Leto I. ^ Ljubljana, sredo 23. julija 1919. S*ev. 157< Cene po poSti: VEČERNI UST NEODVISEN DNEVNIK ■V Posamezna številka 10 vinarjev. ca celo leto K JO-— ta polleta . K 20*— ia čelrt leta K 10‘— ea 1 mesec K 5'5(1 Za Ljubljano oiEseCoo 3 R Ureitnlitv« Ul oprtni Kopitarjeva ttllca It, I Uredn. telefon Mirovna pogodba za Nemško Avstrijo nesprejemljiva. LDU Curih, 22, julija- (ČTU). »Wiener Mittagszeitung« piše: Objava mirovne pogodbe je v parlamentarnih krogih napravila uničujoč vtis. Vse stranke so soglasno mnenja, da so določbe mirovne pogodbe neizvedljive. Krščanskosocialni poslanci povdarjajo posebno, da so podrobne odredbe glede finančnih žrtev, ki jih zahtevajo od Nemške Avstrije, posebno glede rešitve valute in vojnega posojila, neizvedljive. Nemško-nacijonalni poslanci označujejo predvsem teritorijalne določbe kot katastrofalne. NemSka Češka, Nemško-Morav-sko, Nemško Južno Tirolsko, to so trije trdi udarci. Vrhtega pa naj se vrši glasovanje na Koroškem najprej v bolj slovenskem delu, kar bo gotovo škodovalo poznejšemu glasovanju v bolj nemškem delu Koroške. Socialni demokrati smatrajo izvedbo mirovne pogodbe v njenem gospo- Ofenzfva Mažarov proti Romuniji. LDU Bukarešta. 22. julija. (Dun. KU) Ogrski korespondenčni urad javlja: Z namenom zasesti one kraje čez Tiso, ki nam jih je predsednik mirovne konference odločil v svoji noti z dne 13, t. m., so naše čete dne 20. t, m. na več mestih prekoračile reko Tiso, Ker pa so se Rumuni na- Lfenin pon LDUBukarešta, 22, julija, nunski tiskovni urad poroča: V Kišenev je prišlo odposlanstvo ruskih boljševikov, ki je ponudilo poveljstvu rumunskih čet na Dnjestru v Ljeninovem imenu mir. Ljenin pri tem prepušča Besarabijo Ru-muniji in stavlja samo pogoj, da se Rumu- I.DU Curih, 21, julija, (ČTU). Kakor poroča ' Corriere della Sera« iz Pariza, so entsntne države v turškem vprašanju skle- Lfenin pomifa Mumimlfi Besarabijo. (ČTU) Ru- Monec Turčije? Pogajanja med dunajsko in praško vlado. darskem delu za zasužnjenje Nemške Avstrije za prihodnja 3 desetletja. To je mir sramote, veliko trši, kakor mir, ki je naložen Nemčiji. Nemška Avstrija bo izgubila svojo samostojnost in ostala (merija-listična kolonija entente. LDU Dunaj, 22. julija. (ČTU). Jutri ob pol ene se bodo sestali v Feldkirchu državni kancelar dr, Renner, predsednik Seitz, podkancelar Fink, državni tajnik dr, Bauer, Gergit in Schumpeter, predsednik delavskega sveta dr, Friderik Adler in ministrski svetnik Schwarzwald. V Feldkirchu bo začela konferenca, ki bo trajala do četrtka popoldne. Seja narodne skupščine se bo pečala samo z mirovnimi zadevami- V tej seji bodo sklepali o smernicah, po katerih naj se odgovori na entent-ne mirovne pogoje. vzlic gotovemu sklepu ententnih sil skušali upirati, smo jih mi, da izvedemo sklep, napadli. Od Tokaya pa do Csongrada zmagovito zasledujemo ob vzhodnem bregu Tise poražene rumunske čete- Uplenili smo mnogo vojnega materijala in zarubili veliko Ujetnikov. ni zavežejo, da bodo ukrajinskim državljanom in Kolčakovim privržencem zabra-nili potovanje v Besarabijo. Na ta pred-i log se je na besarabski fronti sklenilo i osemdnevno premirje- Boljševiška mirovna delegacija je odpotovala v rumunski , glavni stan. nile, da se Turčija državnopravno popolnoma razpusti. LDU Pra£a, 22. julija. (ČTU). »Češko Slovo« poroča iz Dunaja: Zadnje dni se zopet vrše pogajanja med zastopniki dunajske in praške vlade, radi dobave premoga za Dunaj. Zopet je dunajska vlada, ki prosi in ki je dosegla tudi intervencijo en-tenhie mišic pri praški vladi. Motil hi se pa, kdor bi mislil, da dunajska vlada ponuja za premog kako kompenzacijo, na- sprotno, ona hoče češki premog brez kompenzacije. Dunajska vlada noče dati materijala, ki ga rabi češka republika, niti železa, niti telefona, niti municije. Dunaj misli, da bo dobil premog zastonj, ali prav poceni