Št. 120
V Gorici, v soboto due  12. novembra 1910.
/
Tečaj KL.
khaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek In soboto ob 4.
uri*popoldne ter stane po pošti ptejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnah.
nS0ČAu ima naslednje izredne-priloge : Ob novem letu rKaŽipot po Goriškem m "Gradiščasaksoi' in dvakrat v letu ..Vozni red že-lezaic, parnikov in ?©stnih zvez".
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
2 nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici v i. nadstr. na desno.
Upraviilštvo
se. nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~r~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Taiefon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. GabrSčck (odgov. J. FabČlč) tiska in zal.
Senzacionelna Masarykova razkritja.
Avstro-ogrska vlada obtlolžeiia, da je dala falziflcirati FriedjungovG dokumente.
V sredo je govori! Marasvk v delegacijah in povedal pred vsem svetom, da je avstro-ogrska v ladji dala talziiicirati znane dr. Friedjungove dokumente. Težka obdolžitev.
52 Srhov so hoteli spraviti v Zagrebu na vešala radi veleizdaje! Zraven pa >o hoteli celo vrsto hrvatskih in srbskih mož v koaliciji ubiti moralno z očitanjem, da so v službi Srbije, torej da delajo /a tujo državo; preti vsem so hoteli onemogočiti vrlega hrvatskega boritelja Strnilo.
Dunajski profesor Friedjimg je bii obdolži! Člane hrvatsko-srbske koalicije v Nette Krese Presse* da so imeli tajne /ve/e s Srbijo, zveze, nevarne naši državi.
Prizadeti poslanci so vložili tožbo in meseca decembra lani je bila razprava pred poroto na Dunaju.
Pri tej razpravi se je pokazalo, da so bili dokumenti, ki so služili Frfrdjungu za podlago obdolžitev. fai/ificirani. Ali kdo je ialzitieiral one dokumente? Slutilo in sumilo se je pa vendar se ni zdelo verjetno, da je vlada v kaki zvezi s fahriei-ranjem onih dokumentov.
Sedaj je dr. Masarvk kar naravnost obdolžil vlado falzificiranja oaih  iistin.
Masaryk
je govoril v delegacijah tako-le:
Friedjungovi dokumenti izvirajo iz c. in kr. avstro-ogrskega poslaništva v Belgradu.
Uradnik S\vientoclio\vski, sedaj tajnik avstro-ogrskega poslaništva v Belgradu, je najel za svoje otroke časnikarja Vasica za učitelja srbskega jezika.
Ko se je Swientocho\vski z Vasičem do dobra spoznal, mu je predloži! v pregled neke dokumente »Slovenskega Juga« in »Narodne Obrane« v Belgradu.
Vasic, kot rojen Belgradčan, je takoj spoznal, da je te dokumente pisal nekdo, ki ni bil popolnoma vešč srbskega jezika, zakaj v spisih. }e kar mrgolelo takih izrazov, ki se rabijo samo v hrvaščini.
VašJč je dobil nalogo, da te dokumente srbizira, meseca novembra lansko leto neposredno pred začetkom Friedjun-govega procesa pa se mu je še posebe likazalo, naj one dokumente podpise s krivim imenom Milana Steianoviča. Na to so bili dokumenti fotografirani in sicer na stanovanju poslaniškega svetnika Tiefen-baeba.
Te fotografije so bile potem poslane na Dunaj, kjer so tvorile »dokazni materijah- na Friedjungovcm procesu.
Za vse to, kar je Vašič storil, mu je poslanik grof Forgach obljubil lepo ka-rijero ter ga poslal v Zagreb, kjer je stanoval pri stotniku Cvitašu na Prilazu št. H. S\vientochowski je Vašiču velel naj se nekatere onih dokumentov nauči na pamet, in pripomnil, da bo kasneje poklican na Dunaj, da bo o teh stvareh pričal.
V Zagrebu se je Vašiču vzbudila vest. >;ato je pobegnil iz Zagreba ter se. vrnil v Helgrad. kjer se je javil oblasti ter izpovedal vse, kakšno vlogo je igral pri falsi-fikaciji Friedjungovih dokumentov.-
Dostavljamo, da trdi Masarvk. da ima za vse svoje obdolžitve neizpodbitne dokaze, s katerimi pride na dan.
Učinek Masarykovih razkritij v Belgradu.
Zurnalista Vladimira Vasica so zaprli, kakor hitro se je raznesla vest o Masarvkovih razkritjih po Belemgradu.
Iz Belegagrada poročajo, da je Vašič deloma svojo krivdo že priznal. Izvršila se je v Vašičevem stanovanju hišna preiskava, pri kateri je bila konfiscirana cela vrsta dokumentov, s katerimi je baje tudi
avstrijsko poslaništvo v Belgradu močno kompromitirano.
List »Novo Vreme« zahteva, da naj avstrijska vlada takoj odpokliče iz Bel-grada poslanika grofa Forgaeha. »Depeša« zahteva, da naj srbska vlada položi takoj avstrijsko-srbsko trgovinsko pogodbo ad aeta. Proti Vladimirju Vašiču se bo postopalo radi veleizdaje.
Vladni organ »Samouprava« priob-čuje vladni komunike, v katerem pravi, da je govor prof. Masarvka povzročil veliko razburjenje pri velikem delu srbske javnosti. Toda treba je ohraniti mirno kri in počakati tako dolgo, da .bo cela zadeva na vse strani pojasnjena.
Komunike apelira na srbsko občinstvo, da naj se radi te afere vzdrži vsakega neprevidnega koraka in da naj prepusti srbski vladi, da po vsestranski pojasni t v i afere same uravna zadevo z Avstrijo.
Masarvk in Supilo.
V Trstu sta se bila sešla meseca septembra dr. Masaryk in hrvatski poslance in časnikar Supilo.
Supilo je takrat dal Masaryku originalno pismo V. Vasica, v katerem priznava, da je sodeloval pri falziHciranju onih dokumentov, ki so služili za podlago Friedjungovemu procesu.
Nato je šel Masarvk v Beligrad, kjer je izpf>po!:iii svoje dotakratne informacije.
Zadnja poročila iz Belegagrr. M\ iz vešča jo, da je VasiČ priznal, da je l.>žx neiral dokumente na željo odposlancu grofa Forgacha, stotnika Swetochowskega ter dveh poslaniških tajnikov.
Kako sodijo oa Češkem o nastopo dr. Šustersica v delegacijah.
Omenili smo na kratko, kako se je češka javnost obrnila proti dr. ŠusteršiČu radi njegovega govora v delegacijah.
Tu priobčujemo glasove nekaterih listov.
»Un i oii« piše: »Delegat dr, Šuster-šič, .kateri topot ni bil sprejel mandata v nikak odsek, je govoril danes (dne S. nov.) prvi. Radovedni smo bili, kako stališče zavzame vodja opozicije v poletnem zasedanju državnega zbora. Njegov današnji govor pa je bil tako nejasen, da .se ne da sklepati več ha dr. Š. opozicijo. Odobril je Aehrenthatovo politiko, izjavil pa, da bode glasoval p roti proračunu imisterstva za zunanje zadeve, ker ne odobrava vpliva zunanje politike na notranjo. Ako se kdo hoče boriti proti vplivu kake politike, in to menda hoče dr. Šu-steršič, potem vendar ne odobrava te politike, temveč jo graja. Tega pa dr. Šiisteršič ne stori.«
Glasilo čeških radikivleev »Č e s k e Slov o« povdarja, da je bil ŠusterŠičcv nastop v delegacijah plačilo za vladne usluge, izkazane slov, klerikalni stranki.
Obširno pišejo o.dr. šusterŠičevem govoru »Narodni I is t v«. »Predsednik slov. klerikalne stranke ima prav posebne nazore o gospodarski politiki naše države na zunaj. Zdi se nam, da je prav nič ne razume. On si misli, da bi imela Avstrija nasproti balkanskim deželam zasledovati le gospodarsko politiko v prid poljedelcem — in pa s temi državami skleniti čolninsko zvezo! To so goro-s t a s n o s t i, ki ne najdejo kmalu primere, zlasti ako še človek uvažuje, da je isti Šusteršič razlikoval takozvano »visoko« politiko in trgovsko politiko ravno tako, kakor da bi zaspal zadnje čase in ne vedel, da je trgovska politika glavni steber vse sodobne politike. Gospod dr. Šu~ steršič odobrava povsem politiko grofa Aehrenthafc v poslednjih dveh letih.   H
Kapitan  Hatteras
»n
Angleži na severnem tečaju
Francoski spisal Jiles Torte. — Frevel 0. !.
(Dalje).
XXIV.
Pouk o severni kozmografiji.
Umevno je. da so se k malici vsedli na tla. Kdo ne bi da! vse mize in obednice sveta za to. da bi obedoval ob H9U 59' 15"    severne   širine!«    reče doktor.
Vsakdo je obračal svoje misli le na njihov položaj; ie misel o severnem tečaju je gospodovala v njihovih duhovih. Pri uspehu, kakoršnega še ni nihče dosegel, so se pozabile vse nevarnosti, ki so jih prestali in ki so jih še čakale na povratku. Česar niso mogli doseči niti stari, niti moderni, ne Evropejci, ne Amenikanci, ne Azijati, to je bilo sedaj dovršeno.
Zato so pazljivo poslušali doktorja njegovi sodrugi, ko jim' je pripovedoval, kar mu je podajalo o pričujočem •položaju njegovo znanje in neizčrpni spomin.
Z velikanskim navdušenjem se sprejme doktorjev predlog, -da naj se kapitanu napije.
»Ivanu Hatterasu!« reče doktor.
»Ivanu Hatterasu!« pritrde tovariši soglasno.
>*Severnemti tečaju!« odgovori z nekim posebnim poudarkom'Hafteras; ki je bil do sedaj tako ravnodušen in tnalobeseden, sedaj' pa-še- je1 uda! neki živahni;- neo-doljivi zgovornosti.                              •    '¦-••• " ••¦ "
Kupice so trčile, in po ¦napitnici so si gorko stisnili roke.
