GRADISOV VESTNIK glasilo delovnih litfvlth; ^ UUDI OZD GIP GRADIS GRADISOV VESTNIK LETO XXI LJUBLJANA, februar 1979 št. 250 BIL JE NAŠ UČITELJ lil »Življenje Edvarda Kardelja je bilo podobno vsemu, le utrjeni in z rožami posuti poti ne,« je nekoč zapisal kronik. Danes bi lahko rekli še več: njegovo življenje je prava slika naše sodobne zgodovine — jugoslovanske revolucije. I * 'm £ V prveč napetem in obremenjenem življenju tega moža, krhkega zdravja, nikoli ni bilo časa za oddih. Celo življenje — od malih nog — je podredil revolucionarnem gibanju, partiji in svojemu narodu. Pa vendar — Kardelj ni nikoli tožil. Tudi ne takrat, kadar mu je bilo najtežje. Ob neki priložnosti je dejal: » Tako življenje sem ljubil, ker je moralo teči tako, kot je teklo, ker je tako moralo biti — v pogojih, v kakršnih sem živel. Poleg tega mislim, da je za človeka vredno živeti le tedaj, kadar ustvarja. Pod tem stavkom ni treba, da si mislimo samo velike stvari. Človek je pač vreden toliko, kolikor je dal generaciji, ki ji pripada s svojo ustvarjalno aktivnostjo, kjersibodi, na kakršenkoli način. In ustvarjanje — to je boj, boj v velikem in majhnem, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj z zaostalostjo mišljenja. Celo življenje, ki smo ga vsi preživeli, je bil poln take borbe in vsak je dal od sebe tisto, kar je mogel dati.« Dragi tovariš Kardelj, ti si nam dal vse — ustvarjalnost in življenje in hvala ti. Tvoje delo je naš kažipot, ki nam bo odslej namesto tebe kazal v pravo smer. OB SMRTI EDVARDA KARDELJA Velik heroj, vendar navaden človek To je bil deček z Emonske ceste v Ljubljani, ki je bil zaradi političnega prepričanja že v 14. letu pretepen na žandarmeriji VEDNO V PRVIH VRSTAH Kardelj se je še v mladosti, enkrat za vselej, opredelil za delavsko in komunistično gibanje. Igra slučaja je pripomogla, da ga je na to delno pripeljal tudi mladi pesnik Srečko Kosovel, ki ga Kardelj pravzaprav nikdar ni osebno poznal. Kot oboževalec tega pesnika, napredno opredeljenega, se je Kardelj približal redakciji mladinskega časopisa »Mladina«, kjer je Kosovel objavljal svoja dela. Tako je Kardelj korak za korakom krenil po mučeniški življenjski stezi, polni trnja pa tudi svetlih trenutkov. Biti v prvih vrstah pred vojno je takrat pomenilo, da si pripravljen na vse: ilegalno delo, preganjanja, zapor, smrt. Kardelj je za to vedel, vendar se temu ni izogibal nobenega trenutka. Bil je zaprt, mučen. »Zapor in mučenja me niso ustrahovali«, je kasneje dejal Kardelj. »Bil sem pripravljen na eno in drugo«. Pripoved o Kardeljevem življenju je pripovedovanje o naši sodobni zgodovini: ilegalnemu delu, o Zabeli in Glavnjači, vojni in revoluciji, o povojni izgradnji. To je pripoved o človeku, ki je nekoč, prav tako kot Lenin, v obleki kurjača in na lokomotivi vstopil v okupirano Ljubljano a iz nje odšel v poštarski uniformi. To je pripoved o človeku, ki je že leta 1942 popolnoma miren gledal na Rogu smrti v oči in preživljal najtežje trenutke v življenju v tistem času. TITOV SODELAVEC Premalo je, da bi samo rekli, kako je bil Kardelj več desetletij tesen sodelavec predsednika Tita. Njiju je več kot pol stoletja vezalo prija- teljstvo, iste ideje, skupno delo in napori. Edvard Kardelj je bil poleg Tita najstarejši član tistega slavnega Politbiroja iz leta 1937, ki je prerodil KPJ, jo osvobodil frakcijonaštva in jo organizacijsko in ideološko pripravil za vojno in revolucijo. Predsednik Tito je pred leti odlikoval Edvarda Kardelja z najvišjim odlikovanjem v Jugoslaviji — Redom jugoslovanske velike zvezde. Takrat je Tito o Kardelju rekel naslednje: »To odlikovanje je znak priznanja naših narodov za tvoj dolgoletni plodoviti revolucionarni in državniški prispevek tako v notranjem razvoju socialističnih družbenih odnosih kot na zunanjepolitičnem planu, kjer si prav tako dal veliko, delujoč za prijateljstvo z mnogimi deželami, med katerimi Jugoslavija uživa danes velik ugled. V ta ugled si ti vgradil mnogo svojega napora,« je tovariš Tito poudaril v svoji obrazložitvi podelitve odlikovanja. Kardelj je bil revolucionar, državnik, znanstvenik, novinar. Njegovo ime je že davno prešlo meje Jugoslavije. Mnogi ga imenujejo »teoretik jugoslovanskega samoupravljanja«. K tem je pripomoglo njegovo ogromno znanstveno delo, nenadomestljiv doprinos k izgradnji novega družbeno ekonomskega in političnega sistema. Delal je na vseh ustavah v novi Jugoslaviji, na programu ZKJ in seveda na Zakonu o združenem delu. Za njim so ostala dela trajne vrednosti, kažipoti generacijam, ki prihajajo za njim. Čeprav že utrujen od bolezni se Kardelj ni predal, delal je do zadnjega diha. Ti napori so znani vsakemu našemu človeku, svetovni javnosti, prepleteni so v zadnje njegovo delo — delo trajne vrednosti »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Kardeljeva vizija sodobnega sveta pa se ni zaustavljala samo na jugoslovanskih izkušnjah. Socializem je razumel kot svetovni proces in mir kot osnovni pogoj za izgradnjo nove družbe. Kardelj je v sebi združeval realizem politika in analitičnost in vizionarstvo znanstvenika. Tudi v najtežjih trenutkih je bil miren, vedel je. kaj mora storiti. Bil je na najodgovornejših funkcijah, pred, med in po vojni. Srečeval se je z ljudmi, ki nekaj pomenijo ali pa so pomenili v novi svetovni zgodovini. Pogovarjal se je s Churchillom, Stalinom, Mao Če Tungom... »Kardelj je lahko odgovoril na vsako moje vprašanje. Bil je prevzemajoč sogovornik, njega ni bilo mogoče zmesti ali ujeziti. Bil je popolnoma iskren, logičen, popolnoma miren in hladnokrven«. Tako je o prvem srečanju s Kardeljem pisal Maclin Fic Roy, znani publicist in šef britanske vojne misije pri Vrhovnem štabu. Za nas pa je bil, in tak bo ostal vedno v našem spominu, človek, ki je z nami ustvarjal nov svet in za ta nov svet dal svoje življenje. In kako so sprejeli smrt Edvarda Kardelja naši Gradisovci? Ela ZDOVEC, član IO OOS TOZD GE Celje: »Neprecenljivo izgubo za našo skupnost in celotno svetovno skupnost predstavlja smrt tovariša Kardelja. Želim si, da bi njegovo misel še bolj uresničevali v naši družbi, da bi še bolj zaživela v Zakonu o združenem delu in da bi z našim samoupravljanjem res nadaljevali, kajti Edvard Kardelj je bil naš najvidnejši teoretik na področju samoupravne teorije. Še par let bo preteklo preden, bodo zaživele n je- gove zamisli. Tovariš Kardelj na j pokazal, pot po kateri mor®nl0lxnj naprej hoditi in zato smo vsi d° _ nadaljevati njegovo delo in ga sledno uresničevati v življenju-« Vinko VEIT, sekretar OO ZK TOZD GE Maribor: »Tovariš tM vard Kardelj je bil idejni vodja n partije in v najtežjih trenu,*clhSni bližji sodelavec tovariša Tita. i>P". mnimo se samo pomembne r jo je imel v letih Informbiroja- ^ se tiče neuvrščene politike, la ^ rečem, da je idejni sotvorec ie~te' j je človek in verjel ie v človeka. se je z vsakim enako pogovori . koli ni povečeval svojo soebnos • ^ je delaven, skromen, strP®n .j vedno pripravljen sposto druge«. - Vili ROJC, predsednik IO O TOZD GE Celje: »Novica, 0* > kruta in zahrbtna bolezen iztr8 . naših vrst velikega borca, revo narja misleca in državnika, Je ,j globlje pretresla vse delovne J ^ V tem trenutku se moremo zavedati kakšna Je ^jša r za vse nas, za ves svet, smrt s£) Kardelja. Njegove misli in 'dejet)V prodirale tudi v kapitalistice .cj0- Ameriko, ki je ena najbolj r narnih kapitalističnih ^r?aV' :aiin bolezni je tovariš Kardelj ;e s delal do zadnjega dneva. 0. svojo besedo pridobit člo*e[-g čV vedat mu tisto kar je želel- ^ r0(j.« vek iz naroda in živel je z*1 ^ Zlatka MAHER, mladinjkL^p cionar in blagajnik OO I Projektivni biro Maribor. delja prenesemo v prakso, . 0viin seznanimo delovne ljudi z J delom, predvsem imam v J™ j ra-zadnji njegovi knjigi, » . |jstiČ- zvoja političnega sistema so ^v0. nega samoupravljanja« 1 bodno združeno delo«. da °S iz .« M TV - V Portorožu so se predsedniki OOZS, sekretarji OOZK in predsedniki Č»0 Žalost nad smrtjo Edvarda Kardelja je bila prisotna med vsemi nas ZSMS poklonili liku Edvarda Kardelja na žalni seji. O velikem sinu naše ci! domovine so spregovorili Lojze Cepuš, Janez Raušl in Mirko Zemljič / —-- \ Seminar za »obveščevalce« IWaČ?lku februarja letos je bil v Tiariir^U sem'nar za člane infor-nar'; skuP'n naših TOZD. Na y ,.ju Je bilo 18 gradisovcev. prinr^i'!13 Seminarja je bila dobro šotni s Jetna ln tako so bili vsi pri-slišali ■ StlIn’ kar so na predavanjih Kako ,-!!•SC nail^ili. zelo zadovoljni, ki n., P 'letno je sedeti med ljudmi, 0(ldih tr'nar n'so Pri^li 1° na kratek večkrJ. 0f nekateri zavidneži to šat tic,'8r o° oč,itajo!) ampak poslu-Uporah i’ kar bodo kasneje lahko čilskih ' ,.Pn SV°jem delu v informa-Koncn ! uPlnab- Vsi prisotni so ob gram ivoh71'-arla .