in da bo še nadalje zadrž&val likvidacijski materijal, ki pripada republiki, in da se bo še dalje norčeval iz republike, kakor je to storil zadnje dni dr. Bauer, ko je Slo za dobavo avstrijske municije. »Češko Slovo« svati, da bi se Dunaju dovolil« koncesije in svari tem energičnejše, ket češka industrija sama rabi premog, da zavaruje s tem delo nezavarovanemu delavstvu in ker tudi češkemu delavstvu preti pozimi nevarnost, da bo zopet zato zmrzovalo, da bodo Dunajčani svoje gostilne, kavarne, bare, kinomatografe in bordel« kurili do 11, 12,, in še dalje po noči, »Češke Slovo« zaključuje, da bo češko delavstvo skrbelo za remeduro, ako bodo češki posredovalci na Dunaju dajali Dunajčanofll koncesije. Padec Bele Kuna? LDU Dunaj, 22. julija. (ČTU). »Wie-ner Zeitung« poroča iz Amsterdama: »Chicago Tribune« prinaša iz Budimpešte zaupno vest, da so v ponedeljek Belo Kun« vrgli. Na njegovo mesto je stopil triumvi-rat. Kun pa je zbežal na Dunaj, Clemenceau zahteva zaupnico LDU Dunaj, 22. julija. (ČTU) Privatna brzojavka »Wiener Mittagspost« javljat Clemenceau bo v današnji seji zbornice zahteval zaupnico za se in za svoj kabinet, Večina zbornice zahteva, naj se na novo zasedejo najmanj tri ministrska mesta, med temi mesto finančnega ministra, ki ga naj zasede Tatdieu, Mirovni posvet. LDU Pariz, 22. julija, (Dun, KU — Brezžično.) Vrhovni medzavezniški svet je obravnaval v svoji včerajšnji seji poročilo medzavezniške komisije glede določitve bolgarskih mej. Nato se je bavil z izvedbo mirovne pogodbe z Nemčijo. Kakor določa mirovna pogodba, je bila imenovana komisija, ki bo upravljala Gorenjo Šle^-zijo v prehodni dobi, katera bo sledila p* odstopu nemške uprave in odhodu nemških čet, in ki izvede končnoveljavno prl-delitev te pokrajine. Nadzorovala bode tudi, da se ljudsko glasovanje nemoteno izvrši. Komisija bo sestavljena iz zastopnikov 4 velesil. Hkrati se ustanovita dve komisiji, ki bosta irfteli nadzorovati izvedbo kolonijalnih in gospodarskih mirovnih pogojev. Francoski socialisti Jn splošna stavka. LDU Versailles, 22. julija, (Dun, KU) Narodni svet francoskih strokovnih organizacij je včeraj nadaljeval razpravo o odpovedani splošni stavki. Jz poročil tajni- kov posameznih organizacij je razvidno, da delavci o pomenu stavke niso bili dovolj poučeni in da bi stavka, ako jo ne bi bili preložili, ne imela uspeha. Narodni svet je sklenil, da obsoja gospodarsko in iinančno politiko ministrstva in izjavil, da se more doječi izboljšanje položaja na Francoskem ne s spremembo posameznih oseb, ampak samo š spremembo načel, ki priznavajo upravičene želje delavcev. Bolgarska delegacija. LDU Belgrad, 22, julija. Iz Pariza poročajo, da je bolgarska delegacija, ki, se jo pričakuje za 25, julij, bila sestavljena sledeče: ministri Todorov, Danev, Staka-zov, Stambuliskf, prejšnja ministra Saratov' m GeŠov ter general Lugov, Naseljevale-ŽRdov v Palestini. LDU Amsterdam, 2Ž, -.julija, (DunKU}. Kakor poroča > Radio« iz. Nev/ Jorka, javlja organizacija zibnistov v. Ameriki, da bp šlo pol drug ali. dva milijona Židov iz vseh delov sveta v Palestino. Pričakujejo, da bo iz Rusije prišlo en milijon Židov, Preiskava o. potopitvi nemške-; ’• m «.••.. . ga-fejpodoVfa.- ; LDU Lyon, 22. julija, (UKU Brezžično.) Preiskava zaradi potopitve nemškega ladjevja v Scapaflovvu je končana. Proti »eniškemu! admiralu se ne bo sodnijsko postopalo, Ako bodo kako ladjo dvignili, j jo bpdo razstavili, da se porabijo sestavni i deli, Ne nameravajo več, da, , bi jih zopet 'porabili kakor vojne ladje/, ali da bi jih razdelili med zaveznike! Francija bo morebiti dobila kako odškodnino, vendar o tem še ni določenega nič gotovega, s ■ ' Pomiloščem Nemci ne ■•} •-.v; ':y: češkem. .LDU Praga,; 21,. julija«; ,(ČTU) Kakor jtnano, so bili začetkom tega leta v ranor jih . ;,nemško-čeških mestih obžalovanja j vredni