaj, ko je teoretično naglašanje in praktično udejstvovanje ver-sko-moralnih osnov javnega življenja bolj nujno in potrebno, kakor sploh kdaj! Naša »protidržavnost«. In končno še nečesa, da se moramo odreči, pravijo naši dobri prijatelji. Vi ste protidržav-ni, zavrzite protidržavnost. Ostudno je že govorjenje o tem in oprostite mi, da govorim o tem. Vem, da se vam vsem to natolcevanje že gabi, pa kljub temu se moramo ozreti tudi na te izlive mržnje naših nasprotnikov. Naš program, naša načela in naše delovanje se ni nikjer iu nikdar obračalo proti državi in noče ogrožati obstoja edinstvene države. Mi smo bili in smo zvesti državljani in zato nam v tem oziru ni treba prav nič spreminjati programa. Naj nam tisti, ki stalno tako psujejo in denuncirajo, vendar enkrat povedo tn naj nam pokažejo tiste točke programa ali tisto točko našega dela, ki je protidržavna. Če smo kaj storili proti državi, zakaj proti nam no uvedejo postopanja, saj imamo zakone za vse protidržavne rovarje. Naj storijo to! Tega ne morejo in ne store, ker bi se dokazalo, da so sami tisti, ki to pripovedujejo, denuncijanti. Denuncirajo in denuncirajo, čeprav nimajo nobene podlage za to. Toda take igre ne smemo in ne bomo dalje trpeli! (Burno in živahno pritrjevanje.^ Vstop v vlado. Dosedaj vam seveda še ni jasno, ali smo Jl vlado ali ne. Ali hočemo v vlado ali ne? Tudi na to vprašanje hočem odgovoriti jasno in odkrito. Ne samo, da smo za vlado, da Solimo v vlado, ampak hočemo in zahtevamo, da pridemo Slovenci v vlado. (Pritrjevanje.) Mi Slovenci imamo pravico na to in pravico, da to zahtevamo. Ako jo ta država, v kateri živimo, res kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem zahtevamo tudi za nas Slovence ravno-pravnost. Nikjer ne smemo biti zapostavljeni. (Živahno pritrjevanje.) Mi Slovenci smo tudi temeljni sestavni del te države in zato imamo •iste pravice, ne pa samo ista bremena, kakor Srbd in Hrvati. Neenaka mera. Za Srbe vedno velja načelo, da se brez večinske srbske stranke ne sme vladati. Ko smo bili leta 1924 v vladi, v kateri smo vladali manjšinsko srbsko stranko, takrat se nam ije pretilo in vpili so: »Kri naj teče«, revolucijo eo obetali, vse to samo zato, ker se je vladalo brez večinske zastopnice srbskega naroda. Na vseh oglih se že poldrugo leto na vsa usta vpije, da mora biti v vladi tudi večinska hrvatska stranka. Torej tudi za Hrvate velja to načelo. Samo mi Slovenci naj bomo uboga raja, zapostavljena pastorka, ki naj stoji vedno ob strani, in že od 1921 smo stalno •/. malim presledkom v opoziciji, smo postavljeni v kot in samo za nas naj ne velja in naj se ne spoštuje načelo enakopravnosti. Nam, samo nam, so vrata v vlado stalno zaprta. Mi zahtevamo tudi za nas pravico, zahtevamo, naj se nam da, kar nam gre. In dati nam bodo morali, kar nam gre! (Ta!.o je! Dolgotrajno in živahno pritrjevanje.) Protislovenska politika režima. Današnji režim ne pozna za. Slovenijo nobene dobrote. Ne da nam v naši deželi nobene samostojnosti, pa tudi od doli ne prihaja nobena ugodnost. Imamo politiko izžemanja Slovencev in nič drugega, politiko, ki je protislovenska, politiko, ki j4 je vtisnjen pečat mržnjo do vsega, kar je slovensko. (Ogorčeni medklici.) Bes, da skuša Belgrad v vsako vlado dobiti tudi privesek, ki naj nosi slovensko firmo. Toda mi no nehamo poudarjati, da to niso pravi zastopniki Slovencev. Tudi Pucelj, ko je prisegel zadnjič za ministra in ko je prišel ven od prisege, se je takoj razkoračil in pripovedoval, kako bo gledal na to, da pride v vlado tudi SLS. Samo mi, samo SLS, smo slovenska stranka in edini zastopniki slovenskega naroda! (Burno in živahno ter dolgotrajno pritrjevanje.) Zato mi zahtevamo in hočemo, da 9e nas Slovence ne prezira in ne postavlja v kot. Zato naj se nas tudi ne vprašuje, zakaj ne gremo v vlado, naj se to vpraša Srbe in Hrvate! Vsa politika od leta 1921 sem je naperjena proti nam Slovencem. DasiTavno mi nismo nepošteni, ne bomo kradli in ne more se nam predbacivati, da bi kdaj lagali ali goljufali. Za vsako vlado je res komodnejše, da si kupi mal privesek, ker njega je lažje kupiti in z njim proti Slovencem lažje vladati. Ali je to moTda slovenska politika, da dobi naš kmet 20 dinarjev, če pelje kravo v Krško ali na Bled? Tudi 20 dinarjev je dobro, toda s tem ni pomagano niti živinorejcu, kje pa so vse druge zahteve Slovenije? Pa me boste vprašali, zakaj nismo že doslej prišli v vlado? Poudaril sem že, da je doslej vladal protislovenski kurz v naši državni politiki. Mi moremo biti odgovorni in krivi le za to, kar je v naši moči, da storimo. Če pa so nam vrata zaprta, če Slovencev v vladi nočejo imeti, za to mi ne moremo odgovarjati. Tu nam je mogoča le najostrejša obsodba. Nobenega stvarnega razloga ni, ki bi govoril proti vpoklicu SLS na upravo države. Protidržavni nismo in nesposobni nismo. Kdo nam more kaj očitati? Prijatelji in neprijatelji, poslanci in ministri vseh strank nam priznavajo, da so bili poslanci Jugoslovanskega kluba, in izmed nas je bilo že skoro polovica ministrov, da so ti ministri najbolje upravljali svoje resore ter so bili najbolj iniciativni in vedno in vedno se iz tega razloga ponavlja zahteva, da je treba postaviti ministre iz jugoslovanskega kluba, če hočemo upostaviti red in poštenost v državni upravi. Mi nismo kradli, no lagali, ne goljufali. Mojo amerikansko robo že sedmikrat perejo, pa je od svojega početka popolnoma čista In Sušnikove tračnice se kljub vsemu natolcevanju svetijo na »olncu. Radič mi je na primer pri zadnjih pogajanjih rekel, da Slovenci moramo v vlado zato, ker delo v odborih ne gre naprej. Slovenska dva referenta prideta v odl>or, tako je pravil Radič, pa sta že pop lnoma pripravljena, onadva govorita, potem se šele oglasi kdo drugi, ko ste Slovenci razjasnili stvar, nato šele so razvije debata. To navajam zato, da dokažem, da nikjer ni prepričanja, da nismo mi popolnoma sposobni. Edini izhod. Stvari dozorevajo. Pred enim IMom nismo imeli nobenega izgleda, kako ustvariti situacijo, v kateri se bomo uveljavili. Danes pa to v«e» drntrnoe. S Pašičem ne cn>. Uzunovič ne more naprej, Davidovič ne more. S strahom se že tudi v Belgradu sprašujejo, kaj bo v bližnji bodočnosti, kaj bo februarja in marca meseca, ko bo ljudstvo gladovalo, kaj bo, če ljudstvo p*i tem glatlovanju izgubi potrpljenje? Ti ljudje danes z vso resnostjo poudarjajo, da bi bilo najbolje dati Jugoslovanskemu klubu vlado vsaj za. tri leta, pa bi bila naša država ozdravljena gospodarske krize, korupcijo in notranjih težav. Mi vemo, da to politično ne gre Toda sestaviti moramo močno in sposobno vlado in ini smo močni in sposobni, da v skupnem delu s Hrvati in Srbi ozdravimo to državo. Pod kakšnimi pogoji? Mi torej hočemo in zahtevamo, da se pred-stavitelji Slovencev pozovejo v vlado. Kdaj l>o to? Pogajanja so prekinjena, sedaj ni nobenih pogajanj, vrata so nam zaprta ln trenutno ne vemo, kaj bo. Poudarjati moremo le, da Slovenci ne smejo ostati zunaj,, da se mora najti način, po katerem se bodo Slovencem ta vrata odprla. Vendar pa moram« že danes, ko pričakuj© predvsem belgrajska in zagrebška javnost, odgovoriti na vprašanje, pod katerimi pogoji bi eveiituelno vstopili v vlado. Na to hoče javnost, da odgovarjamo. Mi pravimo, gremo, .toda samo s poštenimi in samo pod poštenimi pogoji. Nikdar nočemo umazati svojih rok, nikdar nočemo delati nepošteno. Hočemo ostati zvesti sebi in zvesti vam, zvesti vašemu in zvesti svojemm poštenju. Načela, kj jih imamo v svojeni programu, niso načela našega kluba, najmanj so to kaka osebna načela, to je program stranke, program slovenskega naroda, zato so nam ta načela nadvse sveta, zato morajo ostati čista in neizpremen-Ijiva. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.) Za načela ne barantamo. Naša načela ne morejo biti nikak predmet pogajanj. Ta načela in ta program je bil, ko te države še ni bilo in narod bo obdržal ta program, ko morda nas že davno več ne bo. Čisto nekaj drugega pa je način in taktika, kako priti do ustvarjanja idealnega in nedotakljivega programa. V načinu, taktiki, tu je mogoče z nami razgovarjati, tu smo gibki, tu se znamo prilagoditi vsakemu položaju in Jugoslovanski klub je dokazal, da ni parlamentarnega zastopstva v našem parlamentu, ki bi se znal tako gibčno uveljaviti v vsakem položaju, kakor mi. Na vseh shodih v zadnjem letu so nam volivci povedali, da je danes največja nevarnost za državo njena težka gospodarska kriza. Mi smo videli, da zlasti Slovenija dobesedno gladuje. Zato so nas volivci na shodih in vodstvo naše stranice v zadnji seji pooblastili, da v Belgradu poudarimo, da je danes treba gospodarskim vprašanjem dati prvenstvo. Najprej mora narod živeti, potem šele pride druga. To smo storili. In če bi prišla država v nevarnost, od kakršnegakoli zunanjega sovražnika, smo ml prvi, ki takoj stopimo v skupno fronto, da z združenimi močmi varujemo njeno integriteto. Tudi to nam je jasno, da je treba od lanskega leta, ko nas je Radič izdal in pokopal svoj program, čisto druge taktike, kakor poprej, ko smo nrislil-i, da smo združeni s Hrvati že skoro neposredno pred uveljavljenjem našega celotnega programa. Od tedaj je položaj težji. Slovenci smo neprimerno bolj osamljeni. Zato moramo uporabljati drugo taktiko v novem položaju. Toda bodimo uverjeni, da Jugoslovanski klub vedno najde pravo pot v vsakem političnem položaju. S poštenimi sredstvi, na pošten način bomo vodili politiko, naroda in države Ln njunih koristi pa ne "bomo nikdaT izdali. Naše delo. Nazadnje nas boste vprašali, kaj smo med tem časom dosegli, kaj smo uspeli. 1. Nadaljevali smo izgradbo starega slovenskega programa, kakršen je potreben, da slovenski narod v tej državi dobi svoje pravo. Program naš je izšel iz slovenske duše. Izražamo ga v dveh besedah. Naš narod hoče biti skupaj in hoče biti svobodno skupaj. To smo dopovedal i v precejšnji meri vsej naši javnosti. Ta uspeh se sicer ne da tehtati ali šteti z akcijami Trboveljske premogokopne družbe ali SI a venske banke, toda zgodovina ga bo beležila kot veliko pošteno borbo za slovenske ideale. 2. Bili smo klicarji poštenosti, sami smo pošteni os,tali in bili neprestana vest na parlamentarnih tleh vsem, ki so hoteli delati pošteno z'našo državo. 3. Vedno smo se brigali za razne stanove. Noben klub. ni iznesel toliko opominov in toliko nasvetov, kako se naj reši naš kmet, kakor na^l slovenski,poslanci. In za delavce, za olajšanje njihove bede, za njihovo zaščito smo s., svojimi neprestanimi zahtevami storili več kot vsaka druga stranica! Povsod smo skušali u velja, vi ti zahteve pridobitnih stanov in povsod poudarjali, da bo propadel naš delavec in moral v tujino, če bo propadla slovenska industrija. Ravno zadnji teden je ponovna priča, kaki) Jugoslovanski klub stoji na straži za naše uradništvo. Edino mi smo dvignili glas za stabilnost državnega uradnika. Z večnimi svarili smo nešteto zla preprečili. Nekaj je vendarle zalegi«, dasi smo vsepovsod naleteli na slabo voljo in mnogolcje tudi na neznanje in nepdznanje stvari. Dvignili smo ljudsko pr<-sveto. Naša prosvetna društva, telovadna društva, »Krekova mladina«, delujejo zopet s polno paro in so popolnoma ozdravljena od povojnih težav in mrtvila. Naše gospodarske organizacije so so zbudile in danes globlje in popolneje morejo ustrezati zahtevam širokih slojev kot v prvih povojnih težavah. BELGRAD - SPAMETUJ SE! j Velika je naša stvar, čeprav se ne da meriti na metre ali tehtati na tehtnici, ogromen je naš uspeh t narodni vzgoji in državni politiki in ne priznavajo ga samo tisti, ki jiin je osnova neslovenska in nepoštena, neodkrita politika, saino ti denuncirajo našo stranko in zametavajo pred javnostjo njeno plodo-nosno delo. Njim, ki se prodajajo za skledo leče ali za ministrski portfeljček, njim, ki slovenstvo izdajajo, kadar in kakor kaže to njihovim partijskim interesom, le takim naši uspehi niso nič. Pri teh pomeni velik uspeh le to, da se podpira vsaka vlada, četudi se upravlja država tako, da sede v Belgradu pri polnih mizah, Sloveniji pa se ne da živeti iz lastnih sil, z lastnim gospodarstvom niti se ji iz centrale ničesar ne da. Mi pravimo, da to mora prenehati in temu namenu velja naš boj. Zadnji čas jo in svarimo, naj se v Belgradu kmalu spametujejo in ne tirajo ljudstva do obupa, naj prenehajo s partizansko politiko, ki tretjega naroda, na katerem je zgrajena naša država, noče pustiti k soodločanju o njeni usodi. Spoznanje in spametovanje. prihaja sicer počasi, toda v mnogočem se je obrnilo na bolje. O Slovencih se danes piše po celi državi in vedno pogosteji so resni glasovi, da je treba zadovoljiti tudi poštene zahteve slovenskega naroda. Vsega je enkrat konec. Tudi naših sedem suhih let gre h koncu. Ni jih še konec, toda zagotavljam vas, da h koncu gredo. Tudi belgrajski svet spoznava, da so naši nasprotniki lagali, ko so nas obrekovali. Tudi on že čuti, da naš narod ve; kaj. hoče, da ni nahujskan, ampak zvest in zaveden. In to lahko povem: Prej kot si naši nasprotniki mislijo, se bodo tudi v Sloveniji razmere iz-premenile na boljše. .(Viharno pritrjevanje, ploskanje in »živijo«-klici.) Zaupnica. Predsednik Sušnik se zahvali govorniku in daje na glasovanje predlog, da izraža zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke v Celju dr. Korošcu zahvalo in mu izraža popolno zaupanje. Jugoslovanskemu klubu se dajejo glede taktiko popolnoma proste roke za bodoče parlamentarno delo. — Predlogi so bili soglasno in z velikim navdušenjem sprejeti. VOLITVE. K drugi točki dnevnega reda: »Volitev strankinega načelnika« je zbor že prejudiciral besedam predlagatelja župana Vinica Res-mana iz Radovljice in z nepopisnim navdušenjem izklical načelnika dr. Antona Korošca. Za strankinega prvega podnačelnika je predlagal bivši minister Jožef- Gostinčar dr. Marka Natlačena, odvetnika v Ljubljani, šolski ravnatelj v pokoju Janko Jeglič pa profesorja Evgena Jarca. Ker je profesor Jarc takoj izjavil, da bi eventuelne izvolitve ne sprejel, je bil z velikim navdušenjem izvoljen za prvega strankinega podnačelnika odvetnik dr. Marko Natlačen. Zahvala profesorju Bogumilu Remcu. Takoj po izvolitvi je predsednik zbora dal besedo dr. Antonu Breclju, ki je ob soglasnem pritrjevanju cele dvorane izp.regovoril tole: »Ko pozdravljamo novega prvega podnačelnika stranice in mu obljubljamo, da mu bomo vsi pomagali nositi to težko breme, se spominjamo z globoko hvaležnostjo dosedanjega prvega podnačelnika profesorja Bogumila Remca. Profesor Remec je vodil Slovensko ljudsko stranko v njenih najtežjih in najhujših časih, vodil jo je iz nelconsolidiranih, razdra-panih povojnih razmer do njenega popolnega uveljavljenja, do njene popolne zmage v Sloveniji. Globoko obžalujemo, da je profesor Remec iz osebnih razlogov odložil to mesto. Zahvaljujemo se mu in pričakujemo, da bo še v bodoče vselej in povsod s svojimi skušnjami in svetom naši stranki v pomoč. Njegova brezmejna požrtvovalnost in čista nesebičnost, s katero je delal in vodil najvažnejše mesto v stranki, pa naj bo naš vzor!