SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 39	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS AIRES • 4 de octubre - 4. oktobra 2001
m, ' ■ 1	1	  ■	i	■	■	—■	1	■	—	i.———■
Marjan loboda
KJE DOM JE MOJ
Slavnostni govor v Slomškovem domu 16. septembra
Slovenski utripi
Kot velika slovenska družina smo se zbrali danes, da slovesno praznujemo 40. obletnico te trdnjave slovenstva v velikem Buenos Airesu. Začetki slovenske prisotnosti v tem lepem mestu Ramos Mejia pa sega, j o že več kot 50 let nazaj. Tam v letih 1948 in 49 so pristajale v buenosaireškem pristanišču ameriške vojaške transportne ladje in odlagale množice slovenskih beguncev, ki so si komaj nekaj let preje z begom pred komunistično strahovlado rešile golo življenje, za kar so plačali strašno ceno: izgubo rodne domovine. V emigrantskem hotelu so se znašli ljudje vseh slojev in starosti: kmetje in delavci, profesorji in študentje, mladi in stari. Že po nekaj dneh so si ljudje pričeli iskati stanovanja in delo, da bi čim preje pričeli z rednim življenjem. Tako je duhovnik Janez Kalan, begunec kot mi, dobil kaplansko mesto v župniji Kar-melske Matere božje v Ramos Mejiji. Takratni izseljenski duhovnik Janez Hladnik pa je od argentinskega znanca dobil v najem opuščeno kliniko na ulici Necochea in Castelli, sanatorij, v kateri so našle prvo, zasilno stanovanje mnoge slovenske begunske dnižine, ki so se potem ustalile v Ramos Mejyi, bližnjem San Justu in v Mo-ronu.
Gospod Kalan je kmalu dobil od krajevnega župnika dovoljenje, da je smel ob nedelj alt imeti mašo za Slovence. Določili so mu 7. uro zjutraj, ko ni motilo ostalega farnega delovanja. Prva slovenska maša je bila za veliko noč leta 1949. Ob tem srečevanju pri slovenski nedeljski maši so kmalu pričele nastajati še druge oblike skupnega delovanja. Najprej slovenski šolski tečaj, pevski zbor, igralske družine, i.t.d.
Po več kot desetletnem potikanju po najetih prostorih so starši šolskih otrok pričeli misliti na lastne prostore. Na pobudo učiteljice Anice Šemrov ifi z odločilno moralno podporo g. Kalana se je zbral šolski odbor v katerem so bili Janez Brula, Prance Pergar, Valentin Pintar, Matevž Potočnik in Gabrjjel Prešeren. Po njihovem prizadevanju in s sodelovanjem vseh rojakov v okraju so kupili staro hišo na ulici Castelli. Tu je v naslednjih letih zrasel ta lepi Slomškov dom. Končno smo bili na svojem. Skromna stavba je najprej dala zatočišče šoli, kmalu pa so tudi nedeljsko sv. mašo iz ramoške cerkve po več kot 12 letih prenesli v dom. Novi dom so postavili Pod zavetje velikega Slovenca in svetniškega škofa Antona Martina Slomška. V prva pravila društva Slomškov dom so zapisali: Skrbeti za ohranitev in krepitev slovenske narodne zavesti, širiti prosveto in dvigati kulturno stopnjo, poglabljati duhovne vrednote v duhu slovenske krščanske tradicije. Pred 40. leti, 17.septembra 1961 so bili slovesno blagoslovljeni prvi prostori Slomškovega doma. Sprožil se je val organiziranega slovenskega življenja v tem okraju. Odmevne prireditve, tabori, proslave, kulturna in družabna srečanja. Gonilna sila vsega tega delovanja pa je bila ljubezen, utemeljena v zvestobi slovenstvu in krščanstvu. Mladina Slomškovega doma si je za svoje Mladinske dni izbrala geslo: Ostanimo zvesti svojim koreninam! S tem so nelepše pokazali, da mislijo nadaljevati z ki so ga začeli njihovi predniki, is je mlajših od 45 let, se komaj še
spominjate začetkov Slomškovega doma, vam je pred očmi le njegova sedanja podoba. Pa je prav, da veste, da seje vse to, kar danes vidite, rodilo v zelo skromnih razmerah in z neizmerno voljo in navdušenjem takratnih graditeljev naše verske in narodne skupnosti. Ohranite jih vedno v hvaležnem in spoštljivem spominu! V 40. letih so se spremenili časi pa tudi mi ljuclje. Prav pa je, da obdrže neko stalno veljavo glavni cilji te naše skupnosti. To so kakor temeljna načela ustave, ki si jih postavi človeška družba in po katerih skuša uravnavati svoje življenje, kljub spremembam, ki jih prinese čas. V vseh teh letih je v Slomškovem domu nastalo kar nekaj znamenj-kažipotov, ki imajo svoj pomen. Mladi, ki že prevzemate vodstvo te slovenske skupnosti, in tisti, ki se še pripravljate na to, ne hodite mimo njih brezbrižno, ampak se ob njih večkrat ustavite in pomislite na njih sporočilo.
Takoj pri vhodu je na steni spominska plošča z vklesanim Slomškovim izrekom: Rad bi tudi v bodoče ostal živ ud slovenske skupnosti! 'Kar človek hoče, kar ima rad, to ponavadi tudi doseže. Potrudite se, da boste živi uclje te skupnosti. Ni dovolj, da pridete samo na cvetno nedeljo, da dobite slovenske butarice ali pa da otrokom pokažete lep slovenski običaj Miklavža in parkeljnov. Slomškov dom pričakuje od vas nekaj več. Prevzemajte v njem odgovorna mesta in delajte v njem za skupni blagor, ki bo tudi vam in vašim v korist. Nekaj korakov naprej, pred vhodom v gostinski prostor je bronasta plošča, katero so na pobudo Društva Zedinjena Slovenija vzidali po vseh slovenskih Domovih ob 50 letnici našega begunstva in množičnega poboja slovenskih domobrancev ob koncu druge svetovne vojne. Spomin na te žrtve, kakor tudi na vse, ki so vdano prenašali bolečino begunstva in legali v grob daleč od rodne domovine, nam bo vedno svet. Vse od začetka je v Slomškovem domu vsako leto meseca junija pietetna spominska proslava, pri kateri se spominjamo vseh teh mučencev in jih prosimo za zvestobo Bogu in narodu.
Ko vstopimo v veliko dvorano, vidimo na steni križ, znamenje naše krščanske vere. Krščanstvo je oblikovalo naš narodni značaj. V najtežjih trenutkih svoje zgodovine je slovenski človek našel oporo v krščanski veri. Ob turških vpadih so se naši predniki reševali in branili v taborih ob cerkvah. Med dnigo svetovno vojno in komunistično revolucijo je ljubljanski škof dr. Gregory Rožman posvetil ves slovenski narod Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Ko smo na Vetrinjskem polju junija 1945 izvedeli za strašno usodo Titovim partizanom izdanih domobrancev, smo našli edino tolažbo pred starinskim oltarjem bičanega Kristusa v vetrinjski cerkvi. Brez vere bi bilo vso to grozo nemogoče prenesti.
Na častnem mestu v dvorani je velik lesen relief zavetnika tega doma, sedaj že blaženega škofa Antona Martina Slomška Pogled na]\j naj nas vedno spominja na njegovo naročilo: Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike. S temi besedami nam je Slomšek začrtal program vsega našega
Nad. na 3. str.
DENACIONALIZACIJA GRE PO POLŽEVO
Denacionalizacija v Sloveniji poteka po polževo. Čeprav je Bajukova vlada v nekaj mesecih naredila veliko, pa so vsa delovanja Drnovškove vlade prej in potem dosegle, da je bilo konec junija letos odločeno le o 59,96 odstotka zahtevanega premoženja, in to po desetih letih. Enoletni napredek obdobja 2000-2001 je bil tako le za 0,3 odstotka večji od prejšnjega obdobja. To dejstvo je nekako resnični dokaz, s kakšno ..neustavljivo” željo hoče Slovenija v NATO in Evropsko skupnost, za katera je poprava komunističnih ekonomskih krivic prvo.
Pri tem je važno, da je bila večina nepremičnin vrnjenih v obveznicah oziroma delnicah RS, pri vrnitvi premičnin pa tako kar 85 odstotkih, le 7 odstotkom pa so vzpostavili solastniški delež.