»To je vendar najvažnejše zemljepisno odkritje naše dobe!« pravi doktor. »Kdo bi si bil mislil, da se bo to prej odkrilo nego se bo preiskalo središče Afrike ali Avstralije! Resnično, Hatteras, vi ste nad Sturtom Living-stonoin, nad Burtonom hi Barthom! Čast vam!«
»Prav govorite, doktor,« reče Altamont, »zdi se, da bi moral biti severni tečaj zadnja točka zemlje, ki bi se odkrila, ker je to tako silno težavno. Če bi se bila kaka vlada odločno zavzela za preiskovanje središča Afrike, bi bila neogibno dosegla svoj cilj z žrtvami ljudi in denarja; n tu je pa uspeh docela negotov in lahko bi se zadelo na nepremagljive ovire.«
»Nepremagljive!* vikne Hatteras, nepremagljivih ovir ni, pač pa so bolj ali manj odločne volje, to je vse!«
»Dovolj je. da smo na njem,« reče Johnson; »pa povejte mi enkrat, gospod Clavvbonnv', kaj tako posebnega ima tečaj na sebi?«
»Kar ima posebnega, moj vrli Johnson, je to, da je on edina nepremična točka zemlje, dočim se vse druge vrte s skrajno hitrostjo.«
»Pa jaz nič ne opazim, da bi bili tu bolj pri miru, kakor v Liverpoolu,« odgovori Johnson.
»Nič bolj, ker tudi v Liverpoolu ne čutite tega gibanja; to prihaja odtod, ker ste v obeh slučajih sami deležni gibanja oziroma miru. Toda stvar za to ni nič manj gotova. Zemlja se v Štiriindvajsetih urah enkrat zavrti okrog sebe^ in to vrtenje se mora vršiti okrog osi, katerih skrajna konca segata do severnega in južnega tečaja. In mi smo ravno na enem teh dveh nepremičnih koncev osi.«
»Torej se naši rojaki urno vrte, mi pa smo pri miru?« reče Bell.
»Približno, kajti popolnoma na tečaju še nismo.«
v Prav imate, doktor,« de Hatteras resno in zmaje z glavo, »petinštirideset sekund še manjka, da nismo natanko na oni točki.«                                      ,
»To je malenkostno,« odvne Altamont, »lin lahko se smatramo za nepremične.«
»Da,« pritrdi doktor, »med tem ko prelete prebivalci ob ravniku po tri sto šestinosenideset milj na uro!«
»In ne da bi bi!i zaradi tega kaj bolj utrujeni!« reče Bell.                                                                   '       '¦
»Res je,« pritrdi doktor.
»Toda ali nima zemlja, brez ozira na to vrtenje, še nekega drugega gibanja okrog solnca?« praša Johnson.
Da, gibanje, ki je izvrši v enem letu.«
»Je-li to gibanje hitrejše nego prvo?«) praša Bell.
»Neskončno hitrejše, in povedati moram, da nas vleče za seboj kakor vse druge prebivalce zemlje, dasi smo na tečaju. Naša domnevana nepremičnost je dozdevna. Nepremični smo z ozirorr. na druge točke zemlje,, ne,pa,z ozirom na solnce.«              :
»Glejte ho, glejte!« reče Bell z nekakim komičnim pomilovanjem, »jaz sefin pa mislil, kako sem v miru! torej se moram odpovedati tej prevari! Torej človek niti za trenutek nima miru na svetu.«,
»Kakor si rekel, Bell,« pravi Johnson; »alii bi nas hoteli poučiti, C!a\viboimy. • kolika je hitrost tega gibanja?«
«j »'Precejšnja je,« odgovori doktor; »zemlja teče okrog solnca sedemdesetkrat hitreje'iiego štiriindvajset funtov, težka kroglja, ki preleti na sekundo sto petindevetdeset
kakim   posledicam in ciUemJe,yed4a, ta po&tika, te razložil zelo nafcorno m natanko dalmatinski Srb dr. B ,%1 j a k, kateri je konstatiral,   da,jiam-Je    politika grofa Aehrenthala   odtujila^ balkanske Slovane in potisnila Avstrijo v odvisnost od Pru-sije. Gospod 'dr. Šusteršič je utemeljil svoje 'glasovanje proti proračunu za zunanje mhiisterstvo s   škodljivimi   posledicami zunanje politike na notranjo. Ako je zunanja politika grofa Aehrenthala tako dobra, kakor Jo hvali in slavi dr. Šusteršič, potem bi moral ostati dosleden in glasovati za zunanji   proračun   kakor je to storil dr. Ploj. PolovLarstvo in nezanesljivost, katera se kaže iz govora dr. Šu-steršlčevega, ki je vodil Slovansko jed-noto v drž. zbornici od jednega obstruk-cijskega pustolovstva do -drugega, se ne more dovolj ostro obsojati.« *    Glasilo prof. Masaryka, »C a s«, piše: »Zanimali smo se, kako stališče zavzame vodja obstrukcije v drž. zboru napram Aehrenthalu, posebej še, ker je dr. Šusteršič, kakor je znano, prepustil svoj mandat v odseku za zunanje zadeve češkemu agrarcu, dasi je stal pred poldrugim letom v andksijskem vprašanju v ospredju, Nastop dr. Šusteršiča je popolnoma odgovarjal njegovemu   omahljivemu i stališču; bil je nesiguren, neodkrit in nezanesljiv, kakor njegova politika   sploh. Dr. Šusteršič je sprejel in soglašal s politiko grofa Aehrenthala — ali proglasil je, da bode glasoval proti njegovemu proračunu zaradi vpliva zunanje politike na notranjo. Moramo odkritosrčno priznati, da je to logiko težko razumeti in da nam stališče del. dr. Ploja mnogo bolj dopade. —   Gospod   dr. šusteršič odobrava Ae-brenthalovo politiko, a glasuje proti nji, ker ve, da ne pride njegov glas v poštev, mesto, da bi glasoval za njo in glasoval proti politiki onega, katero obsoja, proti Bienerthu.«
Tako pišejo ugledni češki listi o nastopu dr. Šusteršiča v delegacijah. Kako se čujejo ti glasovi nasproti muziki in slavospevu iz »Slovenca«? Veseliti mora vso napredno slovensko javnost, da tako spoznavajo Čehi nesrečo Slovencev, dr. Šusteršiča. Ti češki glasovi pa naj odpro oči tudi marsikomu med Siovenci, kjer je še ljudi, ki občudujejo velikega politika dr. Ivana Šusteršiča! No, kratkovidnežev je, žal, povsodi preveč.
Iz delegacij.
Seja 10. novembra.
Nemec
češki socialist, se obrne najprvo proti zu-nanjer.u ministru ter ga prime ostro radi besed rrejšnjega dne na naslov* soc. stranke, rekoč, da ne gre, da tako govori odgovorni minister nasproti   članu ljud-
sežnjev. Vidite torej, da je to nekaj drugega nego premikanje točk ofr ravniku.«
»Vraga!« reče Bell, »človek bi vam skoro ne verjel, gospod Clawbonny! Več kakor sedem milj v eni uri, in ko bi bila vendar tako lahko ostala zemlja nepremična, če t>i bil Bog hotel!«
" »Dobro,« reče Altamont, »mislite si, Bell: potem bi ne bilo ne dneva ne noči, ne pomladi ne jeseni, ne poletja ne zime!«
»Brez ozira še na enostavno in strašno posledico,« pristavi doktor.
»Katero?« vpraša Johnson. »Potem W ibMi mi padli v sobice!« »V solnce bi bili padli!« ponovi začudeno Beli »Brez dvoma.   Če bi to gibanje iprenehalo,   bi se zemlja zaletela v solnce v štiriinšestdesetih dneh in pol!« »Padanje štiriinšestdeset in pol dni!« ponovi Johson. »Ne več ne manj,« odgovori doktor; kajti preleteti bi imela razdaljo osemintrideset miljonov milj.« »Koliko je pa težka zemlja?« praša Altamont. »Pet tisoč osem sto enotnosemdeset ton.« »Dobro!« de Johnson, »to so pa številke, ki ušesu nič ne povedo! Niso več pojmljive.«
»Torej, moj ljubi Johnson, vam hočem poyedati dve primeri, ki vam oštaneti v spominu: zapomnite si, da je treba petinšestdeset lun, da stvorijo težo zemlje, in tri sto petdeset tisoč zemelj, da bi stvorile težo solnca!« »To presega vse meje!* reče Altamont; »Vse meje, to je prava beseda,« odvrne doktor; toda jaz se vračam k tečaju, ker ni bilo še nikdar tako primernega časa za koz-mografičen pouk o tem delu zemlje, če bi vas morda s tem ne dolgočasil.« »Dajte, dr,ktor, dajte!« reče Altamont. • »Dlejal sem vam,« poprime besedo doktor, ki ga je ravno tako veselilo poučevati   kakor njegove tovariše
skega zastopstva. On ni minister dvora, ampak minister države.
Reklo se je, da nem 3*$*c e s«r*s svojimi govori, daje jamstvo tU mir, socialisti pa j» so .proti miru, fcer se ne skladajo s!f& govori. Nasprotno te *#;¦ nemški česat s svojimi govori je p6|t*f stalen v&1 nemira in nevarnosti. Če se je naveza* na A^trijo, je-storil to vstal tega, kejrje s svojo politiko osamil Nemčijo ter $ nl0iel več stati sam nasproti splošnemu obsovraženju. .    .