« (Viharno pritrjevanje in »živijoc-ldici profesorju Remcu.) Dr. Natlačen. Dr. Marko Natlačen je na predsednikovo vprašanje izjavil, da sprejme mesto prvega podnačelnika in spregovori: Zaupniki! Zahvaljujem se vam za izvolitev, za izkazano zaupanje in visoko čast, ki ste mi jo podelili. Hočem se vam oddolžiti z delom. Moje delo bo veljalo organizaciji stranke in vzgoji strankinega naraščaja. Tema dvema točkama hočem posvetiti predvsem vse svoje moči, da bo naša armada usovršena, organizirana in vsak trenutek pripravljena za napad. Ko se vam zahvaljujem, vas prosim vse brez izjeme, da me v tem stremljenju podpirate. Narodu in naši narodni državi bo veljalo naše politično delo. PROTEST PROTI ZATIRANJU BRATOV V ITALIJI. Dalje je dr. Marko Natlačen predložil zboru sledečo resolucijo: ... | »Zbor zaupnikov SLS v Celju z ogorčenjem protestira proti nečuvenemu nasilju, ki ga trpi naš narod v Korotanu in Primorju, pošilja svojim zasužnjenim bratom in sestram z iskrenim pozdravom slovesno izjavo: SLS kot zakonita zastopnic^ slovenskega naroda ne ho mirovala, dokler ne dobe odrešeni bratje in sestre tiste pravice, lei jim gredo po božjem in naravnem pravu, kakršne grodo kot kulturno visoko razvitemu narodu.« Zbor je soglasno, z izrazi simpatij in ogorčenimi vzkliki proti fašizmu sprejel podno čelnikov predlog. STRANKIN POSLOVNIK. Pri slučajnostih so prof. Evgen Jarc, dr, Franc Kulovec, dr. Marko Natlačen, Jožef Gostinčar in dr. Josip Leskovar govorili o izpremembi strankinega poslovnika. Zbor je sprejel predlog dr. Leskovarja, s katerim se pooblašča vodstvo SLS, da izdela načrt novega poslovnika," najkasneje v treh mesecih in ga naj tak pravilnik, kakršnega bo sprejelo vodstvo, .velja do prihodnjega zbora zaupnikov, ki bp o poslovniku končno sklepal. Ljubljanske volitve. Dr. Ivan Stanovnik je predložil sledečo resolucijo: »Zbor »upnikov SLS V Celju protestira proti vednemu odlaganju občinskih volitev v Ljubljani in zahteva, da se v Ljubljani razpišejo volitve v občinski zastop. Dalje zahteva, naj se volivni rod za volitve v občinska zastopstva v Sloveniji izpremeni tako, da se za volitve v vseh občinah uveljavi načelo čistega proporca.« Zbor je tudi ta predlog soglasno odobril Naše časopisje. Urednik Hrastelj in dr. Kulovec sta govorila o potrebi agitacije za naše časopisje. Načelo bodi: Vsak naš somišljenik, vsaka krščanska hiša mora imeti naš časopis. Nasprotnega časopisja naj nAši somišljeniki ne naročajo in ne kupujejo. V tem oziru je treba odločnosti do skrajnosti. K debati so se oglasili tudi mnogi zaupniki z dežele in navajali posamezne podrobne potrebe raznih strankinih organizacij, poročali o agitaciji za naše časopisje in o poslovanju krajevnih odborov. Sklop. Predsednik Sušnik je zaključil zborovanje s tole zahvalo na zaupnike: Gospodje! Zborovanje zaupnikov je končano. Pogovorili smo se o važnih zadevah in povsod je vladala soglasnost in velika navdušenost. Današnji dan je bil sijajna manifestacija naše misli. Težka je danes borba za vsakdanje življenje, še težja je borba za naše pravice, za naše narodne ideale. Toda Slovenci smo navajeni boriti se. Nismo obupali v preteklosti in ne obupujemo niti danes. Samo ne smemo popustiti. Še bolj moramo strniti svoje vrste in poglobiti delo v naših organizacijah. V trdni zavesti, da se borimo za dobro in pravično stvar in zaupajoč v božjo pomoč in v samega .sebe pojdimo na delo.! Živela, krščanska demokracija! Živelo slovensko ljudstvo! ; Navdušeno pritrjevanje je sledilo tem besedam in v svečanem razpoloženju so Zborovalci zapuščali dvorano. Zborovanje HPS. Zagreb, 15. nov. (Izv.) Včeraj se je vršil zaupni sestanek HPS v Petrovskem. Na sestanku, ki se ga je udeležilo preko 100 ljudi, je poročal odposlanec iz Zagreba g. Kratina. Če izvzamemo nekaj neuspelih medklicev od strani nekaterih radičevcev, ki so sestanku prisostvovali, so udeleženci s pritrjevanjem sledili govoru g. Kratine. — Včeraj se je tudi vršil velik zaupni sestanek HPS v Lomnici. Govorila 3ta predsednik HPS Stjepan Barič in kmet Deverič pred 300 zborovalci, ki so burno odobravali izvajanja obeh govornikov. V vasi Remetincu sta se včeraj vršila kar dva sestanka HPS, ki sta popolnoma uspela. Na vsakem od obeh sestankov je bilo navzočih okoli 300 ljudi. Prvi sestanek se je vršil predpoldne, drugi pa popoldne, Na obeh sestankili sta govorila dr. Šimrak in dr, Bakšič. Nasprotniki se niso na zborovanje niti prikazali. Omeniti moramo, da se je v tej vasi vršil dne 7. t. m, sestanek Radičeve stranke. Sestanku je prisostvovalo komaj 20 oseb, ki pa so več ugovarjale nego poslušale. Radi burnih medklicev od strani navzočih 20 zborovalcev je moral govornik dr. Matica prekiniti govor in zapustiti zborovalni prostor, potem ko ni govoril niti pet minut. Ugotavljamo, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah šlo 90 odstotkov vseh glasov v tem kraju za Radičevo stranko. SEJA PREDSEDSTVA HFS. Zagreb, 15. nov. (Izv.) Včeraj je imelo predsedništvo Hrvatske federalistične stranke svojo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da sc skliče glavni odbor stranke za 28. t. m. Na seji sta poročala g. Krčelič in dr. Bradovič o stanju federalistične stranke v Zagrebu in Osjeku. RAZKOL V SPLITSKI ORGANIZACIJI HSS Split, 15. nov. (Izv.) Včeraj je prišel delegat Radičeve stranke g. Herceg semkaj, da izravna spore v tukajšnji organizaciji HSS. Vendar posredovanje ni uspelo. Zato se jc vodstvo okrajne organizacije preneslo na organizacijo HSS v Solinu. Z ozirom na novo ustanovljeno organizacijo HSS v Splitu je dal g. Hčrccg izjavo, da sc nova organizacija HSS, ki so jo v soboto, dne 13. t. m. osnovali tako-zvaru stari pristaši HSS, absolutno ne bo to-lerirala od slrani vodstva HSS. Zima le pred durmi! Cmm i.»«:>n ra ctn-sHaiAflh tn • - Drezebaiočih oopJavliencev! Nar, posl. Janez Brodar. načelnik Jugoslov. kmetske zveze, podnačelnik SLS. Nar. posl. dr. Andrej Gosar, načelnik Delavske zveze, podnačelnik SLS, Dolgoletni voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec narodni poslanec in minister n. r., ki ga je nedeljski zbor zaupnikov SLS v Celju z velikim vdušenjem zopet izvolil za načelnika stranke. Štirijambornik »Richelien«. francoska Šolska ladja, ki je te dni odplula na daljie potovanje,' Trdnjava Perthus na francosko - španski meji Tod so katalonski zarotniki hoteli vdreti v Španijo. v Levo: Vojašnica v Perpignanu, .1 * kjer so zarotniki zaprti. Z okna (>£| so izobesili svoio mVavo. Dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani, izvoljen 14. t nu za I. podnačelnika SLS, , v Anton Rojina, industrijec, načelnik Jugoslov. obrtna zveze, podnačelnik SLS. Levo: Glava Strossmayerjevega kipa v Zagrebu. Spomenik je delo kiparja Meštroviča. Zgoraj v sredi: Coste in Rignot, francoska letalca, ki sta preletela progo Bourget - Calcutta in nazaj (20.000 km) v času od 28. oktobra do 11. novembra 1926 Letela sta vsega skupaj 107 ur. Prva dva dni sta preletela brez pristanka 5425 km (svetovni rekordi), Tapetnik Karol Dostal in njegova soproga Marija, ki sta včeraj včeraj obhajala zlato poroko. Dr. Engelbert Besednjak, poslanec goriških Slovencev, ki ga preganjajo fašisti zaradi atentatorja - Italijana, Poizkusi pomirjevanja v radikalnem klubu. SESTANKI MED PAŠIČEVCI IN UZUNOVIČEM. _ MAKSIMOVIČ PRI PAŠIČU IN NA DVORU. — NAPOVEDI O REKONSTRUKCIJI VLADE. — UGIBANJA RADIKALOV O SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI. Belgrad, 15. nov. (Izv.) Ves današnji dan |e potekel v znamenju poskusov pomiritve v radikalnem klubu. Iniciativo za to, da bi prišlo do pomiritve med obema ostro sprtima skupinama v radikalnem klubu je dal, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, Pašič sam. Po teh informacijah je Pašič na zadnjem sestanku predlagal, da bi se na sestanku med delegati obeh radikalnih struj poskusil najti temelj za sporazum. Do tega sestanka je danes prišlo. Kot delegata Pašičeve struje sta lungirala podpredsednik radikalnega kluba Ulja Mihajlovič in poslanec dr. Velizar Jankovič. Ta dva delegata sta se danes dopoldne sestala v vladnem predsedstvu z vsemi v Belgradu navzočimi člani vlade in predsednikom vlade Uzimovičem samim. Po sestanku je Uzunovič izjavil, da je šlo na sestanku za to, da bi se našla možnost za složno sodelovanje v radikalnem klubu. Boža Maksimovič pri Pašiču. Posvetovanja so se nadaljevala tudi popoldne. Popoldne je prišlo do nepričakovanega in značilnega dogodka, namreč, da je Boža Maksimovič obiskal Pašiča. Obisk je trajal dve uri. Ta dogodek je važen zaradi tega, ker je Boža Maksimovič znan in velja za vodjo protipašičevskega pokreta. Pašič in Maksimovič se že nad pet mesecev sploh nista videla, niti razgovarjala. Namen današnjega sestanka je bil, da bi se ta dva pobotala. Maksimovič je po svojem sestanku s Pašičem odšel v dvor. Tam je imel dolg telefonski razgovor s Topolo, kjer prebiva kralj. Medtem sta dr. Ilija Mihajlovič in dr. Ve- lizar Jankovič zopet obiskala predsednika vlade Uzunoviča in z njim nadaljevala razgovor o poravnanju v radikalnem klubu. Mihajlovič se je enkrat med razgovorom odpeljal na Pa-šičevo stanovanje in se vrnil z novimi Paši-čevimi navodili v vladno predsedstvo nazaj. Po končanih posvetovanjih v predsedni-štvu vlade je dal Velizar Jankovič časnikarjem na njih vprašanja, ali je pričakovati še danes kakih važnejših dogodkov, naslednjo izjavo: >Danes še ne, mislim pa, da bomo imeli jutri lepe reči. Jaz sem velik optimist in se nadejam, da bo naše delo rodilo dobre sadove.« Po obvestilih iz poučenih krogov se bosta jutri popoldne sestali obe radikalni skupini na sestanek, kateremu bo prisostvoval tudi Nikola Pašič. Na tem sestanku naj bi se našel temelj za končnoveljavno pomiritev obeh struj. Naravna posledica tega pobotanja bi bila rekonstrukcija vlade. Pri tej priliki bi morali iz vlade nekateri člani vlade, ki niso Pašiču po volji. Na njihova mesta bi stopili drugi. O osebnostih se še ne govori. Odmev dr. Koroščevega govora. Radikali, ki so o teh dogodkih poučeni, zatrjujejo, da se pri tej priliki še ne bo izvršila končnoveljavna izpopolnitev vlade. Po informacijah dobropoučenih krogov računajo radikali s tem, da bo jutrišnji dan zelo važen za pobotanje obeh radikalnih struj. Z ozirom na nedeljski zaupniški sestanek SLS v Celju in govor dr. Korošca računajo radikali, da bo v najkrajšem času prišlo do vstopa SLS v vlado. KRALJ V TOPOLI. Belgrad, 15. novembra. (Izv.) Včeraj popoldne ob pol 3. uri bo je kralj v spremstvu generala Hadziča odpeljal v Topolo, kjer namerava dalje časa prebivati. UZUNOVIČ V AVDIJENCI. Belgrad, 15. novembra, llzv.) Včeraj dopoldne ob 10. do 12. ure je bil v avdienci pri kralju Nikola Uzunovič. Kamor zatrjujejo poučeni krogi, je bila avdienca v zvezi s popoldanskim kraljevim odhodom v Topolo. ZAKONSKI NAČRT O AGRARNI REFORMI. Belgrad, 15. novembra. (Izv.) Sem je prispel podpredsednik HSS Josip Predavec. Minister za agrarno reformo dr. Šibenik ga je imenoval za predsednika komisije za izdelavo zakonskega načrta o agrarni reformi v Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji. Josip Predavec je izjavil, da sestavljajo komisijo sledeči člani: dr. Popovič-Pecija, izdajatelj »Poljopri-vrednega glasnika« v Novem Sadu, dr. Lago-vlč, odvetnik v Pančevu, dr. Oton Navratil, načelnik kmetijskega oddelka v pokoju, Zagreb in g. Albert Vedernjak, Maribor. Tajnik komisije je inšpektor v ministrsvu za agrarno reformo Tašner. Po izjavah Josipa Predavca bo komisija ta teden pregledala material, drugi teden pa bo pričela z izdelavo zakonskega načrta. BELGRAJSKA OPERA V BUDIMPEŠTI. Belgrad, 15. novembra. (Izv.) Intendant belgrajske opere Predič je sklenil z vodjo bu-dimpeštanske opere dr. Marffijem pogodbo o gostovanju belgrajske opere v Budimpešti. Belgrajska opera bo gostovala v Budimpešti pričetkom januarja dva večera. Prvi večer bo predvajala Borisa Godunova. NESOGLASJE MED BELGRAJSKIMI ČASNIKARJI. Belgrad, 15. novembra. (Izv.) V nedeljo se je vršila letna skupščina belgrajske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Pred volitvami novega odbora je opozicija 26 članov zapustila dvorano in odšla v časnikarski klub na Terazijah in tam osnovala posebno sekcijo. Večina, ki je ostala na skupščini, je dala 100 glasovnic in izbrala za predsednika Dragišo Lapčeviča, za podpredsednika pa Mihajlo Zivančeviča in Stanislava Vinaverja. KMETJE NOČEJO PRODAJATI TOBAKA-Mostar, 15. nov. (Izv.) V Čaplini in okolici so kmetje ustavili prodajo tobaka. Ta svoj korak utemeljujejo kmetje s tem, ker so predpisane cene za prodajo tobaka prenizke. Narodni poslanec muslimanske organizacije Šalih Baljič se je podal na lice mesta, da se osebno prepriča o tamošnjih razmerah, NAPAD SRNAOCEV. Sarajevo, 15. nov. (Izv.) V soboto zvečer je napadla neka skupina Srnaocev prostore odbora muslimanske organizacije, kjer se nahaja obenem čitalnica. Srnaoci so razbili vsa okna. Radi tega incidenta so intervenirali poslanci JMO pri tukajšnji policijski direkciji. Vendar ni bil nikdo aretiran. GOSPODARSKA KONFERENCA. Ženeva, 15. nov. (Izv.) Pod Theunisoviin predsedstvom (Belgija) se je osnoval odsek z namenom, da pripravi gradivo za zasedanje svetovne gospodarske konference. Delo konference se bo razdelilo na tri pod od šoke (poljedelstvo, splošna gospodarska vprašanja, industrija, trgovina in carine). Poljski sejem otvoril predsednik republike. Varšava 15. nov. (Izv.) V soboto se je vršila slovesna otvoritev rednega zasedanja poljskega sejma in senata. Na seji je predsednik republike prebral odlok o otvoritvi zasedanja obeh domov in je pri tem apeliral na poslance in senatorje, da vestno izpolnjujejo svojo dolžnost. S tem je bila slovesna otvoritev končana. To je bil prvi slučaj, da je predsednik republike sam otvoril parlament in senat ,ker so pripadale doslej vse zakonodajne pravice parlamentu. Od 555 poslancev je prisostvovalo otvoritveni seji le 200 poslancev. Seji niso prisostvovali socialni demokrati in komunisti ter nemški, beloruski, ukrajinski in židovsld poslanci. Nato se je ob 5. uri pričela prva plenarna seja sejma. Edina točka dnevnega reda je proračun za naslednje leto. Varšava, 15. nov. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamenta se je razpravljalo o državnem proračunu. V svojem daljšem ekspozeju je finančni minister obrazložil finančno situacijo. Na koncu seje so socialisti predlagali, da se takoj ukinejo vsi izjemni ukrepi proti tisku. Ta predlog socialistov pa je večina odbila. Socialistični minister Moraczevski je poslal glavnemu odboru socialistične stranke pismo, v katerem sporoča, da ne bo dal de>-misije kot minister, tudi če bi socialisti prešli v opozicijo. Radi tega je moral Moraczevski izstopiti iz socialistične stranke. Poljski narodni In državni praznik. Varlava, 15. 11. (Izv.) Letos je Poljska prvič slovesno praznovala 11. november, t. j. dan, ko se je Pilsudski vrnil iz ječe v svobodno Varšavo in prevzel vodstvo poljske države. Pilsudski je na dostojno praznovanje tega dne polagal veliko važnost. Sam je napisal pretresljive spomine na tisto noč, ko so mu v ječo v Devinu sporočili nemški častniki, da je prost, da naj pripravi prtljago, ker se odpelje v Varšavo, Pilsudski sam do tega trenutka nI imel pojma, kaj se dogaja v svetu, v ječo nI prodrlo nikako sporočilo. Pot iz Devina v Varšavo, ena sama noč, je bila razdobje med Pilsudskim-jetnikom in Pilsudskim-voditeljem poljske države. Takoj je Pilsudski sklical sejm in ustvaril novo poljsko državo. Razumljivo je, da je bila letošnja proslava državnega praznika tudi slavje sedanjega ministrskega predsednika. Garibaldi in Macia aretirana. Pariz, 15. 