želeli, da se pro-Vešeani., .razevanja na področju oblega oh!L»ada|iuji-PI'Prava d°- ni lahlf, _ T “"J11 v namreč Odg0vo U °®a' Povezana jez veliko Čanja dH°stJO- s:,j ni pravega odlo-"e'11 sist^CC,V v našem samouprav-mu brez DOnolno nlivpCrt*- nosti zadnjega v proizvodnji ali pisarni. Te splošno znane stvari pa se pri nas še vedno ne zavedajo in*to prav v tistih TOZD, ki bi se na izkušnjah (slabih) še morali kaj naučiti. O dobrem obveščanju najbrž v TOZD GE Ravne in TOZD Žele-zokrivnica ter obeh Kovinskih obratih, pa še Delovni skupnosti že dovolj vedo, saj na seminar niso poslali nobenega slušatelja. Vsaj za prva dva bi lahko mirno trdili, da jim kakšen poduk o obveščanju delavcev ne bi škodil. Tisti, ki so bili v Portorožu, so odšli domov zadovoljni. Upajmo, da bodo v njihovih tozdih opazili, da se je na področju obveščanja po zaslugi njihovih članov informacijskih skupin kaj spremenilo na boljše. V današnji številki Gradisovega vestnika so seminarisfi prispevali že svoje prve stvaritve. Ko boste prebi- »izkoristiti«! Za naprej bo drugače rali njihove sestavke, boste najbrž — za stalno sodelovanje smo se do-ugotovili nekaj podobnega kot mi govorili na seminarju, rezultate tega »Le zakaj jih nismo že prej znali sodelovanja pa bo pokazal čas. Seminar za člane informacijskih skupin je bil povezan tudi s praktičnimi va' jami Rezultati in perspektive v TOZD GE Jesenice , Januar m blattio dn * v katerem te- V f)reteklSeZene usPebe in neuspehe '•■je, ki ^tu in si postavljamo čem ietu ze"m° doseči v že teko-prinr-ivi. . n&lomeratu številk, ki '^koznv Jai° slrokovne službe, se i,avljanio še težie Pa s' pied-klen'tn dn -j le‘te pomenijo. n'b račun, ie.sPrejemanje zaključ-Pgledamo u *ISt' ^as’ v katerem si llrui.;,,>.nekononiske rezultate tudi Uspek iC®a Zornega kota. Pšenice ga je naSa TOZD GE freieai GrnH6813 letu 1978’ t0 Je at ekonom !S?ve nag'ade, je rezul-adi druSkth, organizacijskih pa UsPeh prir azalcev’s katerimi se ta Sa,HezniknaZU-ie’ 'n prizadevanj po-^čtafc^^ote.Da je bilo nrCn' dejavPnik,dOSeC1’so vplivali ra‘ i-.evzem dni K ’ na Primer: ugoden 1'Va sest n, ’ sorazmerno zadovo- ®radilj__j, a objektov, ki smo jih ln Prihodl< n.110 razmerje stroškov fava del o/’ Se dokaj ustrezna se-k?vne Usn CCV 6*ede njihove stro- oJhuk,urenPno?n^nosti in zel° k''“ bniočiu .P°lozaJ naših storitev i Oh Pokrivnmn KONTILIV v Železarni Jesenice, sanacije bočnega mostu čez Kokro v Kranju in še vrsta drugih objektov po Primorski in Gorenjski. Iz analize o značilnostih teh objektov vidimo, da je šlo predvsem za izredno zahteven način gradnje. Pri tem izstopajo izredno kratki roki, ki so jih naročniki zahtevali, zelo zapleteno in zahtevno delo v izredno težkih delovnih razmerah, ki so zahtevala aktiviranje vseh možnosti sposobnosti in izkušenj naših organizatorjev — tako na gradbišču za realizacijo projekta kot tudi v pripravi dela in tehnični komercialni službi za izbiro ustreznih soizvajalcev in pri oblikovanju take prodajne cene, ki je sprejemljiva za naročnika in izvajalca. Pri oceni uspehov pa ne smemo spregledati tudi nekatere neuspehe, če jih lahko tako imenujemo! Vprašamo se, zakaj zamujamo z deli na nekaterih objektih? Zanimivo bi bilo videti podatek, koliko denarja je bilo potrebno, da smo poravnali stroške zaradi odprave pomanjkljivosti na objektih, ki smo jih izgotovili v prejšnjih letih? Ta številka je precej visoka! Tovariši sodelavci, ali se zavedamo, da smo morali ta naš težko ustvarjeni dohodek, ki bi ga lahko namenili za naš bodoči razvoj, uporabiti za naše storjene napake v preteklosti? Ali se, tovariš samou-pravljalec, zavedaš, da so bili na nekaterih manjših objektih stroški skoraj enkrat večji, kot je bila dpgo- vorjena prodajna cena? Ali se kdaj vprašamo, kako ravnamo z materialom, kakšen je izkoristek naših strojev in prevoznih sredstev? Ali se pri tem zavedamo, da vso neučinkovitost in večjo porabo materiala in energije plačamo iz našega dohodka? Zavedati se moramo, da s svojim predpisom na prevoznici, delovnem nalogu, prejemnici, potrdimo, to je plačamo storitev. Kje je takrat naša zavest, da vprašamo »tovariš, zakaj si porabil za eno vožnjo (4 kub. m betona) na razdalji 15 km 7 ur časa? Zakaj si razžagal nove opažne plošče? Zakaj je na gradbišče prispel nekompleten, neustrezen in pokvarjen stroj? Pa tudi, »dragi tovariš«, ali upaš reči sodelavcu in tudi vodji »Zakaj vgrajuješ kubični meter betona štiri ure ali celo šest ur?« Zakaj zadosti zgodaj nisi naročil potreben material, stroj itd.? Zakaj moramo s pet tonskimi kamioni voziti vsako metlo posebej, vsak kilogram armature posebej, vsako desko posebej itd.?« In problemi se ne pojavljajo le na gradbiščih ampak tudi v drugih službah. Ali smo v pripravi dela izbrali pravilno tehnološko varianto, ali pa smo zvedeli kar prvo? Ali smo ponudbo pripravili zadosti kvalitetno? Vedno pogosteje se čudimo, zakaj neuspeh na licitacijah, ki so lahko življenjsko pomembne za celotno delovno organizacijo, in ne le za po- samezni TOZD. Zakaj zanemarjamo razvoj kadrov in tehnologije? Ali se zavedamo, da nas konkurenca dohiteva in prehiteva? Če si vzameš čas in razmišljamo o teh vprašanjih (in prav bi bilo, da bi), se nam problemi kar kopičijo. Kje smo ekonomisti, organizatorji in vodilni kader v naši DO, ki bi znali ovrednotiti oziroma izraziti te pomanjkljivosti v številki? Zavedam se, da je to izredno velika številka. Tovariši, prepričan sem, pa tudi upam, da tako misli še kdo drug v naši DO. Kolikor uspemo te slabosti zmanjšati le za en sam odstotek, da se bo to za veliko, veliko več odstotkov poznalo pri našem dohodku. Zato menim, da bi moralo biti to temeljno vodilo v letu 1979. Pomemben dogodek, ki bo zagotovo prispeval svoj delež k zboljšanju stanja in ki ga na koncu ne gre zanemariti, je sprejem pravilnika o planiranju. S tem dokumentom naj bi zagotovili smotrnejše načrtovanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje v naših TOZD. Že sedaj se moramo zavedati, kako potreben je ta akt in da v fazi razprave in sprejemanja ne bomo tako hladni, kot je to naša že ustaljena praksa. Če hočemo priti do zaželje-nega rezultata, moramo že v začetni fazi vgraditi v ta pravilnik metode in izkušnje, kako bomo dosegli postavljeni cilj. ŠTEFAN ŽEMVA Naloge in odgovornosti sindikata na področju obveščanja Naloge sindikata v sistemu informiranja so jasno opredeljene tako v Zakonu o združenem delu kot tudi v sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Zakon o združenem delu postavlja sindikat v vlogo povezovalca vseh tokov samoupravnega komuniciranja. To pomeni, da ima sindikat prav gotovo veliko obveznost oziroma odgovornost pri zagotavljanju učinkovitega sistema obveščanja in informiranja. V Gradisu smo že pred časom ugotovili, da je nujno poudariti take načine obveščanja, ki bodov največji meri zagotavljali neposrednost inučinkovitost pri usklajevanju sta- lišč ter pri zagotavljanju pogojev za učinkovit nadzor nad uresničevanjem dogovorjenega. Tako zagotav-Ijeno obveščanje in informiranje bi pripomoglo, da bo vsak delavec seznanjen z rezultati svojega dela. V zvezi z obveščanjem smo sprejeli nekaterastališča in sklepe že na letni konferenci OOS 7. 1. 1976 in pozneje v letu 1978, na občnem zboru konference. Tako smo se dogovorili, da bo naše glasilo Gradisov vestnik deloma tiskan v srbohrvaščini in lahko rečem, da smo s tem napravili dober korak naprej. Prav tako smo želeli, da bi vestnik izhajal pogosteje, tako da bi se lahko v čim Informacijske skupine so ponovno oživele krajšem času seznanili z dogajanji v naših TOZD. Sindikat je nadalje iskal še druge načine obveščanja. Tako so bile že leta 1976 ustanovljene Informacijske skupine v vsaki TOZD. Žal ugotavljamo, da ne delujejo tako kot bi morale in bo potrebno na tem področju primernega vspodbujanja za delovanje. V pomoč pri delu informacijskih skupin bo tudi seminar, ki je bil od 5. 2. do 7. 2. 79 v Portorožu. Udeleženci seminarja lahko ugotavljamo, da je bil le-ta dovolj konkreten in vsebinsko bogat, kar bo prav gotovo v veliki meri prispevalo k poživitvi dela informacijskih sku- 1 Tudi ^ama organiziranost osnovnih organizacij sindika ' tavlja svoj del k učinkovitem formiranju. Delegati v izvršnih ^ borih so izbrani iz posamezni' 0 lovnih skupin in je tako pos J ^ za učinkovito obravnavanje . problematike, ki nastopa v nem delu. Tak način delova J tj iui uueiezcnc^ ^ » -j n V sindikatu si bomo še naprej zadevali za uresničevanje "“/u§ali področja informiranja m bomo to delo še bolj ALOJZ PR/ DEJAVNOST ZK IN VLOGA SUBJEKTIVNIH SIL V SISTEMU OBVEŠČANJA ZK kot idejnopolitična sila v našem družbenopolitičnem sistemu in kot avandgarda delavskega razreda nima samo splošnega pomena za družbo kot celoto ampak je organizirana tako, da deluje tudi v osnovni celici našega samoupravljanja v temeljni organizaciji. Pravilna povezanost komunistov in njihovo delovanje v temeljni organizaciji je pomembno za vse delavce pri njihovem pravilnem spremljanju in odločanju v delovnem procesu. V vsaki TOZD je organizirana OOZK kot celica našega družbenopolitičnega delovanja. Delo in samoupravljanje komunistov naj bi se odražalo v pravilnem in sprotnem obveščanju vseh delavcev v kolektivu o vseh perečih problemih, delu in napredku same temeljne organizacije. Dolžnost komunistov ni samo to, da obveščajo, temveč tudi, da opozarjajo na napake in jih skušajo odpraviti. V sistemu obveščanja so nosilci sprotnega in resničnega informiranja zaposlenih, njihova dolžnost pa je tudi nastopati proti neresničnim in dvomljivim pojavom v kolektivu. Pri svojem delu so povezani z Občinsko konferenco ZK, od koder sodelujejo pri oDiiKovanj-^^lan/zK v TOZD so nih upravljanja, kjer sp delo, dajejo pobude, SITI®rn xevahje bijo za pravilno in točno lZ”njzacij« sprejetih sklepov, saj org^ odg0' ZK nosi moralno m pom nop°' vornost za nepravilno in m c\« ,..... .Jelini nrcanizau vornost za nepravilno m . ja slovanje v temeljni organi ‘ oV Pri sprejemanju novin. nri^ OOZK si morajo komunist £ devati, da v njihove vrstekajti neposredni proizvajalci, J v nje-komunista se ne odraža sam^, tUdi komunista se ne odraza sam . ^ govem političnem delu, te njeg°' v neposredni proizvodnji. P sv0je vem delu. nalogah, ker vem delu, nalogah, ket ‘ jaih0 opravljeno delo odgovarja IU(ji materialno ali moralno, te politično. ie de10 ‘o Iz vsega navedenega, J dolžnost komunistov r n°s ,, pomena, saj so komuni neg* vseh političnih idej, sa*110 pa^rl°, družbenega dogovarjanj*. j^fot valci družbenega razvoj i h kra11 { I dobivajo osnovna navodi \ formacije za njihovo delovtM^,, svojem programu dela k,l£irov' sodelujejo pri oblikovanju n«* Kaj delajo kadrovske službe ; •^^*crat se nekateri ljudje vprašu-J jo kaj delajo kadrovske službe. To rin . sanJe ni nekaj izjemnega, saj VJ *cadrovska politika s seboj Ijr-!1? vel'ko problemov, zlasti ta-n0v ’ , ®re za razvojno politiko, za ian' tehno^08'j°'n tehniko, za uva-i,d Jlnovega znanja, vzgojo kadrov krat h3 Pr°blematika pride šele taki n 0.lzr.a^a>*cadar nimajo delavci, kovifraV^a^° ta ^e*a’ dovolj stro-še r.f Ponioe> — oziroma podpore te n os^‘h strokovnih služb. Žal, je m"!00' V naši TOZD primanjku-jeictiv a.'Z °bielctivnih malo pa sub-Vedn n'h razl°8ov, ker marsikdo še |e sfr° misli, da je kadrovska služba izv H*3 veia v TOZD in da samo dolol,;6'3 ,oziroma naloge, ki jih ganov^o za*con> samoupravnih or-lavec ',.veda ni tako, saj mora de-slujbj 0Pravlja dela v kadrovski obravl,Se Prevečkarat poznati in rejo d ‘?vatiGsebne probleme, ki ta-dami j6 av<:a> [ttn pomagati z bese-ve|jk0n. deianji. To delo pa zahteva ie na C,asa’ Predvsem pa takrat, ko 6ovommrazu delavca vidiš, da z od-razUtr|e ni zadovoljen ali da ga ne Vrednmer ^adrovska služba ne bo ranje ena P° P°ložaju ter stimuli-vsemi n-ien''? strokovnih delavcev z ^odoše513''01' končnimi službami, pri s ' Vec*no obstajale težave tako neni7 emu delu kakor tudi oseb-opravij. °'?