Župnijstvo Bled je nedavno na upravno sodišče vložilo še drugo tožbo, saj naj ministrstvo za kulturo denacionalizacijske odločbe, s katero ne vrača Cerkvi otoka, ne bi izdalo v roku, ki ga je pred tremi meseci določilo upravno sodišče.
SPEREMEMBA USTAVE
Na posvetu o spremembah ustave, ki ga je pripravila Nova Slovenija, udeležilo pa se ga je okoli sto predstavnikov stranke, so sprejeli izjavo, v kateri ostro nasprotujejo reviziji slovenske ustave. Kot so zapisali v izjavi, podpirajo le tiste ustavne spremembe, ki so myne za vstop Slovenije v EU, odločno pa nasprotujejo reviziji ustave, s katero želi vladajoča koalicija omejiti referendumsko možnost neposrednega odločanja, zamejiti vlogo parlamenta in ustaviti razvoj lokalne samouprave. Parlament je ob zadryem referendumu uvidel, da ne more delati zakonov kar tako, kot se jim zljubi, ker je na referendumu prišla na dan ljudska volja, ki jim ni bila naklonjena. Zato skušajo ta izraz demokracije oškrtniti.'
Jčot so sporočili iz NSi, bodo za preprečitev omenjenih namer vladajoče koalicije uporabili vsa dopustna demokratična sredstva.
V NSi sicer še razmišljajo o tem, ali bodo sodelovali pri delu ustavne komisije, saj želijo pri spreminjanju tako pomembnega akta, kot je ustava, tehtno premisliti, kako naprej - koga imenovati v ustavno komisijo oz. ali sploh sodelovati v njej. Tako naj bi prihodnji teden o tem odločal svet stranke.
MEJA S HRVAŠKO ZAENKRAT SPLAVALA PO VODI
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčič je potrdil, da je sabor (parlament) razpravo o predlogu sporazuma o meji s Slovenyo preložil za dva tedna. Po sestanku vody strank vladajoče koalicije, poslanskih skupin in pristojnih ministrov v saboru je Tomčič sporočil, da bo sabor zasedanje prekinil v petek, novo zasedanje, na katerem bodo poslanci razpravljali tudi o sporazumu o meji s Slovenijo, pa se bo ?ačelo 10. oktobra. Odločitve o odlogu razprave sicer
uradno sicer niso pojasnili. Hrvatje z mejo niso zadovoljni, a druge pametne rešitve nimajo.
OPAZOVALKE
Tri slovenske parlamentarne stranke, vladna SLS+SKD, ter opozicijski Janševa SDS in Bajukova NSi, so dobile status opazovalk pri Evropski ljudski stranki (EPP), ki je z 232 poslanci največja politična skupina v 626-članskem Evropskem par-lamentu.
Odločitev o sprejemu treh strank med opazovalke je v Bruslju sprejel politični odbor Evropske ljudske stranke. Prvaki vseh treh strank, ki so se seje političnega odbora udeležili, so odločitev pozdravili in menili, da ni pomembna le za stranke, temveč tudi za Slovenijo, S£y je EPP vodilna evropska politična stranka, ki v veliki meri oblikiye sedanje in prihodnje politike Evropske unije. Tri stranke polnopravne članice EPP lahko postanejo šele po vstopu Slovenije v EU, pred tem pa iz statusa opazovalk lahko napredujejo v status pridruženih članic.
BOJ PROTI TERORIZMU
Evropska zveza in države kandidatke za članstvo v njej, med njimi tudi Slovenija, morajo usklajeno pristopiti tako k boju proti terorizmu kot tudi k boju proti tihotapljenju ljudi, da bodo v tem ukrepanju čimbolj učinkovite in uspešne. To so na srečanju v Bruslju menili notranji in pravosodni ministri zveze in kandidatk ter se že dogovorili za več ukrepov za usklajen boj proti tihotapljenju ljudi. Da jim bodo kmalu sledili tudi konkretni dogovori za boj proti terorizmu, pa je bil prepričan notranji minister Rado Bohinc, ki se je srečanja s kolegi iz članic in kandidatk udeležil skupni z državnim sekretarjem na pravosodnem ministrstvu Karlom Erjavcem.
Za Slovenijo je nujno, da key naredi proti tihotapljenju ljudi preko svojega ozemlja v Italijo, saj so italijanske pritožbe na dnevnem redu. Pravyo tudi, da kako bodo Slovenci pazili na evropske meje, če sedaj niti svojih majhnih ne zmorejo nadzirati.
VSAJ NEKAJ PRAVIC KURDOM?
Turški poslanci so sprejeli ustavne spremembe, ki naj bi zagotovile večjo uporabo kurdskega jezika in s katerimi naj bi se Turčija približala evropskim normam. Sprememba, za katero je glasovalo 397 poslancev, proti pa 28, odpravlja prepoved uporabe ..prepovedanih jezikov” v javnem življenju. V skladu z odločitvijo parlamenta pa bodo lahko to pravico tudi omejili zaradi zaščite nacionalne varnosti, javnega reda in enotnosti države, so potrdili turški parlamentarni viri. Pripadniki kurdske manjšine so lahko kurdski jezik doslej uporabljali predvsem v zasebnem življenju, saj je bil v javnosti prepovedan.
STRAN 3:
Obletnica Slomškovega doma
Naša skupnost živi
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
V ponedeljek, 10. septembra in torek 11. septembra so škof Uran, msgr. Pucelj in delegat prelat Jure Rode obiskali naše rojake v Miramaru in Mar del Plati.
V četrtek, 13. septembra se je škof Uran srečal v Slovenski hiši z mladimi družinami.
Isti dan zvečer je bila v Slovenski hiši seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik dipl. časnikar Tone Mizerit.
Prav tako isti dan je bil v Slovenskem domu v San Martinu redni sestanek san-martinske Zveze žena-mati, ki ga je vodila predsednica Ančka Podržaj.
V petek, 14. septembra, je škof Uran obiskal rojake v San Martinu; najprej je bila sv. maša, sledila je akademija, nato je bilo prijateljsko srečanje.
V soboto, 15. septembra je škof obiskal Rožmanovo zavetišče. Popoldne pa je bila sv. maša v sanhuški stolnici. Sledilo je srečanje z rojaki v Našem domu v San Justu.
V nedeljo, 16. septembra je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagnj sv. maša za škofa dr. Rožmana, gen. Rupnika in dr. Hacina.
Isto nedeljo je Slomškov dom praznoval 40. obletnico obstoja. Celodnevne prireditve sta se udeležila tudi škof Uran in msgr. Pucelj, od katerih se je takrat naša skupnost uradno poslovila. Slavnostni govornik dneva je bil Marjan Loboda.
V ponedeljek, 17. septembra sta škof Uran in msgr. Pucelj imela poslovilno srečanje z zastopniki vseh naših organizacij.
V torek, 18. septembra sta se visoka gosta vrnila v Slovenijo. Na letališče Ezeiza ju je spremila velika skupina ro-
V Mariboru se je konec septembra vršila
2.	svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev, ki jo je v sodelovanju z Univerzo v Mariboru pripravil Svetovni slovenski kongres, podprla pa sta jo tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Republiški urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Temeljno poslanstvo prireditve je vključevanje uglednih rojakov iz sveta v znanstvene in pedagoške procese v Sloveniji. Hkrati naj bi ponudila možnosti za odpiranje slovenskih ustanov v svetovne procese znanja. Konference se je udeležilo več kot trideset znanstvenikov in raziskovalcev iz domovine in sveta, ki so o znanstveni emigraciji govorili med drugim kot o fantastičnem kapitalu.
Ob 150-letnici ustanovitve Mohorjeve družbe je bila v celjskem Narodnem domu slavnostna akademija. Osrednji nagovor je imel predsednik Mohorjeve družbe Celje Jože Planinšek, zbranim pa so pozdravne besede namenili tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik, predsednik Slovenske matice Joža Mahnič, mariborski škof Franc Kramberger, član Društva slovenskih pisateljev France Pibernik in celjski župan Bojan Šrot. V sklepnem delu akademije je Mohorjevi družbi ob njeni visoki obletnici voščil še ljubljanski nadškof in metropolit Franc
jakov.
V petek, 21. septembra je bila v Slovenski hiši seja Medorganizacijskega sveta, vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit.
V soboto, 22. septembra je Slovenska kulturna akcija priredila v Slovenski hiši razstavo akvarelov, akrilov in pastelov našega umetnika Andreja Makeka. Razstava je bila odprta tudi naslednji dan, t.j. v nedeljo.
V nedeljo, 23. septembra je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi 50. Mladinski dan.