Ali grof Aerental preklinja socialiste ter povzdiguje cesarja Nemčije: češ, da soc. niso storili nič pozitivnega, on (Aeren tal) pa: izzval ie bil nevarnost "za vojno ter je obdaril ljudstvo z 'bremeni na tisoče milijonov, in potem ko se je radi ugodnih okolščin preprečilo vojno, je prišel, da se proslavi kot ženijalen državnik: Delal sem iz patriotičnih ozirov, in delegaije, ki so tudi patriotje, mi morajo pritrditi. Ali to je govor za kak jubilej kakega veteranskega društva ne pa govor državnika v konstitucioneku državi.                  "'  *
Nato je polemiziral proti Stumpfu glede interpelacije socialistov nasproti Porzerjevemu govoru v nedeljo na znani govor rimskega  župana  N a t h a -
na......: Porzer je prišel malo pozno
ker Nathan je govoril že 20. septembra. Stumpf in Porzer sta očitala Nathanu, da je Žid, aii tudi Porzer je židovskega po-koljenja, .krščanski socialci pa naj tudi toliko ne rujejo proti Židom, kajti na ta način se zaganjajo tudi v ustanovitelja katoliške vere in njegovo mater, ki sta bila Židovskega rodu. Ni res, da kdor dvomi o papeževi nezmotljivosti, zaničuje s tem katoliško vero; svoj čas so protestirali Jako rezko proti papeževi, nezmotljivosti mnogi cerkveni knezi in visoki plemeni-taše......Če je reke! Stumpf, da je zavzetje Rima protipostaven čin, ob jednem pa razglaša aneksijo za postaven čin, je razvidno iz tega, da o takih vprašanjih ž njim ni mogoče razpravljati.
Govoril je nato o Avstriji, ki je vazal Nemčije, ter omenil na koncu, da kot taka ne more varovati niti interesov svojih delavcev. Uvedene so obligatorične karte za legitimacije. Vsako leto izženejo iz Nemčije mnogo avstrijskih delavcev, do-čim se trpi v Avstriji pruske..... Glasoval bo proti proračunu.
Dr. Kramar.
V sijajnem govoru je dokazoval, najprvo, da bi Avstrija na podlagi berolinske pogodbe in na podlagi splošno veljavnih predpisov, mogla rešiti aneksijo, ne pa izvršiti jo samolastno. Rešiti bi mogla Avstrija aneksijsko vprašanje na podlagi konference velesil.
Odgovor zunanjega ministra grofa Aehrenthala na izvajanja prof. Masarvka, dr. Kramam ne zadostuje. On zahteva od grofa Aehrenthala. da naj pove, kdo je kriv, da so nastali veleizdajniški procesi:
Delegat Masarvk: »Forgach!" Grof For-gach ie dokumente ponaredil'! To še dokažem, hočemo imeti v Avstriji čisto perilo!« Za nemško pomoč nam ni treba peti takih slavospevov. Proti komu -$m pa rabili j>g»noo? ^Y Rusiji je Je' <tett L«*: razpoloženje tako, da niti mjslfti ni na tOjJ da bi prišo do vojše med Rusijo in Avstrijo, temmanj, ker Rusija niti za tak q$ pripravljena ni. flofcebovali smo torej pomoč Nemčije proti Srbiji!? Ali Imamo tako m«© zaupanj« v avstrijsko armado?
Popolnoma smo ostali v objermt Nemčije in AehrenthaIova: življenska na- j loga, 'ki jo je kot* avstrijski poslanik v Petrogradu zasledoval skozi celo desetletje, namreč doseči sporazum med Rusijo in Avstrijo, je sedaj do dobrega uničena.
Izjavlja tudi, da je aneksijska kriza tudi velike načrte neoslavizma, ki je hotel, da postane naša domovina Avstrija bolj Slovanom prijazna, deloma uničila. Odgovornost za vse to nosijo oni faktorji, ki so imei skrbeti za to, da iz aneksi je Bosne in Hercegovine ne nastanejo nobena huda nasprotstva.
Taka Slovanom prijazna avstrijska država bi na Balkanu in v Rusiji našla simpatije. Imela bi ravno radi tega prosto pot do razvoja svojega eksporta, ne da bi s tem opustila svoje stališče v trozvezi.
Danes pa se nahaja avstrijska država v neljubem objemu nemške države, katera jo je potegnila v »s p 1 e n d i t i s o -lat ion«, katera morda le prehitro postane brezupna izolacija. Slovani pa so za dolgo časa vsled te Aehrenthalove politike izločeni od sodelovanja pri avstrijski zunanji politiki.
Govornik se boji, da ne bo ta Aehren-thalova politika na srečo Avstrije in njene bodočnosti.
Delegat Dobernig:
Interes aneksije je nemški interes, zato so Nemci v splošnem za Aehrentha-lovo zunanjo politiko. Govornik odločno zavrača napade na nemškega cesarja ter sumniči slovanske neoslaviste, češ, da je njih delovanje naperjeno proti Avstriji.
Povdarja »nevarnost razvijajočih se Jugoslovanov za Nemce in ItalijanevAvstriji. Izjavlja, da se Nemci ne dajo odriniti od morja ter z ozifom na neki dopis iz Ljubljane v ruskih listih, v katerem se poudarja, da zapadejo primorski Italijani itak kmalu sloveni-zaciji, poživlja Italijane, naj se združijo z Nemci za skupno postopanje z Nemci nroti Jugoslovanom".
DrugI delegat je.
H o r s k y se je zavzemal za trozve-zo med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Dr. German je govoril o raznih ruskih nasilnostih nasproti Poljakom v poljsko-av-strijskih obmejnih krajih. Zazvorka je trdil, da agrarci niso nič krivi draginje, avstrijska zunanja politika z neugodnimi trgovskimi pogodbami škoduje interesom
avstrijskih poljedelcev,— izrekel se je tudi proti uvozu argentinskega mesa. Le-chner konŠtatira; med drugim, kako je avstrijska vlada pogostoma izigravala narod proti narodu. P i 11 o n i in B u ga 11 o sta se bavila največ z afero rimskega župana Nathanu. ,
Seja il. nov. Včeraj je avstrijska delegacija odobrila proračun nimisterstva zunanjih po-, slov.
Seja je bila burna. Govorili so R e n-n e r, ki je zavračal očitanje, da bi bili socialisti protidinastični, Šusteršič je napadal Nathana, vihar pa je nastal, ko se je oglasil
Masaryk. Vstraja'pri svoji trditvi, da je poslanik Forgaeh vedel za ialzifikacije. Minister Aerental ni odgovoril na vprašanja, če je vedel za Friedjungov članek, ali dovolil si je bi napasti Masarvka. Masu-ryk: »To si prepovedanem! Tu sem poslanec in minister je dolžan,   odgovoriti   mi.«
Aerentalova maščevalna politika Srbiji je vredna vse obsodbe. Masarvk se ni samo informiral v Srbiji, nego tudi na Dunaju in na Ogrskem. Ko je bil prvič v Belgradu. je obiskal tudi poslanika For-gacha in mu dal razumeti, da veliko ve. Tudi mu je povedal, da pojde k Aehrenthalu in mu svetoval, naj popravi, kar se je zgodilo. Ker je bilo pa vse zaman, je svoja razkritja spravil pred tisti forum, pred kateri spadajo.
Kramar
je zavračal Dobernigove denuncijacije o novoslavizmu. Vsenemška propaganda je v Avstriji takorekoč podržavljena. Proti Slovencem, ki so gotovo najlojalnejši državljani, se postopa z največjo krutostjo. Vsenemce, ki zastopajo interese tuje države, pa se protežira.
Aehrenthal
je odgovarjajoč Masarvku dejal, da je falzifikator Friedjungovih dokumentov notoričen lump, ki se je dal podkupiti. Dolžil je Masarvka, da je skalil razmerje med Avstrijo in Srbijo in poskusil kaliti razmerje med Avstrijo in Rusijo s telegrami, ki jih je priobčila ruska »Riječ«. Masaryk udari ob mizo in zavpije: »Jaz sem Vas vprašal, če je ForgacH občeval z Vasičem ali ne. Če ie vedel za njegove falzifikacije ali ne?« Aehrenthal: »Ni vedel«. Masaryk: »Potem je Forgach sam ponaredil dokumente.«
Proračun se sprejme. Na S e i t z o v predlog, po katerem naj bi vlada stopila v pogajanja z Italijo, da bi se omejilo oboroževanje, je odbit s 34 glasovi prati 6.
(Dalje v prilogi).
poslušati, »dejal sem vam, da je tečaj nepremična točka le z ozirom na druge točke zemlje. To ni v vsem oziru res.«
»Kako?« reče Bell, »je-li treba še kaj odšteti?« »Da, Bell, tečaj ni vedno na istem mestu; prejšnje čase je bila severnica bolj oddaljena od nebnega tečaja kakor do sedaj. Naš tečaj je torej v gotovem oziru premakljiv; v šestindvajset tisoč letih opiše neki krog. To prihaja od tod, ker se prestavlja jednakonočje, o katerem vam hočem koj govoriti.«
»Toda ali 'bi se ne moglo zgoditi, da bi se tečaj* nekega lepega dne zelo daleč prestavil?« vpraša Altamont.                              '
»E, moj dragi Altamont, zadeli ste na veliko vprašanje,   o katerem so Učenjaki dolgo razpravljali vsled nefce »posebne najdbe«. »Kake?«
»Poslušajte., L. 1771. se je našlo truplo nosoroga ob kraju ledenega morja in 1799. truplo slona na obrežju Sibirije. Kako sta prišla ta dva štirinožca iz vročih dežel v tako širino? Od tod je nastal hrup med učenjaki, izmed katerih ni bi'I nikdo tako prebrisan kakor Francoz. M. Elija Beaumont, ki je dokazal, da so te živali živele že precej visoko na severu, in da so potoki in reke enostavno zanesle rfjihova trupla tja, kjer se jih je našlo. Toda aii uganete, kaj vse je iznašla domišljia učenjakov, predno je prišla ta razrtaga na dan?«
»Učenjaki so vsega zmožni,« reče s smehom Alta mont.