^stvu delavca, ki to delo drovsl tz C C CL 23 '■nercialne službe pri DS Janez Kuštrin in direktor TOZD GE Koper Franc Plazar na seminarju v Portorožu Skrbimo za izobraževanje lastnih kadrov Vse in | P6djetjunarn znano’ t*a imamo v drov. V tem seveda ni slabih strani, skrbj z., Ce,lter za izobraževanje, ki zato omenimo tiste pozitivne strani 'zobraževanje lastnih ka- tega izobraževanja, ki so se že poka- Mati v proizvodnji — ali smo enakopravni? "Manvi,, ®0v°rien-. r~ naivečkrat pr\ P0°seblio 1eseda, varno 5 l^atij J na dobrota in to| ,'lt|ožic-i\ere °či povedo v 'n aiočii, ,esetl- In mati, zače crs:! ?arIe se m ?'®0jenih navad bolj, s ^noge mej nami ' °io hnoatr-v w pri^0j° bogato, rr HniteVajo,daje tu >nec T ’ t0Plejši. In k delovnik ’ naznania- da < Sa novh6 k°nčal’ se poslanstvo...«, bodo porekli drugi, in se morda jutri, ko bodo te iste matere — naše sodelavke sporočile svojim predpostavljenim nujno odsotnost zaradi nege, ki je potrebna njihovim najmlajšim, celo ironično nasmehnili. Da, res nasmehnili, s pripombo da je z ženskami pač križ, ker človek nikoli ne ve, kako bo z njimi na delu naslednji dan, ker jim zmeraj nekaj manjka! Zakaj smo takšni? Ali smo prepričani, da je naše obnašanje pravo? So mnogi naši tovariši takšni ravno zato, ker prav tu začutijo svojo šibkost in hočejo ravno zato dokazati, kako močni da so? Resda naše žene in matere redkeje srečujemo z rokovnikom v roki in da so tudi v organih upravljanja le za barvo. Zato bi o tem tembolj veljalo razmišljati... in tudi kaj narediti. IVANKA GOLOB zale v našem delu in napredku organizacije, pa tudi celotne družbe, v kateri smo. Najprej omenimo tečaje za različne kvalifikacije. Organiziramo jih vsako leto, na njih pa delavci pridobivajo znanje, s katerim hitreje, kvalitetnejše in bolj varno ustvarjajo dobrine. Delavci, ki obiskujejo tečaje, morajo (seveda) prej s svojim delom, disciplino in prizadevanjem za boljšo organizacijo dela pokazati zanimanje za večje znanje. Želimo, da bi bilo takih primerov več. Tudi na delovodski in gradbeni tehniški šoli imamo delavce, ki se izobražujejo ob delu. Center za izobraževanje jim daje štipendije ali plača šolnino. Ko pa je šola končana, dobijo plačani dopust za pripravo na zaključne izpite. Poleg tega imamo študente na višjih in visokih šolah, ki nam po končanem študiju veliko pomenijo. Upajmo, da bo še več uspehov in zavedajmo se, da pri izobraževanju na tečajih, višjih in visokih šolah pridobivamo ne le strokovno ampak tudi moralno politično izobrazbo, s katero lahko dosegamo še večje uspehe — pri delu v organizaciji in našem samoupravnem družbenem sistemu MILENKO NIKIČ / N Seminar V ponedeljek zjutraj smo se v avto dali ter po slabi cesti v Portorož pognali. Med potjo smo se ustav’li, da avtomobil ne bi vžgali, tam smo tudi pijačo in sendviče v želodec dali. Kljub temu ob pol desetih smo že tam, material po mizah je že razmetan. Zamudnike čakajo še stoli prazni in prek predavatelja tud' ostre kazni. Naše delo smo pa le začeli in kmalu se prav dobro »ujeli«, tudi teme za pisanje smo dobili in pri obdelavi se kar mal’ potili. Naš predavatelj pravi: » Bo že šlo! S časoma tako novinarjev v Gradisu ne bo manjkalo!« Tako minil je ponedeljek in prišel je novi dan, vsi hitimo na zajtrk še na pol zaspan’. Vendar smo zdržali — ob radenski in kavi, kdo naj bi zdaj rekel, da nismo mi »ta pravi«. V sredo smo veselo okrog mize se »posejali«, kmalu bo zaključek in se bomo domov peljali. Seminar je res uspel, vsi smo pozorno poslušali, za nadaljnje naše delo smo si novih znanj nabrali. Še nazadnje bi omenil hrano in osebje našega hotela — za nas so »dobro« poskrbeli, poleg dela smo tud’ malo jedli. So pač take jedi — kalorične in okusne, vnaprej tako prirejene, da se nihče ne zredi. Predavatelj Dušan Rebolj je takole nam dejal: »Glavo hitro napolnite in na slabe usluge pozabite!« Mogoče sem predolg bil, zato vas zdaj pozdravljam, za naprej nikar se ne pozabimo in po možnosti čim prej zopet skup’ dobimo. Če kaj slabega je b'lo, naj vam ne bo hudo, bili smo zadovoljni in dela informatorskega zopet smo voljni. MILENKO NIKIČ \_____________________________Z V TOZD OGR ne zaostajamo Ko smo pred letom in pol v tozdu OGP načrtovali plan za leto 1978, smo predvidevali, da bomo »pridelali« 16,5 starih milijard din. Kar malo nas je bilo strah, kako bomo ta plan uresničili, saj smo se tudi v našem obratu srečevali s problemi, kot so pomanjkanje dobrega kadra, pomanjkanje nekaterih materialov itd. V prvem polletju lanskega leta smo kar malo zaostajali za tistim, kar smo si začrtali. V drugem polletju smo stanje popravili, tako da smo na koncu leta 1978 ne samo izpolnili letni plan, ampak smo ga celo prekoračili za eno milijardo starih dinarjev. Ob tem lahko povem, da v vseh zgodovini našega obrata nismo dosegli tako velikega dohodka. Ob tem nismo pozabili na standard članov kolektiva. Lani smo kupili kar 8dvosobnih stanovanj in preskrbeli v samskem domu stanovanja za 48 naših delavcev. Ob vsem tem skrbimo tudi za zdravje zaposlenih: organiziramo preventivno zdravljenje nekaterih kroničnih obolelih delavcev, nudimo socialno pomoč bolnim itd. Razmišljajmo o fleksibilnem stanovanju Vse pogosteje se srečujemo s pojmom fleksibilnega, po domače povedano, spremenljivega stanovanja. Stanovalci z bivanjem v sedanjih betonskih tunelih niso zadovoljni, še manj bodo zadovoljne prihodnje generacije. Vemo, kako se obseg in potrebe družine neprestano spreminjajo. Otroci odraščajo in že v teku ene generacije se pojavljajo različne želje po prenavljanju stanovanja. Pri mladi družini naj bi bili otroci in odrasli neločljivo povezani v velikem bivalnem prostoru. Pozneje, ko se v družini pojavljajo notranje napetosti, iščemo oddih z osamitvijo v kabinetih, kjer si urejamo svoje delovne oaze. Lahko bi še in še našteval delovne uspehe naših posameznikov ali celotnega kolektiva. Mislim pa, da bi bilo najbolje, ko bi jih sproti objavljali v našem glasilu Gradisov vestnik. ŠTEFAN RAC Sedanje celice v tunelskem načinu gradnje, z razponom največkrat po 3,60 m, merijo 18 kvadratnih metrov, so solidno armirane in imajo visoko trdnost betona. Izbrani material in dimenzije ne dovoljujejo nobenega spreminjanja. Svoje človeške nagone po prilagajanju smo s tako gradnjo zavestno, lahko rečemo, tehnokratsko zatrli; življenje v teh celicah smo s svojo izvajalsko direktivo utesnili brez izgledov za izboljšanje v prihodnosti. Sedanji stanovanjski objekti bodo presegli svojo življenjsko dobo, ki se danes računa 100 let. Še več! Konstrukcija betonskih celic bo preživela stoletja, če ne bomo vanjo posegali nasilno. Gradnja stanovanj v bližnji P hodnosti, ki bo z novimi spozn družbeno drugače vrednotena,^ slonela na načelu: en prostor ^ stanovanje. Ta prostor bo vel1 y. ali 50 ali 80 kvadratnih me^bo Prav in pošteno je, da tudi gradbinci pričnemo razmišljati o posledicah današnje tunelske gradnje, ki je tehnološko sicer dobro razVltaza. ekonomsko upravičena, nima Pa dosti bivalnih kakovosti. Pri za* 0 vah stanovanj v tunelih vah stanovanj v tunelih lSC., •), izboljšave z izrezovanjem n0S1 s sten in s kombiniranjem razPonlmj’š-čimer se prilagajamo nekim nam Ijenim funkcionalnim zahteva vanja. Te načine reševanja z£1jabj vseeno koliko. V tem prostoru vsak stanovalec po svojih * ustvarjal svoje bivalne kot'čke' 0. i gradne elemente bo kupoval v 8.^ vinah, kakor danes kupuje orna jih doma sestavlja. Današnja gradbena te^,nl^.amen' omogoča obvladovati večje di ^ zije prostorov. Vzbuditi je tre ‘. interes za nov pristop k stanovat ^ problematiki pri vseh udelez stanovanjske gradnje. Zavzeto ^ rajo sodelovati načrtovalci Pr.a|li snovah, izvajalci pri sPren1® no- samoupravne stanovanjske sku.Lj^j. sti z bankami pri fizični P° . |a. Skratka večplastno, dobro jnji jeno delo bo dajalo pečat pn stanovanjski kulturi. SIMON FIŠ^ Seminarji »dajo« veliko dobrega tudi v odn bilo priložnosti ira snov. , ki so jo slušaH na predavanjih ali pa se pogovori o zadevah, za katere dom« loviIe rePubli>»«iSd,v s’doSni'm preffed- vn r|. . l5-maJa. a prema Usta- raj’ anov' novog predsedništva bi- ^ata sada« 5!ana Pre isteka man' nje j ld »J sednici veča Skupština SFRJ. gedinaTasm da ČC ' u narednih Pet ne Um ^ zern'j' ostati nepromenjen, Nap^t JUJe značvai političke akcije. nužno ■V’ za 'zvršavanje ovog posla c'one Jf ,obav'ti ozbiljne organiza- utvrditiPr° !tlCke ‘ dru8e pripreme i sti u o okove za pojedine aktivno- sindik - tS1'*-*'*St^korn savezu> Savezu pokrajin'.,1 Skupštinama republika i °Ceni h 0^e^'vZb°ri su prilika da se Sedništv°So5ašnja aktivnost Pred-kratak ' podseti na njegov Hama u °r'Jat- U sklat,u s Prome-Prvo Pro1]'1^111 ustavnom sistemu, ijetio • edsedništvo SFRJ ustanov-trebu niJUna godine. Na po-i u ni j°vo8 formiranja ukazano biike Pr^d,°gu Predsednika Repu-^ettop Sav°men' ^stava SFRJ upu-ly7(>. aod eZn°J skuPštin' decembra Ostalofi k-I?6' u predlogu se, pored 8anizovanh p>>?adl dosliednog or-n‘Ce ravn d bederacije kao zajed-n°sti i oK<),1uavndl naroda i narod-v°rnovt ezbedjenja uticaja i odgo-šenju f nriepublika 1 Pokrajina u vr-je us,aUnnkciJa Federacije, potrebno kao «imosVtl!!nPredsjedniŠtVO SFRJ Lac'je kn" d n' ustavni organ Fede- ir?jaPredst wvraZUje, °d jednakog Pokra jinp d.vn,ka svake republike i ljania svakPd80Vi1,rajučeS Predstav- Fredsen -republike'<< mstvo SFRJ sačinjavaju po jedan član iz svake republike i pokrajine, koga bira skupština republike, odnosno pokrajine, tajnim glasanjem na zajedničkoj sednici svih veča. Izbor članova Predsedništva proglašava Skupština SFRJ na zajedničkoj sednici veča. Članovi se biraju na vreme od pet godina i niko ne može biti biran više od dva mandata usastopno. Predsedništvo SFRJ iz redova svojih članova svake godine bira potpredsednika za period od jedne godine. Predsedništvo je telo u kojem je prvi pmt uvedeno kolektivno rukovodjenje koje je dosad dalo krupne rezultate. Zbog svega toga, zbog dosadašnjih iskustava i zadataka koje ima Predsedništvo SFRJ predstoječim izborima se, razumljivo, poklanja značajna pažnja. Inicijativa druga Tita da Predsedništvo SFRJ ostane u istom sastavu i u narednom periodu ima