11. Po konfrontaciji Macie z Garibaldijem so oba peljali v poslopje ministrstva notranjih del. Tam so ju aretirali in odvedli v zapore Sante. Aretacija je v Parizu vzbudila ogromno senzacijo. Ricioti Gari-baldi je vzel za svojega branitelja socialističnega odvetnika in svojega osebnega prijatelja Marceilea Pontepa, Macia pa je izbral znanega advokata Torresa. Kakor se trdi, bodo v najkrajšem času dvignili obtožbo proti Ma-ciu, da je organiziral neregularne čete, ki so imele nalogo, da preidejo preko državnih mej, Ricioti Garibaldi pa da je Macio podpiral in da je organiziral italijanske emigrante. Pariz, 15. 11. »La Information« javlja, da je pri zaslišanju Garibaldija v Nizzi prišlo do senzacionalnega odkritja, da je Garibaldi pod napačnim imenom pošiljal brzojavke. List na-glaša, da imajo tisti prav, ki so z vsega početka trdili, da Garibaldi ni bil samo navaden vohun, ampak je bil tudi v službi vojne špio-naže v korist Italije. Mussolini tolaži Nemčijo. Berlin, 15. 11. (Izv.) Ker Italija čuti posledice nemškega bojkota, je postal tudi Mussolini ponižnejši. V razgovoru z dopisnikom »Deutsche Allgemeine Zeitung« je duce naglasil, da med Nemčijo in Italijo ni nobenih pomembnih sporov. Pravice manjšin ne morejo biti povod za nesporazum. »Kajti, tako je dejal Mussolini, proti manjšinskim pravicam postavljam jaz pravico večine. Italijanski narod je tako kompakten, kot redko kateri drugi narod. 42 milijonov ima pač popolno pravico nad manjšino. Mussolini je govoril o gospodarskih zvezah med Italijo in Nemčijo in podčrtal željo, da bi se te zveze spopolnile in gospodarsko trgovinska izmenjava visoko dvignila. Izrazil je upanje, da se bodo kmalu uspešno zaključila pogajanja za sklenitev prijateljskih pogodb. NEVERJETNE VESTI O NOVEM ATENTATU NA MUSSOLINIJA. Rim, 15. novembra. (Izv.) Vesti o zopet-nem atentatu na Mussolinija se označujejo kot neresnične. Danes je sprejel Mussolini v Rimu zastopnike mlličnih oficirjev. Razen tega Je še sprejel veliko število drugih oseb. Rim, 15. novembra. (Izv.) Agenzia Štefani označuje vesti o ponovnem atentatu na Mussolinija kot popolnoma izmišljene. Dr. Wilfanova pot v Trst. .Trst, 15. nov. (Izv,) Mesto ob 10 kakot je bilo prvotno napovedano je včeraj prišel poslanec Wilfan iz Rima v Trst s popoldanskim vlakom. V Firenzi je bil dr. Wilfan ponovno aretiran in odveden iz vlaka v policijske zapore. Dr. .Wilfan je proti aretaciji protestiral, nakar mu je policijski uradnik pokazal seznam 24 poslancev, ki se morajo are-. tirati. V tem seznamu je bilo tudi Wilfanovo ime. Nato je dr. Wilfan izjavil, da je bil ravno pred par dnevi izpuščen iz ječe in da se sedaj vrača domov. Na podlagi telefoničnih informacij iz Rima je bil dr. Wilfan po preteku treh ur izpuščen, nakar je nadaljeval pot proti Trstu. MAŽARSKE VOLITVE. Budimpešta, 15. noveitibra. (Izv.) Za jutri je sklican parlament k zadnji seji. Na seji bo prečitan odlok državnega upravitelja' o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev. Dan, kdaj se bodo vršile nove volitve, še ni natančno znan. Vsekakor se bodo glasom poročil izvršile nove volitve v parlament pred božičnimi prazniki. FRANCOSKI KOMUNISTI IN FASISTI NA-PADAJO ZBOROVANJA KATOLIČANOV. Pariz, 15. nov. (Izv.) Ob priliki velikega je bilo prepeljanih semkaj iz Pepignana 27 prišlo do izzivanja od strani komunistov. 10 komunistov je bilo aretiranih, Pariz, 15. nov. (Izv.) Včeraf zvečer je udrla skupina 10 fašistov v prostore »Action Fran<;aise«, kjer je prišlo med omenjeno skupino fašistov in člani A. F. do streljanja iz revolverjev. Pri tem je bil eden izmed fašistov težko ranjen, dva pa lahko ranjena. Vodja teh fašistov Valois je ob tej priliki izjavil, da niso imeli fašisti namena streljati na člano A. F., ampak samo razbiti opravo v prostorih A. F. Rim, 15. nov. (Izv.) Vezuv je pričel zopet bruhati. Strokovnjaki zatrjujejo, da ne obstoja nobena nevarnost. Sir Hurnphry Davy na SCranjskem v 1. 1818-1828. »Zopet sem obiskal Ljubljano in spoznal v njeni okolici marsikaj novega in lepega. Najbolj pa me je nase vlekla Savska dolina s svojimi slapovi in jčzeri. V Evropi ne poznam nič krasnej-Sega.t Te besede je zapisal 1. 1828. angleški učenjak sir Humphry Davy, ki je tako rad obi-skaval naše kraje. John Davy je bil rojen dne 17. decembra 1778 v Penzancu cornvvallske grofije na Angleškem. Oče je bil svobodnik, j mati pa normanskega pokolenja. Dr. Bingham j Borlose ga je sprejel 10. februarja 1795 kot j učenca zdravniške vede. Pri tem zdravniku i in kirurgu se je vežbal 4 leta. Poleg zdravil- i stva se je pridno učil tudi modroslovja (Lo- j cke, Hartley, Berkeley, Hutnce, Helvetius, j Condorel, Reid, Kant), filozofije in zlasti ke- j m i je, ki mu je pripomogla do največje časti. S kemijo je pričel 1. 1797. in se poskušal v j kemičnih poskusih že v 4. mesecu, ne da bi j se bil kdaj udeležil kakih poskusnih vaj. Spisal je spis »Poskusi o toploti in luči«. Na podlagi tega spisa ga je povabil dr. Beddoes, naj vstopi v njegov zavod »Pneumatic Istitution«, ki se je ukvarjal z zdravilnimi poskusi raznih plinov. Davy se je uklonil temu klicu, ker je tu imel dovolj prilike, da je mogel s pridom nadaljevati svoje poskuse in se seznaniti z najboljšimi kemiki tiste dobe. L. 1801. ga je povabil grof Rumford za docenta kemije na kraljevi modroslovni zavod v Londonu, kjer so njegova predavanja takoj vzbudila občno pozornost. L. 1807. je napravil več novih izumov v elektrokemiji in izdal spis »Elementi kemične filozofije«. Iznajdba rudarske varnostne svetilke, ki je tolikim rudarjem rešila in ohranila življenje, mu je prislužila povišanje v baronstvo 1. 1818. L. 1820. je dosegel najvišjo odliko: bil je izvoljen za predsednika »kraljevske družbe« (Royal Society), katero čast je opravljal sedem let. Že 1. 1807. je prestal nevarno bolezen, 1. 1826. pa ga je zadela kap, ki ga je prisilila, da je moral dati začasno znanosti slovo in poskrbeti za zdravje. Res se mu je zdravje zboljšalo tako, da je mogel potovati po Evropi, toda popolnoma okreval pa ni več. Umrl je 29. maja 1829 v Genevi, kjer je po svoji lastni želji tudi pokopan. Razen mnogih strogo znanstvenih spisov je izdal tudi dve premišljevalni deli, ki ogrevajo ne le modroslovca, ampak tudi vsakega prijatelja tihega premišljevanja in modro-slovnega razmotrivnnja, namreč: »Salmonia o V' Days of Fly fishing.« London 1829. (Sal-monia ali dnevi ribarjenja) in »Consolation in Travel ov the last Days of a Philosopher«. London. 1831. (Tolažila na potovanju ali zadnji dnevi naravoslovca.) Pri tihem ribolovu s trnkom je premišljeval božje stvarstvo in se čimdalje bolj zamikal v božje skrivnostno delovanje. Veselje do ribarstva in krasota narave sta vlekla Davyja v naše kraje. Na Ljubljano ga je pa vezal še neki drugi dogodek. Ta doživljaj popisuje sam v spisu »Tolažila« takole: »Prav pred petino stoletja (1807 se me je lotila vročinska bolezen najhujše vrste: je-čenski legar, ne po moji nepaznosti, ampak ko sem bil zaposlen, da bi razkužil zrak neke velike kaznilnice našega glavnega mesta (Londona). Bolezen je bila huda in nevarna; dokler je trajala vročina, so mi bile sanje mučne; ko pa sem skrajno oslabel in je zdravnik sodil, da sem bliže smrti ko ozdravljenju, so se moje dušne kombinacije docela spremenile. Bil sem v mrtvičnem stanju in vendar je duh še krepko deloval; pred menoj je stala lepa ženska, s katero sem se živahno razgo-varjal. Ta oseba mojega privida je imela rjave lase, inodre oči in vedro rožnat obraz; bila ni, kolikor se morem spominjati, prav nič podobna tistim dražestnim oblikam, ki so me v prejšnjih letih tako mikale. Ta podoba je stala več dni tako jasno pred mojim duhom, kakor da bi bila ustvarjena od mojih oči; ko so mi moči rastle, so postajali obiski tega angela varuha, tako sem prikazen imenoval, redkejši in so popolnoma ponehali, ko sem ozdravel. — Deset let po tej bolezni, ko sem že pozabil na prikazen, mi je spomin obudila cvetoča mila deklica štirinajstih ali petnajstih let, ki sem jo slučajno na potovanju v Iliriji (v Ljubljani 1818) srečal. Sedaj pa pride iz- redni del moje zgodbe: Deset let pozneje (1828), dvajset let po moji prvi bolezni, ko sem po drugih težkih telesnih boleznih zel« opešal, ko mi je več tednov pretila smrt ni sem sam nad seboj obupaval, sem šel po nasvetu mojih zdravnikov na potovanje in tu sem zopet srečal osebo, ki je bila oživljena podoba one prikazni; njeno dobroto in skrbnost zahvaljujem, kolikor mi je še življenja ostalo. Dušna zapuščenost je prenehala in življenje, čeprav sein bil še slaboten, je dobilo zame zopet mik, dasi sem se tnu že popolnoma odrekel; nisem mogel drugače, kakor da sem živega angela istovetil s prikaznijo, ki sem jo imel ob bolezni moje mladosti.« Še 21. decembra 1828 je Davy pisal svojemu bratu na Malto: »Morda utegneš priti spomladi v Trst in me v Iliriji obiščeš. Tukaj boš spoznal mojo ljubo malo bolničarko, ki jo zahvaljujem za tisto malo dobrih ur, ki sem jih doživel od svoje zadnje bolezni.« Resničnost pripovedi potrjuje tudi njegov življenjepisec, t. j. njegov brat John. Tako je vezala nežna vez velikega prirodoslovca z našo domovino. V njegovih delih je mnogo opazk, ki proslavljajo lepoto naše zemlje. V dnevniku 3. avgusta 1827 čitamo: »Resnično, ne poznam veličastnejšega pogleda, ko verigo Kranjskih in Koroških planin; ni jih lepših rek od Save in Soče, ki iz njih izvirajo.« Tu je mogel zadoščevati svojemu nagnjenju, da je hodil po močvirju na lov in da je s trnkom lovil ribe. Na Kranjsko je prišel prvič lela ' l1818.; v Radovljici je bil 7. Julija, na Bledu Kaj se godi doma Otvoritev Oražnovesa dijaškega doma. V nedeljo, dne 14. novembra so na slovesen način otvoril! »Oražnov dijaški domc. Otvoritvi so prisostovali vseužilišld rektor dr. Lukman, dekani dr. Aleš Ušeničnik, dr. Krek in dr. Šerko, pro-dekan dr. Dolenc, zdravniško zbornico sta zastopala dr. Defranceschi in dr. Gregorič, velikega Kupana dr. Goršič, dalje so bili navzoči izvršitelj Oražnove oporoke g. Peklenk, dijaki-stanovalci in §tevilno občinstvo. Skromna slavnost se je izvršila na dvorišču ob vhodu v Dom pred spominsko ploščo, katero je izdelal Berneker. V beli marmor je izklesana doprsna slika dr. Ivana Oražna in njegovo ime. Dekan dr. Šerko je v kratkem nagovoru pojasnil delo, kl se je izvršilo do danes. Blagopokoj-tol dr. Oražen je v oporoki sporočil vse svoje pre-jnično in nepremično premoženje medicinski fakulteti v Ljubljani, ki naj ustanovi Dijaški dom. iV njem naj dobe prosto stanovanje predvsem nezakonski ubogi akademiki-medicinci slovenske, srbske in hrvatske narodnosti, ki študirajo v Ljubljani. Univerza je prevzela Oražnovo zapuščino leta 1923. meseca novembra. Osnoval se je upravni odbor, katerega predstavljajo dekana medicinske ln juridične fakultete in zastopnik zdravniške Zbornice. Odbor je imel spočetka pri delu vezane toke, ker stanovanj ni bilo mogoče izprazniti. Šele oktobra 1925. se je moglo vseliti prvih 8 meddctn-66v. Januarja 1926. je prišlo nadaljnjih 10, aprila B. Koncem šolskega leta 1925.-26. je stanovalo v Domu 28 dijakov: med njimi 2 Srba in 4 Hrvatje. Julija 1926. so se vsa stanovanja izpraznila. Odbor je dal celo poslopje prenoviti. Početkom novega šolskega leta 1926.-27. se je vselilo 50 akademikov z raznih fakultet: 34 medicincev, 2 filozofa, 6 juristov in 8 tehnikov. Slovencev je 46, 2 sta Srba in 2 Hrvata. Stroški za prenovo so znašali 600.000 Din. T« je odbor kril iz prodaje nepremičnin v Kostanjevici in Ljubljani. Ostanek 1,200.000 Din bo za vzdrževanje Doma. Akademiki stanujejo v Domu brezplačno. Stanovanja so lično opremljena. Po Oražnovi želji morajo dijaki pridno študirati. Vsako leto 11. marca jih mora odbor na to željo opozoriti. Po govoru dr. Šerka so vsi navzoči zaklicali V počastitev pokojnikovo trikrat »Slava«. V imenu dijakov-stanovalcev je Ljudevit Kolkih v kratkem govoru proslavljal zasluge dr. Iv. Oražna ln Izjavil, da se bodo ravnali po željah pokojnikovih. Zahvalil se je upravnemu odboru za prireditev Doma. Po tej slavnostni otvoritvi so si navzoči zastopniki ogledali Dijaški dom. V sobah stanujejo po dva ln štirje dijaki. Za vsaki dve sobi je po ena umivalnica s 3 vodovodi. Na dvorišču je še eno poslopje, v katerem bo stanoval hišnik. Ostali del se bo preuredil v 10 metrov dolgo dvorano-Htalnico, kjer se bo pozimi kurilo. Največji piaz v Sloveniji --na Pilštajnu. Ljudje pravijo, da bo sodni dan, ker se je^ Eačela zemlja tako čudovito gibati in premikati, ker se gore znižujejo in doline napolnjujejo. To Je strašno razdiralno delo večjih in manjših pla-wv. Povsod jih je letos dovolj in še preveč. Največji plaz je gotovo pri nas blizu trga; največji po svojem obsegu in tudi po svojean uničevalnem delu. Začel se je že pri največji povodnji, kar Jih pomnijo pri nas stari ljudje, dne 8. avgusta. Voda se je pod zemljo nabirala gotovo že Stoletja. Odtekala je le po malih Izvirkih v dolini. Takrat pa se je v spodnjih plasteh zemlje nabralo hkrati preveč vode, ki ni imela dovolj prostora odtoka. Zato je vzdignila najprej vinograd posestnika Stritiha blizu trga in ga je počasi nesla v dolino. Bil je lep vinograd, ki je dal že do 45 hI dobrega vina — zdaj ga nI več. Obenem s tem sta se začela trgati tudi dva sosednja vinograda posestnika Brileja in Toplišekovih deklet V Bri-lejevem vinogradu je kmalu nastal prepad, globok do 10 m. Zemlja s trsjem pa leze v dolino po globoki strugi, kl je nastala po prvem plazu v Stritl-hovem vinogradu. Cela masa se premika počasi a stanovitno naprej in že je deloma uničila štiri nižje ležeče vinograde. Zdaj vzdiguje travnike, njive, sadonos-nike z drevjem vred in vse nese v dolino proti okrajni cesti (Kozje—Pilštanj—Planina—Št. Jurij ob juž. žel.). Ze je razrušila dve vinski kleti, dvoje gospodarskih poslopij, druge pa poškodovala. A strašna skrivna moč ne miruje; nevzdržljivo rije naprej pod zemljo. V sredo je zopet padlo veliko dežja in v četrtek zjutraj smo že s strahom gledali njegove pogubonosne posledice. Plaz je pokazal popolnoma svojo smer. Na obeh njegovih straneh je zemlja počila čez okrajno cesto do potoka Bistrice v Starem trgu. Velikanska masa se pomika počasi vedno naprej. Na premikajočem se plazu so zdaj nanovo ogrožene štiri stanovanjske hiše in troje gospodarskih poslopij. Hiše že izpraznujejo; okrajno cesto pa morajo zapreti za vsak promet. Kaj bo, se s strahom povprašujemo. Gosp. okrajni glavar iz Šmarja si je ogledal kraj nesreče in je obljubil pomoč tistim, ki jim je uničilo stanovanja. Poslal je na lice mesta tudi gosp. inže-nerja, ki je obljubil, da se bo delalo, če se bo dobila podpora. A zdaj, ko je pretrgana okrajna cesta in tako prekinjen tudi promet, zdaj se bo pa menda le moralo začeti delatll — Bomo §e poročali Usodepolna sobota. Slov. Bistrica, 15. novembra. Zadnja sobota in posebno še noč od sobote na nedeljo je bila za slovenjebistriški okraj usodepolna. V vasi Brezje pri Pragerskem je izbruhnil v omenjeni noči požar, ki je do tal upepelil štiri objekte. Na kako uspešno gašenje od strani gasilnih društev