Isti dan so bile v Bariločah slovenske smučarske tekme.
V sredo, 26. septembra zvečer je bila v Slovenski hiši učiteljska seja.
V petek, 28. septembra je bilo v Slovenski hiši redno zasedanje (občni zbor) Konference za Republiko Argentino Svetovnega slovenskega kongresa, pod vodstvom predsednika Toneta Mizerita.
V soboto, 29. septembra je Slovenska kulturna akcija priredila v Slovenski hiši zborovski koncert. Predvajala sta ga zbor „Ninos y jovenes cantores de Barilo-che” in ,,Camerata Nativitatis” pod vodstvom prof. Andreja Jana. Nastopilo je 41 pevcev in 16 instrumentalistov.
V nedeljo, 30. septembra je bil v Cara-pachayu 39. Mladinski dan.
Isti dan je Društvo upokojencev priredilo celodnevni izlet na Našo domačijo.
Odbojkaši, stari več kakor 30 let, vsak ponedeljek zvečer vadijo v Našem domu v San Justu z namenom, da se bodo udeležili tekmovai\ja, ki bo meseca novembra v Villa Gesell.
To srečanje je bilo eden najpomembnejših univerzitetnih dogodkov v letošr\jem letu. Obravnavali so izkušnje slovenskih strokovnjakov iz sveta pri sodelovanju z znanstvenimi institucijami v domovini, oblikovai\je raziskovalne enote s poseBnim poudarkom na sodelovai\ju s slovenskimi znanstveniki po svetu, identiteta, globalizacija in informacijska družba.
Sledila je na Ptuju razstava o Venetih in simpozij ° Slovencu J. Puchu. O tem prihodnjič.
Žal nismo med sodelujočimi zasledili nobenega znanstvenika iz Argentine ali Južne Amerike; pač pa je prisostvoval srečanju dr. Vladimir Kos DJ iz Japonske.
Rode, ki je tako kot ostali poudaril pomen mohorjanskega poslanstva v zgodovini slovenskega naroda.
MOHORJEVIM ČASTNI ZNAK
Predsednik republike Milan Kučan je Mohorjevim družbam v Celju, Celovcu in Gorici podelil n ni višje državno odlikovanje, zlati častni znak svobode Republike Slovenije, za njihovo dolgotrajno, kulturno in duhovno poslanstvo, posebej za neutrudno širjenje slovenske knjige in utrjevanje narodne zavesti med Slovenci.
Neposredna bližina volitev ni pregnala nezanimanja in malodušja med prebivalstvom. Velik del volilcev bi oddal prazne glasovnice ali enostavno ostal doma. Kandidati pa se zelo trudijo, da bi ta pojav še utrdili.
KJE ŽIVIMO
Do pretekle nedelje, ko je Racing kruto premagal San Lorenza 4-1, smo se včasih spraševali, v kateri državi živimo tukajšnji prebivalci. Če bi namreč to ugibali po naslovih na prvi strani časopisja ali po odmerjenih minutah v radiu in televiziji, bi lahko smatrali, da smo v ZDA ali Kje na žgočem vzhodu. Domača politika kar ni mogla najti pravega prostora v medijih. Šele šport (v kolikor je nogomet, ta zmes človeške trgovine in množičnega fanatizma, še šport) je pritegnil pozornost ljudi na domače področje.
In vendar je bilo v tem obdobju kar nekaj važnih in zanimivih dogodkov tudi na domačem odru. Poleg raznih potez okoli gospodarskega položna so bila izstopajoča dejanja povezana s parlamentarnimi volitvami, ki bodo že naslednjo nedeljo, 14. oktobra. Nekaj je značilno za te volitve: stranke sploh ne nastopajo s kakšnimi volilnimi programi, temveč naslanjajo kam-pai\jo na prestiž (??) kandidatov in napad na vladno gospodarsko politiko. Lahko bi rekli, da v Argentini vladno marsovci, ker ni ene skupine ne enega kandidata, ki bi se postavil na stališče vladne stranke. Vsi so v opoziciji, z radikali in frepasisti na čelu.
V takem položaju raste ljudska nejevolja. Večina kandidatov je poznana že od prej. So vedno isti obrazi, ki se ponavljajo v nedogled in polnijo stene, strani časopisov in televizijske zaslone. Debate ne potekajo o vprašar\ju, kaj bo vsak kandidat storil, ko se bo vsedel na parlamentarni stolček, temveč se izgubljajo v medsebojnem obračunavanju, obtožbah in ostrih napadih. To pa volilce le še bolj odbija.
Ob tem je umestno vprašanje, ali ima argentinski politični kader sploh kaj stika z realnostjo. Tega primanjkuje na desni, v sredini in na levi. Celo radikali in frepasisti, ki odstopajo od vlade zaradi domnevnega stika z realnostjo, jo imajo le v teoriji. Njih bi tudi človek vprašal, če vedo, kje živimo. Nihče se ne postavi na stališče volilcev, ki bi radi slišali, kako jih bodo voditelji (??) popeljali iz sedanje krize, ne pa, kdo je kriv trenutnih težav. Volilci že sami dobro vedo, kdo je kriv, in ne izvzemajo niti teh, ki se sedaj širokoustijo s kritikami in napadi.
VLADA JE PADLA, OPOZICIJA SE JE SESEDLA
Ta teden smo doživeli le še nove dokaze, kako je politika v Argentini gnila in kako lahko nasedemo petju siren, če ne ohrapjamo stvarnosti in jasnosti idej. Prvi hud udarec je bil odlok vrhovnega sodišča, da se Raul Rontero Feris lahko predstavi kot kandidat za senatorja. Omenjeni možje bil guverner province Corrientes in je v zaporu zaradi obtožb poneverbe javnih fondov in izkoriščanja oblasti v lastno korist.
Dosedanje pravosoclje ni dopuščalo, da bi državljani v takem položaju volili niti bili voljeni. Sedsy člani vrhovnega sodišča menijo, da dokler ni izrečena dokončna in pravnoveljavna obsodba, dotični lahko kandidira. To je po eni strani zelo delikatno, ker so obtožbe, ki visijo nad omenjenim, vse z zvezi z opravljanjem javnih funkcij. Drugič je doba sodnega postopka bila prekratka, da bi se sodišče lahko izreklo. Tretjič je mnogo dokazov, ki govorijo vsaj o skrajno neresnem, če že ne nepoštenem vladanju. In končno, če je dotični
izvoljen, bo prejel parlamentarno inmunite-to in ne bo mogoče nadaljevati s sodbo. Razumljivo, da je to povzročilo besnost ne le v Corrientesu, temveč po vsej državi.
Po tej razsodbi so dejansko odprta vrata, da sodišče potrdi kandidaturo bivšega predsednika Menema. Njega so v provinci La Rioja vpisali kot nadomestnega kandidata za senatorja. Če izvoljeni senator odstopi, bomo lahko v nekaj mesecih imeli Carlosa Menema v senatu in sodbo proti njemu v sodnih arhivih. Ali pa v nasprotnem primeru, če sodnik ne dovoli njegove svobode, ustavni konflikt, katerega izid je v gosti megli. To na desni.
Z druge strani pa smo bili priče razočaranja katoliške Cerkve nad poslanko in vocljo nove politične formacije ARI, Eliso Carrio. Mnogi so preveč dobesedno vzeli njeno ,,spreobrnitev". Ne bomo tukaj sodili njene vernosti ne njenega osebnega razmerja z Bogom. Povejmo le, da se je navdušenje nekoliko poleglo že zaradi njene bližine Leopoldu Bravu (kandidat za senatorja v prestolnem mestu). Mož je iz stare socialistične šole, a ideološko popolnoma sovpada z gospo Eliso. Ne pozabimo, da je ona uskočila iz radikalizma zaradi vladne ,,desničarske" politike. Ne kritiziramo tu njene ideološke drže: vsak je svoboden, da z i\j° soglaša ali pa jo zavrača. Trdimo le, da ideologija ni odvisna od tega, kako velik ali majhen križ kdo nosi okoli vratu. In včasih se zdi, da argentinska hierarhija tega še ni dognala. Sedaj pa je nastal škandal, ker med poslanskimi kandidati njene stranke mnogi zagovarjajo splav in so pripravjeni podpreti tozadevni zakon v parlamentu.