dugoročan značaj i izražava kontinuitet našeg razvoja. Naime, u proteklom raz-doblju u društveno-ekonomskom i političkom razvitku Jugoslavije po-stignjiti su krupni rezultati. U svim tim ostvarenjima bila je nezamenljiva uloga Predsedništva SFRJ. Posebno treba naglasiti njegovu ulogu u jačanju ravnopravnosti i zajedniš-tva naroda i narodnosti, ostvariva-nju niza sporazuma i dogovora republika i pokrajina, u jačanju od-brambene sposobnosti zemlje i povečanja medjunarodnoga ugleda Jugoslavije. Sve to, naravno, predstavlja veliki doprinos ukupnoj stabilnosti naše socijalističke samoupravne zajednice. Predsedništvo SFRJ u sadašnjem sastavu steklo je veliki ugled u zemlji i u inostranstvu i zbog autoriteta i rada njegovih članova. I to je jedan od razloga što je predloženo da se sastav Predsedništva SFRJ ne menja. Drugi je u odaljš k trakta D Park hotela na Bledu ozbiljnosti i složenosti poslova i zadataka koji predstoje, u čemu kontinuitet u radu ovog teta ima veliki značaj. Pred nama je, naime, period još dinamičnijeg razvoja društva, a pre svega njegovog pollitičkog sistema i materijalnih snaga. Tu su, takodje, pripreme za donošenje novog srednjeročnog plana, što zahteva dalje dogovaranje i sporazumevanje republika i pokrajina o osnovnim pravcima i ciljevima bu-dučeg razvija. Treba imati na umu i vanrednosloženu medjunarodnu si- tuaci ju i položaj naše zemlje u svetu. Prema torne kontinuitet i stalnost u radu ovog najvišeg i najodgovomi-jeg tela su neophodni. Cinjenica da je Predsedništvo Socijalističke Federativne Rapublike Jugoslavije u sadašnjem sastavu, kako je ocenjeno u pripremama izbora, funk-cionisalo dobro i afirmisalo u praksi principe kolektivnog rada i snažno doprinosilo stabilnosti našeg društva, samo potvrdjuje opravdanost ovakvog opredel jen ja. D. Majstorovič Naš rad onemogučava voda Gradjevinskim radnicima je poznalo, da se javljaju kot gradnje bilo kakvog objekta problemi, koje naravno moramo sami odkloniti in na vreme ispuniti plan. Ovaj put želim navesti neke probleme, koji su pratili radnike, zaposlene na izgradnji kult. doma Ivan Cankar v Ljubljani. Zemljani radovi su glavni problemi; to su iskop i odvoz materi jala, zabijanje pilota itd. Zbog toga što se pojavlja voda v velikim količinama, miješa se sa zemljom, te nastaje blato, po kojem se teško krečemo, a takodjer i prevozna sredstva. Ipak zahvaljujuči dobroj organizaciji sa Strane uprave gračlilišta, požrtvovalnosti nas radnika smo teškoče do sada savladjivali. Specijalnim pumpama izvlačimo ogromne količine vode u odvodne kanale, a nasipavanjem staže sa čvrstim materijalom omogočavamo normalan rad mehanizaciji. Kad se pripremi — »isplanira« jedan dio terena, dajemo podložni beton, zatim dobru izolaciju, zaštitni beton i več smo kod tlačne pioče na ko joj se grade ostali prostori. Tada željno čekamo betoniranje tlačne ploče, misleči da če iči lakše. Medju-tim ni tada nije išlo tako glatko, kišne, snježne padavine in niške temperature. Moram reči, da smo se i tu pokazali, da smo i da ostajemo primjer ostalima, a dokaz su več sa-gradjeni prostori. Da smo sve teškoče sa vladali, morali smo upotrebljavati zaščitna sredstva, svjesno smo se prihvatili posla, ne zaboravljajuči zaščitu na radu. Smatram, da bi uspjch bio još veči ako bi imali više radne snage i još bolju organizacija gradilišta. Nadamo se, da če biti još bolje, a to zavisi od nas in od onih koji nam se pridruže a takodje od onih koji se vrate sa tečaja na kojim su proširili svoje znanje. M. NIK1Č Industrijska izgradnja stanova na pola puta U godinama stambene krize u či-tavoj zemlji i kašnjenja u izvršava-nju godišnjih i srednjeročnih programa stambene izgradnje, sve češče se postavlja pitanje mogučnosti skračivanja rokova i brže i jeftinije izgradnje stanova. I površan uvid u to otkri va da naša grad je vinska ope-rativa još nije uhvatila korak sa za-htevima sadašnjeg vremena i da nije ovladala industrijskim sistemima izgradnje stambenih objekata. Jasno je, medjutim, da se u društveno-usmerenoj izgradnji stanova i u situaciji u kojoj su stambeni problemi šve izraženiji u velikim grado-vima odgovarajuči rezultati više ne mogu postizati klasičnim sistemom gradjenja stambenih objekata. Tokom proteklih dvadeset godina u našoj zemlji primenjuje se tako-zvana prefabrikacija stambene izgradnje, pa čak postoji i domača licenca — »Žeželjev skeletni sistem«. Mana tog i sličnih sistema je u torne što se njime postiže samo prefabrikacija gradjevinske konstrukcije, ali ne i ostalih elemenata gradnje. Poznalo je, medjutim, da je za bržu izgradnju neophodna i prefabrikacija zanatskih i ostalih završnih radova, koje sve domače gradjevinske organizacije i dalje rade na kla-sičan način. Zbog toga se stambeni objekti završavaju kao i pre dvadeset godina — znači za dve do tri go-dine. Primenom industrijskih metoda u svetu postiže se da se jedna stambena zgrada kompletno završi za manje od godinu dana. U našoj zemlji sistemi gradnje se medjusobno razlikuju, a ne postoje ni jedinstveni standardi i normativi za proizvodnju gradjevinskih elemenata. Projektovanje se obavlja na zastareli način, pa se čak opravdano izražava bojazan da projektanti neče moči kako treba da obavljaju svoj posao u uslovima industrijske izgradnje. Jednom rečju — vlada pravo šarenilo u proizvodnji stanova i pratečoj industriji. U situaciji, u kojoj svako ima svoju licencu, beogradska gradje-vinsl^a organizacija »Napred« nabavila je još jednu, ovog puta američku sa nizom prednosti u odnosu na sa-dašnje. Najvažnija je prednost u torne što izgradnja na ovaj način obuhvata i prefabrikacijuzanatskih i završnih radova i što se čitav posao izgradnje stambenih objekata obavlja za godinu dana, dakle, dvostruko brže. Kada bude završena, fabrika stanova ovog preduzeča proizvodiče godišnje dve hiljada stanova. Potez ove gradjevinske organizacije još jednom je potvrdio staru tezu da je za naše prilike neophodno da se pristupi izgradnji stanova na jedmstven način. Za to su neop-hodne najmanje tri stvari: donoše-nje jedinstvenih republičkih ili pak jugoslovenskog programa industri-jalizacije stambene izgradnje, zatim jedinstvenih mormativa i standarda u proizvodnji gradjevinskih elemenata, kao i proučavanje naših uslova da bi se dobio odgovor na pitanje: koji je najpogodniji sistem gradnje. Za to su neophodna zajed-nička ulaganja svih učesnika u stam-benoj izgradnji, jer iskustvo uči da se sa malim sredstvima ne mogu pestiči izuzetni rezultati. Primeri pojedinih stambenih naselja u Beogradu, Kragujevcu i drugim gradovima koji su pre više godina gradjeni poluindustrijskim sistemom, a to je bila novost za to vreme, pokazali su da izgradnja na taj način nije bila ni brža ni jeftinija. Takav rezultat bio je logičan izraz nedovoljanih ulaganja i nepotpune primene industrijskih sistema, što znači da ekonomskih efekata nije ni bilo. Zajednička ulaganja u nauč-noistraživački rad takodje su neophodna. Cilj je da se postigne brža i jeftinija izgradnja, ali i da se _ da stambena naselja budu JeJ lična i sumoma. U jedan takav P jekat uključena je i Srpsku a* Gradjevinari u inostranstvu — afirmacija jugoslovanske politike Kada pristignu konačni rezultati o radovima naših gradjevinara van granica zemlje, neupučeni če se ve-rovatno začuditi što ukupna broika neče premašiti prošlogodišnju. Računa se, naime, da če vrednost radova biti na nivou ili nešto ispod prošlogodišnje. To se, medjutim, nikako ne može smatrati neuspehom, kada se zna da je u 1977. go-dini dostignut rekord i realizovana cifra planirana tek za kraj decenije. U četrdesetak zemalja načetiri kontinenta izgradjeni su razni objekti vredni više od milijardi! i 2oo mi-liona dolara, što je nesumnjivo veliki uspeh koji je teško ponoviti. Tokom prošle godine, gradjevinari su imali kod kuče posla na pretek pa je i to, sigurno, uticalo na njihove radove u inostranstvu. Poznalo je da je krajem septembra prošle godine u izgradnji bilo .11..Š.J5 inve-sticionih objekata sa predračun-skom vrednošču od K41 milijardi! dinara, što je značajno angažovalo i gradjevinske kapacitete. Osim toga, i nastranom tržištu je konkurencija sve zaoštrenija, a često se i ne biraju sredstva da se do posla dodje. Zbog svega toga, interesovanje naših nei-mara za poslove van granica zemlje bilo je nešto smanjeno, što če se sigurno odraziti i na finansijske rezul- tate. I prošle godine, kao i godinu dana ranije, gradjevinari su najviše posla imali u zemljama u razvoju. U ovim zemljama oni na najbolji način sprovode politiku naše zemlje, gradeči brzo i kvalitetno. To potvrdjuju i razna priznanja i odlikovanja koji krase vitrine naših gradjevinskih organizacija. Slična priznanja stižu i sa drugih područja, jer su naši gradje-vinski kapaciteti angažovani i na evropskem i na američkom kontinentu. Gradjevinari su doneli više sa- moupravnih sporazuma i dogovora kojima su regulisali pravila ponašanja na stranom tržištu, kako se ne bi dogadjali prepusti iz prošlosti. Poznalo je, naime, da su se početni korači u inostranstvu i neznanje skupo plačali i da su se mnoge organizacije iz inostranstva vračale opterečene dugovima. Iz toga su izvučene pouke, pa su u poslednje vreme takvi slučaje vi retki. Uskoro treba da bude donela i uredba o izvodjenju investicionih radova u inostranstvu. Tom ured-bom se regulišu organizacija i način poslovanja organizacija uc*ruzel ' rad;i koje izvode investicione rau ^ u inostranstvu. Ovim aktom se . kodje uredjuju i uslov pod koji171^ mogu izvodili radovi u inostram uslovi i način raspolaganja t*evl';'va-i obračunavanje troškova P0^ aZa nja i neka druga pitanja značaj ovu delatnost. . , 1 ova uredba, kao i ostali menti kojom je regulisana oblast, sigurno če doprineti joS P(i). voljnijim i još uspešnijim rez 1 tima naših gradjevinara u in^str Kulturni dom Ivana Cankarja lepo napreduje s,oJub>jana kot glavno mesto SR oD Ven'ie še vedno nima sodobno k Oljenega kulturnega središča, v brJrem b' se odvijali kulturno-izo-litir eVa^ri' programi, družbeno-po-niemk zbP.rovanja in kongresi, po-p0 .bnejši znanstveni in drugi sim-UdJ^er sestanki za večje število napiezencev- Takšno stanje, v sicer ern urbanem razvoju Ljublja-Ure znanost in izobraževa-nevneP08rešljiva sestavina vsakod-sD|r.aeSa življenja delovnih ljudi in Sna človekova potreba. Pohfa0 S° ze ’eta 1975 d*1116 Prve len- de za. Sraditev takega kultur-•em sre^‘šča. Končna stališča o >977° '??blikovala v *e,ih 1976 in gradhifan'ja ^977 leta so pričeli na dom- S>CU bodočega Kulturnega ra,j ? Ivana Cankarja arheološke zem p''6 it februarja 1978 začeli z v-and S^'mi deli in deli na zavaro-IVai! Mene jame. Kulturni dom ttočn' i "*Caria gradita z združenimi Gip ' Hubljanska »Tehnika« in na :A^ADIS TOZD GE Ljublja- lili’ , Slcer tako, da so si dela razde-Pol. dela?,!Ja sarnem začetku gradnje so jirv, :m n.aleteli na velike težave, ki Sodru, - le Povzročalo dokaj neu-trebn0Zeni'i'^e> taLo da je bilo po-naSUti transPortna pota dodatno sp|0h vo ^rob*jencem, če so hoteli ko '°Pa i P° gradbišču. Ves čas iz-talnicg P.1 .dokaj močan dotok pod-črpatj 7 )° je b‘l° potrebno stalno Pod 0. je‘.