ni bilo misliti, ker ni bilo v bližini vode. — V noči od sobote na nedeljo so neznani lopovi vlomili v trgovino trgovca s poljedelskimi pridelki g. Jegliča na Pragerskem in so mu odnesli 42.000 Din gotovine. Za vlomilci še ni nobeno sledi. — Na Tinjah so v soboto pretepači tako opasno obdelali z noži nekega Juharta, da so ga peljali prijatelji na vozu k zdravniku v Slovensko Bistrico. Predno je dospel voz do zdravnika, je Juhart umrl in so ga mesto pri zdravniku izložili v mrtvašnici v Slov. Bistrici. Neprostovoljno prenočevanje sredi Save. V nedeljo, 14 t. m. malo pred 9. uro zvečer je prišel nek ljubljanski profesor z ženo do brodnika Fr. Cerarja na Verneku nasproti postaje Kresnice ter zahteval prevoz čez Savo, ker se mu je mudilo na večerni vlak, kl pride ob tričetrt na 10. uro v Ljubljano. Pri Cerarju so že vsi spali ter je Cerarjev sin Anton, ki vozi ponavadi čez Savo, izjavil, da z brodom čez naraslo Savo ne more voziti, s čolnom pa tudi ne, ker se nič ne vidL — Nato je profesor na lastno pest odvezal čoln, ki je pritrjen z žico. Ko je Cerarjev sin slišal rožljanje verige, je takoj pritekel napol oblečen k Savi, toda bilo je že prepozno, ker je profesor z ženo že odrinil od brega. Spočetka je še dobro šlo, toda ko je priveslal do srede Save, ni mogel s čolnom ne nazaj ne naprej. Škripec, ki je bil pritrjen na železno žico preko Save, se je menda pokvaril, vsled česar se čoln ni nikamor več premaknil. Ker je bila noč temna, na kako reševanje ni bilo misliti, ker se z brodom ni moglo blizu. Tako sta morala prestati precej viharno noč sredi Save v čolnu. K sreči je bila noč topla, šele zjutraj, ko se je pričelo daniti, se je Cerarjevim posrečilo, rešiti oba iz skrajno mučne situacije, ki bi bila lahko postala usodepolna. Krivdo nosi profesor, kl je brez privoljenja odpel čoln in hotel sam preko Save. Vsa izmučena vsled strahu ter prečute noči sta z Jutranjim vlakom dospela potem v Ljubljano. Umor. ■Pred nedavnim so našli vaščani občine Mo-stec v svoji vrbini že razpadajoče truplo neke ženske. Vsi so mislili, da je to kakšna beračica, kl je umrla vsled pomanjkanja in so jo pokopali na pokopališču v Dobovi brez nadaljnje preiskave. Sedaj pa se govori, da je pokojna identična s pogrešano Heleno Dohnovič iz bližnje fare na Kranjskem. Misli se, da gre za umor. Kako se je Nace ženil. Nace mu je bilo ime, po poklicu pa je bil gostilničar v nekem kraju na Dolenjskem. Ime moramo seveda zamolčali, zato bomo kar rekli, da je bil doma v Zagoricah. Bil je star že skoraj petdeset let, a še vedno samec. Pred kratkim pa mu je vendar postalo dolgčas in sklenil je, da se oženi, da ne bo na staro dni zapuščen in osamljen na tem bornem svetu. Ker v Zagoricah in tudi okolici ni vedel za kakšno, ki bi bila zanj primerna, se je obrnil na ženitbenega posredovalca. Ta mu jih je predložil kar cel kup, ne kup nevest, pač pa njih slik in opisov. Med temi je bila ena, ki mu je bila nad vse všeč. Vdova, 36 let stara, Posavčanka, lepa, tako lepa, da tega Nace kar ni mogel dopovedati. Od fotografije se ni mogel ločiti, v enomer jo je gledal, povsod okoli kazal, se hvalil ter se radoval nad nevošljivimi sosedi. Kaj kmalu je bil sestanek dogovorjen v X., kamor se je določeni dan ves vesel odpeljal. Ko se je na kolodvor onega kraja pripeljal, ga ni nikdo pričakoval, zaman se je oziral po svoji izvoljenki, ki bi bila podobna oni na fotografiji. Ko se je tako oziral, ga je kar naenkrat objela neka ženska, ki se je izdala kot njegova izvoljena nevesta. Bila je to debelušna ženska, grda in povrhu je imela pa še očala na koncu nosa. Nace je bil seveda ves iz sebe ter se je rotil in zmerjal po njegovi dolenjski navadi, da se je kar kadilo. Ko je >nevesta< videla, kako je radi spremembe Nace hud, mu je vso resnico povedala. Ker je vedela, da na svojo sliko ne bo dobila moža kar tako, je pismu z ženitbeno ponudbo pridejala sliko romunske kraljice. Gotovo je bila to prehuda šala, kajti podobnosti n! bilo prav nobene in Nace je bil upravičeno hud. To je še dobro, da ga sedaj nihče iz Zagoric ne vidi, to bi ga dražili, v gostilni no bi imel nikoli miru. Ker pa je bil Nace tudi precej skopušen, je »nevesto« tožil na povračilo stroškov, katere mu je tudi rada ali nerada morala povrniti. Nace pa se ne misli več ženiti, posebno ne potom posredovalnic, tako da je še danes samec. Nevarni vlomfci pod ključem. Ljubljanska policija je koučno le aretirala nevarno vlomilsko družbico onih treh mladeničev, ki so napravili številne vlome v Ljubljani in po deželi. Avgust Verginello, Izidor Ciglič in Josip Marušič imajo na vesti mnoge vlome, o katerih smo že poročali, tako n. pr.: vlom v Kmetijsko družbo v Ljubljani, vlom v hranilnico v Mengšu, vlom v Delavsko zbornico, v davčni urad v Logatcu, v poštni urad v Brežicah, v trgovino Tiršak v Polzeli itd. Verginello je doma iz Trsta, Ciglič in Marušič pa iz Gorice. 12 miljonov dinarjev globe. Glavna carinarnica v Zagrebu je obsodila dunajskega trgovskega agenta Oskarja Nagelberger-ja, ki so ga sredi minolega meseca zasačili v Zagrebu, ko je vtihotapil 651 kg svile, na 12 milijonov dinarjev globe. Nagelberger je že dalje časa tihotapil svilo v Jugoslavijo, pri čemer mu je pomagalo nekaj nižjih železniških uslužbencev v Zagrebu. Za prejšnja tihotapstva bodo posebej kaznovali po določbah finančnega zakona. Nagelberger-ju se je posrečilo, da je iz Jugoslavije pobegnil. Vendar so za globo 12 milijonov dinarjev, na katero je bil obsojen zaradi zadnjega tihotapstva, odgovorni trgovci, o katerih se je dognalo, da je bil z njimi v zvezi. Koledar i i Jugoslov. kmetske zveze i ;; je najpripravnejši žepni koledar za vsa- avstrijakanstva< ali neitalijanskegr/ družinskega izvora celo prekaša. Iz Istro. V Buzeščini so razpustili vse še obstoječe prosvetne organizacije. V svoji gorečnosti so karabinerji zaprli tudi prostore Gospodarskega društva pri SRoyal Society«. Iz Ljubljane je odšel dne 81. oktobra in se napotil v Rim. Iz tega mesta je pisal 30. jan. 1829 svojemu bratu na Malto, da pojde v marcu v Ljubljano, če bo še živ. V Rimu je pisal dvogovor Consolation, v katerem navaja najgloblje misli o posmrtnem življenju. Bližajoča se smrt mu je jasni pogled še ojačila. V 4. dvogovoru rabi lepo primero: »Vera jo pedobna jasni večerniei na obzorju življenja, ki bo, kakor smo prepričani, v drugem času dnnica, ki pošilja evoje žarko skozi senco in tmino smrti.< V februarju je poklical v Rini svojega brala Johna, ki je služil kot zdravnik pri angleški mornarici na Malti. Ko ie došel brat v Rim, sta odpotovala proti domovini. Po daljših ali krajših odmorih sta dospela 28. maja v Genovo, kjer je Humphry Davy prihednji dan sklenil svoje življenje. Na zadn>m potovanju po celini 1. 1828. je vzel Davy kot spremljevalca Mr. Tobina, najstarejšega sina svojega mladostnega prijatelja Mr.. Jamesa Tobina, ki je dovršil medicinske študije. Ta je na potovanju pisal dnevnik iu iz tega dnevnika nam je potovanje dobro zmano. Gostilna, kjer je Davy v Ljubljani ostajal, je bila Detelova v Frančiškanski ulici Ln tu mu je Detelova hči tako skrbno stregla ob težki bolezni. Prevod tega dnevnika, kolikor se tiče naše domovine, se nahaja v listu »Blatter aus Krain« lela 1861, stran 143 itd. Iz vsega je razvidna velika ljubezen, ki jo je ta znameniti Anglež gojil do naših gora in voda. Ganljiva je tudi njegova ljubezen do svoje žene, katere se je na potovanjih pogostoma spominjal in ji pošiljal risane razglednice tistih krajev, ki so se mu zdeli posebno lepi. V. Steska. Občni zbor Leonove družbe. V četrtek, dne 11. novembra se je v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva vršil vsakoletni redni občni zbor te važno slovenske kulturno organizacije. Pri dopolnilnih volitvah, ki jih za eno tretjino članov predpisujejo družbina pravila, ločka 7. so bih odstoipivši odborniki dr. Viktor Korošec, dr. Fr. Lukman, dr. Jos. Mal, drica M. Pivec, dr. Jos. Puntar, dr. Mat. Slavič in msgr. V. Steska nanovo izvoljeni. Takoj po občnem zboru se je vršila prva seja novega odbora, na kateri se je ta takole konstituiral: Predsednik dr. Fr. Lukman, podpredsednik dr. Jos. Mal, tajnik dr. Viktor Korošec in blagajnik dr. Jos. Debevec. Iz poročila predsedstva posnemamo sledeče podatke o delovanju v zadnjem poslovnem letu: Družbino glasilo, znanstvena revija »Č a s t, se je z novim letnikom nekoliko preuredilo, pri čemer je uredništvo vodila misel, da mora list postati čim bolj živahen. Zato se bo odslej posvečala še večja pažnja kakor dosedaj drugemu delu lista, ki vsebuje kulturni znanstveni in revijalni pregled. V uredništvo se pritegne tudi prof. Silvo Kranjc. Največje literano podjetje Družbe po vojni, M se ga je lotila klub neugodnim razmeram, izdaja 5. zvezka Gradiva za zgodovino Slovencev, se v srednjem veku bliža svojemu zaključku in bo izšlo še pred Veliko nočjo. V zavesti, da v kulturnem delovanju ne zadostuje, da polagamo trajne temelje za znanstveno delo kakor enega od njih predstavlja Gradivo, ampak da mora vsaka zdrava kulturna edinica, ki še ni popolnoma okorela od starosti, tudi aktivno sodelovati pri oblikovanju kulturnega obraza sodobnosti in posebno bodoče, naraščajoče generacije, je Družba sklenila, da začne izdajati serijo poljudno znanstvenih knjig pod skupnim naslovom »Knjižnica L e o u o v e družbe«, katere namen bo ua podlagi rezultatov moderne znanosti utrditi katoliško kulturo mod Slovenci in uara- lelizirati kvarno delovanje tozadevne svobodomiselne literature. Ker je Družba našla za svoj idealni načrt odprta ušesa in tudi roke pri slovenskih katoliških založbah, ki so se izjavile pripravljene brez misli na gmotni uspeh založiti vsaka po eno knjigo iz te zbirke, je podjetje gmotno omogočeno. S to odločitvijo so si naše katoliške založbe dale lepo spričevalo zrelosti in dokazale, da razumejo svoje dolžnosti napram družbi. Med prvimi deli, ki so na programu nove knjižnice, se nahaja nova, novim razmeram in duhovnim potrebam primerno temeljito predelana izdaja Knjige o življenju dr. A. Ušeničnika, ki je že dolgo razprodana, popraševa-nje po nji pa je veliko. S temi književnimi akcijami bo Družba dosegla zopet tisti nivo, ki ga po reorganizaciji leta 1914. s toliko mladostno čilostjo osvojila, a je bila vsled splošne gmotne krize po vojni prisiljena začasno omejiti svoje tako lepo pričeto prosvetno delovanje. V zvezi s pravkar izraženimi načelnimi mislimi je tudi druga družbina akcija, ki so je porodila naravnost iz povojnih kulturnih potreb Slovenije, namreč »M a h n i č e v a ustanov a«. Ko je umrl Družbin rovni oče, biskup Mahnič, jo Družba po iniciativi u 'tnega svojega predsednika, sedanjega škofa krški a dr. Srebrniča, sklenila v njegov trajni spomin H vom no v duhu njegove duhovne oporoke ustaiio. 'i ustanovo, iz katere obresti bi se podpirali katoliški absolventi visokih Sol, ki bi se želeli posvetiti akademski karijeri. Ker gla\nicd še dolgo no bo toliko narastla, da bi bilo mogoče iz njenih obresti dajat/ podpore, so ie prvotni načrt začasno modificiraj Idnevne novice k šestdesetletnico svojega rojstva pra-fcnuje danes v Komendi g. Andrej Mejač, Župan, trgovec in bivši deželni poslanec. Naše najiskrenejše častitke. •k Še nekaj pomislekov k novim učnim načrtom. Več enorazrednih osnovnih šol se je v zadnjih letih razširilo v dvorazrednice, Marsikatera sicer majhna vas se ponaša z lepo palačo, ki je stala občino mnogo denarja. Otroci so hodili v šolo deljeno, nekateri dopoldne, drugi popoldne. Vsaka učna moč je poučevala tako rekoč dva razreda. Uspehi so bili na takih šolah ponekod naravnost sijajni. Šola je odgovarjala skoro štirirazrcdnici, Kako pa novi učni načrt? Po tem načrtu morajo priti vsi učenci v šolo zjutraj ob osmih, pouk traja 4 do 5 ur. Ker so otroci različnih starosti in različnih stopenj, se bo poučevalo po oddelkih, kakor na enorazrednih osnovnih šolah. Kdo bo imel koristi? Ali starši, učenci, učitelj ali, kar je glavno, učni uspeh? Nihče! S starim učnim načrtom je bilo ustreženo sta-rišem, ker niso vsi učenci hkrati odhajali v šolo, tako da so jih imeli lahko doma za varuhe in pastirje. Učencem je bilo ustreženo, ker so mlajši hodili popoldne. Zdaj bo moral šestletni šolarček po samotnih, zasneženih vaških stezicah ob zimskem času še v temi v šolo, kjer bo sedel s svojimi starejšimi tovariši 4 do 5 ur. Pol ure se ga bo učilo, pol ure pa bo mirno držal roke na klopi. Tudi učitelj ni zavidanja vreden. Na takih šolah bodo vsi razredi prenapolnjeni, potem pa še oddelni pouk. Kakšni bodo pa uspehi? Menda te vsak sam vidi, da v tej luknji ni raka! •k Prvi častni doktor belgrajske univerze. Minulo nedeljo so na medicinski fakulteti bel-grajskega vseučilišča slovesno promovirali prvega častnega doktorja: dr. Vladana Gjorgje-viča, akademika, ministrskega predsednika v pokoju. kr Poveljnik prve naše križarke. Za poveljnika naše prve križarke »Dalmacije« je bil Imenovan kapetan bojne ladje Marijan Polič, ki je bil svoj čas reduciran, pa so ga sedaj reaktivirali. •k Prepovedane komunistične brošure. Notranje ministrstvo je prepovedalo dve komunistični brošuri, ki nosita naslov: »Čebelarstvo, praktična navodila za racijonalno čebelo-rejo« in »Cepljenje sadnega drevja«; prva brošura vsebuje govore zastopnikov balkanske komunistične federacije, druga pa prevod Le-njinove brošure: Vojno vprašanje proletarske revolucije. Obe brošuri sta bili tiskani v inozemstvu. •k Novi zlatniki. V Belgrad je prispela partija naših novih zlatnikov s podobo kralja Aleksandra. Zlatniki pridejo v kratkem v promet. kr Imenovanje v prosvetnem ministrstvu. Za načelnika statističnega oddelka v prosvetnem ministrstvu je imenovan dr. Mladen Be-rič, ravnatelj srednje strokovne šole v Drvarju. •k Dcputacija koroških deželnih poslancev na Dunaju. Pred kratkim je bila na Dunaju deputacija koroških deželnih poslancev, da iz-posluje pri centralni vladi takojšnjo odpomoč težavnemu položaju kmetskega prebivalstva na Koroškem. V deputaciji je bil tudi slovenski deželni poslanec župnik Poljanec. Zvezni kancler dr. Seipel je zagotovil, da se bo ministrstvo v prihodnjih dneh temeljito pečalo s kmetskim vprašanjem in skušalo najti pot za izenačenje interesov kmetskega stanu in kon-zumentov. •k Cerkveni koncert na Viču. V našem nedeljskem podlistku je tiskarski škrat zakrivil nesmisel, ki jo popravljamo: Sattnerju ne gre za imena, njemu gre za lepo slovensko petje. — Sopramski solo »Preljubi je moj« iz Sattnerjevega oratorija, ki ga je pela ga. prof. Bajukova z globoko lirskim občutjem ln iz- tako, da se daje glavnica sama proti primernemu Jamstvu s strani prosilcev ali njihovih svojcev kot brezobrestno posojilo na kratko dobo in se vrača v zmernih mesečnih obrokih. Na ta način se je omogočila racionalna izraba sicer mrtvega kapitala, ki tako neprestano kroži in po svojih skromnih močeh izvršuje, četudi nepopolno idealno nalogo, za katero je namenjen. Da misel ustanove poživi, je že lanski občni zbor sklenil praznovati vsako leto obletnico Mahničeve smrti s sv. mašo za dobrotnike ustanove in tako ustvariti trajno duhovno vez med njimi. V zvezi z živahnim družbinim delovanjem in ebiranjem moči, ki so za uresničitev opisanih podjetij in načrtov neobhodno potrebne, se je z aktivnim sodelovanjem družb inaga odbora, posebno njenega predsednika, ustanovil v Akademskem domu »Socialno-ipolitični klub<, čegar namen je združiti v skupnem študijskem krožku katoliške akademike in starešino in razpravljati aktualna sodobna kulturna vprašanja, katerih študij naj bi našel svoj odmev v >Casu< in Knjižnici Leonove družbe. Iz poročila dr. Lukmana smo dalje posneli, da se bo Družba udeležila 317. letnice vodilne italijanske katoliške knjižnice v Milanu, Ambro-»iane, 3 tem, da bo njeni zbirki poklonila s primerno adreeo Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku in Grudnove Cerkvene razmere. — Pri slovesni posvetitvi Kristusu kralju zadnji dan oktobra je Družbo zastopal po delegaciji odbor. Občni zbor nas je zopet prepričal, kako važno kulturno postojanko predstavlja »Leonova družba«. redno nežnim prednašanjem, je biser tega edinega slovenskega oratorija. — Groharja smo kot slikarja cenili šele, ko ga je pobrala jetika. :k Družabno poučno potovanje v Orient. V odgovor na razne vesti, ki jih slabo poučeni ljudje širijo o našem potovanju, izjavljamo sledeče; 1. Naše potovanje se bo vršilo na vsak način in nepreklicno od 29. aprila do 31. maja 1927. O kakem odgodenju ni bilo nikdar govora. 