nemiri. Nemško ljudstvo, zapeljan«? po napačnih geslih, se je dalo zaveti do sovražnosti proti čehoslovaški republiki in ■ bili po žal tudi spopadi s četami, katere je j pcmško ljudstvo, v svoji želji, po samostojr nosti, smatralo za samolastne usiljivce. V Arnauju so zaprli 19, v Hohcnelbe pa 76 oseb, proti .katerim je državno pravdništvo v. dičinu, radi prestopka javne nasilnost) in upornosti proti straži uvedlo kazensko postopanje. Kakor dokazujejo dolgoletne teku^nje, .je stara Avstrija, take osebe radi SHčnihj prestopkov strogo zasledovala in niso ušli ka?ni. Predsednik čehoslovaške republike 'pa.‘ je. uvaža joč, da gre za oseb.e, ki so jih zapeljali zlobni elementi in fina« tizejir, vseh 26 obtožencev pomilostil. t^AVtimz!© feeče po v" Afiraerik©. • • LDU Lugano, 22. julija. (ČTU) Iz Rima. -poročajo,.da je D’ Annunzio o priliki neke velike demonstracije izjavil, da bo', kakor hitro mogoče, morda že mesca sep- ; ♦emfera, poletel iz Rima v .Tokijo, To bo : pp, poletu . preko Oceana drugi na j večji avijaflčnr dogodek tega leta. D’ .nnunzio se .uamc ava izpustiti na tla v,malo vim-s- nih postajah. Množica je njegovo Izjavo navdušeno sprejela in mu klicala »živijo«, Siaiie prelBjraiEievffiF.Kae razmere na Francoskem. LDU Saviile, 22 .julija. (DunKU — Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Prehranjevalne razmere na Francoskem so slabše, kakor so jih dosedaj slikale uradne izjave. Posebno manjka pšenice in mesa, in poučeni krogi trdijo, da se bo moralo ljudstvo na Francoskem v kratkem še bolj omejiti, kakor med vojno. SSav&a v Nemčiji. LDU Nauen, 22, julija, (Brezžično.) Kakor poročajo, je ponedeljkova stavka v Nemčiji minula brez posebnih dogodkov. Samo v Berlinu je došlo do spopadov pred dvorano. Ostale demonstracijske sprevode neodvisnih in komunistov je vo- j jaštvo zadržalo brez krvolitja in brez velikih težkoč, da niso došii v notranje mesto. Razkropilo jih je mirnim potom. Nasprotno pa je došlo na shodih večinskih . socialnih demokratov do velikih nemirov. Neodvisni in komunisti so več časa pred zborovanji zasedli dvorane, vsled česar so bili povsod na shodih v močni večini,. Kakor hitro so pričeli govoriti večinski socialni, demokrati, je došlo do velikih demonstracij, Večinoma govorniki sploh niso mogli govoriti do konca. Zborovanja so se deloma predčasno zaključila, delo-; ma pa so jih nadaljevali neodvisni in komunisti po odhodu večinskih socialnih demokratov, Ponekod je došlo tudi do de- j janskih spopadov ter so na nekem shodu ’ tudi streljali, pri čemer je bil ranjen urednik »Vorvvartsa« Kuttner, •. Ise; pokraffaie. : k S Strindbergovim »Upnikom« in Če- • hovim .»Medvedom« bodo gostovali člani slov. narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom režiserja Bratine dne 26. t. m, v Kranju, 27. v Tržiču, 28. na Bledu in 29. na Jesenicah, k. Pošiljanje pisem v Ameriko posreduje »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani, Pismo naj obsega samo družinske razmere, naslov naj se napiše natančno, razločr no in's črnilom. Tako opremljeno pismo naj se vloži v kuverto in priloži 70„vin, za poštnino- ter pošlje na »Slovenski Rdeči križ«, Ljubljana, Poljanska cesta 4 ,11, nad-str., vrata 39, k Sorodniki vojnih ujetnikov v Italiji, ki ne morejo denarno podpirati teh ujetnikov, naj vlože na »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani, Poljanska cesta 4, II. nadstropje, vrata 39 od županstva in župnega urada potrjeno prošnjo, da sami nimajo sredstev za podporo svojih sorodnikov v ujetništvu in zato prosijo zanjo pri Rdečem križu. Obenem naj se navede v prošnji natančni naslov dotičnega vojnega ujetnika, ki se zanj prosi podpore. k Zastopniki jugoslovanskega dijaštva v Belgradu, Iz Zagreba poročajo. Zastopniki jugoslovanskega akademičnega podpornega društva in zastopniki jugoslovanske akademične menze, so odpotovali