»Da, vsega, če je treba pojasniti kako dejstvo; «u>,| in postavili so podmeno, da je bil tečaj zemje nekdaj ob ravniku in ravnik ob tečaju.^ I       »Ba!«
J       »Prav tako, kakor sem vam  rekel,   in popolnoma] i resno.   Če bi bilo temu tako, bi se bila vse morja vsled
sredobežne sile prelila na novi ravnik fr pokrila gorovja, ki bi bila dvakrat Utko visoka kakor ie Iiimalaya. Vsi sosednji kraji severnega pasu, Švedija, Norvegija, Rusija, Sibirija, Groenlandija, Nova-Breumija 'bi ibili pogreznjeni pet nitij pod vodo, med tem ko 'bi kraji ob polutniku, ki bi bili prestavljeni natečaj, tvorili f*et milj visoko planoto.«
»Kaka izprememba!« se čudi Johnson.
»O, to ni učenjake nič ustrašilo.«
»Kako pa so si pojasnili ta preobrat?« vpraša Altamont.
»S pomočjo komsta, Kowr»t je »Deus ex machina«; kadar so učenjaki v zemljepisju v zadregi, se zateko h kometu. To je najbolj postrežljiva zvezda, kar jih poznal, ki na najmanjši migljaj katoega učenjaka skoči iz svojega reda, da vse v red spravi!«
»Ali je torej po vašem, gospod Clawbonny, nemogoč tak preobrat?« reče Johnson.
»Nemogoč !<r »In če bi se iz^  s!?<c
»Če bi se h\ , bi ravni* zmrznil v štirindvajseMh urah!«
»Dobro! če bi pa v?mdar nastal sedajle,« reče Bell, potem bi se lahko *reklc. da nismo prišli na tečaj U
»Bodite brez sknbi, Bell D; se povrnemo k nepre-makljivosti zemeljske osi, s'sdi iz tega to-le: če bi bili mi v zimskem času na tem inesM, bi videli, da bi zvezde opisovale okrog nas 'popolen krog. Kar se solnca tiče, bi se nam prikazailo — ne vštevši lomljenja žarkov — na dan jednakonočja dne 23. rnarca, m sicer od obzorja natančno v dva dela prerezano, in dvigalo bi se polagoma v vedno daljših okroglih črtah. Kar pa je tu značilnega je to, da ne zatone več, ko se enkrat prikaže, in ostane šest mesecev vidno; ko se potem ob jesenskem jedna-konočju njegova plošča znova dotakne obzorja in zatone, se je ne vidi vei celo zimo.«    ,
Priloga „Soče" it. 129. z dne 12. novembra 1
Na to zafine razprava o kreditu za Bosno. 13 a 1 i a k je ostro kritikoval upravo Bosne, S c h \v a rzenbetg je naredil kompliment nemškemu cesarju, češ, da njegovo postopanje ob aneksijski krizi je bilo več nego lealno. Na Balkanu potrebujemo neodvisno politiko.
Seja danes.
lfP'*1llit':[|      II
Moll-ov SeidJitz-prašek
Ie m. na zelodco trpefie neprekoaljivo Br€d»t\ro ;atero Inm pMdnosf; pced vBemi dragimi dra '   rtiCnimi eirtil. kroglicami in gren8ioami.
Cena orig. škatlje K2*—
Ponarejanje se sodnljsko i&sledoje.
Hollo-vo Franc, žganje ii sil
s& ribanje iitota. — Bolečine   « olajiujote in okrepčnjoie stt-   ,1 roznaito sredBtTO proti trganJS   Ii in   prebujenju ˇ«»ke   mtc.  j J Orlfr. steklenica K1-90 Na prodaj po vieh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. BOLI, c. in kr. fivorni lalolsik, Dunaj,
Tuchlauben 9.               . ,    ,
Zaloga * Gorici v lekarnah: O. CrietofoletU A. Oironcoli.
Družba sv. Cirila in Metoda,
Koliko   Je   sedaj otrok   v   zavodih
CNIB? — Koriee lanskega šolskega letu jih je bilo 2694, sedaj je njihov« število .prekoračilo tri tisoč. — Razdele se takole: A. Vrtci: Celje 33 (11 dečkov 4 22 deklic), Oaberje 65 (29 4 36), Hrastnik 1. 40.(18 4 22), Hrastnik H. Oi (28 r ^), Jesenice 44 (23 4- 21), Maribor 61 (.31 f 30), Ormož 21 (17 i 10), Pe vina 38 (21 + \j)f Rocol 52 (22 -j- 30), Ro-j a« 91 (41 4 50), Sava i. 57 (22 f 35), Sava li. 53 (28 4 25), Sv. I v a »i p o 1 e g T r s t a 95 (41 4 54), Skedenj 192 (78 i 84), Verdclca 86 (47 f 39), Tržič 75 (40 4 35), K rini n 22 (8 t 14), De v in 20 (9 4 11), Podpora 1. 55 (22 } 33), Podgora II. 30 (16 4 14), skupaj 1167. 11 Šole: K r m i n 66 (36 4 30), Maribor 52. Muta 86 (48 4 38), Trst deška 640, Trst dekliška i. 510. Trst dekliška H. 2S4y Si. Rupert poleg Velikovca 214 (79 •¦ 135): poslednje šole število je vzeto iz 'minulega šolskega leta, ker se novo Se ni pričelo — skupaj 1852. Vseh CM otrok je 3019. Na to visoko število je ponosna družba sv. C. in M., a hkratu je to število glasen opomi-njevalec k čim v/trajnejši in obilnejši požrtvovalnosti.
voja goriških Slovencev. Ne prikrivamo.* pa, da z vso pravico rejlektu jejmo na s«* delovanje države, ki naj nam pomaga, da spravimo zopet v normalni tir .gospodarski voz, ki je mnogo trpel vsled propada Mizarske zadruge v Solkanu. — Klerikalni hudobiji je šla na led napredna .' kratkovidnost in T, o. z. je morala v ?r^^kratken^času izplačati 1,300.000 K vlog. —*L — Vsakdo ve, da denarni zavodi ne hranijo denarja vlagateljev v železnih blagajnah, '— in ako iz kakoršnegakoli razloga vlagatelji naskočijo zavod in zahtevajo svoj denar, ima to lahko jako hude posledice za zavod in vse njegove dolžnike. — T. o. z. ni zaslužila takega položaja, ker je vse njeno delovanje uzorno in na vse strani blagodejno. Ta zavdd je bil in hoče ostati velik dobrotnik v gospodarskem razvoju našega ljudstva. Kdor to ovira, je zločinec nad boljšo bodočnostjo slovenskega ljudstva, tega čvrstega varuha ob italijanski meji. —- Več bomo že še govorili!
Ka| dela dr. Šusteršič v delegacijah? - - Prišel je delat velike poklone slavni Aerentalovi zunanji politiki, ki je -, bsovražila Avstrijo na Balkanu ter je v zvezi ž njo škandalozen veleizdajniški proces s Friedjungovirn vred. Aerentalu se je prišel poklonit, za dreadnougltte se ie zavzel, da bo ljudstvo Še bolj krvavelo vsled novih davčnih bremen, včeraj se je zavzemal pa še za papeža ter se boril proti rimskemu županu Nathanu. -- Ali je to slovenski delegat? Kaj nič drugega še ni imel povedati? Kaj se to pravi: zastopati slovenske in slovanske interese. Bosanskega kmeta je zapustil, vse mu je prav, kar dela vlada, in ker molči r, Slovencih, mu je tudi prav. da vlada tako kruto dela z nami. Rekel je včeraj, da govori kot p r e p f i č a n Katoličan! Prepričan, o to pa to! •
Premeščen Je sodni svetnik Ivan Cegnar iz Motovilila v Rovinj.
1        Zveza   županov in podžupanov   na
Krasi« bo imela svoj redni občni zbor 24. j. t. m. ob 10. dop. v Sežani pri Poteju.
Domače vesti.
P. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine za tekoče leto, prosimo, da storijo to v najkrajšem času!
Darovi da »Dijaško kuhinjo«. - - Josip Tusulin, pis. oiicij. v Kobaridu, poslal 10 K iz neke kaz. poravnave. — 1~>. Martelairc, okr. živmoadravnik v Toi-inirm. 3 K. lgn. Bajt, c. kr. jetniški učitelj v Gradišču ob Soči, 3 K. Puran pri Mo-larju v Standrežu 4.50 K. ~ Na račun mc-sečnine je prišlo 7320 K. ¦— Povodom volitve podgorskega župana v Pevmi nabrano i5.20 K.
Poroka. — Jutri se poroči g.čna Oi-zela Bizjakova iz znane čislane rodbine v Dornbergu s pomorskim častnikom g. Oskarjem A s i n g h e r j e in. Vse najbolje!
75-tetrtica skladatelja Davorina Jenka.— Dne 10. t. m. je slavil znani naš slovenski skladatelj Davorin-Jenko &voj 75, rojstni dan. Zdrav in čil živi naš glasbeni prvak v Ljubljani, kjer je v nedeljo proslavila Glasbena Matica 50-letnico slovenske nase himne »Naprej zastava Slave«, katero je zložil Simon Jenko, uglasbi! pa slavijenec Davorin Jenko. Oni večer so peli same Jenkove skladbe. — Se mnogo let!