° zahteven je bil poseg kjer je e^° Ljubljansko banko, Poglobit '° Potrebno ternelje le'te staro ' Za ^ metrov in sanirati li,ro * ^ “»ciiuv m odlili c naredili s sistemom vodnjakov. To je bilo eno najtežjih del, kajti vse se je delalo ročno, v vodnjaku premera enega metra s stalnim dotokom vode. Zaradi pomanjkanja zraka so morali le-tega dovajati s pomočjo kompresorja. Gradbišče se nahaja sredi strnjenega naselja, tako da je velik problem bila tudi organizacija gradbišča. Zato ni bilo mogoče preskrbeti dovolj deponij in je gradbena jama služila tudi kot deponijski prostor, kar je zelo otežkočalo dela na izkopu. Kljub omenjenim težavam je konstrukcija zakloniščnega dela ob Erjavčevi narejena do kote 0,00 se pravi, do nivoja terena. V pododerju velike dvorane se pa še vedno vršijo izkopna dela na globini 20 metrov in dela na temeljni plošči. Dela na izkopu gredo tudi h koncu saj je isko-pano že 130.000 kubikov predvideno je pa 140.000 kubikov izkopa za kompleten objekt. Gradisovi delavci so dosedaj vgradili v objekt že 7.000 kubičnih metrov betona, 770 ton armatilre in 12.000 kvadratnih metrov opaža. Ko bo objekt dokončan, bo v njemu vgrajeno 30.000 kubičnih metrov betona, 3.800 ton armature in 120.000 kvadratnih metrov opaža. Veliko dela še čaka delavce Gradisa in Tehnike, zato bo potrebno v prvi polovici letošnjega leta angažirati večji del gradbene operative TOZD GE Ljubljana. Sedaj dela na gradbišču okoli 120 ljudi od vsakega podjetja, vendar jih bo kmalu potrebno okoli 200 od vsakega podjetja. Varovanje gradbene jame je narejeno vertikalno in sicer na tri načine: pretežni del je varovan z uvrta-nimi piloti v katere je v glavnem vgrajen Gradisov beton in 450 ton armature, z »berlinsko steno« in z larsenkami. Vertikalno varovanje je sidrano v gramozne sloje z zainicira-nim divvidag jeklom. Vsako sidranje je bilo povprečno napeto na 35 ton. Ta dela je izvajal Geološki zavod iz Ljubljane in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Zanimivo je pripomniti, da podpiranje v glavni dvorani ne bo izvedeno z običajnim cevnim materialom, kajti tak način podpiranja se ni pokazal dovolj ekonomičen za tako veliko višino, 40 metrov. Pri podpiranju velike dvorane, ki ga bo izvedel Geološki zavod sodeluje tudi Gradisova Priprava dela. Dvorana bo podprta s posebnimi jeklenimi predalčnimi nosilci. Ko bo Kulturni dom Ivana Cankarja dograjen, se bo Ljubljana in preko nje vsa Slovenije enakovredno vključila v medrepubliško in mednarodno kulturno sodelovanje. Postala bo organizator ali gostitelj večjih mednarodnih političnih, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih srečanj. V Sloveniji je izredno pomanjkanje dvoran pod 350 sedežev s posebno opremo in dovrano nad 750 sedežev z modernimi ureditvami. Prav to vrzel bo zapolnil Kulturni dom Ivana Cankarja. Z veliko dvorano KD1C (največja višina dvorane je 18 mj, ki bo imela 1.500 do 1.600 sedežev, bo ta žgoč problem odpravljen. V Ljubljani bomo lahko prvič v vseh njeni zgodovini poslušali v normalnih okoliščinah koncerte simfoničnih orkestrov in spremljali vrsto drugih kul-turnoumetniških prireditev v resnično sodobno opremljenem okolju. Posebna prednost velike dvorane je v njeni večnamembnosti. kajti poleg celega niza kulturno-umetniških prireditev bo omogočala tudi različno družbenopolitično dejavnost. Oblika, kakšno bo imela velika dvorana, se je uveljavila v zadnjih 20 letih: publika je strnjena okrog samega dogajanja z vseh strani in se odmika od tradicionalne enosmerne postavitve izvaja-lec-publika. Srednja dvorana bo kljub določenim prostorskim in tehničnim omejitvam v zaodrju pomenila pomembno novost. S svojimi 800 SEDEŽI IN 10 metri največje višine bo zelo primerna za kulturno-umetni-ške prireditve ter družbenopolitično in kongresno dejavnost. Arena bo sprejemala od 200 do 220 obiskovalcev in bo s svojo amfi-teatralno obliko omogočala manjše dramske predstave (satirični kabaret, monodrame, večeri šansonov, eksperimantalno gledališče itd.), literarni večeri, večeri solistične komorne glasbe, sodobni balet itd. Mala dvorana bo sprejemala 250 obiskovalcev. Do izgradnje lutkovnega gledališča v Ljubljani naj bi ta dvorana nudila gostoljubje predvsem gledališču ročnih lutk Lutkovnega gledališča. Razen omenjenih dvoran bodo v KDIC tudi prostori za kongresno dejavnost: 5 sejnih sob s po 25 do 30 sedeži, 1 večja dvorana za 150 delegatov, velik tiskovni in teleprinterski center, strojepisnica za 15 do 20 strojepisk, razmnoževalnica itd. Iz tega je razvidno, da bo Kulturni center Ivana Cankarja urbanistič-no-arhitekturna celota. Med KDIC in stolpnicama Iskre in Ljubljanske banke bo nastal Cankarjev trg, na katerem bo spomenik Ivana Can- karja. CVETO PAVLIN Jašek za zajem zraka in 13 m visoka zračna montažna odprtina sta edina objekta Onkološkega inštituta I. faze, ki se dvigujeta nad nivojem terena. Vsi ostali objekti so 8 m pod zemljo Onkološki inštitut — I. faza že obratuje Konec lanskega leta je prva A faza Onkološkega inštituta predana na uporabo, čeprav uporabnega dovoljenja še vedno nima. Prva A faza zajema prvo in drugo klet in v njo Hasan Halili — med delom na Onkološkem institut spadajo: glavni onkološki objekt, ter C in O hodnik. V drugi kleti prve A faze so klimatske naprave, skladišča, servisni prostori in inštalacijske naprave, kakor tudi glavni pospeševalnik, ki ga uporabljajo za različna zračenja. V prvi kleti so čakalnice, več po-speševalnikov, mavčarna, simulatorji, sanitarni prostori in vsi ostali prostori, ki so potrebni za nemoteno delo Onkološkega inštituta. Stene prostorov v katerih se nahajajo po-speševalniki so obložene z petmili-metrskim svincem zaradi nevarnosti sevanja radioaktivnih žarkov. Objekti prve A faze so vsi kompletno pod zemljo in sicer do globine 8 metrov. V teku so že tudi priprave za prvo B fazo gradnje Onkološkega inštituta. Zato so že porušene stare delavnice Kliničnega centra in stara kuhinja. Gradbena dela na prvi B fazi se bodo začela marca letos. V tej fazi bo zgrajen ambulantni in posteljni del Onkološkega inštituta. Delo n« podvo^M ceste v Ljubljani Erjavčeva cesta v Ljubljani pod novo Prešernovo cesto in železnico Tudi v hudi letošnji zimi delajo delavci Gradisa na podvozu Erjavčeve ceste z nezmanjšano vnemo, kajti do začetka glavne turistične sezone mora biti narejen most, po katerem bo šla sodobna štiripasovna cesta, nova Prešernova cesta. Ta bo predstavljala hitro povezavo križišča pri Delavskem domu in križišča na Trgu mladinskih delovnih brigad ter s tem omogočala hitrejši in bolj udoben prevoz tisočev tujih turistov na Primorsko. Delavci TOZD GE Ljubljana so začeli s pripravljalnimi deli na podvozu že avgusta 1978. Potrebno je bilo premestiti vso instalacijo ter vodovod ali kanalizacijo. Ta pripravljalna dela so veljala okoli 20.000.000 dinarjev, ker je v ta znesek všteta tudi ureditev prometa v Rožno dolino, (Erjavčeva cesta je predstavljala najkrajšo povezavo prebivalcev Rožne doline z mestom), kakor tudi prestavitev železniških tirov, da bodo lahko skopali jamo_za podvoz pod železnico. Sedaj delavci Geotehnike iz Zagreba (kot kooperant Gradisa) delajo na izvedbi diafragme za celotno območje podvoza Erjavčeve. Diagrama je v območju mostov globoka 19 metrov, izven mostov so po podaljški diafragme globoki 11 metrov. Velik problem predstavlja podtalnica, kajti ravno tukaj je najmočnejši dotok iz vodonosnih slojev. Celoten objekt podvoz nad Erjavčevo ulico je sestavljen iz treh mostov, pod katerim bo speljana poglobljena Erjavčeva cesta. Prvi most, oz. cestni nadvoz bo služil, da bo po njem speljana nova ^{es^ nova cesta ob železnici. Dolg bo in širok 20 metrov. Preko ž6*62!1 škega nadvoza bo speljana železnic Ljubljana — Trst. Ta most bo dolg 22 in širok 10 metrov. Tretji mosn oz nadvoz bo namenjen le pešcem dostop iz Rožne doline v,^lV^c Most za pešce bo dolg 22 in širok , metrov. Poglobljena Erjavce cesta, ki bo šla pod vsemi tremi na vozi, se bo začela že od obstoje^ Prešernove ceste rahlo spuščati, bi najnižji nivo dosegla pod mos o in se na rožnodolinski strani zop rahlo dvigovala, da bi dosegla se * nji nivo pri cesti, ki zavije v Stude sko naselje. Široka bo 9,3 metroV|ce bo na vsaki strani imela 4-metrs hodnike za pešce in kolesars steze. Z vseh cest, ki so se dosedaj kr' Žale z Erjavčevo, bodo na 0^rT,0^e bodočega podvoza speljane stopn ^ za pešce. Levstikova cesta Pa, j, najverjetneje ostala slepa na o straneh Erjavčeve ceste. potrebe so takšne, da pri gradnji jejo poudarek graditvi nadvoza^, novo Prešernovo cesto ob železn ' ki bi morala biti gotova junija lg .' da bi omogočila hitrejši pretok tu stičnih kolon na našo obalo. Dela na ostalih objektih P°dv°ei0 pa se bodo nadaljevala še s*4021 ,Cv0z leto, tako da bo kompleten PoCl Erjavčeve z vsemi priključki narcj^ konec letošnjega leta oz. v zace leta 1980. C Pričetek del na podvozih Puharjeve in Cankarjeve ulice Sredi januarja so delavci TOZD GE Ljubljana pričeli s pripravljalnimi deli na gradbiščih podhodov Cankarjeve in Puharjeve ulice v Ljubljani. Pripravljalna dela bodo obsegala kompletno premestitev inštalacij ter vodovoda in kanalizacije, da bi potem lahko začeli z izkopom gradbenih jam. Na Cankarjevi cesti bodo zgradili podhod, ki se bo rastezal pod novo Prešernovo cesto ob železnici in pod železniško progo Ljubljana — Trst. Železniško gradbeno podjetje bo naredilo izkop gradbene jame za celoten podhod in provizorij mostu pod železniško progo. — Vsa psfala di' pa bodo opravili delavci Gra Mb a Puharjevi sta predvidena aoda. Eden pod novo ^re60i. ) cesto in drugi pod železn' idi velike oddaljenosti ces^jj mice se ne bi splačalo gra 3 en podhod. Ne glede na 10 . en poonoo. inc gieue 0. sedanji fazi graditve delal l£ P pod novo Prešernovo ce ieleznico pa pozneje. ■ $ 1 junija dalje bo med Tivol^^ itrom mesta potekala sod°% asovnica, nova Prešerm’ ob železnici. Tako bosta Druga faza mednarodnega centra zgrajena nep;|drUg0 ^azo 8raditve Mednarod-dru^h„ent^a Za uPravIjanje podjetij v ju n t^1-1 a^tn'n' v deželah v razvo-čeli a , ,ov' cesti v Ljubljani, so za-leta 'avci GE Ljubljana 1. 