danes v Belgrad, da posredujejo pri ministrstvu ža prosveto in pri celokupni vladi za pomo« tema dvema najvažnejšima dijaškima insti' tucijama. k Ukraden otrok. Prejeli smo iz Šmarij pri Ljubljani. Otroka, ki se je 14. t. m, tu izgubil, so odpeljali cigani v smeri Šmarje-Lipoglav, Št. Pavel, Rudnik. Ljudje, ki so videh cigane z nenavadnim belim otrokom, so to 21. t. m, sporočili na otrokov dom, odkoder so o tem obvestili orožništvo in otrokovo mater, ki se je takrat slučajno nahajala v vasi Selo pri Rudniku, Orožništvo je začelo cigane takoj zasledovati* mati pa je v bližini Rudnika izvedela, da so ravno kar opazili cigane v bližnjem gozdu. Da bi se prepričali o resničnosti te govorice, so se napotili trije fantje, med njimi Ahlin iz Srednje vasi pri Rudniku, za cigani. Kmalu so jih našli, ko so si ravno kuhali kosilo. Jožef Ahlin je med njimi takoj spoznal izgubljenega otroka, ki ga je pred enim tednom slučajno videl še pri materi, V hipu ni vedel, kaj bi storil. Vprašal jih je, če so prišli od Šmarja. Cigani so takoj uvideli, da jim preti nevarnost. Pred fanta stopi cigan s puško in ga vpraša, kaj išče pri njih. Med tem so drugi cigani izginili v gozdu, Ker ni imel nobeden izmed fantov orožja, so se umaknili, cigan pa je šel za svojimi ljudmi. Tudi o tem je bita obveščeno orožništvo. Ker je sedaj zadeva v rokah orožništva, je upati, da v kratkem zasačijo nesramne tatiče, Ako bi pa kdo videl cigane, naj to nemudoma sporoči na bližnjo orožniško postajo, ker bo s tem zelo olajšal delo orožnikom in ob enem izkazal veliko uslugo nesrečni materi, k Podporno društvo vojnih invalidov v Št, Jerneju na Dolenjskem priredi v nedeljo, dne 27, t. m., ob pol 4. uri popoldne v društveni dvorani v Št. Jerneju veselico! z igro: »Trije tički«. Po igri še vrši prijateljski večer z zabavnim sporedom. K obil., ni udeležbi se vabijo domači in okoličani,. Odbor. k Italijani ris Sušaku. Z Reke poročajo, Po izjavi italijanskega kapitana Perattija, bodo italijanske čete odšle iz sušaškega ozemlja, kakor hitro bo minila delavska stavka. Narod tej vesti malo veruje, ker je dosedanja praksa povzročila že dosti razočaranj, k Mazurska sovjetska vlada prodala naše eiekte Italijanom? »Narodna politika« poroča: Kakor doznavamo, je budim-peštanska sovjetska vlada prodala vse nr-vatske in slovenske vrednostne papirje, ki so bili deponirani pri mažarskih denarnih' zavodih, Italijanom. Vrednost teh efektov, znaša več milijonov. Ta vest uradno še ni potrjena in ne vemo, ali moremo dostavno verovati v njeno istinitost. V naših trgovskih krogih je zbudila ta verzija pravo konsternacijo. Imeli smo priliko, doznati iz novin, da je mažarska sovjetska vlada izdala naredbo, naj se imovina tujih državljanov izloči iz skupnega državnega imetja, ki je zaplenjeno po sovjetski vladi. V. to svrho je bilo urejeno, da morajo vsi ino-zemci svoje zahteve in vrednosti prijaviti poslaništvu mažarske sovjetske republike na Dunaju. Naši državljani imajo panogo vrednostnih papirjev pri mažarskih denar- 4ih zavodih ter tudi mažarske državne papirje, Milijoni našega denarja leže v Ma-žarski, pa bi bilo prav, da izda vlada navodila našim državljanom, kaj naj store. Ez LiuMgane. 1 Srbski gostje so si danes dopoldne ogledali »Jugoslovansko tiskamo«. 1 Slovo Hinka Nučiča. Odhajajoč iz Ljubljane se zahvaljujem slavnemu občinstvu za naklonjenost, obisk, cvetje in darove povodom mojega poslovilnega večera Ha Ljudskem odru in kličem vsem svojim prijateljem in neprijateljem srčni »Zbogom}« Ljubljana, 23. julija 1919. Hinko Nučič, ravnatelj mest. gledališča v Mariboru. 