NE KOGA, AMPAK KAKO VOLITI
Zadr\je tedne je avtor teh vrstic potrpežljivo prenašal vse drage rojake, ki so se tudi v najboljši volji približevali in spraševali, koga voliti. Prvič bi rad ponovno poudaril, da je to popolnoma osebna odločitev, ki jo mora vsak sam z lastno odgovornostjo ugotoviti. Potem komentar ob strani: ker se je avtor sam že neknjkrat opekel in tudi nima kristalne krogle, ne bi bil rad kriv tnjih opeklin, ki so vedno nevšečne in*motljo lepo razmerje med prijatelji.
A kot pomoč potrebnim v stiski le nekaj komentarjev, ne koga voliti, temveč kako voliti. Nasvet in prošnja je, da vsi, ki le moremo, gremo na volišče. Ni smiselno potem tarnati in se pritoževati, če ne izrabimo edinega oroclja, ki nam ga nudi ta formalna poldemokraclja. Drug nasvet: ne voliti prazno (belo - voto en blanco), ker se s tem le okoristijo večinske stranke, ki dobivnjo dodatne procente pri razdelitvi poslanskih mest. Tudi ne glasovati neveljavno (impugnado), ker se s tem zapravi veljaven glas. Nnjno je, da izberemo „manj-še zlo" in s tem preprečimo hujše.
V vsakem volilnem okrožju je kak kandidat, ki je le nekaj vreden. Poiščimo ga v tej množici nevrednežev in oddajmo mu svoj glas. Ali vsaj, če za kakega kandidata vemo, da bo zelo škodljiv za življenje družbe, volimo njegovega najbližjega tekmeca in tako skušajmo preprečiti, da bi dotični prišel v senat ali v poslansko zbornico.
Morda mi bo kdo očital, da je tako zadržanje oportunistično ali da v njem prevladuje pesimizem. Mislim, daje pač posledica pragmatizma in dolgoletnega poglabljanja v argentinsko politično sceno. Mi še vedno čakamo novega rodu politikov, ki bodo bolj vestno in bolj pošteno zastavili delo ,,za narodov blagor". Doslej do tega še ni prišlo in v takem položaju je pragmatično zadržanje ena redkih poti, ki nam preostane.
D-ova za Tisk. ref. Zedinjene Slovenije.
Slovenski znanstveniki v Mariboru
Po STA in Večeru
150 let Mohorjeve družbe
H—IHHIimWIHM———WMHfflHII HIM IllimWI mil WHIP MI'IIMWiliHlilWMBIIBMTIIWIWrailllWrWnWIW——TICTmBffTniliW'IIWIilillO'IMMWII 'Ulil IH I I IhimHIII I—[nriirilllWMUM tflfiin
Slovenci	v
Škof Alojz Uran in mons. Janez Pucelj se poslavljata s petjem
KJE DOM...
Nad. s 1. str.
dela. Če se bomo držali njegovega naročila, bomo v polni meri izpolnili svoje poslanstvo, ki ga imamo kot Slovenci v Argentini.
Nad vsemi temi pomenljivimi znamenji pa kakor blagodejen sij plava milostna podoba naše in božje Matere, kraljice Slovencev, Marije Pomagaj z Brezij. Pod takim varstvom smemo z zaupanjem gledati v bodočnost, četudi je ta zastrta z grozečimi oblaki.
Živimo v resnično prelomnih časih. Dogodki zadnjih dni bodo verjetno v marsičem spremenili tudi naše življenje. Mislim pa, da moramo imeti pred očmi, da je gospodar zgodovine vsemogočni Bog. Ne zapadajmo obupu in paniki. Živimo kar se da normalno in pomagajmo si med seboj, Kjer in kakor moremo. Ne pozabimo na naročilo Martina Fierra, ko pravi: Bratje naj držijo skupni! - to pni zakon je v postavi!
Naša rodna in duhovna domovina Slovenija praznpje letos 10. obletnico svoje samostojnosti. Trdno upamo, da bo še naprej stopala po naporni poti do vedno bolj srečne družbe za vse, ki prebivnjo v njenem zavetju, pa tudi nam, ki smo sicer fizično oddaljeni od nje, pa duhovno tesno povezani z njeno usodo.
Naš skupni dom ima danes svoj 40. rojstni dan. Voščimo mu še mnogo uspešnih let! Naj živi, naj raste, naj cvete SLOMŠKOV DOM!!!
SLOMŠKOV DOM
,,KJE DOM JE M0J...“
Ob *t0. obletnici doma v Ramos Mejiji
Republike Slovenije v Argentini Bojan Grobovšek s soprogo, častni konzul RS Herman Zupan s soprogo, škof za Slovence po svetu Alojzij Uran, msgr. Janez Pucelj, predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, delegat msgr. dr. .Jurij Rode in predstavniki Doniov in organizacij. Sledile so pozdravne besede predsednika Slomškovega doma, za njim pa sta izrekla pozdrave in čestitke veleposlanik B. Grobovšek in predsednik ZS T. Mizerit. Slavnostni govor ob 40-letnici je imel bivši predsednik Marjan Loboda, njegov govor objavljamo na drugem mestu našega lista.
Osrednja točka kulturnega programa je bil plesni nastop v narodnem koraku „ Veselja dom", ki so ga izvajali mlajši učenci Slomškove šole (vodila Lučka Vombergar in
Marjana Grabnar Petkovšek), fantje in dekleta mladinskih organizacij (prof. Mirjam Mehle Javoršek) ter članice in člani Doma (Pavlinka Vombergar in Tatjana Panaino).
Prijetna in živahna glasba narodnih melodij in poskočno rajanje nasmejane mladine je bilo izraz „veselega doma”. Besedilo povezave je napisal Tone Rode, povezovala pa sta prof. Neda Vesel Dolenc in arh. Jure Vombergar, scenski prostorje pripravil Miha Ribnikar s sodelavci, zvok pa sta imela na skrbi Matjaž Ribnikar in Danijel Cestnik. Z okrasitvijo na praznovanju so sodelovali še Ivanka Krušič, Stane Snoj, Kristina Malovrh in Helena Loboda Oblak, pomemben del k uspehu dneva so doprinesli tudi sodelavci pri gostinskem delu prireditve.
Ko so se številni plesalci in plesalke (nad 70) v sklepni točki zgrnili v pozdrav okrog škofa Urana, je bila res podoba, kakor bi se nageljni razcveli v nelepšem cvetu za poslovilni šopek. Škof se je namreč na današnjem prazniku tudi poslavljal od Slovencev v Argentini. Najprej se mu je delegat dr.
Rode zahvalil za obisk in pokazal na bogato bilanco dela, ki gaje opravil za rojake. Škof Uran pa je ponovno dokazal, daje rad ljudski škof. Pokazal je, da nas ima rad, pa tudi nam se je priljubil. Vzdušja „veselega doma” sta se nalezla tudi gosta iz Slovenije, oba odlična pevca: za slovo sta nam škof Alojzij in prelat Janez zapela čustveno mehiško pesmico v originalnem jeziku in izzvala splošno navdušenje. Program je zaključila himna Slovenija v svetu, ki so jo zapeli plesalci in z njimi še udeleženci. Praznovanje se je nato prelilo v družabni del v gostinskih prostorih ob domači hrani ter nudilo priložnost za srečanje z znanci in navezovanje novih prijateljstev.
J.T.
Foto: Marko Vombergar
Slovenski krov v tem predmestju Buenos Airesa, poimenovan po velikem Slovencu, danes prvem slovenskem blaženem, škofu Antonu Martinu Slomšku je v nedeljo, 16. septembra slavil svbj štirideseti rojstni dan.
Št iri desetletja že nudi svojo streho slovenskemu življenju v tem okraju: od službe božje, sobotne šole, kulturnih in športnih dejavnosti do družabnih srečanj. Da delo prejšnjih rodov ni bilo zaman, govori tudi podatek, da danes vodi ustanovo rod članic in članov, ki so se rojevali nekako v letih Domove ustanovitve.
Zadnja zimska nedelja je bila še nekoliko hladna, a jasno sončno jutro je napovedovalo bleščeč dan, kot naročen za praznik in program, ki se je odvijal na vrtu Doma, okrašenem v slovenskih barvah in brstenjem prihajajoče pomladi. Res številna udeležba domačinov in gostov ter venec narodnih noš so bili pravšen okvir slavju pri dvigu državnih zastav (predsednik Doma Marjan Jože Loboda in častni član Herman Zupan v spremstvu botre Doma Katice Potočnik) zaradi državnega žalovanja na pol droga, in petju himen, s katerim se je nekaj po enajsti uri praznik pričel.
Podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc je napovedala program dneva in pozdravila člane in goste. Še posebej je pozdravila slavnostna gosta iz Slovenije: škofa Alojzija Hrana in msgr. Janeza Puclja, delegata dušnih pastirjev v Nemčiji in predsednika slovenskih pastoralnih delavcev v Evropi, nakar je izrekel dobrodošlico predsednik Doma. Posebej se je spomnil pok. Jožeta Škerbca, ki je nad trideset let vodil našo duhovno skupnost. Škof Uran, ki se mudi med nami prvič v uradnem poslanstvu kot škof za Slovence po svetu, je nato somaševal z navzočimi duhovniki, ki so bili: delegat dr. Jurij Rode, prelat Pucelj in domači dušni pastir France CuKjati. Pred mašo sta pozdra-
vila škofa župnik CuKjati in učenka Slomškove šole Zofija Loboda ter mu izročila slovenski šopek. Sveta maša je bila za vse pokojne predsednike in dušne pastirje, in vse žive in pokojne člane in dobrotnike Slomškovega doma. V mašnem nagovoru je škof Uran izrazil skrb slovenske Cerkve za Slovence po svetu in nas opogumljal, naj se oklepamo še naprej učenika za vse čase -prvega slovenskega svetnika in našega pa-trona Antona Martina Slomška. Pri mašni daritvi je vzorno sodelovalo vse božje ljudstvo: mašni berili- predsednik Doma in voditeljica šole Saša Zupan Omahna, prošnje -zastopniki odbora, farnega odbora, Zveze žena, mladine in otrok, darovi - bivši predsedniki Doma, petje pa je zelo učinkovito vodila mladina ob krepkem sodelovanju vseh navzočih. Prisrčno je bilo sodelovanje najmlajših iz slovenske šole: po obhajilu so pobožno zapeli Angelček varuh moj in Jezus moj ljubim te (Sonja Zorko Snoj).
V premoru do kosila in nato preko dneva je bila v mladinski sobi slikarska razstava ustvarjalcev iz našega okraja: Andreja Dolinar Hrovat, Tone Kržišnik, Veronika Sparhakl Avguštin, Helena Klemenc Reyes. V imenu umetnikov je Andreja Dolinar Hrovat spregovorila uvodne besede in nato vodila goste po razstavi slik z različno tematiko in tehniko. Dogodek je vzbudil veliko zaniman je in privabil številen obisk in priznanja umetnikom. Na razstavnem prostoru so se udeleženci lahko tudi podpisali v spominsko knjigo Donia.
V gornji dvorani je bilo zatem slavnostno kosilo (med 200 gostov), ki so ga pripravile gospe iz Zveze žena pod vodstvom Pavle Kovač Škraba, jabolčni zavitek za posladek je pripravila skupina deklet, za dobrote z žara je skrbela družina Miklavc, postregli so pa fantje in dekleta. Po kosilu je bilo še dovolj časa za osebna srečanja s škofom in družabnost.
Okrog petih popoldne se je pričel popoldanski del praznovanja. Mogočen scenski prostor je bil pripravljen na vrtni ploščadi: zeleni borovci v ozadju, spredaj na svetli podlagi podoba škofa Slomška z Blažem in Nežico v reliefni tehniki, ob strani pa slika skupine narodnih noš (Stane Snoj). Prof. Neda Vesel Dolenc je najprej pozdravila številne udeležence, še posebej goste, ki so nas počastili s svojim obiskom: veleposlanik
Gospodarski vestnik
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Koliko resnično dolgujemo?
Skrbimo za zdravje
Metka Mizerit
Bodimo optimisti
Že nekjg časa kroži v javnosti napol humoristična domislica. Trdi, da so na sv^-tu štiri vrste držav in sicer: 1) razvite; 2) nerazvite; 3) Japonska, za katero nihče ne ve, kako da je razvita in 4) Argentina, za katero si nihče ne razloži, kako da je nerazvita.
V tem se skriva vprašanje položaja argentinskega gospodarstva. Argentina je izredno bogata, predvsem v naravnih prvinah. Ni veliko držav na svetu, ki bi imele toliko rud v svojem podzemlju, od petroleja do zlata. Vodovje je izredno prilično za elektrarne, kar zagotavlja dovolj poceni energije. Rodovitna pampa jo postavlja pred oči sveta kot neizčrpno žitnico, pašniki pa so med najboljšimi na planetu.
Tudi kar se prebivalstva tiče je treba priznati, da so argentinski strokovnjaki, znanstveniki, umetniki, pocljetniki med zelo priznanimi na mednarodni ravni. Kje je torej ključ za današnjo krizo?
Vprašanje je preveč široko, da bi ga lahko obravnavali v tako omejenem prostoru. Zato se ne bomo spuščali v zgodovino, ne ocenjevali, če je Peron prav ali napačno industrializiral državo, ali če je polenil prebivalstvo, če so levičaske vlade bile nezmožne, desničarske pa v službi mednarodnega kapitala. Ostali bomo v omejenem prostoru direktnega vzroka današnjega po-ložaja. To pa je brez dvoma zunanji dolg.
Bogastvo, ki ga je država nakopičila v letih po drugi svetovni vojni, smo veselo razsipali v Peronovem obdobju. A položaj po njem še nikakor ni bil obupen. Državni dolg je ostal v meji zmernosti. Problem se je začel v času ministra Martinez de Hoza, ko so mnogokrat za ohranitev finančnega ravnovesja pričeli pretirano segati po zunanjih posojilih. A tudi to še ne bi bilo tako usodno, če ne bi s tem sovpadala argentinska slabost in razvada, da če ima, zapravlja. In če nima in je možnost, si sposodi.
Koncem koncev so vlade delale isto, kar dela prebivalstvo, le še bolj neodgovorno, ker so upravljale lastnino, ki ni njihova.
Poleg tega je slepost in brezbrižnost politikov zaigrala usodno vlogo, da so državo zadolžili do take mere, da so jo ohromili in položili na nenehno bolniško posteljo. Argentina se nahaja v področju intenzivne nege in najslabše je, da niti zdravniki (ekonomisti, FMI in drugi „modreci”) ne vedo, kaj z njo.
Tudi se mnogokrat ljudem ne pove, kakšno je realno stanje države. V tem igra težko vlogo politika, ki je tudi do skrajnosti zastrupljena. Le en primer: proračun za leto 2002, ki ga je vlada poslala v parlament, ima ogrome luknje nejasnosti. Saj bo vlada to potem dopolnila, a šele po volitvah.
Koliko danes znaša argentinski dolg? Najprej razložimo,' da ne smemo šteti le državnega dolga. Prišteti je treba tudi dolg, ki ga imajo privatna podjetja, in onega, v katerega so se zapletle provincjjske vlade. Poglejmo številke, posodobljene na mesec september letošnjega leta:
Državni javni dolg znaša 127.401 milijonov dolarjev.
Provincijski javni dolg znaša 21.795 milijonov dolarjev.
Privatni dolg znaša 61.839 milijonov dolarjev.
Torej argentinska družina v celoti dolguje 211.035 milijonov dolarjev.
Ni treba še posebej poudarjati, da le odplačevanje visokih obresti pobere ogromne fonde in da ne država ne privatniki nimajo počenega groša za prepotrebne investicije. V takem stanju pa država prestaja že tretje leto hude recezjje, kar je tudi razumljivo.
Kar pa ni razumljivo, je dejstvo, da nobena izmed vlad, nobeden izmed gospodarskih ministrov ne stori ničesar stvarnega, pozitivnega. V vseh teh letih se je jasno pokazalo, da stalno stiskanje pasu, nabijanje davkov in ukinjanje investicij in nižanje plač in pokojnin nima pozitivnega učinka. To je jasno tudi po zadnjih ukrepih v iskanju ,,deficita 0”, ko je potrošnja meseca
Če ste pozitivni in vedri, so ljuclje radi v vaši družbi. Svet pretresa politična kriza. Nekateri ljudje napovedujejo novo svetovno vojno. Gospodarstveniki nam kar naprej stiskajo pasove. V osebnem življenju tudi ni vse rožnato, zdravje škriplje. In vendar je prav sednj potrebna mera optimizma, veselja, radosti.
Beseda „optimizem” označuje na splošno stanje zaupanja in vedrosti v sodbi o ljudeh, v razlagi dogodkov, v odnosu do prihodnosti.
Vedrost, vesel značaj, optimizem ni vedno prirojen; treba si gaje pridobiti, se zanj potruditi. Nnjprej preverimo, skozi kakšna očala gledamo na svet. Saj ni vse črno. Vsako stvar je mogoče videti z različnih strani.