2. Potovanje obsega ves Spodnji in Gornji Egipt do Kataraktov, vso Palestino od Hebrona do Meronskega jezera ter francosko Sirijo do Beiruta. Vsi izleti z železnico in s štirisedežnimi avtomobili. Peš se ne bo hodilo. Na parniku tretji razred, po štiri osebe v kabini. Veliki luksuzni ekspres-par-niki Halnau in Wien so znani po svoji strogi snagi, udobnosti in skrbni postrežbi. Na železnici drugi razred. 3. Skupni stroški znašajo 18.000 Din, računano od Trsta in v Trst nazaj. Za hrano je izdatno preskrbljeno. Zasebni stroški neznatni. — Potovanje ni drago. V najkrajšem času hočemo kolikor mogoče vse zanimivosti videti. Zato se vozimo z ekspres-nim parnikom, ki sam stane 40 odstotkov vse potnine, in smo si najeli za Palestino udobne štirisedežne avtomobile, ne avtoomnibuse! Avtomobili bodo za skoraj 14 dni izključno nam na poljubno razpolago. Povemo izrecno, da odbor ne išče dobička. Računi so udeležencem na vpogled. Morebitni prebitek se da udeležencem na razpolago. 4. Sprejme se le 30 udeležencev. Potovanje se pa vrši pri vsakem številu, tudi pri manj ko 20. Če ostane dinar na današnji višini, potnine vkljub temu ne bo treba povišati. Do danes je priglašenih in plačanih 14 prostorov. 5. Rok za prijavo se podaljša do 10. decembra. Pri prijavi se plača 2000 Din, drugo do 31. decembra 1926. Prijave na naslov: Dr. Anton Jehart, profesor, Maribor, Sodna ul. 14-11. — Tam se dobijo tudi vsa pojasnila, proračuni in natančen program. — Za pripravljalni odbor: Dr. Anton Jehart, vodja. •k Izplačevanje penzij železniškim uslužbencem. Upravni aparat danes tako slabo posluje, da morajo posamezni železniški uradniki in uslužbenci čakati po 6 mesecev, da celo čez leto dni na svojo borno penzijo. Tako sta se dne 15. t. m. oglasila pri narodnem poslancu v Mariboru dva železničarja, od katerih eden zaman čaka že 14 mesecev na penzijo, a drugi, ki se je marca meseca v službi težko ponesrečil, že nad 8 mesecev ne dobi ne nezgodne rente, ne penzije. Oba imata bolne žene in več otrok. Po krivdi uprave sta se reveža zadolžila in morata prodajati pohištvo, da se za silo preživita. Ali bodo res morali naši poslanci za vsako stvar vlagati interpelacije? Oh ta jugoslovanski centralistični uradni šimelj! •k Odkritje podzemeljske votline na Boču. Boč, ki se mogočno dviga v zrak nad Polj-čanami, je bil dosedaj od turistov zanemarjen, dasi po krivici, Malokatera gora nudi toliko užitka turistu, kakor Boč. Dostop na vrh je zelo lahek po stari rimski cesti, razgled pa je neprekosljiv, vidi se cela Štajerska, velik del Hrvatske, Prekmurje in madjarska ravan. Zanimiv je Boč tudi radi tega, ker so odkrili, da krije v sebi podzemeljske votline. Dosedaj je bila znana samo votlina »Špelka«. Posestnik Anton Jančič, ki je tri dni preiskoval »Špelko«, je naletel pri tem na zanimivo odkritje. Našel je ozko odprtino, skozi katero se je plazil po trebuhu v daljavo nekaj metrov, ko se je odprtina nenadoma razširila v krasno, veliko dvorano, polno snežnobelih, velikih kapnikov. Radi vode in pomanjkanja potrebnih priprav pa jame ni mogel dalje raziskovati. Dobro bi bilo, če bi se zanimali za to odkritje strokovnjaki ter bi se raziskovanje Za »Katoliškim obzornikom« že 20 letnikov »Časa«, cela serija izbranih leposlovnih in znanstvenih del, 5 debelih zvezkov Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Mahničeva ustanova in napovedana Knjižnica Leonove družbe — to so neprecenljiva aktiva, ki jih je. vpisala Družba v kulturno bilanco slovenskega naroda. Naj javnost preceni to in naj so njeni podjetnosti oddolži g tem, da podpre tisto njeno podjetje, ki je najbolj pomoči optrebno, ker ustvarja samo nevidne vrednote, ki so ne dajo meriti z niaterielnimi merili in ne nosijo nobenih gmotnih sadov, Mahničevo ustanovo. Z majhnimi preplačili, ki jih dodamo pošiljki, kadar poravnavamo vsakoletno naročnino, z zbirkami in darovi po malem sicer toda uspešno gradimo podlago za bodoči dostojni razvoj katoliške misli. Posebno pa vabimo prijatelje katoliške kulture, da se spominjajo ustanove tudi z volili v svojih oporokah. Kdor še nima ali pa da je potreben NOVE ZIMSKE SUKNJE, naj ne pozabi, da si jo kupi najboljše pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA. PO SVOJE RAZUMEL. Zdravnik: »Vi se morate več gibati!« Boinik: »Ampak, gospod doktor, jaz sedim vendar ves dan v gugalnem stolu!«; nadaljevalo. Morda se najdejo še druge votline, večje in še lepše od pravkar odkrite, kr Sredi novembra — češnje v cvet! Gospod Josip Lončarič, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim, nam je poslal dve cveteči češnje-vi vejici s svojega vrta. kr Zahvala. Podpisani se tem potom naj-prisrčneje zahvaljujem vsem, ki so mi ob priliki moje nesreče pomagali na ta aH na oni način. Prav posebno zahvalo pa izrekam bivšemu šolskemu voditelju g. Smoliku, gdč. učiteljici Kctejevi in krajnemu šolskemu svetu, za prepustitev stanovanja v šoli, ter vsem, ki so mi pomagali z vožnjo, delom in darovi postaviti novi dom. Vsem skupaj Bog stotero povrni! Rovte nad Sv. Lenartom pri Selcih, dne 10. novembra 1926. Franc Koblar, krojač. kr Zrakoplovna pošta. Poštno ministrstvo poroča, da je prenehalo z dnem 1. nov. t. 1. odpravljanje pošiljk z zrakoplovi. Kdaj se zra-koplovni poštni promet zopet otvori, se bo uradno razglasilo. ■k Razpisane pošte. Razpisano je poštar-sko mesto v Novi vasi pri Rakeku. Prošnje je poslati na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 30. novembra t. 1. — Nadalje so razpisane naslednje pogodbene pošte: Zgornja Polskava (III-3), Ježica (II-3) in Sv. Križ pri Kostanjevici (II-3). Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo do 30. t. m. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec za pogodbeno pošto zagotovljene prostore za pošto, kakor določa čl. 16. pravilnika o pogodbenih državnih poštah. k Rešitev sarajevskega muzejskega vprašanja. Zamotane osebne probleme, ki so bili nastali v sarajevskem deželnem muzeju, je vlada rešila na ta način, da je vsa pooblastila prosvetnega ministrstva, ki jih je doslej imel upravitelj muzeja, prenesla na sarajevskega prosvetnega inšpektorja Gjorgja Kovačeviča. k Razdelitev zadrske pravoslavne škoiije. Te dni se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca glede razdelitve zadrske pravoslavne škofije. Italija vztraja na zahtevi, da se škofija razdeli in se pravoslavni verniki v Za-dru in Istri odtrgajo od srbske pravoslavne cerkve. kr Rogaška Slatina ob zaključku sezone 1926. Zadnja številka zdraviliškega vestnika »Rogaška Slatina« prinaša statistične podatke o prometu v R. Slatini v zadnjih letih (od 1919 do 1926). Promet je v tekočem letu dosegel rekord s 6424 gosti nasproti: 5793 v lanskem letu, 5822 v letu 1924., 5686 1. 1923., 4662 1. 1922., 3360 1. 1921. ,4530 1. 1921., 4530 1. 1920. in 3651 1. 1919. Gostov je bilo letos: iz Ljubljane 489 in iz ostale Slovenije 828, iz Zagreba 1123 in iz ostale Hrvatske 833, iz Belgrada 779 in iz ostale Srbije 133, iz Vojvodine, Baranje, Bačke in Banata 800, iz drugih krajev Jugoslavije primerno manj. Od zunanjih držav je na prvem mestu Ogrska s 589 gosti, na drugem Avstrija z 247 gosti; Češkoslovaška je bila zastopana s 33, Italija pa s 63 gosti; iz ostalih držav so bili le posamezni gosti. ■k Vlom na Bledu. 12. t. m. je bilo od pol 6 do 6 vlomljeno v vilo g Avgusta Pra-protnika. Vlomilec je ubil šipo, da je mogel notri. Pri razbijanju si je ranil desno roko tako, da je pustil krvave sledove. Pokradena je bila večinoma damska in nekaj moške obleke. Skupna vrednost pokradenih stvari se ceni na 1500 Din, Obleka se je dobila že vsa nazaj, edino ene, v katero je oblečen tat, ni. Tatu zasledujejo. kr Zagrebška zbornica za zgradbo novih železniških prog. Zagrebška trgovska zbor- i niča je poslala prometnemu ministrstvu elaborat, v katerem se zavzema za zgradbo sledečih železniških prog — poleg jadranske: Rogatec—Krapina, Bakar—Kraljeviča, Kočevje—Sušak, Bihač—Otočac—Senj, Varaždin— Koprivnica, Krapina — Golubovac, Sušak — Martinščica, Kraljeviča—Senj in drugi tir glavne proge Belgrad—Zagreb. kr Slika za dominikansko cerkev v Zagrebu. Zagrebški dominikanci so bili pred mnogimi leti naročili za oltar v svoji cerkvi veliko sliko, ki naj bi jo izvršil p. Draganja v Dubrovniku, ki je bil znan kot dober slikar. P. Draganja je sliko začel, ni je pa dovršil, ker ga je prehitela smrt. Delo je nato nadaljeval slikar Scattolini in sliko prav te dni dovršil. Slika je sedaj razstavljena v Dubrovniku. •k Pravoslavna cerkev za verski pouk na šolah. Iz Belgrada poročajo: Arhijerejski odbor je poslal ministrskemu predsedniku Uzunoviču vlogo, v kateri zahteva, da naj se v novih šolskih zakonih posveti posebna pozornost pouku veronauka tako na osnovnih kakor na srednjih šolah. Ta pouk morajo izvrševati duhovniki. •k Licitacija za oddajo broda pri Dupleku. Na podlagi določil »Uredbe o oddaji v zakup pravic prevoza čez reke in jezera v notranjosti države« se bo vršila dne 23. novembra t. I. pri okrajnem glavarstvu Maribor levi breg, licitacija pravice prevoza oseb in tovorov čez Dravo pri Zg. Dupleku za dobo enega leta. Izklicna cena znaša 100 Din. Natančnejši pogoji so razvidni pri okrajnem glavarstvu Maribor levi breg. ★ Čaj nove žetve: Čajna ročka, Lipton, j ■k Cenjenemu občinstvu priporočamo najfinejši in najbolj zdravi Zadravčev pre-pečenec. Dobi se v vsaki trgovini na drobno in na debelo le pod imenom »Liubeks«. k Žrebanje loterije za »Martinišče« t Murski Soboti je preloženo za par mesecev, Ako pa bi se srečke, ki jih je še veliko na razpolago, razprodale prej, bi se isto izvršilo tudi pred določenim rokom. Zato naj se vsak pobriga, da si čimprej nakupi srečke. V la-. vantinski škofiji se dobijo na župnih uradih, drugod pa naj sc obrnejo ponje na vodstvo »Martinišča« v Murski Soboti. <3rof Beguesi o bsskupu S&rossmayerju. Sinoči je na našem vseučilišču govoril grof Beguen, odličen prijatelj našega naroda o biskupu Strossmayerju. Grof Beguen je v svojem predavanju izvajal približno sledeče: Biskup Strossmayer je bil eden izmed onih, ki se s svojo delavnostjo ne omejuje na svojo domovino. On je bil že v tej dobi razumel potrebo mednarodnih stikov in si je znal navezati in ohraniti med najreprezentativnej-šimi tedanjimi evropskimi možmi važna prijateljstva. Gladstone in lord Acton na Angleškem, Mingheti v Italiji itd. Ne bom se sedaj bavil z njimi, ampak priklical bi rad v spomin nekatere eminentne Francoze, ki so bili njegovi prijatelji. S hvaležnostjo lahko rečemo, da je bil Strossmayer vedno prijatelj Francije, dokazal je to 1. 1870. z žal neuspelo demaršo pri Rusiji. Cenil je našo literaturo in smatral Francijo za najgorečnejše ognjišče vseh plemenitih in vzvišenih idej. Vendar je prišel samo enkrat v Pariz in to 1. 1867. Bilo je v dobi, ko so se vršila pogajanja za avstro-ogrski kompromis. Dunajski dvor ni hotel, da bi bil pri tem navzoč ta hrvatski domoljub in ga je zato naprosil, naj gre občudovat čuda pariške svetovne razstave, Msgr. Strossmayer je svoje bivanje izkoristil s tem, da se je seznanil z izvestnim številom osebnosti in njegov prvi poset je veljal takrat že bolnemu Montalemberju. Grof De Montelemb je ena največjih ia najplemenitejših oseb francoskega katolicizma v 19. stoletju. Bil je sijajen govornik in je že kot 201etni mladenič zaslovel, ko se je z vso gorečnostjo svoje mladosti potegoval za svobodo pouka in je sam z Lacordai rem otvoril osnovno šolo. "er je bil pair Francije, so ga pozvali na odgovor pred to sodišče, kjer se je pričela njegova blesteča govorniška kari-jera. Mož širokega obzorja, usmiljenega srca, se je navduševal za vse vzvišene probleme in zato začel braniti zatirane narode, Irsko, Poljsko itd. Razumljivo je, da se je bfskup Strossmayer z njim lahko ujemal. To tembolj, ker so v tej dobi 1867. pričeli govoriti o tem, da se bo sestal koncil in ker se jš skupina - - katoličanov, ki jih je vodil Mon-talembert zelo zanimala za ta koncil. In baš to vprašanje je torej intimno združilo ta dva velika duhova, in je dalo povod za vneto dopisovanje prav do Monialeir.bertove smrti med zborovanjem koncila. V tej isti skupini se je nahajal tudi pater Gratry, ki je obnovil red oratorijancev, filozof in vzgojitelj, član francoske akademije, ki se je tudi močno zapcltel v borbo zoper opor-tunost proklamacije dogme nezmotljivosti in je bil najprej ravno tako goreč, kot je bil pozneje ponižen, ko se je podvrgel sklepu koncila. To je bilo itak stališče vseh francoskih liberalnih katoličanov zlasti skupine msgr. Dupanloupa, velikega škofa orleanskega, ki je bil posebno dober prijatelj z djakovskim škofom in njegov zvesti tovariš v - borbi. Med koncilom sta se shajala skoro vsak" dan pri msgr. Darboya, nadškofu pariškem. Ta cerkveni knez se je nahajal v izbomih odno-šajih z Napoleonom III., ki mu je dajal na razpolago dovolj denarja za vse njegove repre-zentacijske stroške. Najel si je bil palačo in v tej so se shajali vsi člani opozicije. Bil je to mož finega konciljantnega značaja, ki je igral važno vlogo pomirjevalca. Usoda je hotela, da jc umrl na žalosten način. Ustrelili so ga s predsednikom Bonjeanom in s tolikimi svečeniki vred vstaši (komunardi). Francoska zgodovina ima malo žalostnejših prizorov kot je bil ta. Strossmayer je bil v stikih tudi z msgr. Plače, škofom marsejskim, ki je imel edini pogum, da je vztrajal do konca in zagovarjal Strossmayerja tekom one znane viharne seje dne 22. marca 1870. S tem je približno končana vrsta prijateljev in ožjih stanovskih tovariše vStrossmayerjcvih. V krogih znanstvenikov in literatov je prištevati med njegove prijatelje sledeče osebnosti: Louis Leger, učeni slavist, katreemu je bil udan od začetka, t. j, od 1. 1867. pa pomagajoč mu pri njegovi disertaciji o sv. Cirilu in Metodu. Pod njegovimi avspicijami je prišel v Djakovo tudi grof Beguen 1. 