1 Ruski koncert. Snoči se je vršil v Unionu »ruski koncert«, ki je bil zelo do-bio obiskan. Občinstvo je živahno pozdravljalo nastopajoče osebe, posebno pi-anistinjo Durnovo, ki je prejela v dar kra-, Ben šopek in igralko Potapenko, ki je plesala »Lepirico« in »Ruski ples« v splošno zadovoljstvo. V ostalem je bil uspeh tega večera bolj denaren; iz splošnega razpoloženja v dvorani je bilo soditi, da jc bilo ob- . Mnstvo nezadovoljno, ker je pričakovalo oekaj večjega, 1 Tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah. Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 13. septembra, t. L tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah v Sloveniji. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 1, avgusta t, 1, na ravnateljstvo. Glede natančnejših podatkov se opozarja na razglas v Uradnem listu št, 121. 1 Dopusti zasebnih uradnikov. V tadvijem času prihaja na Društvo zasebnih uradnikov nebroj pritožb od strani Članov, zaposlenih pri raznih trgovskih in Industrijalnih podjetjih, da jim njih delodajalci ne dado zakonitega dopusta. Društvu zasebnih uradnikov je znana cela •vrsta takih podjetnikov, ki nezakonito prikrajšavajo svoje osobje v pristoječih mu pravicah. — Z ozirom na to opozarja Društvo zasebnih uradnikov v Ljubljani na določilo § 17. zakona o trgovskih na-fitavljencih, ki pravi med drugim, da je detodajalce dolžan dati svojemu uslužbencu dopust, in sicer ako službeno razmerje obstoja že šest mesecev, vsako leto dopust, ki traja neprenehoma 10 dni. Ako je slu K- , bono razmerje trajalo neprenehoma že 5 oziroma 15 let, znaša vsakoletni dopust najmanj 2 do 3 tedne. Tudi za čas dopusta jo delodajalec dolžan dajati delojemalcu redno .plačo. Ako je delojemalec vsled bolezni ali nezgode bil zadržan opravljati svojo službo, se mu čas tega zadržka v ujegov dopust ne sme všteti. 1 Kandtjski boljševiki pred dežel-iim sodiščem. Danes se vrši pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava zaradi znanih decemberskih izgredov v Kandiji, Obtoženi so: Jožef Pirnar, sedlar z Broda, Ivan Florjančič, posestnik iz Runanje vasi, Alojzij Košir, posestnik in gostilničar z Broda, Franc Sajevic, vžitkar z Breda, Jcžef Šporar, posestnik Romanje vasi, Jožef Pavlin, posestnik s Petovega vrha. Franc Fabjan, kočar iz Irčc vasi. Janez Besnik. kočar iz Birčne vasi in Anton Mavsar, posestnik z Velikega Cerovca, Obtoženi so vdrli 27. decembra v občinsko pisarno v Kandiji in zahtevali od župana Zurca, naj odstopi in prevzame vojno posojilo, ki ga je podpisala občina. Županu so grozili in ga 4 in pol ure niso spustili iz občinske pisarne. Senatu predseduje višji sodni svetnik Vcder-njak, votanati so: dvorni svetnik Andol-šek, nadsvetnik Einspieler in svetnik Le-vičnik. Obtožbo zastopa državni pravdnik dr, Modic, obtožence zagovarja dr, Milan Korun. O izidu obravnave bomo poročali. 1 Vzklicna razprava. Pri okrajnem sodišču v Kamniku je bila obsojena v tri tedne strogega zapora posestnica Marija Brojan iz Lok. Tožil jo je Miha Sršen, ka-' terega sorodnica je pričsda, da je Brojanova rekla: »Lani jc bil moj mož kaznovan, ker je rekel Sršenu kripel. Sinoči je pa zopet napadel mojega sina, Ta kripel ali švedra naj doma ostane.« Drage priče psovke »kripel ali švedra« niso potrdile. Tudi Sršenova sorodnica ni vedela ali je rekla Brojanova »kripel ali. švedra.« Zagovornik Brcjanove dr, Furlan je zahteval v prizivni razpravi, da naj se obtoženka oprosti, Sršenov zastopnik dr. K rejci je zahteval, da naj se potrdi obsodba I. inštance, Predsednik senata nadsvetnik Vedernjak je razglasil razsodbo: »Brojanova se oprošča, ker sc ni dokazalo, da bi bila rek{a Sršenu kripel ali švedra* Sicer pa, če je invalid doma, naj ostane dbrtia in naj ne razgraja okoli, 1 Obsojen tat, 2 leti težke ječe je prisodilo ljubljansko deželno sodišče zidarju Andreju Lampiču iz Bizovika, ki je okradel perico Marijo Židanovo, pri kateri se je ženil, a ni marala zanj, in posestnico Miklavčičevo, Lampič je bil dvanajstkrat pred-kaznovan. Ko je predsednik senata sodni svetovalec Levičnik ^zglasil razsodbo, je Lampič zmajal z glavo in zagodrnjal: »2 leti! Hm! Po nedolžnem ste me obsodili. Ta razprava se bo še enkrat vršila. Predsednik: »Kaj ne, čez dve leti?