„Veselih ljudi je še Bog vesel,” pravi slovenski pregovor. Skušajmo na različne dogodke gledati optimistično; vedno se najde kaj veselega. Bodimo zaposleni; imejmo življenjski načrt,. Vedno lahko od življenja kuj pričakujemo, predvsem pa lahko
septembra grozovito padla in je industrijska proizvodnja na najnižji stopnji v zadnjem desetletju. 36% industrijske produktivne zmožnosti je neizkoriščene in če je zunanjetrgovska bilanca pozitivna in se veča, ni zaradi povečanja izvoza, ki tudi pada, temveč zaradi padanja uvoza, ker ni kupcev niti za poceni uvoženo blago.
Vendar podminister Daniel Marx trdi, da ima‘ država pod določenimi pogoji tudi za prihodnje leto dejansko zagotovljene fonde za odplačevanje obresti zunanjega dolga. Torej to ni, oziroma ne bi smel biti razlog za kake bodoče udarce krize. Zakaj se torej vlada ne posveti enkrat za vselej iskanju reaktivaclje in ureditvi notranjih računov, ki so vedno v megli in neurju? Odgovor bi morda morali iskati v moralni krizi, na katero med drugimi dejavniki nenehno opozarja argentinska Cerkev.
-e. -t.
še veliko naredimo, vedno se lahko še kuj novega naučimo. Gotovo je v nas še veliko stvari, ki jih lahko uresničimo. Vse naše življenje in delovanje n ni bo prežeto z veliko ljubeznijo, ki pomaga k zdravju in boljšemu počutju. Hodimo v družbo veselih in optimističnih ljudi. Tudi sami širimo pozitivno gledanje in radost.
Bodimo hvaležni za vse, kar imamo. Veliko lepega nam je bilo v življenju podarjenega. Zakuj ne bi bili Bogu hvaležni za vse, kar smo lepega prejeli. Za življenje, zdravje, za lep sončen dan, za starše, za ženo, moža, prijatelja, za ljubezen.
V neuspehih se ne pustimo premagati od malodušnosti. Vedno imamo možnost stvari popraviti, če se dela ponovno lotimo. Ni žalostno pasti, žalostno je plaziti se po tleh.
In kaj ima to opraviti z zdravjem? O, pa prav veliko. Znanstveno je dokazano, da so veseli, optimistični ljuclje bolj zdravi kot pesimisti. Tudi v bolezni moramo ohraniti življenjski pogum, radost. Veliko hitreje okrevujo ljuclje, ki so veseli, vedri, ki hočejo živeti, kot tisti, ki so vedno žalostni in potrti.
V „Naši družini” sem brala tele nasvete, ki mi pomagujo premagovati nezdravo melanholijo:
1. Ne mislimo na črne plati življenja in ne dovolimo svoji domišljiji, da nam slika nujbolj črno bodočnost. Stop... ena, dve, tri in mislimo na kuj prijetnega. Če ne bomo „pestovali” črnih misli, nas ne bodo obiskovale tako pogosto.
2. Nehnjmo... z „bojim se; to se ne bo dobro končalo.” Tolažimo se, da za dežjem pride vedno sonce in da Bog že ve, zakuj je to dobro.
3. Poskušajmo vsak mesec potolažiti vsuj tri ljudi, jim vliti pogum in upanje.
4. Izogibujmo se črnogledih ljudi. Če začne družba tarnati, povejmo kuj spodbudnega.
5. Naučimo se vzeti vse stvari s humorjem, smejati se na račun samega sebe in videti v vsaki stvari kuj dobrega.
6. Zaupajmo v Boga.
SREČANJE ČASNIKARJEV IZSELJENSKIH MEDIJEV V SLOVENIJI <2>
Srečanje je že končalo, tisti „nadalje-varje prihodnjič” se je pa zavlekel še za en teden. Zamuda pa je imela to dobro posledico, da je bilo možno pregledati prvi del poročila in najti pomanjkljivosti, ki so se zaradi naglice in zaspanosti vrinile. V glavnem sta to dve. Prva je bila uradno odprtje srečanja, ki ga je vodila dr. Alja Brglez, direktorica Urada vlade za informiranje (UVI). Vse dni sta nas spremljala in vodila Tatjana Lesjak, namestnica direktorice že omenjenega urada, ter dr. Zvone Žigon iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Druga bi bila pa pojasnilo, da smo drugi dan srečanja obiskali dopoldne Radio Slovenija, popoldne pa TV Slovenija, oziroma Radio Ognjišče.
Kot rečeno, je bila sreda posvečena bolj ali manj protokolarnim obiskom. Maratonski dan smo začeli z obiskom v prostorih UVI z dr. Brglez, Kjer so nam pokazali predstavitev Slovenije na medmrežju. Nato smo bili v prostorih Slovenske tiskovne agencije STA. Direktor Tadej Labernik nam je na kratko razložil, kako deluje agencija. Kar nismo se mogli načuditi, da množica novic prihuja in odteka v svet (in tudi k nam) iz razmeroma tesnih prostorov.
Naslednja postaja je bil slovenski parlament, v prostorih, v katerih zaseda Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Sprejela nas je sekretarka Barbara Sušnik, čeprav nam je bilo javljeno, da nas bo sprejel predsednik komisije Franc Puk-šič. Z jasno besedo je pokazala, da ima delovanje komisije v mezincu, potem pa nam še razkazala glavno dvorano, v kateri poslanci sprejemujo zakone. Kljub počitniški praznini marsikateremu ni šlo v račun, da v času obilja komunikacijskih sredstev ni bilo mogoče priklicati vsuj enega izmed članov komisije DZ, če je predsednik bil * nenadoma zadržan.
Pa ni bilo časa za pritožbe, suj smo že odhiteli na Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer nas je sprejel sam minister Dimitrij Rupel v spremstvu Magdalene Tovornik, državne sekretarke Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, in drugimi. Posvetil nam je precej časa in nam orisal položuj Slovenije, napore vlade, da se uskladi zako-noduja z evropsko za čimprejšnji vstop v Evropsko zvezo. Vstop pa naj bi bil mogoč že konec prihodnjega leta. Tudi na razna vprašanja je obširno odgovarjal. - Predvideno je bilo, da se bomo pogovorili tudi z go.
Tovornik, a smo si lahko ogledali le prostore urada in spoznali njene sodelavce, nato pa odhiteli v pisarne Službe vlade za evropske zadeve. Sprejel nas je ministrov svetnik dr. Janez Potočnik in nam s pomočjo računalnika in stenskega zaslona nazorno razložil, kako se razvijajo naloge za dokončen vstop v Evropsko zvezo. Po njegovem zagotovilu bi morala Slovenija biti sprejeta v EZ že prihodnje leto.
Tu bi moral biti čas za opoldanski odmor in kosilo, pa je čas dobesedno izginil. Avtobus nas je popeljal na Ministrstvo za obrambo, kjer nas je sprejel minister dr. Anton Grizold v spremstvu svojih najbližjih sodelavcev. Spet je tekel razgovor o vstopu v Nato, o tem, kaj lahko nudi slovenska vojska svetu, o nekaterih nakupih orodja pa koliko denarja se namenja v obrambne namene. In čeprav so nam na raznih krujih postregli s pijačo ali kakim bombonom, je bila lakota silna, tako da se je Stanka, kolegica iz Avstralije, podala v neznano in se ob koncu obiska na MORS pojavila z vrečo sendvičev-žemelj, ki so nam nadvse teknili.
Narodna in univerzitetna knjižnica NUK je bil naslednja postaja. Sprejela nas je Rozina Švent v svoji pisami-dvorani, kjer smo imeli vpogled na vsemogoče izduie slovenskih knjig, revij in časnikov iz vsega sveta. - Končna postaja - odrešeijska bi lahko rekli - je bila pa v Šestici, kjer smo končno prišli do tako potrebne telesne
hrane, saj smo duhovne bili že kar siti.
S četrtkom je pričel drugi del srečanja, v katerem je bila tudi turistična primes. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali proti Primorski. Ko smo se srečali z Nanosom, je ge. Tatjani privrela na dan primorska duša (doma je namreč iz Portoroža) in iz neke aseptične slovenščine je ni*'it glas povzel primorsko „tonado”, v kateri je pripovedovala o karakteristikah in lepotah tega dela slovenske zemlje. Prva postaja je bila v prostorih Primorskih novic. Časopis izhaja trikrat tedensko in pokriva zahodno slovensko mejo, o njegovem delovanju v teh 55. letih izhajanja nam je govoril urednik Robert Mecilošek.