1887. Slava Strossmayerjeva je imela veliko privlačno silo na Francoze. Malo po berlinskem kongresu je prišel k njemu arheolog de Cair de St. Aymour, potem državni svetnik Marbeau, Hcnri Lorin, eden ustanovnikov socialnih tednov (semaines so-ciales), ki je umrl žal prekmalu, ne da bi bil doživel uspeh svojega dela. Baron de Witte, Charles Loiscau, ki se je v Djakovcm poročil z hčerko Vojnovičevo in Begouen sam. Ti trije so edini še živi izmed Francozov, ki so poznali slavnega biskupa. Ravno tako so ga poznali de Mun Ln vicomte Melchinr do Vo-fiue. CfuMfana O Zlato poroko sta včeraj obhajala Karol D o s t a 1, tapetnik, in Marija roj. Pro-senc v krogu svojih otrok in njih rodbin ter nekaterih najbližjih sorodnikov. Obred zlate poroke in sv. mašo je opravil v lavretanski kapeli v frančiškanski cerkvi v Ljubljani najstarejši sin jubilantov p. Ludovik Dostal, rektor jezuitskega kolegija v Zagrebu. Jubilanta sta bila poročena pred 50 leti v isti cerkvi; vzgojila sta 7 svojih in 3 bratove otroke ter več dijakov, ki sta jih imela na stanovanju. Dostalov nečak je tudi škofijski ravnatelj g. Jos. Dostal. — Klatoporočencema, ki lahko z veseljem in ponosom gledata nazaj na svoje, dela ia ljubezni polno življenje, iskreno čestitamo. O O nedopustni reklami. Mestni magistrat ljubljanski je priobčil v listih razglas zoper kričeče reklamne table. Magistrat prepoveduje reklamne table, ki so brez okusa in v nobenem skladu s stavbami, z ulico, okolico; ki žalijo estetski čut; važno je tudi iz javno-varnostnih ozirov, da izveski od nobene strani ne zakrivajo javnih uličnih svetilk. — To so pametne besede. Pričakujemo, da bo magistrat vse reklamne table, ki se ne ujemajo s predpisi tega razglasa, dal odstraniti. Pri tem hvale vrednem delu naj nikar ne prezre tiste kričave reklame na mestnih svetilkah. Policijski red za javne ceste prepoveduje reklamne table, ki bi, četudi le od ene strani, zakrivale svetilke na ulicah. A seda) vidimo po cestah svetilke, na katere so poveznjeni nekaki zaboji. Skozi zaboje medlo proseva luč in kaže tu neke ogabne grde spake modernih plesov, tam zopet kak prizor iz predstav v kinu. Ali je to estetsko lepo? V skladu 8 stavbami in ulicami? — Ne lepo, ampak naravnost grdo. Pa ne samo estetsko grdo, ampak tudi nemoralno je. Ženski kongres na Bledu je javno obsodil moderne plese, nočne lokale, umazane predstave po kinih kot stvari, ki se z njimi razžirja nemoralnost v narodu. Vsa poštena slovenska javnost je s hvaležnim priznanjem odobravala te resolucije, ki so z njimi odlične predstavnice moralno še nepokvarjenega ženstva iz vse Jugoslavije hotele dati zaščito, ne rečemo krščanski, ampak naravni etiki. V Ljubljani pa, kakor da bi se hoteli rogati resolucijam blejskega ženskega kongresa, se obešajo po mestnih kandelabrih kričave reklame za kino in nočne lokale in moderne plese. Mestni magistrat je čuvar javne morale. Pa kako jo čuva? Ko dovoljuje, da se mestni kandelabrl uporabljajo v reklamo za kino in bar in moderne plese, indi-rektno dela proti ohranitvi javne morale. Gospod vladni komisar, ki ste izdali pametni razglas zoper nedopustne reklamne table, skrbite), da: se bo razglas od kraja do konca tudi izvedel S tem boste popravili, kar so drugi pred Vami zagrešili. 0 Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima danes v torek, t. j. 16. t. m. izredno sejo. Vse članice osrednjega sveta se vljudno vabijo, da se seje polnožte-vilno udeleže. O Umrl je 14, t. m. ob 2 ponoči gospod Anton B o č k a j, brivski mojster v Kolodvorski ulici. Bil je občespoštovan mož in zvest somišljenik SLS, blagega srca, ki je vsakomur pomagal, komur je le mogel. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz deželne bolnice. 0 Versko-znanstveno predavanje za izobražence v dvorani Doima za d. v. bo jutri, v sredo, ob pol 8 zvečer. Predava univ. prof. g. dr. Ehrlich: »O edinosti Cerkve«, O Volitve v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Z ozirom na nekatere netočne podatke v našem tozadevnem poročilu z dne 14. nov. popravljamo sledeče: mesto arhivarja je prevzel Debevec Ciril, phil., zastopnik Liste svobodnih akademikov. (Debevec sam je neorganiziran in ne kakor bi se utegnilo sklepati član »Bloka levih«.) O Naše dame opozarjamo na današnji oglas novo otvorjenega damskega frizerskega salona St. Kelšin-a v Kopitarjevi ulici, katerega toplo priporočamo. © Martinov večer v Ljubljani. V mestu 80 proslavljali in licitirali Martinovo gos po številnih gostilnah, pa tudi predmestja in bližnja okolica ni zaostala. Le malokatere dneve beleži policijska kronika toliko izgredov, ka-Ijenj nočnega miru in slučajev nedostojnega vedenja. Se več pa je seveda takih slučajev, pri katerih je policija zamižala na eno oko, češ »Naj imajo ljudje tudi enkrat svoje ve-seljel« Na Martinov večer je policija spravila na varno neko postopačico, ki se je potikala v družbi treh moških po draveljskih kozolcih. Do večjih izgredov je prišlo na Martinov večer v treh gostilnah. 0 Za roparskim morilcem sejmarja Primožiča ni še nikakih določnejših sledov. Policija niti nc; more ugotoviti Primožičevih dolžnikov, pri katerih je imel umorjeni naložene znatne zneske, ki si jih je pa vse obdržal lc v spominu. Zapustil ni Primožič nikakih zapiskov, ali pa jih je uničil morilec. Po Ljubljani kroži vest, katere točnosti ne moremo kontrolirati, ki pa jasno kaže naivnost naših ljudi. Neka ženica, katera je Primožiču dolgovala 4000 Din, je baje vsa olajšana težke skrbi, vzdihnila: »Oh, sedaj mi pa ne bo treba plačati štirih tisočev, ko je Primožič mrtev.« Seveda je prišla njena nedolžno naivna izjava takoj v zapisnik in bo ženica najbrže kmalu spoznala, da je včasih le dobro zamolčatl, kar i kdo ve. Po najnovejših ugotovitvah pa je bil Primožič v nekem oziru abnormalen in obstoji verzija, da je sam povabil svojega morilca v svoje stanovanje. Pri tej priliki je morilec najbrže opazil, da ima Primožič večjo vsoto denarja pri sebi, katerega se je polakomnil in je Primožiča umoril. Dalje je izpovedal neki Primožičev znanec, da je imel Primožič znanje z nekim Hrvatom iz vasi Lokve pri Cirkvenici. Ta Hrvat je prišel dne 4. t. m. v Ljubljano, je bil ta dan v Primožičevi družbi, nato pa je najbrže prenočil v Primožičevem stanovanju. Istega dne je bil Primožič tudi najbrže umorjen, kar dokazuje tudi obdukcija, ker je bilo truplo že vse gnilo in v popolnoma razpadajočem stanju, O Policija in orožništvo sta ukinila permanentno pomnoženo stražo pred italijanskim konzulatom, ker ni več »nevarnosti« kake demonstracije. Policijski stražniki, ki so izvrševali pet dni naporno in težavno službo podnevi in ponoči, ne dobe za svoj trud nikake nagrade. O Policijska kronika. Policija je aretirala neko znano vlačugo, ki ga je na Martinov večer malo preveč polomila. Dalje so bili aretirani štirje možakarji radi javnega nasilstva, pretepov, izgredov "in razgrajanja. Neki mladenič pa je bil aretiran radi denarne tatvine. — Policija beleži več manjših tatvin, med drugim tudi tatvino tobaka v tobačni tovarni. — Gospej K. H. na Prulah je bilo vlomljeno v stanovanje. Neznan vlomilec je odnesel za 1500 Din zlatnine in srebrnine. — Nekemu gospodu je bila ukradena v gostilni suknja, drugemu pa 200 dinarjev vredna kopalna banja lz stanovanja. O Trajno kodranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljubljana. Maribor □ Sfiod SLS za Krčevino in Lajtersberg se ho vršil prihodnjo nedeljo 21. t. m. ob pol 8 dopoldne v prostorih g. Praha. Poroča naš poslanec g. Franjo Zebot. Po zborovanju se bo vršil občni zbor obeh krajevnih političnih organizacij. □ Ne pozabimo na Primorski večer, ki se bo vršil prihodnji četrtek ob 8 zvečer v dvorani Zadružno gospodarske banke. □ Umrl je v mariborski bolnišnici Anton Sel, hišnik v Mariboru, star 76 let. Rajni je bil rodom iz Dobrenja pri Št. Ilju, kjer je bil dober kmetski posestnik. Šel je bil zvest somišljenik Slovenske ljudske stranke. V času, ko so se vršile volitve poslancev potom volivnih mož, je bil Šel vedno zvest volilec naše stranke. Dolga leta je bil v občinskem odboru. Z njim je umrl zopet eden starih kmetskih boriteljev slovenstva na-naši meji. Naš Šel je bil veren katoličan in je tudi svoje otroke vzgojil v krščanskem duhu. Dasiravno ga je pred leti zadela huda nesreča, vendar mož ni zgubil poguma. Mirno in zadovoljivo. je preživel zadnja leta. Da ga je Maribor spoštoval, je pokazal njegov pogreb 14. t. m., katerega se je udeležilo več sto ljudi. Svetila dobremu starčku večna luči □ Socialni tečaj. Kat. omladina priredi ta teden socialni tečaj od ponedeljka do nedelje zvečer v tem tednu v svojih društvenih prostorih. Na sporedu so važna socialna predavanja, po njih pa prost razgovor z udeleženci. Začetek predavanj je vsaki dan ob 7 zvečer Poleg društvenikov imajo tudi vsi drugi, ki se za socialna vprašanja zanimajo, prost pristop. Obravnavalo se bo: Važnost socialne vede za mladino, Človek-socialno bitje, družba, država-narod, naloga države, stanovi in stanovska izobrazba, dobri ljudje, dobri katoliki. — Kat. omladina pripravlja za božični čas posebej politično strokoven tečaj, na katerem bodo sodelovali razni naši odlični politiki. □ V ljudski univerzi bo v sredo 17. t. m. ob 8 zvečer velezanimivo poročilo o zborovanju Jugoslovanske ženske zveze na Bledu. Vabljeni tudi gospodje. Poročevalka: strok, učiteljica J. Levstikova. □ Poroka. Poročila sta se g. Ivan Horvat, zasebni uradnik v Mariboru, z gdč. Boleslavo Kompare, poštno uradnico v Mariboru. Bilo srečno! □ »Jutro« in kat. mladini. »Jutro« bi seveda ničesar raje ne videlo, kakor kak spor v vrstah SLS, ki bi naj vodil do razkola. Seveda, če bi naše vrste bile zvezane le z delnicami (po vrednosti Slavenske banke?) potem bi se trgale pri vsakem najmanjšem pišu. Mislimo, da si »Jutro« pač brezupno želi vsaj male vrzelice v naših trdno sklenjenih vrstah, da bi z bombastičnimi poročili pokrili vrzeli v lastni stranki. Ce pa takih »flajštrov« še kaj potrebuje, mu jih že privoščimo. Za »hladilne« Obkladke pa bodo že »kat. mladini« poskrbeli > Jutro ve mu« dopisniku, da mu bo prešlo njegovo bolno fantaziranje. □ Upravičeno ogorčenje. »Jutro« je pretekli teden napadlo gostilničarsko zadrugo s prav neokusno notico. Ker so gostilničarji užaljeni, bodo zahtevali ali zadoščenja, ali pa odpovedo »Jutro«. □ Smrtna kosa. V Idriji je umrl na su-šici po daljšem bolehanju železniški uradnik France Plešnar. Služboval je dolgo časa v Mariboru ter bil v vseh krogih znan in priljubljen. Naj počiva v miru! □ Izpit iz esperanto. Mariborski profesor na trgovski akademiji g. Rudolf Rakuša je 1 Ofepša Vas fe IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano. napravil na Dunaju pred državno izpitno komisijo skušnjo iz esperanta za srednje šole. □ Šola za slabonadarjeno otroke. V Mariboru je obstojalo nekaj razredov šole za šTabonadarjene otroke. Sedaj se je ta šola popolnoma osamosvojila.'Vodi jo g. A. Skala. □ Nakup slik za olepšanje sob na magistratu. Mestna občina je kupila na zadnji razstavi slik v kazinski dvorani 3 slike, in sicer eno večjo (oljnata, predstavlja Kamnico) in dve manjši. Po denarni možnosti bo mesto kupilo na vsaki razstavi mariborskih umetnikov nekaj slik, in to predvsem pokrajinske, ki se nanašajo na Maribor ter okolico. Te novo nakupljene slike bodo visele v posameznih uradnih sobah na magistratu. □ Inšpekcija v moški kaznilnici. Pretekli teden je pregledal moško kaznilnico v Mariboru namestnik višjega državnega pravdnika v Ljubljani g. dr. Avgust Munda skupno z računskim ravnateljem g. Paternostom. □ Nepreviden šofer. V soboto je vzel nek mariborski šofer avto, naložil nekaj svojih prijateljev in odpeljali so se proti Kamnici, kjer so popivali. Razsvetljenega duha so se vozili nazaj v Maribor in nato proti Lajters-bergu. Pred orožniško postajo se je avto zadel v voz ter ga prevrgel z voznikom in voli vred v jarek, kjer se je vse razbilo. Avto je vozil kljub nesreči dalje, malo naprej pa je zadel v drugi avtomobil ter mu polomil blatobran. □ Policijske vesti. V soboto in nedeljo je bila policija zelo zaposlena. V mestu je vse obhajalo »Martinovo«, dan, ko se vinski mošt izpremeni v vino. Da je kakovost novega vina dobra, so pričali policijski zapori, ki so bili zelo napolnjeni. — Aretiranih je bilo 10 oseb, 26 pa prijavljenih, in sicer največ radi razgrajanja v pijanosti. □ Dva napada na ulici. V noči od nedelje na ponedeljek so napadli trije pijani moški na Koroški cesti domov idočega Simona Petek. Napad so izvršili brez vzroka. Vrgli so ga na tla ter obdelavah z rokami in nogami, da je skoro obležal. Napadalce je pozneje zasledoval stražnik, ki je dvojico aretiral, dočim je tretji ušel. — Alojzij Fenš iz Linhartove ulice je srečal po noči v Jadranski ulici dva kolesarja, ki sta vozila brez luči. Fenš ju je radi tega ozmerjal, nakar sta se ustavila, stopila s koles ter ga pošteno pretepla. Fenš je klical na pomoč in stražnik je napadalca pregnal. □ Tatvine. Ani Hnilk je ukradel v soboto žepar na glavnem trgu iz žepa predpasnika denarnico, v kateri je bilo 170 Din. — Delavcu pri tvrdki Kiffonu Ignacu Miložič je odnesel tat iz stanovanjske barake iz zaprtega kov-čega dve srebrni uri in razne druge predmete večje vrednosti. Osumljena sta dva delavca, ki sta svoječasno stanovala v isti baraki. — Francu Blaš je nekdo ukradel dežni plašč v gostilni v Vetrinjski ulici. — Ključavničarju Francu Kocjan ie bilo ukradeno izpred gostilne »Jelen« na Teznu kolo znamke Goricke b Številko 875,654' Celje Krekova mladina. Kakor je bilo v nedeljo dopoldansko zborovanje zaupnikov v veliki dvorani Narodnega doma veličastno, tako je tudi popoldanska predstava celjske Krekove mladine pokazala lepe uspehe te organizacije. Občinstvo v nabito polni dvorani je v polni meri prišlo na svoj račun fer tudi z aplavzom ni štedilo. »Pri belem konjičku«, veseloigra v 3 dejanjih, je dopoldansko razpoloženje Celjanov samo še dvignila. Ta predstava je pokazala, da se Krekova mladina kar se odra tiče dvignila na vodilno mesto celjskih diletantov. O Odkrita beseda. Na našo notico glede ustanovitve Strelske družine v Celju, ki se prav po nepotrebnem imenuje »Streljačka«, se je odbor iste po svojem podpredsedniku oglasil z dolgim pismom, kjer skuša opravičiti dejstvo, da krščanske mladinske organizacije niso bile k sodelovanju povabljene in pripominja, da niso vabili sploh nobene organizacije, temveč vse mladeniče in odrasle, ki se za stvar zanimajo. Na to kratko odgovarjamo; V Ljubljani se je tudi ustanovila taka družina in je naš list brez vsakega pridržka priporočil naši mladini vstop v tako vzgojno organizacijo. Boste pa oprostili, da smo celjsko strelsko družino morali tako nazvati in to radi tega, ker je sestojal pripravljalni odbor poleg članov rezervnih častnikov samo iz Orjune in Sokola. In ti dve organizaciji sta bili oficielno zastopani in je nam nepojmljivo, da so Orjunaši storili ta sklep samo na pod-lagi javnega vabila. Kjer pa so Orjunaši oficielno poleg, tam nas ni! V stvari sami pa odobrujemo cilje, ki so pisani v pravilih družine! — Dr. J. G. Novo mesto Ob obletnici nesrečne rapalske poifnrtbe j« priredila tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice pretekli petek zvečer v Narodnem domu protestno zborovanje zoper fašistovska nasilja, katero je otvoril podružnični predsednik prof. Kovač. — Kot deklamatorja sta nastopila čelrtošolec Pucelj in osmošolec Brkopec, znani deklninator, katerega nastop je bil na višku. Temu je sledil govor osmo-šolca Pretnarja, za tem pa podružničnega podpredsednika dr. Česnika, ki je naslikal grozodrjstva, ki jih trpi naš živelj posebno zadnje dni onstran meje od italijanskega fašija. Navzoči so pod vtisom govorov opetovano trenrlično protestirali in vzklikali proti Mussoliniju kot vrhovnemu fašistu. — Protestni večer je zaključil moški zbor novomeške Glasbene Matice pod vodstvom g. Puša s turobno »Buči morje adrijansko«, nakar se je vršil obhod po mestu. Škofja Cotea Občinski proračun. Na današnji občinski seji so bo sklepalo o proračunu za 1. 