« P® SVeaSE. s Napoleonovi lastnoročni podpisi so se plačevali lani na Nemškem zelo drago. Tako so plačevali na dražbi zbirk v Leipzigu za besedo »Bonaparte« 140, 145 ,175, 220 mark. Za okrajšanko »Napol.« 230 mark in za »Np.« 190 mark. Tri vrstice, napisane od Napoleona na rob neke prošnje in podpisane »Bonaparte«, so vrgle 400 mark. »Življenje Napoleonovo«, spisano od I. H. Rosd in izdano 1. 1807 v Londonu, jc šlo za 4210 mark, Ta spis sestoji iz devetih zvezkov in je bogato opremljen s slikami, s Narodi, ki propadajo. Ko rimskega cesarstva ni več branilo lastno ljudstvo, ko so se ljudje v velikem mestu vdajali uživanju in nenravnemu življenju, kmetje pa obubožali, ko so se rimske matere branile otrok, tedaj so se za rimsko cesarstvo borili narodi, ki so jih Grki in Rimljani smatrali za barbare. To so bili Germani, Galci, Slovani, Skiti in drugi. Armada je bila sestavljena iz vseh mogočih rodov, Rimljani so bili samo častniki. Konec je bil tak, da so ti barbari, pokončali cesarstvo; Id so ga imeli braniti. Danes se Francija večinoma še sama bojuje, vendar pa se ne čuti dovolj močne za odpor. Že kliče na pomoč vojake iz naselbin. Anglija, ki ima armadoi najemnikov, je nahujskala Japonce in se baha s svojimi tujimi vojaki. Rusija porablja Baškire, Mongole in druge, medtem ko' hrabrih Fincev ne pošilja v boj, ker se ji ne zdijo dovolj zanesljivi. Avstrija in Nemčija morata braniti tla Evrope pred temi barbarskimi armadami. Oblasti trojnega sporazuma se skrivajo za barbare kakor nekdaj mogočnjaki starega Rima, Če je še treba dokaza, da naši nasprotniki notranja propadajo, je dan dokaz s tem, s Miroljubni panter. V nekaterih krajih Meksike smatrajo ljudje panterja za svojega prijatelja. Kdor ubije jaguarja, dobi veliko nagrado, kdor pa ustreli panterja, plača kazen. Jaguar je velika nadloga za prebivalstvo, ker napada živino, medtem ko panter ne, temveč se preživlja z divjačino, in če je sila, tudi s kunci. Me-ksikanci pripovedujejo mnogo zgodb o panterjevi miroljubnosti. Mladi sin nekega pastirja je ležal na ravni strehi svoje kolibe in je odtam pazil na govedo. Naenkrat vidi, da stopa živina v ograjo, kakor da jo kdo tjakaj žene. Vedel je, da se ob tem času govedo ne goni domov, in je mislil, da pride za živino kmalu njegov oče in mu pove, zakaj goni čredo s paše. Slednjič se prikaže pastir, toda ne njegov oče, marveč panter. Prestrašeni deček skoči dol in ostane od groze kakor ukopan na mestu. Zver gre mimo njega, ga pogleda, mu pokaže zobe in ga udari z repom. Nato gre na bližnji hribček, se razgleda po okolici in se zopet vrne. Ko pride mimo mladeniča, ki je kakor začaran stal še vedno na istem mestu, ga ošine še enkrat z repom, kakor za spomin, in izgine. s Kaj se sliši v zrakoplovu? Posarhezni glasovi, šurti in ropot se slišijo v zrakoplovu razmeroma zelo visoko. Strokovnjaki so s poskusi dognali, da sliši zrako-plovec žvižg železniškega stroja do 3000 metrov višine, ropot vlaka do 2500 metrov, Lajež psov in strel puške do 1800 metrov. Vpitje množice se sliši 1600 metrov visoko, ravno tako petje petelinov in Zvonjenje. V višavi od 1400 metrov se dobro razloči bobnanje in igranje orkestra. Ropotanje voza po tlaku se sliši 1200 metrov visoko. V višini 100 metrov se še razloči človeški klic, regljanje žab in cvrčanje murnov; pa se zazna še v višini 200 metrov. Od zgoraj dol se glasovi ne slišijo tako dobro. s Francoske zahteve za ubitega francoskega narednika v Beriinu. V Berlinu so bili ubili nekega francoskega narednika, zato pa jim je poslal maršal Foch sledeče zahteve; Sodno postopanje mcKrajoi pospešiti, nemška vlada se mora opravičiti, nositi stroške za prevoz mrtvega trupla in za pogreb ter izplačati svojcem rajnika odškodnino 100.000 