Potem smo skočili še v RTV Koper-Capodistria. O TV postaji nam je govorila Nataša Šegulin, o radijski pa Leon Ilorne-tič. Televizijska postaja oddaja večinoma v italijanščini, slovenska le kako dobro uro na dan. - Na poti proti pristanišču smo se ustavili še v koprski stolnici, Kjer nas je pozdravil škof Metod Pirih in nam povedal nekaj zanimivosti o Škofji, ki je prvič omenjena že leta 599, ponaša pa se z največjo cerkvijo v Sloveniji. -
Popoldne je bil čisto turistično. Na odprti palubi ladje Laho smo se odpeljali proti Piranu. Dan je bil lepo sončen in smo uživali razgled z morja vse od Monfalcone-Tržiča pa do hrvaške obale, pa tudi, kar je okusnega pripravil ladijski kuhar. V Piranu
Nad. na 5. str.
Pisali smo pred 50 leti...
ROKOMET
Slovenska rokometna reprezentanca je z zmago začela nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu (MSP) v Švici in premagala Norveško z 31:24. V drugi tekmi je izgubila z Rusi, j o s 26:28 in nato premagala Španijo z 31:29. Kljub zmagi pa se slovenskim rokometašem ni uspelo uvrstiti v na-daljryi boj za odličja, saj so imeli v krogu ekip s po dvema zmagama najslabši medsebojni izkupiček
VNOVIČ KANDIDATURA TREH DEŽEL
Avstrijska ljudska stranka se zavzema, da bi Furlanija - Julijska Krajina spet kandidirala za organizacijo zimskih olimpijskih, in sicer leta 2010. Nosilec kandidature n«y bi bila Celovec in Kranjska Gora. ,,Menim, da imamo z novim vodstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja večje' možnosti, zato
bomo naredil vse, da znova kandidiramo," meni predsednik koroške ljudske stranke Georg Wurmitzer. Njegovo pobudo je podprl tudi župan Celovca Ilarald Scheucher: Slovenska stran o novi kandidaturi Slovenije za 01 še nima uradnega stališča.
MEDALJA IZ PEKINGA
Slovenski plavalec Peter Mankoč je na 21. študentskih igrah v Pekingu Sloveniji prinesel prvo medaljo. V svoji paradni disciplini 200 metrov mešano je s časom 2:03,37 osvojil tretje mesto.
KAJAKAŠI
Slovenski kajakaš Dejan Kralj je na finalni tekmi svetovnega pokala v ameriškem Wasauu osvojil tretje mesto, kar je bilo dovolj za srebrno medaljo v skupnem seštevku tekmovapja. Slavil je Nemec Schmidt, ki je bil najboljši tudi v skupnem seštevku.
Jezikovni
Enooka zrcalnorefleksna kamera
gumb za previjanje filma slikovni zaslon gumb za korekcijo osvetlitve vklop/izklop izbira načina delovanja
sani za kontakt za izbira transporta filma pribor bliskavico obč(Jt|jivost fi|ma
izbira merjenja osvetlitve izbira osvetlitve
lučka samosprožila
ohišje kamere
senzor za brezžično sprožitev
objektiv
gumb za sprostitev objektiva
izbira načina izostritve
gumb za preverjanje globinske ostrine
HM
Srečanje...
Nad. s 4. str.
smo si ogledali še znamenito cerkev sv. Jurya v družbi župnika in umetnostnega zgodovinarja Zorka Bajca. Nepozaben je bil tudi obisk minoritskega samostana in hudomušnega patra Mirka Ugršiča, globoko pretresljiv in umetniško izdelan pa je bil avdiovizual Hvalnice stvarstva sv. Frančiška s piranskimi motivi fotografa Ubalda Tmkoczyja (kadar boste hodili po Piranu, si ga morate obvezno ogledati!). Dan smo zaključili z ribjim piknikom na enem izmed piranskih trgov pod romantičnim luninim sojem in s harmonikarskimi ntelodljami.
Naslednji dan smo se z avtobusom odpeljali v »inozemstvo” - v Trst. N:\jprej na sedež Primorskega dnevnika, Kjer na# je Pozdravil urednik Bojan Brezigar in nam Podal sliko dela na časopisu. Pozdravila nas je tudi konzulka RS Jadranka Šturm Kocjan, Sergij Pahor za Svet slovenskih organizacij (nekakšen Medorganizacijski svet demokratično-katoliških društev) in Igor Gabrovec za Slovensko gospodarsko-kultumo zvezo pa sta podala vsak s svojega zornega kota nekaj zgodovine in sedanjosti življenja slovenske manjšine v Italiji, še Predvsem z vidika zaščitnega zakona, ki je
v veljavi nekaj mesecev.
Od tam nas je pot vodila še na sedež radia Trst A in slovenske televizije. Pokazal nam je prostore in delovanje Miro Oppelt (pri delu smo srečali tudi Marijo Brecelj), nato pa so se predstavili še nekateri mediji, ki izhajajo med Slovenci v Italiji: dr. Drago Legiša in Ivo Žerjal za tednik Novi glas, Marij Maver za revijo in založbo Mladika ter Jole Namor za Novi Matajur. Dan smo zaključili v Repentabru v luksuzni restavraciji župana Aleksija Križmana in se še naprej razgovarjali z uredniki. Po kosilu smo šli še do cerkve na Repentabru, v Repnu si ogledali kraško hišo pa odhiteli nazaj v Ljubljano.
Ker je tisto maratonsko sredo zmanjkalo časa za razgovor z go. Magdaleno Tovornik, smo se z njo srečali v soboto, pred zaključkom. In žeje bil tu konec srečanja z govori, zahvalami, izmenjavi naslovov in seveda opoldanskim prigrizkom. Udeležencem in organizatorjem so se pridružili še nekateri drugi, s katerimi smo se te dne srečevali. In za konec naj še navedem, da smo pri obiskih bili deležni vsakovrstnih daril, od pisal, knjig, videokaset, zgoščenk in drugega materiala, ki si ga šele sedaj ogledujem.
Torej se srečanje - vsaj pri meni - še ni končalo...
Gregor Batagelj
DVE NOVI KNJIGI
Koledar Svobodne Slovenije bo izšel. Ta knjiga ni več običajen koledar, ampak je letni zbornik delovanja in ustvarjanja naših kulturnih in javnih delavcev, naših pisateljev in pesnikov, naših likovnih ustvarjalcev in umetnikov.
V novem koledarju bo eden najpomembnejših člankov temeljit opis slovenskega šolstva v časih begunstva v taboriščih v Avstriji in Italiji.
Naša beseda. To je svojevrstna knjiga in namenjena predvsem našim malim. S to knjigo bodo dobili darilo, ki jim ne bo samo v veselje, ampak tudi v korist. Obsegala bo okoli 120 strani in bo bogato ilustrirana.
Obe knjigi bosta novoletni kr\jižni dar založbe Svobodna Slovenija vsem Slovencem v izseljenstvu.
Vabimo vse Slovence v Argentini in Južni Ameriki, da naročijo obe knjigi v prednaročbi, skupno za ceno 40 pesov.
MENDOZA
V nedeljo, 27. septembra je šla naša
mladina na izlet. Fantje so šli na Cerro de la Gloria, dekleta pa v Plumerillo. Prebili so v naravi veselo popoldne.
SFZ odsek Mendoza pripravlja za praznik Kristusa Kralja primemo proslavo. Na sporedu je tudi mistlj »Sultanova hči in dobri vrtnar” v režiji Rudija Hirscheggerja.
LANUS
V nedeljo, 3. oktobra bo po slovenski maši v župnijski dvorani predavanje Društva Slovencev. Vsi toplo vabljeni.
Zaradi nenadnega odhoda iz Capitala je naprodaj v naši koloniji v Lanusu krasen lot 200 m2. Lot je vogalen, pripraven za trgovino ali gostilno. Cena 5.000.- na roko. Informacije v pisarni Društva Slovencev.
DARUJ
svojim prijateljem in samemu sebi „Pet,i evangelij” pokojnega pesnika Antona Novačana. Danes je to lepa knjiga, jutri bo zanimivost, pojutrišnjem - redkost. Slovenska pisarna ima še nekaj izvodov naprodaj.