1,000.000 K posojila?! — Ljubljanskemu »Slovencu« se je strašno mudil.), da je prinesel v obliki brzojavke iz Gorice vest, ki ima le namen;   škodovai
dobri stvari___Na merodainem mestu v
Gorici ni še nič znano o državnem posojilu po 2rA v korist -gospodarskega raz-
Lahi in češki inženirji. — V tržaškem deželnem zboru je stavil posl. Scam-picchio interpelacijo na vlado, zakaj da je sprejela v službo v Primorju 6 čeških inženirjev. »-Piecolo je ropotal, da se je kadilo okoli njega. Ali vladni zastopnik je včeraj v omenjenem dež. zboru povedal, da med 6 imenovanimi sta samo d v a Ceha ter da so inženirji prideljeni sežanskemu in voloskcmu okraju. -- Precej so se blamirali laški vročekrvneži .in najbrže jim je žal, da so stavili interpelacijo, ker ni res. da je prišlo v Primorje 6 Čeških inženirjev, ampak 4 Nemci in le dva Čeha. Proti Nemcem pa se Lahi nikdar ne oglasijo. Naj najme vlada še toliko nemških uradnikov, Lahi molčijo ¦ ali kakor hitro pride kak Slovan v kako službo, je pa ogenj v strehi. Po pojasnilu vlade Lahe najbrže boli to. da sta med onimi inženirji dva Ceha. da so prišli 4 Nemci, radi tega se ne vznemirjajo nič. - Kako n. pr. puščajo v miru kakega nemškega višjega sodnega uradnika, ki ne zna nobenega dež. jezika, oblajajo pa vsakega slovanskega, kakor hitro zleze malo višje. Samo Slovani se jim zdijo nevarni, Nemci nič. Taka kriva pamet bo Lahe še drago stala.
Bojeviti klerikalci. --- Soc. demokratični delegat Seitz je stavil v delegacijah predlog, naj se vlada obrne do italijanske vlade v svrho, da se omeji oboroževanje. Predlog je bil odklonjen. Oglasil se je >VaterUuid« odločno proti takemu predlogu. Torej drugače najbolj za mir goreči ljudje se zavzemajo za oboroževanje. šu-steršje hoče imeti veliko število dread-noughtov, »Vaterland pa je proti vsak? akciji, ki bi merila na mir in razoroževa-nje, kar bi bilo ljudstvu le v korist. Mir it. ljubezen, sploh vse lepe Kristove nauke so pozabili, samo boj za posvetno gospodstvo jim lebdi pred očmi. Merfda gledajo v bodočnost ter vidijo avstro-ogrsko vojsko na suhem in v dread-•vughtih, kako se potnika proti Riniu, da uavobodi papeža! Odtod taka bojevitost pri Šusteršiču, ,iPorzerju, v Vaterlandu in drugih »krščanskih« listih!
Nemštojtfščansltf $o^ialoi,sa v očeh nadih .klerikalcev • sami pravični možje, prevzeti prave pristne krščanske ljubezni do svojega bližnjega. jNaši; klerikalci so zaljubljeni v nje, dasi je znano, kako veliki nasprotniki Slovanov so ti lepi krščanski socialci. Na Dunaju zapirajo Cehom šole ter zahtevajo od njih, da se morajo- ponemčiti. Vso svojo ljubezen do Slovanov pa so pokazali sedaj, ko so se vršile občinske volitve v sloveči češki občini Postorili na Nižje-Avstrijskem. Na vsak način so hoteli /i'»biti to občino, v svoje roke. Vse so porabili, kar so le mogli, da so dosegli svoj cilj. Sleparije so uganjali, podkupovali, terorizirali, vino je teklo in jedi je bilo polno, kar je kdo hotel, v glavnem pa so jim pomagale sleparije do tega, da so ukradli Čehom to občino. Sedaj je veliko veselje v krščanske111 Izraelu. Naši klerikalci se nič ne zgražajo nad početjem svojih bratcev v Postorili. Kaj se bodo zgražali? Saj ni šlo za vero. Drugače jim je pa vseeno, če gospodari v Poštorni Čeh ali pa Nemec!
Novostrujarji so imeli v nedeljo slabo obiskan shod pri Rebku. Govorila sta dr. Brecelj in župnik Kosec. Sprejeli so resolucijo, v kateri kar protestirajo proti morebitnemu razpustu dež. zbora. (Strah pred volitvami in u6benega upanja nimajo, da bi Gregorčič dovolil kandidirati kakemu novostrujarju!) Zahtevali so tudi, da morajo klerikalni poslanci priti med ljudstvo. (Jih ne bo. Obljube delajo dolg. lega dolga pa ne morejo poravnati.) Končno je godrnjal Kosec na učiteljstvo, ker ni sprejemalo Škofa v črniški deka-uiji. Zahteva, da mora okr. šolski svet vse prizadete pošteno skarnillati!
Ves trud zaman! • Da ne morejo videti dunajski krščanski socijalisti Židov, je znana stvar, saj je nastala sedanja kr-ščansko-socijalna stranka edino le iz an-tisemitske, protižidovske stranke. Toda židovski glasovi pri volitvah imajo enako veljavo kakor klerikalni. Da bi pridobili dunajski klerikalci pri zadnji ožji volitvi Žide zase, so jih osrečili tik pred volitvami z naznanilom, da se ustanovi zanje v Taborci filijalko glavne klavnice, v kateri se bo prodajalo pod nadzorstvom rabina ¦meso po židovski cerkveni šegi zaklanih živalij. Vkljub tej obljubi so propadli klerikalci. Celo svojim sovražnikom, Židom, se laskajo dunajski patentirani židožrci, ako menijo, da bodo ti-le podprli njihovo politiko. Taki so klerikalci iia fruriaju, taki so pa tudi povsod!
Predsednlčtvo društva poštnih uradnikov nas je naprosilo, da objavimo, da se lahko udeleže debate k točkam dnevnega reda na jutrišnjem shodu vsi navzoči uradniki. Sklepajo pa le člani društva poštnih uradnikov.
V Št. Andrežu so bile občinske volitve. Voljeni so zopet klerikalni starešine, kakor ie bilo pričakovati. Med njimi je več analfabetov.
Oni tat, ki je ukradel bicikelj v Ren-čah gostilničarju Pahorju, je bil ujet v Trstu ter je v rokah pravice. Poročali smo. kako so prišli trije tički v Renče, pili in jedli pri P. Pahorju, ulomili ponoči v hišo ter ukradli skoro novo dvokolo. Pahor je naznanil to policiji v Gorici, potem pa, ker je bilo oč.itnp, da sojo mahnili oni trije proti Trstu, šel v Trst. Na policiji so mu pokazali fotografije raznih ljudij, katere išče policija ali ima zaznamovane za nevarne in Pahor ji našel med fotografijami one tri. Potem je šel po mestu, kakor da bi šel iskat tatu, ki mu je odnesel dvokolo. Imel je srečo, našel ga je. Na Korsu je videl nekega človeka na kolesu. Bi je oni tat. Zavil je v stransko ulico, Pahor za njim. Na Lesnem trgu pa ga je P. prijel ter spravil s kolesa. Redar je potem ujel tatu. Tat se jeaiekaj branil ter sunil redarja v prsi. Na policiji se je kon-štatiralo, da je ujeti človek res jeden izmed tistih, katere je P. pokazal,med. fotografijami. Potem je dobila policija še oba tovariša prijetega tatu. Na policiji so pohvalili Pahorja ter mu izročili ukradeno kolo. Pahor dobi tudi slike onih treh tič-kov, da se lahko dožene potem, če so še, kje drugje kaj pouzmali ti trije »možje«* Renski.Titz« pa je lahko ponosen,-da je
:,, D,o.^avljamQ šex^:isvv»t^icej^i bi-cifclju ni dobil nazaj k/Pahor. Oni tat tudi v, Trst ni prišel s svetilnicp, marveč jo je najbrže prodal kje na Krasu. Če jo je kdo jcupiil, je dolžan, vrniti jov, ',
Garibaldlnskl »Corriere« je spustil sinoči v svet dolgo klobaso o uniformah deželnih slug. Maha na levo in desno in brani se, češ; saj to vendar niso nikake Garibaldinske uniforme. Zaman vse pranje. Lahi'v Gorici opičasto posnemajo, kar le morejo, po uzorclh iz Italije/Mestni redarji v Gorici so vendar napravljeni prav lepo »po italijansko«, ognjegasci v Gorici imajo obleko, prikrojeno po-italijanski artileriji — zakaj bi torej-še deželni sluge ne nosili uniform po iizordh iz Italije? MLiili so tako in napravili so jim obleke, ki kažejo očito pristni italijanski kroj; kdor jih vidi, pa se izraža-na kratko: Garibaldinci! — Kaj, vraga, se tako branijo tega, kar vidimo vsi! Kaj tako skrivajo ljubezen do matere Italije, katere jim je polno srce?! To vendar ri možato!
Ulomili so neznani tatovi v noči na četrtek v neko vilo v <}pnci proti Soškemu mostu. Tam stanuje sama neka gospa, ki je.ustrelila iz samokresa, ko je slišala na vprašanje: kdo je?- odgovor: Ljudje, ki imajo dolge roke, Tatovi so izginili. .¦•..V vilo Englovo niso udrli tatovi in se tam ni nič zgodilo, kakor se je bila raznesla govorica.
Ulomili so neznani tatovi v vjlo g. dr, H. Turne v ulici Trigcmina ponoči na petek ter pobrali raznih dragocenosti, ženske prstane z briljanti in drugo, v vrednosti nad 4000 K. Tatovi so bili baje ma-skirani.
Garlbaldijevo himno so peli lani 5. sept. v Tržiču 3 Tržačani. Obsojeni so dva vsak na 7 dni zapora, eden na globo 100 K.
Na dražbi vojaških konj v Beljaku 4.
okt. je kupil Andrej Vodopivec iz Kameni dve kobili. lina je ibila v vsakem pogledu prav dobra; druga pa nevarna in besna. Ko je prvi teden po nakupu vozil voz blagu, mu kar nenadoma zbesni in začne cebati. Pri tem zlomi oje vozu, rani njega na roko in nogo. Le z največjo težavo jo je ukrotil s pomočjo sopotovalca. Vsled silne poškodbe začela se mu Je noga gnojiti tako, da so ga morali operirati. Predno okreva, bode preteklo eden do dva meseca. Pretekli teden ženeta pit kobili njegova dva dečka. Kar nenadoma se strže »zlobna« dečku iz rok in napade svojo to-varišico s kopiti in ji pri tem zada silne udarce, da se jej je kost nad kolenom zadnje noge strla in črez dva dni pretrgalo meso in koža. Vsled tega je tudi poginila.