9. 1977 bru; Ud oktobra 1977 pa do fe-dveh^? je na objektu delalo v lzrnenah okoli 60 delavcev. inja °Vemu prizadevnemu delu se kled ° za^va''tb da se je druga faza jannaa.rodne8a centra že koncem čem dria *etos Priključila že obstoje-V KibJel^tu tega centra. kuje lznji prihodnosti lahko pričali] f. ° 8raditev še enega objekta, dvemaze’ ki bo z že obstoječima •jene Predstavljal zaključek zamiš-tov . .ornPonirane celote objek-»U' so grajeni vsi v istem stilu, centr- ^ ^aze Mednarodnega dv°rad -r sestavljen iz stolpnega in meslnn^e8a dela«, pojasnjuje na-vodje delovišča Jovo daljUj'—" gradbeni tehnik, ter na-iz dvpkTT ^^olpni del je sestavljen str0nj. kleti, pritličja in osem nad-novaJ. y katerih so pisarniški in sta-pjjki prostori. d°£ arn'ški prostori so od prvega Zap0s| 8a nadstropja in v le-teh bo rodne.ena večina delavcev Medna-°d pej centra. Stanovanjski del je Sestojj e8a do osmega nadstropja. garson-Se 1Z eno 'n dvoposteljnih lUdi enJer- Vsako nadstropje ima Vserni aRartma s tremi prostori in stroni|San'tar'iam'- V vsakem nad-Dv ,Je tu.d> čajna kuhinja. rane-udRsk' del je sestavljen izdvn seitlž, u"a ki je namenjen pn 'n sta‘ Prehrano ljudi, ki bodo - iali (ki j0 |®vali v tem objektu(, ■ uerije 'n aper ?do uporabljali kot kavarno 1 lv bar), več sejnih sob (ki se vodja Ur,č» gr. tehnik in namestnik ‘‘Steki ^^adbišča svetuje delavcem vl|0(jaar,aw Celja ob zasteklitvi v htedmtrodni center s premično steno lahko razdeli še na dve manjši sejni sobi), knjižnico in aneksna knjižnica, v katerem so prostori za prevajanje v svetovnih jezikov. V Mednarodnem centru je nameščena tudi interna televizija. V prvi kleti je nameščena strojna in elektro inštalacija, arhiv knjig, garaže za avtomobile stanujočih in zaposlenih v Mednarodnem centru črpališče za kanalizacijo, agregat, trafo postaja, telefonska centrala, trim kabinet, sanitarni prostori za snažilke ter druga skladišča. V drugi kleti so zaklonišča Mednarodnega centra. Okolica Mednarodnega centra bo urejena po posebni hortikulturi, ki je izdelana za to območje ob Titovi cesti vključno s Poslovnim centrom Brinje. Investicijska vrednost gradbe-no-obrtniških inštalacijskih del in zunanje ureditve objekta je okoli 68.000.000 dinarjev, vendar bo končna vrednost okoli 70.000.000 dinarjev, ker niso še narejeni vsi končni obračuni. Mednarodni center — druga faza ima površino okoli 5.300 kvadratnih metrov. Sistem gradnje je temeljil na NOE opažih za stene ter pomičnih mizah za betonske plošče. Stene dvigal in stopniščni del so izdelani na klasični način. Predelne stene so iz porolita 8cm, zunanje stene iz siporeksa 22 cm. Fasada je iz poliestra in je pritrjena na železno podkonstrukci-jo. Specifično za prvo kakor tudi za drugo fazo Mednarodnega centra je dvoranski del, ki je narejen iz betonskega skeleta z velikimi zastekljenimi polkrožnimi odprtinami. C Rade Stankovič, KV zidar, ob zaključku del na mednarodnem centru Poslovni center BS 101-2 za Bežigradom --- "N Za Bežigradom nov poslovni center ---------------------J V neposredni bližini Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju za Bežigradom v Ljubljani se že dviguje novi Poslovni center B S 101-2. Investitor poslovnega centra je Industrijski biro Ljubljana za združene investitorje, med katerimi so: Gorenje Velenje, Klima Celje, Zavod SRS za rezerve, Zveza računovodskih in finančnih delavcev SR Slovenije, Zavod SR Slovenije za produktivnost dela, Kreditna banka Koper, Dinos, Zavod za organizacijo poslovanja in še nekateri drugi. Poslovni center BS 101-2 bo imel površino 12.000 kvadratnih metrov in bo obsegel štiri objekte, med katerimi je najvišji objekt A, ki bo imel 12 etaž 2 kleti, pritličje in 9 nadstro- pij. Objekt B bo imel 8 etaž, objekta C in D pa po 5 etaž. Začetek del na poslovnem centru sega v leto 1977. Avgusta meseca so začeli s pripravljalnimi deli in izkopom, vendar so zaradi nepopolne tehnične dokumentacije gradnjo prekinili za pol leta. Trenutno na gradbišču dela 90 ljudi. Izvajajo se groba gradbena dela ter vsa inštalacijska dela: vodovod, elektrika, kanalizacija, centralna kurjava, prezračevanje, kakor tudi montaža oken. Na objektu A je narejeno že 10 etaž, manjkata še dve: na objektu B delajo zadnjo etažo. Objekt D je že dokončan do tretje faze, na objektu D pa manjkajo še tri etaže. Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti dežel v razvoju desno (> faza In levo jamarja dokončana n. faza objekta Poslovno prodajni center Slovenijales — 1. faza Začetek izgradnje II. faze poslovnega centra Ena največjih blagovnic pohištva kmalu končana _______________________ _________j Prizidek k hali B na ljubljanskem razstavišču Med obstoječo halo B Gospodarskega razstavišča v Ljubljani in I fazo poslovno-prodajnega centra Slovenijalesa se je začel dvigovati prizidek k hali B. Prizidek, tlorisnih dimenzij 50 krat 20 metrov, bo imel 5 etaž in bo služil kot razstavna površina Gospodarskega razstavišča. Prizidek hale B je zaradi bližine PPC Slovenijales I faza, temu objektu konstrukcijsko zelo podoben, le da je prednapeti beton, ki je uporabljan pri graditvi PPC Slovenijales, nadomeščan z klasičnimi armir-no-betonskimi nosilci. Za takšno rešitev so se odločili zaradi manjših razponov pri prizidku hale B in zaradi velikih težav, ki so jih imeli na tako zahtevni konstrukciji, kot je to bila graditev dosedaj največjih prednapetih nosilcev na PPC Slovenijales. Z gradnjo prizidka so začeli januarja 1978, objekt pa mora biti končan do 20. septembra letos. Prizidek k hali B bo imel dve klasični kleti. Nad pritličjem se dviguje osem stebrov na katerih sta položena dva klasično armirana-beton-ska nosilca višine 4 metrov, ki tvorita istočasno obodne stene drugega nadstropja. Na te nosilce je obešeno prvo nadstropje v jekleni izvedbi, tako da dobimo v pritličju in prvem nadstropju razstavne prostore tlorisne površine 53 krat 20 metrov brez umestnih stebrov. c. P- Prizidek k hali B na Gospodarskem razstavišču Na I fazi poslovno prodajnega centra Slovenijalesa za Bežigradom v Ljubljani gredo dela h koncu. Gradbena dela so že končana, vršijo se še finalna dela v pritličju in prvem in drugem nadstropju. V kletnih prostorih poteka prodaja že skoraj eno leto. Objekt bo docela dokončan in predan v uporabo konec letošnjega aprila, kar pomeni, da bo zgrajen s petmesečno zamudo, saj je planirani rok potekel že 29. novembra 1978. Do takšne zamude je prišlo zaradi preprojektiranja in večkratno spremenjenih del na objektu. O tem, kakšna je konstrukcija objekta, je več povedal vodja gradbišča, dipl. gr. ing. Štrukelj Vili: »Nad koto pritličja se dviguje 8 stebrov, preko katerih je položena prekladna prednapeta konstrukcija s PreC* ‘ petimi nosilci višine 4 metrov in r< pona 32 metrov. Marka betona, kU uporabljen za ta dela je MB 6()0,K je na meji zmogljivosti. ^osl ct'ene istočasno obodne in pred*^116 s.-n0 j drugega nadstropja, ki ima P°vrsl 80 x 32 metrov. Po poprečnem Pr seku so to največji prednapeti nos ci, ki jih je Gradis kadarkoli nar Prav zaradi tega so dela bila to bolj zahtevna. Na prednapeto konstrukcijo*^ ; gega nadstropja je preko jek v vešalk obešeno prvo nadstropJ v jekleni izvedbi, tako da d0^1111 z-pritličju in prvem nadstropja : stavni oziroma prodajni ProstorkLa vršine 80 x 30 metrov, brez vsa vmesnega stebra ali stene.«^^ Milovoj Durdevič in Živojin Jakovljevič na gradbišču za GR Letošnja zima je omogočila krajši počitek mehanizacije Tudi S PO enakopravni partner delovna _:_« . .. ...... °Pravl'Vna organizacija Gradis •ivne h ^ za^tevne gradbeno operama i2ve °v.ne naloge doma in tujini. dobne1Jehnje.naio8 se Poslužuje so' ija Dr„tehnologije. Da lahko oprav-vejš0 VZ,?ta dela, uporablja najno-de] . rTlenanizacijo. Po zahtevnosti t£žke ,rnellan'zacija sestavljena iz njo jn’ ,je in 'ahke. Težko, sred-'janjeh! J311.1!6 uP°ravlja za oprav-To^d nalog posebna enota tej en . r°jnoprometni obrat«. V ^°vno 'združujejo svoje delo stro-krmilie POSob!jeni delavci, vešči jev. J n^a tel’nično zahtevnih stro- s°ben tWZt* v svoP dejavnosti spo-sanlostnreVZernati delovne naloge tega im J30 a,i kot Partner- Poleg stva vyH nal08°- da delovna sred- Vdo hUJC 'n P°Prav|ja-dela vSedanJi Praksi prevzema SPO enoto, obdelovanju z gradbeno Se le ta Prevzemu delovne naloge Poredi' taaa*'z'ra in organizacijsko 'Zbrani 0,’ da so stroji pravilno 0r8aniz ,ciliZkorifščeni- ° Predvideni strokovn .J[ lnformira DS tozda Tehnni • kl Pripravil program, je ta^ , .8'ja dela v gradbeništvu hanizačjj1 * veliko udeležbo me-eovorif»n ’ da Se dela opravijo v do-Sene reno k iČasu: Za dosego druž-*eni zaht;'blln°Sti morajo bdi dose-evani pogoji v pravočasno- sti, kvaliteti in cenenosti za nastop na tržišču. Da ne bi bili kršeni medsebojni poslovni odnosi, se partnerja pogodbeno obvežeta po samoupravnem sporazumu. Pojavljajo se primeri, da so dogovori pretežno v prid ponudniku delovnih nalog katere se oddaja. Iz tega sledi, da ima ponudnik del večjo materialno korist, kot bi bil sicer upravičen. Dohodek, ki ga oba partnerja ustvarita, mora biti med njima pravično razdeljen. Če se ozremo na katerikoli tozd naše delovne organizacije Gradis, je vedno prisoten vpliv medsebojne soudeležbe ali medsebojne odvisnosti, večje ali manjše. Nujno bo pristopiti v dohodkovno medsebojno povezanost in medsebojno delitev dohodka. Ne samo dohodek ampak tudi tveganje (ri-zičnost) se mora upoštevati, če nastopi neki objektivni primer. Delitev med partnerjema bo na isti način kot pri dohodku, ampak v negativnem smislu. V vseh primerih kjer nastopa TOZD SPO s svojo udeležbo za opravljanje