Svobodna Slovenija, št. 40;
4.	oktobra 1951
ari Slovenija moja dežela
■* Zaton protestantizma
Protireformacijski ukrepi konec 16. stoletja so v Sloveniji zrušili protestantsko cerkveno organizacijo ter šolstvo in omejili javno pripadnost tej veri le na plemiče.
Leta 1628 pa je bil storjen tudi sklepni korak v izvajanju protireformacije. Ferdinand II, vladar Notranje Avstrije (to je slovenskih dežel in Avstrije) je postal tudi nemški cesar. Tega leta je izdal ukaz, da se mora plemstvo vrniti v katoliško vero ali pa v enem letu izseliti iz Avstrije, svojo zemljo pa lahko proda in denar odnese s seboj.
Plemstvo je brez upiranja ubogalo cesarja in se večinoma vrnilo v staro vero. Znaten del plemstva, kakih 750 članov plemiških družin, pa se je izselilo. Med njimi je bilo tudi nekaj znanih družin. Naj omenimo primer predikatna Znojilška, ki se je izselil na Švedsko in je njegov potomec Znoilski postal čez 300 let. znan švedski pesnik.
Obvestila
SOBOTA, 6. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja
RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
Kulturni večer SKA, v Slovenski hiši ob 20. uri. Predaval bo dr. Mirko Gogala o papeževi poslanici Dialog med kulturami - za civilizacijo ljubezni in miru.
SOBOTA, 13. oktobra:
Kulturni večer SKA, v Slovenski hiši ob 20. uri. Predavala bo mag. Rozina Švent o Slovenski prisotnosti v svetu in doma. SOBOTA, 20. oktobra:
Tombola v San Martinu.
S tem se je tudi bistveno spremenil sestav deželnih stanov. Le tretjina članov deželnih stanov izvira iz plemiških družin na Kranjskem pred letom 1600. Drugi so se priselili pozneje. S tem je bila strta moč starih domačih plemičev in se je okrepila moč vladarja. Tudi katoliška Cerkev je spet pridobila na moči in pričela potrebno notranjo reformo, organizacijsko, versko in kulturno.
Poseben primer pa je bil protestantizem v Prekmurju. Ogrsko plemstvo je ohranilo več pravic kot v Avstrijskih deželah. Dosegli so pravico, da odločajo o veri svojih podložnikov mimo vladarja. S pomočjo beguncev plemičev iz notranjeavstrijskih dežel je tako zajela večino ljudstva. Poleg luteranstva se je pojavil tudi kalvinizem; včasih so se vnemali spori med obema.
Od srede 17. stol. seje katoliška Cerkev s podporo plemičev, ki so se vračali v katoliško vero, počasi pričela obnavljati.
Protestantizem se je tako do danes ohranil pri kaki četrtini prekmurskih Slovencev.
Kar je v novejši dobi protestantov med Slovenci razen Prekmurcev, so vsi novejši priseljenci iz Nemčije.
Rojstvo: V cerkvi Santa Rita je bil 8. septembra krščen Martin Damijan Miklavc, sin Lojzeta in Laure Ferreyre. Botra sta Alejandra Ferreyra in Carlos Cepeda.
Čestitamo!
GLEDAJO, A LE NEKATERI VIDIJO
Zato predvidevajo. Varčujejo. Svoje prihranke donosno vlagajo v Slogi. Nakupe opravijo z Master-Card Carta Sloga, z njo in Karto Slogo so deležni še nagradnega žrebanja za tri nagrade:
VELIKO UGODNOSTI ZA MALO DENARJA!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
1) 2000 dolarjev
2) 1000 dolarjev
3) 500 dolarjev
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA 4656-6565
Mali oglasi \
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. e-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM
Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264 / 1265 /n	Letalske karte, rezerva
(jataJ hotelov, najem avtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradr\je'brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - nipoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrient.es 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 tlo 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - II. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure ln ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavai\je, ki ga bo imel
mons. dr. Mirko Gogala
o papeževi poslanici
„Dialog med kulturami -za civilizacijo ljubezni in miru
n
v soboto, 6. oktobra 2001, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje, ki ga bo imela
mag. Rozina Švent
vodja retrospektivne bibliografije NUK
pod naslovom:
„Slovenska prisotnost v svetu in doma“
v soboto, 13. oktobra 2001, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
OTROŠKA POČITNIŠKA KOLONIJA
Kot smo že sporočili, bo Zedinjena Slovenija tudi letos organizirala šolsko kolonijo v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanže-liča v kordobskih hribih. Vabimo starše, naj že sedaj predvidevajo, da bi vpisali svoje otroke v to lepo delovar\je.
Kolonijo bo letos vodil prof. Karel Groznik s sodelavci.
Datum kolonije bo od 2. do 15. januarja 2001. Cena na otroka bo $ 330.- v čemer je vključen prevoz in celotna oskrba.
Prijave bomo sprejemali v društveni pisarni.
Podrobnejše informacije bomo objavijali sproti.
Za sm
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: e8loveniau@sinecti8.com.ar e-mail: debe(jak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Jernej Tomazin, Marjan Loboda, Metka Mizerit, Marko Vombergar,
Slovenska tiskovna agencija
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol; ostale države Amerike 125 USA dol; ostale države po svetu 135 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre" yv inozemstvu na ime ,,Antonio Mizerit“y
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAFJCOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - CU01AAI Buenos Aires Argentina - Tei: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Gospa bere zbirko slovenskih umetnih pesmi. Nenadoma reče možu: ,,Ti, tu pa je neki pesnik Kette prepisal pesem, ki si jo ti pred tridesetimi leti spesnil zame."
Gorenjski Janez se v oglasnem oddelku meni o ceni osmrtnice. Povedo mu, da je odvisno od števila besed. In da zapisati: „ Umrla Mica Kovač, pogreb jutri. ”
“Ker sle napisali tako kratko, lahko za isto ceno spodaj kaj dodamo.”
“Odlično, „ je bil Janez navdušen, „pa dodajmo še: Prodam žensko kolo.”
“Iznašel sem recept, kako pripraviš družbo žensk, da ves večer molčijo. ”
“Ne verjamem, to je nemogoče. ” “Rečeš jim,naj govore lepo povrsti. Začne naj najstarejša."
Po dolgi in težki bolezni nas je dne 6. septembra zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in svak, gospod
Jože Modic
Zahvaljujemo se župniku Matiju Borštnarju, za duhovne obiske v bolezni, za pogrebno sv. mašo in spremstvo na pokopališče.
Hvala vsem, ki ste ga kropili in se udeležili poslovilne sv. daritve. Žalujoči: žena Martina
otroci: Jožko, Martina, Viktor z družinami in Diego
sestra Francka
brat Jakob in ostali sorodniki.
Buenos Aires, ZDA, Slovenija.
PRAVLJIČNA DEŽELA!
OZKE CESTE, POLNE SKRIVNOSTI, JEZERCE, OBDANO S CVETLICAMI
V okviru praznovar\ja 45. obletnice Našega doma San Justo odbor vabi vse člane in prijatelje na skupni izlet v CAMPANOPOLIS, Ruta 3 km. 31,200. Magični kraj zgrajen iz recikliranega materiala, ki sestavlja pravo čudežno mesto. Odpeljemo se v nedeljo 7. oktobra ob 10. uri izpred Našega doma, z osebnimi avtomobili (bo tudi poskrbljen avtobus). Vstopnina in kosilo za starejše $ 15.- za otroke do 12. leta brezplačno.
Prijave do petka 5. oktobra pri Mici Malavašič-Cassullo (4441-5528), pri Matjažu Ravniku (4484-0842) ali pri Marjanu Grilju (4441-7294). S seboj prinesite pribor.
Pridite z nami, lepo se bomo imeli!
t
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da nas je 16. septembra zapustila in odšla k Bogu po plačilo naša draga mama in stara mama, gospa
Natalija Žbogar roj. Goljevšček
Prav prisrčna hvala župniku Franclju Cukjatiju za podelitev sv. zakramentov, za pogrebno sv. mašo in molitve na pokopališču; prelatu Juretu Rodetu za molitve ob krsti in župniku Franclju Šenku za obisk v bolnišnici! Nelepša zahvala tudi vsem, ki ste prihiteli in pomolili za pokoj njene duše.
Žalujoči: mož Mirko, sinovi Jurij in Marijan hčerka Marija Silvija Granelli, snaha Kristina Policht, zet Gustavo Granelli,
svakinja Marija Goljevšček roj. Glavič in nečaki, vnuki Laura, Luka, Agustina in Tomaž.
Buenos Aires; Lig, Kanal ob Soči, Slovenija; Kanada; Italija