Tako je prišel revež v bolezen sam in zgubil dobro kobilo vredno 600 K. Marsikdo pravi: Zakaj se tako blago prikrito prodaja?!
Vozniki na Vipavski pošti se pritožujejo, kako da so slabo plačani za trdo delo. Dandanašnji pri tej draginji imajo • še vedno jednako plačo kakor pred 20 leti. Izpostavljeni mrazu, burji, vročini, dežju, opravljajo težko in odgovorno službo; zato zaslužijo tudi primerno plačilo. Kdor je poklican za to, <da pomaga, naj pomaga, pa hitro, ker je res potreba. — Potnik.
Pod mlinsko kolo je padel 11 letni deček Alojzij Čotar iz Donnberga. Deroča voda ga je potisnila pod kolo. Zdrsnilo se mu je, ko je> hotel stopiti v mlin in je padel:v vodni »kanal mlinskega kolesa. Potegnili so nezavestnega izvode ter odpeljali v goriško bolnišnico.
Nove orožnlške postale bodo v Ro-biču. Zapotoku, v Logu in na Srednjem.
Kiosk »Mirarnar« v Gradežu ob glavni obrežni promenadi je pogorel 2. t. m. do tal zvseni blagom vred, ki je ostalo od-letošnje sezone in ki je bilo vredno po inventarju, napravljenem ob zaključku, •nad 9800 K. Ogenj je bil podtaknjen. — Čudno ie, da je pogorel ravno Gabršče-kov kiosk, ki je bil poln blaga, dočim. so vsi dtfugi prazni. ?—              .     ¦'¦
V Krmimi so; prodajali hiše in zemljišča Al. in A. Stua, znane veletrgovine, ki •je prišla v konkurz. Vilo je kupila banka
splavit tako koraj^no- ne^at^e tri «4a|^V%k;%Sjla^iM^ &M4.0GM-|^ patfklkČ.       ;M,-;.:   S/;    ''.^"^^i^li^st^vtacijfo^Mn
%-:
Vaše zdravje , ~
' fluid z znamko BETza-fluid
............ Oslabelost in toolefilne izginejo. VflSe oci, živci, miSice, kite si okrepoijo, opanec ozdravi. .VaSe sploMo^di^jesezo^
Dvanajsterica za poskUŠnjo &' kron fratiko. Izdolovatelj samo lekarnar E. V. Peller v Stubicf, Elza-trg št. * i (Hrvatsko).
M "utvdi, ako rabit? FplterjeV"
31
Pozofr-tfrtt!^ pdttar^le^titl b&rfkovci! i
— V Gradcu So ddbili 5 ponarejenih bankovcev po 50 K. Sled vodi v Ljubljano 'in Trst. Pozor!
Aretiral* so nekega R. Medveščeka irr J. Pavlina, 'ker šta osumljena, da" sta kradla dn goljufala.
Padel je po stopnicah delavec v tovarni v Stračicah 28 letni Ivan Perko iz Podgore. Ležal je,več časa tam v nezavesti.'Na to so ga prenesli v bolnišnico, kjer je urml.
Listnica upravitištva. — »G 1 o r i a«. Takih oglasov ne priobčujemo. Oni lek lahko' ponujate morda kje na Ogrskem! Pri nas ni tako neumnih Jjudij, da bi Vam pošiljali K 5 za prazen nič! Poslani kolek lahko pridete iskat osebno. Nam se zdi, da Vas poznamo!
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v (jorici lekarni Pointoni-Li-bert. V teh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 13. do 20. t. m.
Drevi družabni večer »pri Jelenu«! Zanimiv vspored. Po končanem vsporedu ples. Svira vojaška godba. Začetek ob 8J /a. K obilni udeležbi vabi telovadno društvo »Sokol« v Giorici.
«vetovi» *a«sta»v« v ŠipaiHH. ^ Od
1,-aprila do 30; nov;. t913. bo> v Madridu vffKka svetovna razstava..
ZaMattih je bilo v mestni klavnici v
Gorici »mesecu oktobra-225 volov, 59 telet, 125- prešlčev, M ovnov, 5 konj. Zaklanih je bilo pripeljanih 200 telet, 43 ovnov, 24 jagnjet, 13 prešičev in 11.214 kg mesa.
Nova tovarna za sladker v Srbiji. -— Srbski trgovinski minister je predložil Skupščini zakonski načrt, po kateri se neki praški banki daje dovoljenje, zgraditi tovarno za sladkor v Paračinu. Sedaj obstoji v Srbiji in sicer v Belemgradu samo jedna tovarna za sladkor, ki je last nekega nemškega    industrijskega podjetja.
Piva se je popilo v Gorici meseca septembra 1124 h! in 77*/,. 1.
ugane tttdi pri nosečih materah,   ali bo    obesil. Preganjala ga je namreč nesrečna
rodila dečka ali deklico. Kako Je prišla    misel, da nista umorjena otroka njegova,
,'do te proroške prednosti, je sama pove-  I puč pa od nekega pri njem   stanujočega
dala. Nekoč je izgubila pri kopanju v mo-  • sorodnika^ rju zlat prstan. Zamislila se je i<n kmalu
Trgovskc-obrtr.e in gospodarske vesti.
Vojna uprava vkupi po-trgovski navadi: za Gradec 2050 q slame za steljo, 970 q slame za postelje; za Celovec 980 q slame za steljo, 550 q slame za postelje; za Beljak 4500 q slame za steljo; za Gorico 4750 q slame za steljo, 440 q slame za postelje; za Pulj 370 q slame za steljo, 1920 q slame za postelje. Dotična razprava bo dne 25. novembra 1910. pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem skladišču v Gradcu. Neikolekovane ponudbe prodaje ima se najdalje do 9. ure predpo-ludne pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem skladišču v Gradcu oddati.
Natančneja pojasnila pogodb dobi se tamkaj, kjer se nahajajo vkupovalni razglasi in uzančni zvezki.
Vkupovalni razglasi in uzančni zvezki se vdobijo brezplačno pri c. in kr. vojaških preskrbojvalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in PuJju.
C. in k r. v o j n a j« o r a v a vkupi po trgovski navadi tudi za Gradec 800 q rži, 2000 q ovsa; za Maribor 900 q pšenice, 3200 q rži in 1400 q ovsa; za Celovec 900 q rži, 1500 q ovsa: za Beljak 500 q rži; za Ljubljano 2000 q ovsa; za Trst 5000 q ovsa. Dotična razprava bo dne 22. no,-vembra 1910. pri c. in kr. Intendanci 3. razvoja v Gradcu.
Glede ponudb in pojasnil, kakor zgo-rej.
Podraženje tobaka. — Kadilcem grozi v bodoče podraženje tobaka, breme, katerega se ne bo vsprejelo brez protesta. Zadnjič se je tobak podražil !. 1888. Dra-ma-cigarete bodo stale 2 vinarja, dosedaj so veljale en vinar. Zato se pa namerava vpeljati novo vrsto cigaret, ki bodo stale le 1 vinar, a bodo zato slabše. Športi bodo po 3 vinarje. Dražje cigarete bodo še bolj drage. Paketi bodo ohranili sicer svoje cene, toda v njih bo manj tobaka. Smodke bodo tudi dražje. Ako se natančno preštudira, niso bile do sedaj smodke in cigarete posebno po.ceni, tudi kakovost ni bila večkrat v pravem razmerju s ceno, sedaj bo pa, še slabše. Cene se zvišajo in kakovost se ne izboljša. Ubogi kadilci! Avstrija misli dobiti nekaj milijonov več na leto, slabši tobak pa skrajša življenje velikemu številu državljanov.
Na živinskem trgu v Gorici je bilo v četrtek 885 glav goveje živine, 750. pre-Šičev. 4 konji.
Zvišanje vinskih cen. — Zveza avstrijskih trgovcev z vinom je sklenila, da se povišajo cene vsem vinskim pridelkom za 30%, in to vsled letošnje slabe vinske trgatve.
Politični pregled.
Državni zbor in draginja. — Še ta
mesec bo otvorjen naš državni zbor. Vlada je baje pripravljena o draginjskem vprašanju podati izjavo. Dolžnost parlamenta je, da kaj ukrene, kar bi olajšalo neznosno bedo avstrijskega prebivalstva.
Pred otvoritvijo belgijske zbornice. — Socijaiisti so izdali manifest, v katerem zahtevajo uvedbo obveznega šolskega pouka, zakonito uravnavo delavnega časa, penzije za delavce, koalicijsko svobodo državnih nastavljencev." Na dan otvoritve zbornice bodo velike manifestacije.
Proti germanizaciji ruskih pokrajin. Ruski ministerski predsednik Stolvpin je predložil ruski dumi zakonsko predlogo, s katero naj bi se omejilo' razširjevanje nemških kolonij po Volhvniji. Stolvpin hoče ekspanzivnost nemške kolonizacije zatreti in preprečiti že v korenini.
V tržaškem deželnem zboru je stavil posl. d'. Rvbar včeraj interpelacijo, da naj odredi justično ministerstvo vse potrebno, da se oblasti pri sestavi porotnih list držijo strogo predpisov in sprejmejo osebe, ki poznajo dež. jezike. V laškem jeziku se vršijo v Trstu porote in porotniki so Lahi; pod kompetenco višje dež. sodnije v Trstu pa spadajo 3 samoslo-vanski in 3 okraji s slovansko večino.
Razne  vesti.
Koperska razstava ima, kakor znano, velik deficit. Sedaj je sklenil občinski za-stop v Kopru, da bo prispeval za pokritje deficita s 24000 K, in sicer v letnih obrokih po 2000 K!
Obešenje dr. Crippena je določeno na dan 23. t. m. Branitelj je vložil novo prošnjo za pomiloščenje.
Občinske volitve v Ljubljani. — Sedaj sestavljajo imenik za občinske volitve. Volitve bodo najbrže šele meseca aprila. Vseh volilcev bo okoli 14000; prebivalcev je 42.000.