1927. Proračun je vsled raznih novih potreb precej večji nego dckse-danji. Dohodki so proračunani na 301.525 Din, izdatki pa na 403.825 Din. Primanjkljaj znaša torej 182.300 Din. /,a kritje se predlaga, naj se zviša naklada na alkoholne pijače do najvišje dopustne meje; poleg tega bo treba zvišati še naklado na davke na 150%. Predlog glede naklade na alkoholne pijače je res socialen in vreden vsega odobravanja. Tiste pare na liter vina ali piva se bodo pivcem malo poznale, drugih davkov imajo pa ubogi davkoplačevalci že itak toliko na plečih, da omagujejo. Tudi za vojaške grobove jo vstavljena primerna postavka v predlog proračuna. (Kolikor se je letos naredilo, se je po naročilu pekovskega mojstra g. Viktorja Žužka, ki je za to tudi založil denar.) Okrog pokopališča bi bilo dobro napraviti ograjo, kot ,je bilo določeno pri konkurenčni obravnavi. Ono železno kad, o kateri smo zadnjič pisali, bo občina spravila v kraj. Opozarjamo na Katarinin sejem v četrtek, Ane 25. t. m., na katerem bo dovolj poljskih pridelkov, vsled letošnjih povodnji pa gotovo tudi ,;asti živine. Mesarji, pazite! Trstič Osebna vest. G. Jos. Pollak se je po šestnajstletnem delovanju v Ameriki vrnil v svojo domovino in namerava stalno tu ostati. Deloval je v škofiji Great Falls v Montani, kjer je bil nad 11 let duhovni vodja Sester Božje previdnosti in vodja škofijske sirotišnice. Bil je pravi konzistorijalni svetnik škofije Great Falls. kritja nekaterih stvari, ki tudi njemu niso bile ljube, je izrazil obžalovanje nad svojim korakom. Odstop se je že takrat pričakoval in gotovo so posegli vmes močni vzroki, da ni prišlo do njega. Podano izjavo je javnost sprejela z odobravanjem in veseljem, ker jo z njo podano upanje, da se vrne ona sloga, ki je vladala prej v trgu. Dopisi © Umrla je ga. Alojzija Krajnc, vdova, v Slomškovi ulici št. 9, v 84. letu starosti. Bila je sestra stare gospe Strachillove na Bregu. Pokopali so jo v petek. © Vandalizem. Znano je lepo šetališče ob dravskem obrežju za parkom. Neznani zlikovci so lam štrli električno svetilko in poškodovali več klopi. Policija naj jih zasleduje in izroči roki pravice! © Nov most. Tvrdka Treo- Macun je izvršila na stroške Mestne hranilnice, ki je posestnica vile Kari, nov most k vili čez Grajeno. Pot k mostu pa je občina tlakovala. Napredrjemo! © Vreme imamo sedaj ko zmladletka. Pred vojno sta se Maribor in Ptuj kosala za prvenstvo, katero mesto je spodnještajerski Meran. © Hiralnico v Muretincih pri Ptuju bodo slovesno blagoslovili dne 18. novembra. Za njo bo prispeval tudi ptujski okrajni zastop. © Novi most v Doklecah pri Ptujski gori je bil v soboto kolavdiran in izročen javnemu prometu. Letošnja visoka voda v Dravinji je odnesla stari most, ki je bil lesen. Novega pa nosijo betonski stebri. Most je sedaj '48 m dolg in 3 m širok. © Na Slapih bo okrajni zastop gradil prihodnjo pomlad nov most. Načrt je že izdelal gradbeni nadsvetnik pri velikem županstvu v Mariboru inženir Vanek. Most bo 43 m dolg. © Vi iska razstava. Že lansko leto so sklenili, da bodo priredili v Ptuju večjo vinsko razstavo. Sadna razstava, ki je dobro uspela, je dala poguma. Kakor izvemo, se bo vinska razstava vršila dne 15., 16. in 17. januarja 1927, na kar že sedaj opozarjamo vse vinogradnike ptujskega okraja. © Radio si bo v kratkem inštaliral ptujski Dijaški dom. Št. Jurij oh> /. Požar. V soboto dopoldne je izbruhnil pri Francu Kinclu ogenj, ki je upepelil gospodarsko poslopje. Sreča v nesreči je bila, da je bilo sosedno skladišče za seno prazno, kajti v tem slučaju bi se bil požar kljub hitri pomoči gasilcev razširil. Škoda je precej velika; deloma je krita z zavarovalnino. Slov. kat. prosvetno društvo je imelo 31. oktobra svoj 25. občni zbor. Poročila odbornikov so pričala o lepem razmahu društva. Po občnem zboru je predaval č. g. profesor Bogovič o »Ameriki in o krasnem evharističnem kongresu v Čikagi«. Telovadno društvo Orel priredi dne 21. novembra v dvorani Kat. doma igro »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob pol 4 popoldne. Knjižnica Slov. kat. prosvetnega društva si je pretekli teden kupila 50 novih knjig. Vsi, ki še niso člani, se vabijo, da pristopijo. Članarina znaša 10 Din. Dobova ob Savi Nerazdeljen pouk. Na tukajšnji šestrazredni osnovni šoli se uvede v kratkem nerazdeljen pouk. Tako bodo otroci sedaj vsak dan popoldne prosti, kajti pouk se bo pričel ob 8. uri zjutraj in bo trajal do 12. ure ali do 1. ure popoldne. Kako boa o starši s tem zadovoljni, se še ne more vedeti. Uzmoviči. Zadnje čase se tu pojavljajo vedno bolj in bolj sumljivi postopači, ne samo podnevi, temveč tudi ponoči, in zalezujejo, kje bi bilo mogoče vdreti in oropati. Tako je pred kratkim pregnal gostilničar g. Jožko Katič štiri take postopače, ki so hoteli ob treh ponoči vdreti v gostilno. Dobro bi bilo, da bi vsi dobovski trgovci in gostilničarji postavili nočnega čuvaja, ker bodo sicer ti elementi vedno bolj drzni. Slovenske! krajina Tišina. Preteklo nedeljo se je ustanovila Marijina družba za dekleta. V lepo okrašeni cerkvi je nad 100 mladenk izvolilo Marijo za svojo zavetnico dn mater. Vso slovesnost je vodil mil. g. kanonik Časi iz Maribora, dvignilo pa jo je nad vse lepo petje. — Kolikor vemo, je Tišina tretja župnija, ki ima Marijino družbo. Najprej je bila ustanovljena v župniji Cankova, potem v ekspozituri Vel. Polana in sedaj na Tišini. V prvih dveh imajo tudi fantje Mar. družbo, želeti bi bilo, da si jo ustanovijo tudi na Tišini. Dekliška Mar. družba je tudi v Beltincih, a ta je starejšega izvora. »Prekmurje«. Neodvisne »Naše novine«. so začele svojo hrvatsko akcijo najprej prakticirati s tem, da so na zadnji strani parkrat prinesle članek v hrvatskem jeziku. Da bi zamišljeni in na-glašani hrvatski značaj Prekmurja še bolj povda-rile, so se polastile hrvatskega naziva »Prekomur-je«. V tem jim je sledil tudi bratski »Neplap«. Pri »Naših novinah«, izpremembo že razumemo, a pri »Nžplapu« ne, ker Madjar se prav malo briga, kaj pomeni Prek- in Prekomurje. On ostane Madjar in bo vedno rekel »Vendvidčk« (Slovenska krajina). Dolnja Lendava. Obmejni madjarski list »Kerka es Videke< v Lenti našteje v Prekmurju nič manj in nič več kakor približno 84.000 Madja-rov. Smešno in čudno. Jasno pa je poslalo, zakaj posveča toliko pozornosti Prekmurju. Ako namreč poroča, da je med približno 95.000 Prekmurci do 84.000 Madjarov, si ustvarja upravičeno podlago za svoje prizadevanje, da prisoja Prekmurje Madjarski. Tako tendencio7.no pisanje je v vsakem oziru škodljivo, zato je v interesu miru želeti, da se listu zabrani pot na naše ozemlje. — Izjava g. dekana štrausa je vzbudila precej pozornosti, dasi so jo mnogi za gotovo pričakovali. Nekateri krogi so že od začetka bili mnenja, da g. dekan n.i koristil svojemu ugledu, ko se je postavil kot predsednik na čelo »neodvisnega«: gibanja. Vladalo pa je tudi prepričanje, da je on glavna moralna opora mladim, ki so celo stvar na zunaj vodili. Ko so se dogodki razvili tako daleč, da je prišlo do od- Iz Medvod nam pišejo: Zadnji četrtek so začeli zabijati pilole za novi začasni leseni most. S stavbnim podjetnikom je sklenjena pogodba, po kateri mora začasni most zgraditi v 40 delovnih dneh. Novi most bo pa iz železa in betona. Stal bo par sto korakov više. Z zgradbo prično na pomlad. Cesta se bo tako preložila, da pojde zad za Jesihovo hišo in mimo Bohinčeve hiše do mostu. S preložitvijo mostu in ceste se bodo zmanjšali sedanji ostri ovinki, kar je važno zlasti za avtomobilske vožnje. — Sedanja hiša pač ni primerna za poštni urad, ker je preveč skrita, uradni prosi or pa vlažen in temen. Poštna uprava bo morala skrbeti, da poišče primernejši prostor in boljši lokal, saj imamo ob cesti par novih hiš. — Letina je bila srednje vrste, vse preveč pa smo imeli vode, saj se nam je ukradla pod zemljo v kleti. Napočili so vendar lepi dnevi, ki smo jih zelo veseli. ^ £guh>liSolo< demontiralo to vest. Konjunktura v Češkoslovaškem promogarstvu, ki je nastala kot posledica štrajka angleških rudarjev, se izraža predvsem v številkah češkoslovaško izvozne statistike. V tretjem četrtletju Je Češkoslovaška izvozila 945.000 ton črnega premoga (643.000 ton ali 214% več kot v II. četrtletju) ln 702.000 ton rjavega premoga (194.000 ton ali 39% več kot v II. četrtletju). Vprašanje eksportno-kreditnega zavarovanja v Avstriji. V plenarni seji strokovnjakov za ekspertno kreditno zavarovanje, kt se je vršilo pred nekoliko dnevi na Dunaju, se je določilo, da se ima v ta namen ustanoviti posebna delniška družba z glavnico 5 milijonov šilingov, ki se bo pečala izključno s kreditnim zavarovanjem. Izvozna trgovina pričakuje od kreditnega zavarovanja velike koristi. Avstrijska poštna hranilnica ln Bosel. Prod kratkim so razburile avstrijsko Javnost vesti o ogromnih izgubah Avstrijske poštne hranilnice. Po Izjavi predsednika Avstrijske narodne banke dr. Reischa je poštna hranilnica v zadnjih letih izgubila nič manj kot 110 milijonov šilingov (kar predstavlja v našem denarju 880 milijonov Din). Prf zgubonosnih kupčijah poštne hranilnice j« igral veliko vlogo predsednik Union banke Bosel. Zadnji dolguje poštni hranilnici 80 milijonov šilingov (640 milijonov Din), za kar je založil 8 milijone komadov delnic Union banke, ki pa vsled padca teh delnic že dolgo ne krijejo več ta dolg v celoti. Bosel je sedaj primoran prcidatl te delnice. Odstopil je tudi kot predsednik Union banke, ene največjih bank v Avstriji. Kot kupec teh delnic in 8 tem tudi večine v upravi banke se interesira predvsem banka Speyer-Elissen iz Frankfurta. Union banka bo najbrže prešla v roke nemških kapitalistov. ttorsza Dne 15. novembra 1920. DENAR. Zagreb. Berlin 13.105—13.495 (18.49 bi), Ita« lija 233.32—235.32 (234.50), London 274.60—275.46 (275), Newyork 56.53—56.73 (50.65), Pariz 190.25— 192 (189), Praga 167.70—168.50 (167.70-168.50), Dunaj 7.97 den. (8.00), Curih 10.9275—10.9575). Curih. Belgrad 9 145 (9.14), Budimpešta 72.50 (72.60), Berlin 123.125 (123.15), Italija 21.875 (21.40), London 25.18125 (25.15), Newy0rk 518.50 (518.50), Pariz 17.33 (17.25), Praga 15.35 (15.36). Dunaj 78.075 (73.10). VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 74—78, vojna odškodnina 325 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194—198, Ljubi, kreditna 140 den., Praštediona 865—868, Kred. zavod 165— 175, Strojne 100 den., Trbovlje 330 den., Vevče 106 den., Stavbna 55—65, Sešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 77 bi., agrari 44-44.50, vojna odškodnina 331.50—332, kasa 331.50— 332, dec. 333.50-334, Hrv. esk. 100—100.50, Kred. 100-102, Hipobanka 56.50—57, Jugobanka 95—96, Praštediona 865—807.50, Ljublj. kreditna 148 zaklj. Srpska 130 den., Etno 142 zakli., Drava 3-18 zaklj., Ragusea 410 zaklj., Šečerana 400—425, Nihag 12 bi. Gutmann 240 -'4>0, Slavex 100 den., Slavonija 33 -34.50, Trbovlje 330—842, Vevče 105 den., Našlce 1290 bi. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi, od 25 cm prem. napr., od 3 m dolž. napr., fco nakl. postaja 2 vag. 350—350, zaklj 850, hrastova drva, sveža, fco nakl. post., za 100 kg 16 den., deske (smreka, jelka), od 50 mm, paralelne, 4 m dolž., I., II., III., monte, fco meja 520 bi. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 76-77, 2%, fco nakl. post. 307.50 bi., pšenica 75-76, fco vag. naklad, post. 202.50 bl„ koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 170 bi.; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. post. 135 bi.; koruza nova, času primerno suha, za december, fco vag. nakl. post. 140 bi.; koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 145 bi.; činkvantin baranjski, fco vagon nakl. postaja 235 bi.; koruza nova v storžu, fco vag. nakl. post. 90 bi.; ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. 335 bi.; rž, 71-72, 2 odstot., fco vag. nakl. post. 217 50 bi.; oves novi, fco vag. nakl. postaja 165 bi.; ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. postaja 170 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. postaja 180 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 192.50 bi.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi.; fižol beli, 3—4 odstot. fco vag. nakl. post. 180 bi.; fišol rmeni, 3—4 odstot., fco vag. naklad. post. 180 bL; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den. Sir H. Rider Haggard: 42 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščino prevel Jos. Poljanec Vseh teh reči sem se spomnil pozneje, ampak Hsti čas jih niti videl nisem. Kakor hitro smo dospeli na ravno streho, so me' zgrabili in vlekli h kolesaste-mu kamnu. Tukaj so mi opasali usnjat pas, ki je bil privezan z vrvjo k obroču sredi kamna; ta vrv je bila tako dolga, da sem se mogel gibati do roba kamna in nič dalje. Nato so mi dali v roko sulico z ostjo iz kremena; enako sulico sta dobila ujetnika, ki sta pri-SLa z menoj vred tja gori. Z znamenji so mi pojasnjevali, da se moram bojevati ž njima. Ona dva sta morala kamen naskakovati, jaz pa braniti. Prišlo mi je na misel, da bi bil morebiti prost, ako bi ubil v boju ta dva ujetnika. Da bi si tako rešil svoje življenje, sem se pripravil, da bi jima vzel njihovo, ako bi bilo mogoče. Zdajci je dal veliki duhovnik znamenje in ukazal ujetnikoma, da me napadata. Reveža pa sta bila od strahu pred smrtjo kakor odrevenela, da niti ganiti nista mogla. Zavoljo tega so jih začeli duhovniki pretepali z usnjatimi pasovi, tako da sta naposled tuleč od bolečin planila preti meni. Eden je dospel do kamna in skočil nanj malo pred drugim in jaz sem ga sunil z sulico v roko. Mahoma je vrgel orožje od sebe in zbežal, za njim pa njegov tovariš. Nobenega^ poguma nista imela in tudi vse bičanje, ki sta ga bila zopet deležna, ju ni ni moglo pripraviti do tega, da bi se še enkrat obrnila proti meni. Ko so duhovniki spoznali, da jima ne nrerejo vtepsti poguma, so sklenili, da iima naredijo konec. Med šumno godbo in petjem so zgrabili onega, katerega sem bil sunil s sulico, in ga vlekli k velikemu kamnu iz črnega mramorja, ki je bil pravzaprav kamen, na katerem so žrtvovali svojim bogovom žrtve. Vrgli so ga na kamen, prsi obrnjene navzgor. V tem položaju ga je držalo pet duhovnov; dva za roke, dva za noge in eden za glavo. Veliki duhovnik, prav tisti, ki je meni tipal srce, si je oblekel škrlatasto haljo, zmolil nekako molitev, vzdignil zakrivljen nož iz kremenastega stekla ali icli, in z enim samim sunkom razparal nesrečniku prša in opravil starodavno daritev solncu. V tem trenutku se je vsa množica ljudi spodaj na trgu, ki je videla vse to krvavo dejanje, vrgla na tla in klečala toliko časa, dokler niso vrgli daritve v