frankov. Končno mora plačati Berlin kazni 1 milijon frankov v zlatu. Nemška vlada je naznanila, da je storila vsej da najdejo krivca in izraža sožalje francoskemu poslaniku, Clemenceauju in Fochu, Izjavila je, da' bo nosila stroške prevoza in pogreba; o ostalih zahtevah se bo posvetoval državni zbor. - isiijjoif sestavljeni jeziki. Jezik a frizih domačinov zvanih Banlu ima pravzaprav 150 narečij. To pa ni nič izrednega, ker je mnogo pietnen Bantu. Ali mali pirenejski narod Baskov, ki ne štei? več l,u-di kakor Velika Praga, pa ima 8 uarečit s 25 podnarečji lako različnih med seboj, da kdot razume samo eno, ne razume sploh •obenega drugega. h Pomorska plovba med Francijo in Poljsko. »Le Tempsc je izdal, da se je parobrod-tko društvo VVorniK'odločilo, da začne s stalno plovbo do Danciga in izvede na ta način osnovo plovitbe med Francosko in baltiškimi Sukami, ki je bila v načrtu že leta 1914. s Stavka igralcev v Pariza. Zveza gledaliških igralcev v Parizu je bila tudi sklenila stavkati dne 21. julija, a le radi draginje, ne pa proti ekspediciji ententinega meščanstva pro-. li boljševikom. s Pregovori o ženah. To so francoski pregovori: »Zena iz zlata ie ravno toliko vredna, ki' mož iz slame.® — »Lepa £ospa, malo raz-— »Žena, vreme in sreča se stalno iz-preminjajo.« — »Zena, ki preprosto stoji ob oknu, je kot vinski grozd sredi ceste.« — *Kdor boči; imeti žalosti in skrbi, si mora dobiti ženo ali ladijo.« — Tako Francozi. Škoti pa: »Ženska, ki hoče biti ljubka in modra, mora biti hitra_ v poslušanju in nagla v govorjen iu.« — »Žalostno je za ono žensko, ki Rima jezika, a blagor možu, ki je ž njo poro-čen.c -- Bolje na pol obešen, ko nesrečno poročen.« s Vojske zadnjih 40 let. Od leta 1878. je bilo 18 vojska, med njimi zlasti več krvavih kolonijalnin vojsk. Najznamenitejše vojske evropskih narodov so v tem času rusko-tur-Eka (1878), francoska kolonijalna vojska v Tunisu (1881), francoska ekspedicija v Tonking J1885), francoska ekspedicija na Madagaskar 1895), grško-turška vojska (1896), vojska talije proti Abesiniji (1897), špansko-ameri-kanska vojska (1898), burska vojska (1899 , angleška ekspedicija v Sudan istega leta, vo -slca evropskih velesil proti boksarjem na K -tajskem (1900), rusko-japonska vojska ) 1905)« francoska ekspedicija v Maroko (1908) in na štirinajstem mestu stoji turško-italijanska vojska (1911). Nemčija je sodelovala^ samo v vojski zoper boksarje. Vendar . stoji na petnajstem mestu nemška ekspedicija v Južno. Afriko proti Hererom. Vojska, v katero ni bila zapletena nobena izmed evropskih držav, je bila vojska med Kitajsko in Japonsko _ leta 1894. Iz najnovejšega časa moramo še prišteti dve balkanski vojski. Nemčija je imela v tem času dve vojski, Francija pet, katere so se vse vršile v naselbinah. Turčija tri, Italija dve, Anglija tri, in sicer tudi v naselbinah, Japonska dve in Španija dve. V vseh teh vojskah je sodelovala tudi mornarica. Aprovlzaeifa. a Aprovizacija južne železnice razdeljuje svojim članom pol kg soli na osebo po 2 K kg. a Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja svojim članom, da je prejelo nekaj masti. Ker pa je količina jako majhna, približno 100 kg, in trenutno te kakovosti ni mogoče dobiti, 6e člani naprošajo, da se za razdelitev oglasž le najpotrebnejši, ker se bo sedaj upoštevalo le te. Večja množina masti dojde kasneje, in takrat se bo oziralo na vse. Mast se na drobno ne more razdeljevati, ker se nahaja v pisarni. Zato naj se dogovori več članov, ki so pripravljeni prevzeti cel zavitek masti, ki tehta 12.50 kg. Treba se je zglasiti in mast prevzeti najkasneje do ponedeljka 28. junija. Cena je 22 K za kg. Kdor želi pojasnil, naj se oglasi v pisarni. Stekleničnica. (Češki spisal Karel V. Raisj preložil Al. Benkovič,) (Dalja.) »A kkk-aj boste ggg-ovorilil Ko sem pa vse videla na lastne oči. Saj še stekle-ničnice* nima!