delovnih nalog mora postati enakopraven partner v dohodkovnem odnosu. Š. L. gherja ° *e Vs®kodnevno miniranje v gradbeni jami na ploščadi Borisa Krai- Pa še nekaj o reorganizaciji Gradisova enota »Strojno prometni obrat« ali skrajšano tozd SPO je ena izmed mlajših enot. Minilo je 15 let, odkar je bilo ustanovljena. Ta mali kolektiv, je takrat prevzel v upravljanje težko mehanizacijo. Dediščina je bila dokaj skromna, torej stari in izrabljeni stroji. Z leti smo stroje zamenjavali z novimi vendar v precej skromnih mejah. Pretežno so bili še stari in popravljeni stroji. Meja obnove je lebdela nekje tako, da se ne bi moglo trditi, da stagnira, pa tudi da narašča. Po letu 1971 se je obnova strojnega parka začela izboljševati, začeli smo kupovati nove in moderne stroje. K temu porastu je seveda prispevala tudi nova tehnologija v gradbeništvu in pa konkurenčnost. Porast mehanizacije je istočasno terjal porast kolektiva — upravljal-cev strokovnjakov. V zadnjem obdobju smo popolnoma zamenjali stare in izrabljene stroje z novimi — modernimi. Moderna tehnična mehanoo-premljenost nas prehiteva. Skokovitemu napredku v tehniki, s katero so opremljeni naši stroji, ne sledimo s kadri in določenimi službami, ki so za to nujno potrebne. Da iz sodobne mehanizacije čim več iztisnemo, je potrebna dobra organizacija, katera vsebuje upravljanje, vzdrževanje ter hitro posredovanje tehničnih in ko-mercijalnih podatkov. Vse to pa narekuje reorganizacijo SPO. V reorganizaciji bo zajetih več novih elementov, ki jih v tozdu SPO še ni bilo. Veliki povdarek bo na urejevanju dokumentacije od upravljalen pa do raznih služb, ki bodo nato posredovale podatke v strojno obdelavo. Eden izmed elementov bo planiranje kot sestavni del dobre organizacije ter formiranje nekaj novih in pojačanje obstoječih služb. Kolektiv SPO upravlja z dragimi in številčno velikimi delovnimi sredstvi, zato je potrebno stopiti v korak z današnjim časom, zato je potrebna reorganizacija. Predvidena reorganizacija ne bo izpeljana čez noč in tudi ne brez problemov. Potrebno bo še precej trdega dela, iskanje ustreznih kadrov, reševanje nagrajevanja po delu, kadrovanje uprav-Ijalcev strojev in še kaj. Reorganizacija bo proces, ki bo od vsakega člana kolektiva SPO terjal sodelovanje, disciplino in odgovornost za nadaljni razvoj in boljše nagrajevanje. Š.L. Na ploščadi Borisa Kraigherja zelo živo Med Titovo cesto, Metalko, hotelom Union in hotelom Slon v Ljubljani bo v naslednjih šestih letih nastajala ploščad Borisa Kraigherja. Od 18. aprila pa do 15. avgusta 1978 so tukaj opravljali arheološke raziskave, kajti na tem območju so bila bogata najdbišča iz rimskih časov. Takoj za arheologi so na gradbišče prišli delavci in stroji Gradisovega TOZD GE Ljubljana in začeli z zemeljskimi deli. Izkop za gradbeno jamo in varovanje le-teh delajo še danes in to bodo nadaljevali do konca marca meseca, ko bodo začeli s prvo fazo gradbenih del. Varovanje gradbene jame je dokaj zahtevno, ker je gradbišče v centru mesta, v strnjenem naselju. Z betonskimi piloti je bilo potrebno zavarovati temelje obstoječih objektov. »Izkop bo globok 20 metrov«, je pojasnil delovodja Peter KUN-STIČ, »lahko rečem, da imamo z njim veliko težav. Vsak dan moramo minirati zaradi zelo močnega konglomerata. Težava pri miniranju je pa v tem, da ne moremo minirati z veliko intenziteto zaradi položaja gradbišča v samem centru mesta. Zato miniramo z nizko močjo, vendar kljub temu porabimo okoli 20 kilogramov vitezita na dan. Predvidevamo, da bo okoli 90.000 kubikov raščnega izkopa, oziroma, okoli 120.000 kubikov izkopa v razsutem stanju. Če pripomnim še to, da bo od tega okoli 40.000 kubikov konglomerata, potem je zelo jasno s kakšnimi težavami se ubadamo na gradbišču. Pri rušenju konglomerata uporabljamo tudi novo Gradisovo kladivo za rušenje skal. Ploščad bodo gradili v dveh fazah. Najprej bodo gradili del med Titovo in Dalmatinovo cesto ter Metalko, ostalo pa v drugi fazi. Do nulte točke, oz. do nivoja Titove ceste bosta končani istočasno obe fazi. V treh kletnih prostorih bodo garaže, zaklonišča, skladišča, trgovine. Tukaj bo svoje prostore imela tudi Šestica, kajti stari objekt bo porušen. Kot glavni in dominantni objekt Ploščadi Borisa Kraigherja bo poslovna stolpnica Ljubljanske banke, ki bo visoka 45 metrov. Novo sindikalno vodstvo v Kopru Januarja so v TOZD GE Koper izvolili nov izvršni odbor OOS. Predsednik le-tega je sedaj VEHAR Albin, dva nova člana pa TOMŠIČ Leonida in GOMBAČ Adrian. Le tajnik je ostal še naprej MARTINČIČ Bojan. Vsi upajo, da bo sedanjji izvršni odbor bolj zavzeto opravljal svoje delo in da se bodo stvari le nekoliko premaknile na bolje. Zaradi objektivnih okoliščin (odstotnost predsednika in drugih članov) je dosedanji izvršni odbor OOS v preteklem obdobju delal bolj malo in ni storil vsega kar je bilo zastavljeno. Vendarle se je sindikat vključeval na področje uresničevanja zakona o združenem delu in nadaljnjega razvoja samoupravnih in delegatskih odnosov; vključil se je v polni meri v pripravo in izvedbo volitev; sodeloval na področju organizacije in aktiviranja narodne zaščite, vključeval v predkongresno aktivnost ter sodeloval na področju izboljšanja standarda delavcev. Predvsem je veliko bilo narejeno pri posodabljanju in boljši organizaciji gradbišč. Izboljšani so bili delovni pogoji v delov-skem naselju v Červarju. Novoizvoljeni IO OOS obljublja, da bo uresničil čim več nalog v tekočem obdobju. Nekaj več smo se o tem pogovarjali z novim predsednikom IO OOS TOZD GE Koper VEHAR Albinom. Katere naloge si je sindikat zastavil za letos? »V tekočem obdobju smo opredelili naslednje prednostne naloge sindikata: še naprej bomo razvijali vse komponente samoupravnega ra- zvoja in določil Zakona o združenem delu, razvijali organizacijo poslovanja TOZD s posebnim poudarkom na razvoju tehnologije in pridobivanju kvalitetnih kadrov, izboljševali bomo delovne pogoje delavcev, tako na področju osebnega standarda, kot na področju standarda na delovnem mestu, tesneje se bomo, povezovali z družbeno političnimi organizacijami v regiji, z družbeno političnimi organizacijami v podjetju in z ostalimi temeljimi organizacijami v podjetju ter izdelali konkretne razvojne in raziskovalne naloge skupaj z razvojno organizacijsko službo Gradisa.« A ostale naloge? »Kot vsako leto, tako bomo tudi letos svojo pozornost posvetili našim jubilantom, omogočili bomo bolj raznoliko obliko rekreacije, (dosedaj smo imeli samo kegljišče) za čim širši krog ljudi, malico bomo poskušali urediti v sodelovanju z obratom družbene prehrane »Sloga«, ki je v neposredni bližini, ogranizirali bomo sindikalen izlet, kakor tudi vse proslave ob državnih in republiških praznikih«. Kaj bo prva konkretna akcija vašega sindikata? »Sedaj nam je najbližnji Dan žena, ki ga bomo skušali proslaviti malo drugače kot prejšnja leta. Dosedaj so naše žene dobile le bon v določeni vrednosti in to je bilo vse. Letos bo pa vsaka zaposlena žena dobila šopek rožic, razen tega bomo organizirali tudi manjšo proslavo, da se vsi malo poveselimo.« C. Pavlin Kako v Celju krstimo nove člane kolektiva? Kot vsako leto smo tudi v letu 1978 težili k doseganju čimvečjih uspehov. Planirali smo 389,7 milj. din celotnega prihodka in to vsoto presegli (ocenjeno) 447,5 milij. din. Tako smo plan za leto 1979 povečali na 583,5 milij. din in upamo, da ga bomo prav tako uspešno realizirali. V želji, da se poleg uspehov spominjamo tudi prijetnih uric, smo v našem novem samskem domu na Zg. Hudinji pripravili slovo od starega leta s pestrim programom. V lepo okrašeni dvorani ob novoletni jelki smo posedali s sodelavci za lepo pripravljeno mizo in nestrpno pričakovali obljubljeno zabavo od strani pripravljalnega odbora. Na programu je bilo vlečenje vrvi, prestopanje steklenic in pa kot vsako leto krst novih članov kolektiva. Po dve moštvi sta stopili ob vrvi in na znak s piščalko se je vrv napela kot tetiva. Moštva so bila po teži enako močna tako, da ni bilo opazne premoči in le z vztrajnim vlečenjem in voljo so zmagovala posamezne skupine. V finalnem delu sta se srečali »najtežji« moštvi, ki sta sopihajoče v potokih potu vlekli in vlekli. Zmagal je vstra jnejši in moštvo je za svoj uspeh prejelo primerno nagrado, da obnovijo svoje moči. Možnosti in potrebe uvajanja računalništva v materialnem knjigovodstvu Velika večina podjetij v Jugoslaviji, med njimi tudi Gradis, se je odločila za avtomatsko obdelavo podatkov. Prav tako kot vse Temeljne organizacije združenega dela Gradis smo se tudi Celjani odločili pred približno tremi leti za avtomatsko obdelavo podatkov. To pa zajema danes že skoraj vse — od finančne operative pa vse do kadrovsko socialne službe. Znano je, da je vsako prehajanje iz ene stalnosti v drugo povezano s težavami. Tako je bilo tudi pri nas v materialnem knjigovodstvu, kjer se je ob vsakem pozitivnem rezultatu pridružila še vrsta negativnih. Dosti nepravilnosti nastane prav zaradi prepočasnega informiranja, posledice pa so vidne pri samem delu. Mislim, da je avtomatska obdelava podatkov velika prednost. Danes se v pisarnah v vse večjem številu kopičijo papirji, ki bi brez podvojene delovne sile dostikrat ostali nerešeni do postavljenih rokov. Potrebe po avtomatski obdelavi podatkov so zelo veliki. Menim, da se zaradi nezadostnih pripravljenosti kažejo razlike med teorijo in prakso. Prav je, da bi vsako noviteto uvajali s primerno pripravljenostjo. V navedenem knjigovodstvu se ta pripravljenost začne že pri skladiščniku in konča nekje pri programerju. Pripravljenost naj bi bila istočasna. Samo tako bomo dosegli tisti uspeh, ki ga želimo. S pokazanimi potrebami za avtomatsko obdelavo podatkov pa se uresničujejo tudi možnosti za boljše in točnejše delo. LOTI VODOPIVEC Še bolj zabavno je bilo pi"6510^. nje steklenic. Prostovoljcem so z vezali oči in dali vsakemu balon- ^ prej je vsak tekmovalec P° .,'!nU prestopati steklenice, tako da delo z zavezanimi očmi bilo lazj Ob znaku s piščalko so valci zagnano vendar previdno soko dvigovali noge in tako »ob P . stopanju steklenic« še naP'^°V0|j balon. Ker so bile steklenice že ^ znaku s piščalko neopazno ods njene je tekmovanje spremljal o Ipn cfTiPn S tem je bil zaključen tekmovanj del programa. Najlepši del je bil novih članov kolektiva. Izpitna misija v svoji slavnostni 0Pra^' y3 postavljala novim članom kolektC težka vprašanja iz strokovne sno j kar je razumljivo saj za sprejfPVj Gradisov kolektiv morajo kandi biti ustrezno pripravljeni in P01^ strokovnega pokazati tudi dov splošnega znanja. Na vprašanje »kako se zida ^ mnik?