zlato kadilnico pred soho boga Huicelkotla. Nato so se strašni duhovniki vrgli na truplo in ga glasno vzklikajoč nesli do roba piramide ali teokali, kjer so ga zvalili po strmi strani nizdol. Ob vznožju strmine so drugi možaki, ki so čakali tam, vzdignili telo in ga nesli proč; v kakšen namen, tisti čas nisem vedel. Komaj Je bila prva žrtev mrtva, so zgrabili drugo in ravnali ž njo kot s prvo. Množica spodaj se je zopet vrgla na kolena. Za njim pa je naposled prišla vrsta name. Čutil sem, da so me zgrabili, zavest me je zapustila in se mi je vrnila šele potem, ko sem ležal na tistem peklenskem kamnu in so me duhovniki vlekli za roke, noge in glavo, da so se prsa nategovala navzgor; moja koža je bila napeta kot koža na bobnu, nad menoj pa je stal tisti človeški hudič v svojem rdečem plašču in držal nož iz stekla v roki. Nikoli ne pozabim tistega hudobnega obraza, katerega je raz-paljevala sla po krvi, niti srepega pogleda njegovih oči, leo je vrgel kuštrave lase nazaj. Vendar me ni takoj zabodel, ampak je bulil vame in me zbadal z ostjo iKža. Ko je paba namerjal nož in kazal ž njim sempatja, se mi jc dozdevalo, kakor da ležim dolga leta na žrtveniku. Naposled sem videl skozi meHo, ki mi je omotila oči. nož. ki se je zabliskal v zraku. V trenutku pa, ko sem baš mislil, da je prišla moja zadnja ura, ga je neka roka zgrabila za nadlakti in jo zadržala, hkratu pa sem slišal nek glas, ki mu je nekaj šepnil. Duhovniku očividno ni bilo všeč, kar je bil slišal. Zatulil je na ves glas in planil proti meni, da bi me ubil, toda iznova ga je zgrabila neka roka, da me ni mogel z nožem. Nato je odšel v tempelj boga Kuecal-kotla, dočim sem jaz ležal na žrtveniku v neizmernem smrtnem strahu; menil sem namreč, da so sklenili, da me mučijo pred smrtjo in da so jo samo iz tega vzroka odložili. Tako sem ležal na žrtveniku. Vroče solnce me je žgalo po prsih, od spodaj sem pa se je slišalo rahlo mrmranje tisočev in tisočev začudenega ljudstva. Ko sern^ ležal zleknjen na tisti strašni kameniti postelji, mi je prišlo v spomin na stotine malenkosti, na katere sem bil že pozabil, in ž njimi spomini na moja otroška leta, na mojo prisego, dano očetu , na poslovilni poljub Lilije, na obraz de Garcie, ko so me vrgli v morje, in naposled sem se nekam čudno čudil, zakaj so ti duhovniki tako okrutni. Navsezadnje sem slišal glas bližajočih se stopinj fn zamižal. Nisem mogel več prenesti pogleda na tisti grozni nož. Toda glej! Nož mi ni predrl prsi. Nenadoma so mi razvezali roke in me postavili na noge, dasi nisem upal, da bi še kdaj stal na njih. Ker nisem mogel hoditi, so me nesli do roba ravne strehe. Tukaj je veliki duhovnik, ki me je nameraval umoriti, iz-pregovoril na ves glas nekaj besedi spodaj zbrani množici, med katero je završalo kakor v gozdu, kadar potegne močan veter, me objel z okrvavljenimi rokami in poljubil na čelo. Tedaj sem zopet zagledal kasika, ki me je bil ujel. Stal je zraven mene resnoben, uliuden, s smehljajem okrog usten. Kakor se je bil smehljal, ko me je izročil pabam, tako se je smehljal tudi sedaj, ko me ie dobil zoDet iz njihovih rok. 111=111= g s 5- T §■>■ -a < C ^ to n rs f ■ D P'S I P g K » « ' O — 3 3 'S.: O " o «• p- B « _ O O F pr .. ° rf* -o oo a. D _ F 5 8 P S a m X O * Z Sa t-* z o o tf B" g- I 3 90, „ O ?mB i S " S 3 M -Š »pS* < M* s s gl ° JE g & m" » : i pr* - ^žr 3 f P' F » I I r 3 s 3 B N 6 F? U 111=111= Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA Ljubljana, ■u OGLASI Vsaka drobna vršilca l'SO Din ali vsaka besedo SO par. Na|man|&l oglas 3 ali 5 D In. Oglasi nad ^devcl vrstic se računajo vlie. Za odgovor znamko! Na vpraianja brez znamke ne odgovar|amo! Gospoda duhovnika vpok. kot dušnega pastirja, išče cerkv. podr. Sv. Križ pri Moravčah, Gorenjsko, 1ure od železn. postaje LAZE. — Kraj je zdrav, solnčna lega, župnišče (3 sobe), nekai zemlje, bira, denar dohodki iz ustanove in dr. Blagohotna pojasnila1 daje pos. Jakob Korimšek, cerkv. ključar istotam, p. Moravče, Gorenjsko. 7917 Kdo sprejme učenca za harmonij (klavir)? — Pogoje na upravo lista pod številko »15—7904« PETOŠOLEC realne gimnazije išče in-strukcijc v latinščini, v francoščini in matematiki. Ponudbe na upravo pod šifro: »Petošolec«. Trgovski VAJENEC z 2 letno službo, mora vsled opustitve trgovine iskati novo mesto v trgovini z meš. blagom. Ponudbe na očeta: Antona Lokar, Polje (Višnjagora) Vajenca carsko in medičarsko obrt, zdravega in močnega, z ne-omadeževano preteklostjo, sprejmem pod pogojem 3 ali 4 letne učne dobe. - Pojasnila daje: E. Stary, nasled., slaščičarna — Krško ob Savi. MODISTKA PAVLA NOVAK Križevniška 9, popravlja baržunaste in lilc-KLO-BUKE po najnižji cehi. LOVSKO PUŠKO, dvocevko, dobro ohranj. prodam. Naslov v upravi lista pod številko 7906. Skioptikon je naprodaj, kupljen od tvrdke Sengsbrate, Dunaj; dobro ohranjen, pripraven za šole ali za dvorano izobraževal, društva. Cena po dogovoru. — J. GLIEBE, župnik, Gotenica, p. Reka Kočevska, Slovenija. 7864 POZOR! POZOR 1 Zaradi odpolovanja pro dam nujno vso hišno opravo. Bela kuhinja, 9 delov, spalna soba z rezbarsko omaro, 2 gredenci, 3 kmet. stoli z žigorisom, okrogla marmornata miza, otoma-na, slikar, stojalo, nizka omara, gredenca v Bie-dermeier - slogu, glasovir, šivalni stroj za krojače Singer Ringschiff), otroška postelja, voziček in razne drobnarije — vse prenovljeno in prečiščeno, vse po najugodnejših cenah. - Na ogled dnevno od 9,—18. ure pri GREE, Sv. Petra nasip 71/1., levo. Absolvent £■£ le, ki je pred vojno ab-solviral kmet. šolo, z večletno prakso, želi stopiti v službo na večje posestvo ali podjetje zaradi domačih razmer. Nastop lahko takoj. - Dopise na upravo pod; Vesten 7837. Krojaški VAJENEC se sprejme s primerno izobrazbo. Hrana in stan v hiši po dogovoru. Ant. Šorn, krojač in izdelova-telj čepic, Kranj. 7893 Malo vilo ob železnici prodam, za menjam ali dam v najem tudi brez zemljišča. — Ponudbe na upravo pod »Najemnina 600 Din«. Enonadstr. hiša tidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« v MARIBORU. 7914 Preklic. Za dolgove, katere na-pravlja moj sin JOSIP PEČNIK iz Stožic št. 32 na katerikoli račun, nisem jaz plačnik. — Sto-žice, 15, novembra 1926 ALOJZIJ PEČNIK posestnik, Stožice 32, p. Jezica. Modna trgovina Anton Paš MARIBOR Slovenska ulica štev. ■ Potrebščine za krojače in iivilje. Strogo solid. cene Prazna soba ta 3 gospodične, se išče v sredini mesta. Cena do 200 Din. - Naslov v upravi lista pod št. 7932. Ifpf velik in tople gre- ■ I » de se ugodno dajo vrtnarju v najem. - Na slov v upravi št. 7796. GOSTILNA dobro idoča, naprodaj inventarjem in posestvom, obstoječim iz treh hiš, vrta in dvorišča, večjo njivo v centrumu industrijskega kraja, pripravno tudi za zalogo vina ali mesarijo, z elekt lučjo in vodo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7598 j kupiti najceneje pri 'SEVER & Komp. LJUBLJANA Dvokolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FLORJANČIČ, Ljubljana, Nunska ulica štev. 3. Foto M. JapelJ Maribor Aleksandrova c. St. 25/111. nudi lepe slike in zelo poceni. "•C Gramofonisti! Prihranili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. V naši delavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A. Rasberger, Ljubljana — Tavčarjeva ulica št. 5. Med pristni, namizni, za potice, nudi po Din 22.50 kg A. Maček, velečebelar, Vrhnika. PRODAM po nizki ceni elegantno hrastovo jedilnico, črno politirano, in svitlo če-šnjevo spalnico, vse novo v najfinejši izdelavi. — Ignacij Repše, Poljanska cesta 21, Ljubljana. Kupim malo posestvo v ravnini, okolica Ljubljane, Kranja, Kamnika, Domžal, blizu kake tov., 4—5 mernikov posetve polja, travnika in gozda za 3—4 govedi. Naslov v upravi pod štev, 7892. vsako množino suhih VREDNOSTNE PAPIRJE predvojne, kranjske, bosanske, ogrske obligacije, železniške prioritete, posojila, srečke itd., tu- in inozemske vseh vrst kupuje najkulantneje »YERC«, Komerc. družba Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica). Volnoin bombaž Kupimo bukovih drv Cenj. ponudbe na Gospodarsko zadrugo v Gorenji Radgoni. 7838 Pritlično hišo prodam: 4 sobe, kuhinja, večja klet, lep vrt in delavnice z električ. pogonom, vodovod, takoj vse prazno, porabno za malo tovarno, na periferiji mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7854. Dam v ontin s kuhi-najem "UMU nj0 in strojnoključavničarsko za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenab v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana,, na električni pogon, na Stari trg štev. 12 — in ' periferiji mesta. - Naslov Židovska ulica štev. 4. v upravi pod štev. 7855. sobo oključavni delavnico Velika izbira-nainiftie cene! Zimsko perilo copate, rokavice, sveterje klobuke dežne plašče čevlje čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka fakob Lah, Maribor samo Glavni trg 2 Ponos hiše Je okusno okrašena stena v sobi, privlačne slike, cleg okviri. Madone, svetn. slike, slika kralja, pokrajine, genre- in zgodovinske slike, umcfii. in oljnate ter okvir — najccneje pri BRAČA JENIČ, Zagreb, Ilica 48. SKLADIŠČE za KURIVO, prostorno, vsaj deloma kpito in zaprto, blizu glavnega ali gorenj. kolodvora, po možnosti tudi hlev in sobo za skladiščnika — vzamem v najem za daljšo dobo. Takojšnje ponudbe na upravo pod: »STALNO št. 7911«. 7771 Nc 541/26 DRAŽBENI OKLIC. Na prošnjo lastnikov se vrši vsled sklepa okrajnega sodišča v Tržiču z dne 28. oktobra t. 1., Nc 541/26, prostovoljna javna dražba tovarniškega poslopja hšt. 236 v Tržiču s ca. 20 izdelanimi konjsiumi silami kot pritiklino — vi. štev. 346 kat. občine Tržič 18. novembra 1926 ob 15. uri v notarski pisarni v Tržiču 215. Izklicna cena znaša 150.000 Din. Vadij znaša 15.000 Din. — Celo skupilo se mora plačati v 10 dneh po dražbi v roke sodnega komisarja oziroma okr. sodišča Tržič. Dražbene pogoje se more vpogledati pri notarju Janku Svetliču v Tržiču, Tržič, dne 8. novembra 1926. Janko Svetlič, notar kot sodni komisar. Kolikor ima leto dni, toliko postaj trpljenja mora obiskati nervozen,bolnik, kajti slabi utrujeni živci mu zagrenjajo življenje in povzročajo razne boli. Zbadanja, trganja, omotica, tesnobnost, glavobol delni in popolni, šumenje v ušesih, migljanje pred očmi, motenja v prebavi, pomanjkanje spanja, potenje, trganje v mišicah, nesposobnost za delo in razne druge prikazni so posledica slabih, utrujenih, bolnih živcev. Kako se rešite ie nadloge? S pristnim Kola-Lecithinom. Redilno sredstvo, ki vsebuje obilo vitamina, je postalo za človeštvo izvir dobrote. Pospešuje na čudoviti način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, jači mišice in ude, daje moč in pogum življenja. V boju za zdrave živce dela pristni Kola-Lecithin večkrat čuda, primerne hranilne snovi vodi do skrajnih mest proizvajanja krvi, poživlja, opogumlja ter ojiranja mladost in svežost. Sami se boste mogli prepričati, da vam ne obetam nič, neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in Iranko malo škatljico Kola-Lecithin in knjigo zdravnika z mnogo-stranskimi dolgimi izkušnjami, ki se je sam moral boriti proti tej bolezni. Pišite mi svoj natančni naslov in pošljem Vam takoj obljubljeno popolnoma zastonj. E. PASTERNftCK, Berlin S. 0. MicbaelklrdiDlBtz 13,11.76!. Iskali ste a niste našli! Kolflco katalogov ste prelistali in koliko različnih vozov ste si ogledali, ne da bi se mogli odločiti za ta ali oni vozi Prvi Vam je odgovarjal radi ene prednosti, drugi radi druge. Ali vsakokrat ste si končno nakup automobila premislili radi previsoke cene. Vabimo Vas sedaj na ponovni ogledi Voz, kakoršnega Vi iščete in kateri Vam odgovarja je moderni Ford, Torpedo, ali pa zaprt auto, ki se znotri rava! Tega si morete pogledati. Zadnji Fordovi izdelki so kakor za Vas vstvarjeni tako radi svoje nizke, podolgaste oblike,. kakor tudi radi svoje udobnosti, števila seaežev in končno —■ kar je glavno — radi nizke cene. Ko ste si naš voz ogledali, nakup automobila ne bo več problem za Vas, Ford Motor Kompany Obiščite Se danes jednega izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi Torpedo, 5 sedeiet Din. 38.800-— Zapri autot ki m znotri ravna 5 sedežev, 2 vrat Din. 52.700-- Coupe, 2 sedela Din. 52.000-- franko Rakek Cene neobvezni V Oi V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog in oče, gospod Anton brivski mojster v ponedeljek, dne 15. t. m., previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 16, novembra 1926 ob 4 popoldne iz mrtvašnice drž, bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, 16. novembra 1926. Žalujoči ostali. ZASTOPSTVO zo SLOVENIJO IER1CAN MOTORS Ltd. Dunajska cesta 9 u Telefon 477. Telegrami „Amot" ZBIRKA SLOVENSKIH NARODNIH PESMI Harmoniziral in uredil Marko Bajuk. — Besede zapisal Dr. 1. Debevec. Din 16-— _' :: JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANO Ti JOSIP URAN LJUBLJANA, Mestni trg štev. 11. Papir: svilen, tafetni, zlat in srebrni, škrebeči in krep. Zlata in srebrna penca. Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Briljantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke. Prtički za v kot, res krasni in poceni, 20 vzorcev in veličin. Obrazci (Krippenbilder), rojstva (štalice), lameta, girlande od lamete, girlande papirnate, angelski laski (Feenhaar). Razglednice, bloki in hrbtički za koledarje, krinke in lampijoni. Listje za rože, prašniki (Potzeln), umetne cvetlice in venci za neveste. Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, mo-žičkov, sadja, bunkic, špice, okraski od lamete itd, itd._ i Potrti v dno duše naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod Ivan Gaber drž. vpokojenec v ponedeljek 15. nov. t. 1, po kratki in mučni bolezni, v 80. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v sredo, dne 17, novembra 1926 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška, Dermotova ulica 12, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dn« 16. novembra 1926. Globoko žalujoči ostali. V materijalu in izdelavi nepreKOSlflVl Šivalni stroji „8C0HL£8* ti Prodaja tudi na obroke. dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino it z tO leln. jamstvom pri tvrdki IV. AUERHAMMER Llubljano. Kolodvorska ulica Sf. 3 katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi. Naznanilo otvoritve. £t7otT/ ttSfft novo urejeni elegantni higi/enični salon za dame Ker bom postregel s prvovrstnimi specialisti za Jriziranje, ondulaci/o, vodno ondulacijo, barvanje las, manikiranje, moderno striženje in vsa lasničarska dela se priporoča za obilen obisk Stanko Kelšin, brivec in frizer, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 7 ah vala IVAN PRIMOŽIČ, šolski upravitelj v Mekinjah, /.dllVdlda se v svojem in v imenu vseh sorodnikov iskreno zahvaljuje za mnogobrojne izraze sočutja, ki jih je prejel ob nenadni izgubi svojega nepozabnega strica, gospoda Karola Primožiča. Posebno zahvalo izrekam predsedstvu »Društva sejmarjev za Slovenijo«, vsem članom in članicam imenovanega društva za častno spremstvo in poklonjeni venec, čč. duhovščini in končno vsem prijateljem in znancem blagopokojncga, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 15. novembra 1926. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Če& Izdajateli: dr. Fr. KuIotco. Urednik: Fr«nc TarcedU*,