Inženir utonil. — Pri kolavdaciji regulacijskih del ob Dravi je utonil inženir koroške deželne vlade Anton Wieser. Čoln je zadel ob skalo, Wieser je padel v vodo, plaval nekaj časa nato utonil.
Višje sodni pravdnik Belakima zaprt. — V Bukareštu so zaprli višjesodnega pravdnika Belakima na podlagi mnogih ovadeb, da se je puščal podkupovati. In res je preiskava spravila mnogo obtežil-nega tnaterijala na dan.
Ugrabljen ruski konzul. — Ruski (konzul Petrov se je sprehajal s svojo dru-. žino in z malo vojaško posadko blizu : Kermana v Perziji. Celo družbo so napadli oboroženi roparji in jo odvedli, neznano kam.
Japonska prerokinja. — V Tokio na Japonskem vzbuja velikansko senzacijo vdova po nadporočniku, ubitem v rusko-japonski vojni, Chifu Mibune. Ako ta dama pri popolni tišini osredotoči svoje misli na en predmet, pove, kaj hrani dotič-ni predmet v sebi. Japonski zdravniki so deli v lonček posetnico, ionček so zapečatili in ga pdložili v skrinjico. Mibune je uganila čez 10 m ime na posetnici.   Ona
pokazala točko, kjer so dobili potapljači njen dragocen prstan. Nekateri zdravniki govore o šestem čutu. Sploh je ona nenavadna in velezanirniva prikazen.
Umor in samomor. — V Draždanih je žena trgovca z ogljem Zuber zelo sovražila svojega 7 letnega nezakonskega sina in ga tudi pretepavala. Ker je bila vsled tega pod stalnim nadzorstvom, je ustrelila oroka in sebe.
V Schwechatu blizu Dunaja so izkopali dobro ohranjene ostanke rimske trdnjave Ala Nova.
Papežki nuncij na Dunaju, Granito d! Belmonte, je dobil od papeža neomejen dopust in je torej sedaj od njega odvisno, ali se vrne na svoje dunajsko mesto, ali ne.
Martinove gosi za dvor. — Že od Marije Terezije sem se ie vkoreninila šega, da izroči vsako leto požunska židovska občina avstrijskemu dvoru 6 j krasnih gosij, katere so okinčane z ogrskimi trakovi. Tudi letos se je to zgodilo. »Ehriich 606« v Trstu. — Poskusi z novim protisifilitičnim sredstvom v tržaški mestni bolnišnici so se po izjavah dr. Favento izborno obnesli. Poskušalo se je sredstvo pri 400 bolnikih. Sredstvo »Ehrlich-Hata« si bo kmalu priborilo svetovno slavo.
Konj na tramvaju. ~ Na Dunaii« se je splašil konj, odtrgal se od voza in skočil po daljšem teku na zadnjo plat voza električne cestne železnice. Pri tem je vrgel iz voza koridukterja, ki se je še precej pobil.
Občinske volitve v Poštorni na Ni-žje-Avstrijskem so-končale. V občinski zastop so voljeni 4 Čehi, 4 Nemci in 17 nemškutarskih Slovakov. Čehi nameravajo vložiti protest proti volitvam v prvih treh razredih.
Marv Garden, —- Marv Garden, najznamenitejša amerrkanska operna pevka —- je poročena, to tvori najnovejšo senzacijo v New-Yorku. Senzacija je tem skrivnostnejša, ker noče Marv Garden nobenemu povedati, kdo je njen mož. Borno videli, koliko časa bo mogla molčati. Ni izključeno, da je njen anonimni mož le reklama za njene javne nastope v operi.
Zopetno sezidanje Messine in Reggia. — Italijanska vlada je sklenila dati 20 milijonov lir, s katerimi se ima na novo sezidati po potresu razdejani mesti. V isti namen se uporabi tudi 50 milijonov, ka-ere se je dobilo za dragocenosti ležeče po razvalinah.
Družinska drama v Budimpešti. — V delavskem predmestju je 58 letni stavec Aleksander Szabo prerezal svojima najmlajšima   otrokoma    vratove in sebe
Miss VVright — zrakoplovka. — Tudi sestra znamenitih amerikanskih bratov-zrakoplovcev, Orville in Wilbur Wright, je Šla med zrakoplovce in se vzdignila v zrak. Bila je v zraku 72 minut. Kot nagrado za ta prvi posrečeni poskus ji je bila izročena torbica posuta z dijamanti.
Boj proti podganam na Angleškem. — KakorŠen boj so vprizorili v mestu se Suffoik, takega se namerava vprizoriti tudi v Londonu. Preiskave so dognale, da je / vseh angleških mestih velikansko število podgan, ki so okužene z indijska:, kugo. Kugo prenesejo iz Indije podgane m ladijah. Pri tem boju proti podganam bo sodelovalo tudi občinstvo. Toda boja se ne sme pričeti samo na enem, ali na dveh krajih, po vseh mestih cele Angleške naj se pobija podgane, ker drugače se iz-šele ogrožene podgane in gredo drugam. Nevarnost, ki preti od podgan, je velika.* Pred 200 leti so provzročile na Angleškem ono veliko epidemijo edino le podajane.
Izročitev Mačoba ruskim oblastim. Svetovalstvena zbornica višje dež. sodnije v Krakovu je sklenila, ugoditi zahtevi ruske vlade in izročiti ji.meniha Mačoha iz Čenstohova. Mačoha pripeljejo do meje, kjer ga sprejemejo ruske oblasti.
(Dalje na peti strani.)
Rojaki, izpolimjte soojo narodno Jolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sd. C in. m.!
Ivan Kravos
na Komu it. II. G8J{iS5 na loru« iljj
sedlarska dsiavniea
in zaloga   raz* H6nih konjskih vpreg za lahko alt   pa   težko vožnjo;   dalje ima   v   zalogi ra/.liLne  konjske  potreb-šc i u e,  potovalne   potrebščine   kakor:  kov-Cege, to-bice, denarnice, listnice  - ¦ ¦   . itd. —-   Izvršuje  in  sprejma v fsIlfSpsIS popravo razlifine koleseljne in ''^Egft—jpj^ - ¦":......• kočije,  ¦¦•¦r" '    r
Poprauila se izuršujejo točno. W*   Cene   zmerne.
Knjigarna A. GalffŠČek
= GORICA =
Trgovski dom Corso Verdi 24 in u Gosposki ulici 7
sprejema naročila na vse tu-
in inozemske  beletristične,
modne in znanstvene časopise.
Gospodtoje. zalrteral.e KOLINSKO CIKORIJO
pri VSeh trgovinah                                           iJB EDINE slovenske tovarne v Ljubljani.
Pozni turisti. — Pred nekaj dnevi je napravila večja družba turistov iz Q6-merskega komitata na Ogrskem izlet na Tatro, kjer se je ponesrečila. Par dni pozneje so dobili 8 trupel v hribih. Noben se ni rešil.
Nova odkritja o Cookovih sleparijah.
— Kakor, .znano, se je bahal svoj čas Cotftfs'4«tfCV41:je^iLpfvi ^prtšet"na-s^K verni tečaj. Knud RasmuVseiCznani raziskovalec Gronlandije, je sedaj prišel. v dotiko z obema Cookovima spremljevalcema. Po njihovih izjavah je Cocxk' eden največjih sleparjev 4a. je začel iraztreuiti vest o severnem tečaju komaj potem, ko sta ga Eskimovca že. zapustila.
Ogrska literarna poštenost, — Gimnazijski profesor v Budimpešti, Kari Szallav, je izdal brošuro: »Oropani Ore-Korovius«, v kateri dokazuje, da je znameniti ogrski pisatelj Melhijor Lang svojo pred 15 leti izišlo delo »Korsika« popolnoma prepisal iz knjige raziskovalca Ore-tforovius-a. Profesor Szatlav je že prej prišel na tu plagijat. toda mislil je. da bo Lang vendar tako pošten, da odtegne knjigo iz javnosti.
Književnost.
Mtbrn Kristan; Samosvoj. Drama. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena broš. K 2, vez. K .?, po pošti 20 v več. Drama ima 5 dejanj. Menda jo uprizorijo v ljubljanskem gledališču.
VeČ luči! Te poljudne zbirke je izšel 7. snopič z vsebino: Strašna grozodejstva v samostanu čenstohovskem. Tri slike. Cena 20 v. Spis je bil zaplenjen, to je po zaplembi nova izdaja.
H. snopič obsega pa aktualno vprašanje o draginji: »Joj, joj ta neznosna draginja»! Cena 20 v.
Vse te knjige se dobijo tudi v knjigarni v Trgovskem Domu v (iorici.
Mali oglasi.
Rajmsajla pristojbina »Une hO »I a. Iko Je ogla? oosetnejsi se ratuna u mlo betedo 3 »ti Rajpripr&tftejle UuertranJ« u trgotee in obrtaike
Koliko J« roanJJih irfovet* in »brtnikor v Ooriel
>llk» ]• manjiih trgovcev m »umiukot v uonei, • delell (in fftln v mMtti) nlh.^ n« t*otnu. kar lft««rirtJo. Škodi «1 m«Jhn.
nvi»v j v immii
ktterib «¦ d«l«li (in
mji-------
Spretnega
sprejme takoj Ivan
krojaškega pomočnika
»ran Golob, krojaški mojster Solkanu.
sti 2 hiši (ob glavni cesti) a |>r<>-
Na prodaj stornim dvorl&čem, J vinogradoma iti gozdom. Pojasnila daje al]. Reji, Kozana 10.',
Predno naročite božična darila,
zahtevajte cenik tvrtlke ..Parthemm Kun»tv«r-lagsshatuilung" Dunaj, VII., Maiiahilferstnissc «2. C .mi k vsebuje 244 krasnih »Uk ter^stau« «0 vin. Ta znosok *<• pri pozn^j»oii> naročilu vračuna.