« je ostro hrkala Tercijanka in se nazadnje spustila v hripav smeh. »Da je nima?« se je začudila pristav-nica, zdaj že dosti mirnejša. »Nnn-ima! nnn-ima!« je trdila tetka in potuhnjeno a odločno kimala z glavo. »Glejte no, tega pa res nisem opazila, to moram reči. Seveda, le od daleč sem malo pogledala, človek ni rad usiljiv. Morda pa je vendarle vmes saj ni mogoče, da bi ne imela stekleničnice,« je odgovorila pristavnica v hudi zadregi. »Nnn-i ga, nnn-i, vam pravim! Zato sem rekla, da mu ni bilo treba tako daleč hoditi ponjo. Tu pri nas ga ima vsaka hiša, vsako dekle si ga preskrbi že pred svatbo, a taka gospa ga nnn-ima!« in ne da bi pogledala pristavnico, se je tiho smejala. »Sicer so pa same lepe stvari, rezani stoli, postelje visoke —a je opomnila pristavnica boječe. Tercijanka je zaničljivo zamahnila z roko. »lii -i— koliko pa je vredno? Kaj se boste čudili, kumicai Pravijo, da je bila nekje za učiteljico, to je že zadnje! Kje pa naj vzame? Katera kaj ima, za kaj takega ne grel Nnno, njemu bo Še žal, da je vzel tako revo, stari Domorazkovi pa krona pade z glave -— venomer je govorila: Naš oskrbnik — naš oskrbniki — To je sirota, ta gospa, še steklenika nima!« Ta govor je bil en sam porogljiv smeh. »No, lahko noč Bog daj, mati, mudi se mi še nekam —.« »Le poslušajte me, pristavnica, revno ggg-ospo boste imeli!« A pristavnica je že odhajala na desno po beli stezi, ki se je izgubljala med temnimi vrtovi. Tercijanka je šla na trg. Bilo je že tako temno, da se je že v mraku izgubljala nova, čisto zlata, podnevu žareča se obleka Matere božje, ki je stala na stebru sredi trga. Enonadstropne in pritlične hiše z lopami, zidane in lesene so izginjale v vrtovih, v katerih so črnela stresena drevesa. Skoro v vseh oknih so se že bliskale luči in na belih zagrinjalih so se majale sence. Po cesti, ki drži čez dolgi, trape-casti trg, so s klanca doli škripala kolesa voza, katerega je vleklo par krav; zdaj pa zdaj se je oglasil človeški glas, enakomerni, drsajoči ropot ročne slamoreznice ali mukanje žejnega živinčeta, žvenkljanje zvončka pri prodajalničnih vratih, odlomek hripave pesmi, vabljene od otročje roke strun siromašnih gosli. »Sem daj roko, da se mi ne bo ttt-reba vsak hip ustavljati!« je zabrenčala Tercijanka in vzemši otroka za levico pospešila korak. A ni ji ušlo, da imajo pri županu že razsvetljeno, da pa gospa še vedno stoji pri odprtem oknu, in da je pri doktorju luč v .veliki sobi. Koga imajo neki? jo šinilo Tdrcijanki v glavo. Steklena omara. »Le poglej ga, otročaja neumnega; pri« nesti moram sss-ladkor in kavo, a ti me nifl ne spomniš!« je godmala Tercijanka in j Pri meni je ravno taka, od jutra do večera nnn-e sedem! Zdaj otrok, zdaj kuha, dela dovolj povsod — to vam povem —* saj sem gospodinja pri omoženi hčeri. Pa po naključju sem prišla zraven, ravno so skladali.« »Bog daj srečo,« je naglo nadaljevala gespa Darburjanova, »mi ne zavidamo nikogar, vsakemu želimo najboljše. Dobrega nam ljudje ne žele — to je nevoščljivor-t, o. to vem, posebno odkar smo si postavili to hišo — a zakaj bi mi nc privoščili, ne?« >'0 jaz že vem, kako je to,« je pritrjevala Tercijanka in se nasmihala. v'Mi srno hvala Bogu lahko zadovoljni; 3krbi se nam počasi manjšajo, oba *>na nam delata veselje — če prav študiranje ni zastonj! — za Malko pa imam že vse. Od vseh strani prejema pisma, a nam sc nič kaj ne poljubi; čemu bi hiteli, si mislimo, časa ima še dovolj, naj se počije doma pri starših — čeprav ona ne počiva, dekle je sila delavno, njena mati sem, a v tem jo moram pohvaliti. Dobra gospodinja bo, dobra - reči moram, da sem si lepo vzgojila tega otroka. Tercijanka se je medlo smehljala, pritrjevala in rekla: »O, to vem — taka hiša!* UV.ie.l izdnlatcti kensoreif »Vefernetfe lii!««. (Mjjcvorni n/tči.i!i Viktor CenffU 'li&ka Jugoslovanska ltsxar«a v Liu&Iiatti.