.Pet tevljet merim, palcev per, tako je pel naš vrl poet; i>ri tem p* lalostno je lo, rta <m ni mislil na
„0H0!"
P. 5. - Tvnika J. Modved lAuin /ji \Kiko novo «niolnvno kine« <» vfvjjili rOHO" -<» <in. „tlrulbi ,sv. Cirilu in M«t<«hi*. Dijaki il<A»- nspr.uln izplačan".
Premeri & Jančar
Ljubljana Dunajska cesta št. 20
Lastci izdelki oljnatih bar?, lakov, firaeže? in steklarskega kleja.
Velika zaloga  kemičnih  in   rudninskih barv. Barv za umetnike.
Vi« potrebščine za slikarje in pleskarje.
Točna postrežba, cene nizke. Za bbila naročila se priporočava
Premeri & Jančar
trgovina oljnatih barv na drobno in debeo
Proda se
velika hiša
z zemljiščem
oTfSVni fflRft Tržaški ulici št, 13.
Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, islotain.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo tvrdke Albin Boegan v Trstu, ki se peča 2 barvanjem, pranjem in čiščenjem oblek, raznovrstnega blaga, pregrinjal, kožu-hovin itd.
2a barvanje se uporabljajo le take barve, Ki so vstrajne in se dajo prati. ---Močenje sukna, čiščenje oblek in dr«, zega blaga se vrši na parno silo. -Delo se izvršuje po najnovejšem načinu in 2 največjo natančnostjo.
Pranje in  kod ran je  peres.
Cene zmerne.
Za obila naročila se toplo priporoča
Anton Jug —   Gorica
ulica Vetturini štev  3.
Sans souci
najboljša tuzemska znamka napravljena  po
francoskem načinu.
Carte    iV Ois   Curto   blnnHte.    A**ti
Nfiniiiiiiitt'. Itn barska vodiču.
Gennaro Ossoinatk
odlikovana klet šampanjca
Gorica, Dia Q. Carducci št. 6.
Na zahtevo se pošlje cenike.
tlouodošli uzorci za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici ii trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, ==
krojaški mojster In trgovec i v Gorici            j
Tržaška ulica št. 16 (* lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorsfnih »zorceu blaga kakovosti iz auslrijskih in angležkih touaren najrazličnejših
m vsaki stan.
Zaročni se prstan blišči že na roki in kmalu bo treba vam iti k poroki. Gotovo vam delajo mnogo slrbi pohištvo, perilo in druge stvari : kako bi dobili po ceni blag6, ki tudi okusno je, trajno, lepo. Ne belite glav si s skrbmi, kaj ne veste, da niso skrbi za presrečne neveste? Pred HedZef-KOtlttltkOIII urno postoj, skrbi nepotrebnih;'otreseš se koj, oglej le, nevesta, si cene, blago, gotovo tam kupiš si balo svojo.
Hedžet & Koritnik - Gorica
vogal tek. Jos. Verdi št. 5 in Šolska ulica št. 3.
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GOR1CH
Jos. Uerdl tekallSCe Sten. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
OrdSnlra o suolem alelleln
od 9. ure tiop. do 5. are pop.
Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in [TI. bodi Dam sveta dolžnosti
Živinski prašek Jinerva".
Najbolj e  sredstvo   za vzdržati v zdravju ov^Jo   in govejo živino.
Ta prašek jo odebeli, poviša kravam njih dnevno množino mleka in
odpravlja drisko.
ZALOGA:
LEKARNA W»IINEHYAW, TRST.
Je tudi na prodaj v boljših miroililiiiculi. — V Oorici: Vir«. Mazzoli. Ako se ga ne dobi, naj se naroči direktno v lekarni „ Minerva" — Trst. — Velika zaloga najboljših specialitet in zdravil.
CENA:  Eden zabojček 80 vin. — lOzabojčkov O K se pošilja povsod poštnine prosto.
trgovec % zlatom in srebrom,
c. kr.   državne železnice
GORICA
Gosposka ulica št. 25
priporoča svojo veliko zalogo najfinejših
švicarskih,   preciznoidočih  srebrnih  in
zlatih in vseh drugih ur.
Budilke od kron 3'- naprej.
Dobi se tudi električne ure za tovarne. Cene nizke.
Za vsako popravilo se jamči t leto.
POZOR!
Dobroznana in povsod vpeljana tvrdka
M. G*!
naznanja slav. Občinstvu, da ofta trgovina, ki se je nahajala v tekališču
Jos. Verdi ni več njena last. Nje edina  trgovina  se  nahaja sedaj
c nlfici Teatre Steo. fl4.
Tam se kupi
3t)-50% ceneje .
nego prej, vse  gumijaste  predmete, parfume,   mila,   toaletne   predmete
priprave za bolnike, kilne pasove, preveze za život, kiruv-gične instrumente in ortopedične
aparate. Bretello.                         Bretelle.
^Krošnjarji (Hausirerji)
dobijo  lepo,   sveže   in   jiovomodno . blago, ki se zelo  lahko prodaja  ceneje pri naju, kakor če naročajo  pri nemodnih trgovinah.
Pregrad & Černetič
fiorica, Trg. Dom.
ifiLsSjHL
PoživUa tok krvi, delovanje   živcev,   utrjuje   kožo
proti prehlajenju.
Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza.   Izborno   sredstvo   proti
FRANCOSKO ŽGANJE JIANA
Daš zdraunik
vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za distanciranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja ,,Diana", je dvakrat destilirano vinsko žg.mje.
Pri nakupu  pazite  na  znamko.  Vsaka
steklenica   nosi    na    zamašku    in   na
plomhi      vžgano     gorenjo     varstveno
znamko.
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,,Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske
porabnosli. CKNE : ! mala steklenica . K — *50 1 srednja „ . . ,, 1iK) 1 velika „ . . . „ ->i() Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj,   I., Hohenstanpfcng   '.i,,.

<W^frt^&»*^»»
*<*#*
Profta se staj um la
v Št. Petru pri Gorici.
Ista se nahaja ob državni cesti in v bližini kolodvora. Jako pripravna za gostilno. — Obsega 1 nadstropje, podstrešje in klet. Pri hiši je lep vrt. — Voda v hiši. — Natančen naslov pove naše upravnišlvo.
Recite vsem damam
fldlikovana  pekarija in sladčičarna
*>**<»• <>   <>•«> ¦ •<4»**«^«4*4»
Lekarna Cristofoietti \
Gorica Teka I išče Prana Josipa štev. 2
Podružnica v nI. Innicipio št. 2.
Sprejema narcčila   za  vsakovrstno   pccvo   najfinejše  vrste,  pecivo  za   nove maše, godove, kolače  za  biimance,  poroke  itd. — Vsa naročila izvršuje  točno  in  solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in  likerje po zmernih cenah.
Vse po zmernih cenah.
da je
in no j
Zastonj   in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo
cenik slovenskih knjig in muzikalij
Knjigarna A. Gabršček - Gorica.
in najfinejše toaletno milo, katero dela polt nežno fn krasno.      ;
1 eleg. IcarLon s 3 kosi   velja  2 kroni
in se prodaja v Gorici pri tvrdkah,:    j Toroš, Drobnič in drug, Ivančič & Ku- ; rinčič in Fran Novak,  Gosposka ulica. ; Izgotavlja edino       *
= J. PILNAČBK ==
c. in kr. duorni touarn r toaletnega milo, in parfumou,                          2
Hradec Hralooč, na Češkem
A. vd. Berini
Gpriea, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga =\ = oljkinega olja
prve vrste najkiljšif) tvrdk \i Istre, Dalmacije, Miifettt Bzri ii lice
b prodajo na drobno in debelo.
Predaja ia drobno: Efon - -98,1-04, 112,
l"20, 128   136, 1*44, fSO, i'80, 2*-, 2*40,
za taci po 72 vin,
—'•—    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSJ-a kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden. Zaloga
—rr-r—+-r— mila in sveč.-------^_____
¦¦-.-.  Cene zmerne.
Peter Gruden & Comp
Komisijsko & agencijsko podjetje
Stolni trg št. 9. GORICA Piana Damno št. 9
Uljudno naznanjam slavnemu občinsivu v mestu in deželi, da zastopam sledeče Ivrdke:                                                                                                          ]
Zastopstvo in zaloga moke I. Bončar, Domžale
„     »     umetnega jedn V. Taner, Gorica                           I
testenin „Pekatete" Znideršič & Valenčič, II. Bistrica jedilnega olja r. & 6. Miacola, Trst raznih likerje? Franjo Pokory, Zagreb zavarovalne zadrege *CroatiaH proti požara, Zagreb in razna draga zastopstva. Priporočam   se cenj.  rojakom in znancem za obilen  obisk z obljubo, da se bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem udani
Peter Gruden & Comp.
?
v GoricL ŽELODČNE  KAPLJICE
z znamko sv. Anton« Padovanakega.
Zdravil »a   imoč  teh kapljic jo Dpprekosljha. — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, če m jih dvakrat na dan po jodno žlidico popije, Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine tvatMvfn» zn*mk*». v kratkem času omotica in  'ivotna lenost tmrtvosu.  Te kaprice uuti store, da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin.
cva pijača iz- kino J
J  in    $p|P73    najboljši    pripomoček    pri  J ˇ   in   Ltiivcu,  zdravljenju s trskinim oljem.   ?
I Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. i
GORICA.                                GORICA.
Narodno podjetje
Hotel (IPri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in .točna.
čistilni izvleček J|   jj
Varstvena znamka: »Sidro      .....
iiRiiMt. Ca ptici cona. JSsg
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripozituto kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1 ;40 in 2"— se dojbi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skntljah z našo varstveno znamko „||* drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.
____    Df.RICHTERJEVALEKAMA
P    pri „ Kiatem lavo" t Pragi i  isabothgaaso Štev. & nova. Daavno raipolUJinJ«.