« ali od spodaj navzgor ali zgoraj navzdol je večina oclSovOn0) od spodaj navzgor, vendar je,Ja!,vZ. da se opeka polaga od zgoraj na dol. ha. Zdravnik pelje avto k avtornenj|c: niku. Pri obračanju vpraša zdravi’ »Kako to, da je ura avtotnehan dražja od ure zdravnika?« r6-nebi bila saj se mi avtomehaniki čujemo vsako leto z novimi lTl0')|« vi zdravniki pa že leta z enaki .. L Za vsak nepravilen odgovo’ kandidat prejel kazen, ki jo je q\ čilo sodišče. Ob podeljevanju k*^. je rad priskočil na pomoč naš d' ^ tor ing. Praprotnik, saj je s ^ močno vzgojno in moralno vp1,v na naše nove člane kolektiva- Z ozirom na težak kriterij PoS*fj' Ijenih vprašanj je bilo veliko n vilnih odgovorov vendar zn,as(’ novih članov je tako popoln0’ ~ vsi člani (z manjšimi posledicam veda) prestali preizkušnjo in s dovoljni vključili v naš kolekti Na koncu smo si zaželeli srečd0 uspešno tudi v letu 1979. ^jo Džumhur r* koH ni?radl?ovem vestniku« še ni-strukri ”1° ^'sal' 0 delu Strojnokon-smoUn^8? biroja pri DSSS. Zato več prostora^t°r'*em tokrat P°svetil' snovo"^ 1CC^ski biro 'ma svojo za-Tam iP h iano na kovinske obrate. kler ni Sueta019^n je d°' centrRi^ j. }™3 premeščen na tako naša°dje^u Z namenom. da bi sPešila m gradbena operativa po- n^nienrnTf"0 gradnjo. Razbre-°rganizari^ ukvarjanja z remontom, čarStvoa j°’ stavbnim ključavni- k°nstruT,n"-VSem drug'm so naši Pravo ?a r' zasn°vali prvo na-Montažo mostnih nosilcev. riu^onsuu^;W1an"<:'e' vodia sl'0i- talne konštrukcije. Zahteve pri gradnji so bile vedno večje kakor po nosilnostih, tako tudi po razponih. V lanskem letu je bilo potrebno projektirati dosedaj največjo montažno napravo, s katero bomo lahko montirali mostne nosilce teže do 150 ton in razpona 50 metrov. Le-to izdelujejo v Kovinskih obratih v Ljubljeni in Mariboru, večji del pa v Metalni. Teža konstrukcije, montažne naprave, z vožički in brez upoštevanja naprav za prečni pomik, bo znašala kar 180 ton. Delo Strojno-konstrukcijskega biroja pa ni le konstruiranje opreme. Treba je vršiti nadzor nad izdelavo, sodelovati z izvajalci zaradi stalnih sprememb, do katerih pride zaradi pomanjkanja materiala na tržišču, sodelovati z dobavitelji pomožne opreme itd. Ko je naprava ali stroj izdelan, je potrebno ljudi naučiti, kako bodo le-tega uporabljali. Potrebno se je vključevati v sleherno zahtevno montažo in jo spreminjati. Vsaka montaža je drugačna. Povsod so potrebne priprave in dopolnitve. Vzpodbudo za snovanje daje našim konstruktorjem operativa, s katero zelo tesno sodelujejo. Montažne naprave, montaže in dvižna sredstva so le ozko področje tega s čimer se ukvarja naša Konstrukcija. Betonarne 250, 500, 750 in stolpne betonarne so bile zasnovane in skonstruirane v biroju. Dopolnitve in izpopolnitve potekajo v birojih naših obratov. Zaradi ločenosti od obratov omogoča neposredno sodelovanje s proizvodnjo tudi tehnični kader v obratih. Delo strojne konstrukcije se namreč precej razlikuje od projektantov — gradbincev. Spremljati mora proizvodnjo, vnašati spremembe pri izdelavi prototipov, spreminjati polizdelke zaradi pomanjkanj le-teh na tržišču itd. Zadnjega pol leta se Strojni-konstrukcijski biro ukvarja, več ali manj, z gradbiščem Amara II v Iraqu, kjer »Gradis« dela most preko reke Tigris. Kar 330 ton je bila težka oprema za Iraq, ki so jo poslali tja nedavno. Dobra tretjina opreme je bila sprojektirana do zadnjega detajla v zadnjih mesecih. Nov način izdelave in napenjanja mostnih nosilcev je zahteval tudi novo tehnologijo napenjanja, sidranja in opažanja. Potrebno je bilo angažirati tuja podjetja, uklučevati našo projektivo, obrate, tuje izvajalce itd. In ne nadadnje še sodelovati s špediterji, narediti spiske opreme in pripraviti nakladanje le-teh. Prav pri tem projektu je biro lepo sodeloval z našim uvoznim oddelkom. Pravzaprav je zadnje čase več dela z organizacijo kot pa s konstruiranjem. V Strojno-kon-struktivnem biroju se vprašujejo ali je tak način dela pravilen, ali pa je to nenačrtnost naših skupnih služb. Kakšni so načrti konstruktorjev v letošnjem letu? Kljub maloštevilnosti bodo poskušali čimbolj urediti svoje delovanje. Dosedaj so vse večje akcije (Iraq, Štajerska cesta itd.) bile več ali manj skupne. Tako pa ne more iti več dalje. Potrebno je več načrtnosti, delitve dela, ožje specialnosti, oblikovanje nekaj grup, zato pa manj zagonov in akcij, in seveda manj truda in napak. Tudi teh dosedaj ni bilo malo. V načrtu za letošnje leto je izpopolnitev železokrivskih strojev, merilno rezilne mize z aligatorskimi škarjami, rezilca in krivilca armaturnih mrež. Ti stroji so že dokaj zastareli. Dokumentacija izdelana v letošnjem letu, bo dajala rezultate šele v prihodnjem letu. Nekaj tipskih strojev bo treba takoj opustiti. Proizvodnja takšna, kot je danes, je predraga, pa čeprav jo tržišče trenutno še sprejema. To je minimalni program letošnjega leta. In kaj naj bi bil maksimalni, dolgoročni program? Potrebno je opredeliti cilje in hotenja za kovinsko dejavnost. Tem ciljem je treba podrediti vse naše biroje. Razen tega bi bilo potrebno izločiti grupo konstruktorjev, ki bo vezana z gradbeno pripravo dela, ostali pa naj bi se bolj posvetili serijski proizvodnji v kovinski dejavnosti. Naša razvojna služba, vodstveni kadri podjetja in obratov bodo morali to smer brez odlašanja opredeliti, kajti Strojno-konstrukcijski biro sam je kot veja brez debla. Veliko truda in posvetov je bilo potrebno za izdelavo velikega kovinskega opaža Naši inovatorji posegajo po vedno zahtevnejših delih V juliju 1978 smo v Gradisu izpolnili zastavljeni cilj in stari »Pravilnik o premiranju, nagrajevanju in oškodninah za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge« zamenjali s Samoupravnim sporazumom o inventivni dejavnosti v GIP Gradis, ki dosti bolj jasno opredeljuje inventivno dejavnost kot tudi pravice in dolžnosti inovatorja. Prvič smo v lanskem letu poskusili delo naših inovatorjev ekonomsko oplemeniti in sicer preko Raziskovalne skupnosti Slovenije z ugodnejšo kreditno politiko. TOZD Kovinski obrat Maribor bo skušal na ta način realizirati projekt »Zažigalna peč za industrijske odpadke«, katere avtor je inž. Horvat. S tehnologijami »Industrijska gradnja mostov« in tehnologijami »Prefabricirani elementi za kmetijstvo« smo vpisani v katalogu intelektualnih uslug SFRJ, ki ga je izdala Privredna komora Jugoslavije. S tem v zvezi že prejemamo vprašanja nekaterih zainteresiranih držav. Množična inventivna dejavnost je v primeru z izredno plodovitim letom 1977 zelo zastala, vendar le navidezno. Res je, da je bilo v letu 1977 18 prijav z 61 udeleženimi avtorji, v letu 1978 pa le 9 z 34 avtorji, vendar so ti primeri zahtevne tehnične rešitve, ki so imele vse brez izjeme tudi realizacijo. Kot delno stagnacijo lahko štejemo tudi prehodno obdobje, ko naj bi se po samoupravnem sporazumu o inventivni dejavnosti tormiralc komisije za pospeševanje inventivne dejavnosti na ravni TOZD. Do sedaj imajo takšne komisije le TOZD GE Maribor in TOZD GE Celje. V podrobnostih so bile prijave sledeče: PATENTI: 1. Sidra za dvig montažnih elementov Avtorji: Klenovšek Jože, TOZD PB Maribor, nosilec patenta Hvastja Boltežar, TOZD NG Maribor, sodelavec Marinčič Franc, DSSS, sodelavec. Izplačana skupna nagrada v neto znesku Ift.OOOdin. 2. Teleskopski polpriklopnik Avtorji: Marinčič Franc, DSSS, nosilec patenta Kristan Drago, DSSS, sodelavec Hodnik Milan, DSSS, sodelavec. Izplačana skupna nagrada v neto znesku 13.0()()din. TEHNIČNE IZBOLJŠAVE: 3. Žerjavna proga brez vmesnih pragov Avtorji: Stranšak Janko, DSSS, nosilec Friš Branko, SPO, sodelavec Šnajder Ludvik. SPO, sodelavec Sevnik Nenad, DSSS, sodelavec. Skupna nagrada v neto znesku 19.()0()din. 4. Vzdolžnik — Ba Avtorji: Roškat Oton. TOZD GE Maribor, nosilec Špindler Albert, I OZD GE Maribor, nosilec Po-keržnik Ignac. '1 OZD GE Maribor, sodelavec Peniš Maks, T OZD GE Maribor, sodelavec Osehnik Jožica, TOZD GE Mtiribor. sodelavec Ačanski Vukasin, TOZD PB Mari- ŠTEVILO INOVACIJSKIH PREDLOGOV V LETIH OD 1972 DO 1978 TOZD 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1. GE Celje 2. GE Gradnje Ptuj • 1/1 4/2 l/l 2/6 3. GE Jesenice 4. GE Koper l/l 11/2 5. GE Ljubljana 6. GE Ljubljana-okolica 1/1 1/1 7. GE Maribor 4, 1 14/3 H/l 1/8 8. NG Maribor 9. GE Ravne ■ 2/1 5/1 3/3 1/0 2/0 1/5 10. KO Ljubljana 1 L KO Maribor 4/12/1 7/1 12. LIO Škofja Loka 13. OGP Ljubljana 14. SPO 15. Železokrivnica 16. Biro Ljubljana 6/2 0/2 17. Biro Maribor 2/1 5/2 1/3 18. Skupne službe 3/1 5/5 4/1 18/7 3/8 SKUPAJ 5/2 4/1 6/2 9/9 29/8 61/18 34/9 Število sodelavcev Ulomek pomeni------------------- Število predlogov bor, sodelavec Jšorner Tone, TOZD PB Maribor, sodelavec. Skupne nagrade v neto znesku 72.106 din. 5. Kupola NE Krško Avtorji: Hren Franc, DSSS, nosi-lec.PIemelj Vesna, DSSS, sodelavec, Nučič Janez, DSSS, nosilec, Predi-kaka Franc, TOZD GE Maribor, sodelavec, Kranjc Miro, TOZD GE Maribor, sodelavec, Zorec Franc, TOZD GE Maribor, sodelavec, Pe-tričevič Anton, TOZD GE Maribor, sodelavec, Kocbek Franc, TOZD GE Maribor, sodelavec. Skupne nagrade v neto znesku 37.000 din. KORISTNI PREDLOGI: 6. Opaženje kletnih sten na gradbišču Emone Avtorji: Kralj Ivan, TOZD GE Ljubljana-okolica. Neto izplačana nagrada 3.000din. 7. Racionalizacija predhodnega obrata sladkorja v Ormožu Avtorji: Akerman Janko, TOZD GE Celje, Kosec Ivan, TOZD GE Celje. Nagrada v neto znesku 9.616,74din. 8. Dvig strehe upravne zgradbe javnih skladišč v Celju Avtorji: Kiš Friderik, TOZD GE Celje, nosilec, Sraku Josip, TOZD GE Celje, sodelavec, Oprešnik Miha, TOZD GE Celje, sodelavec. f Skupno izplačana nagra 7.000din. _ . v 9. Napenjalka za napenjanjep Avtorji: Murnik Friderik, TOZ NG Maribor, nosilec, PanSerc, drej, TOZD NG Maribor, 'sodelavec, Jerlič Jože, TOZD NG Man' bor, sodelavec. Skupno izplačane neto nagra 7.000 din. ... Celoten fond izplačanih nagra J bil torej 183.704,28din neto oziroma 218.608,10din bruto. Analiza podatkov kaže, da je ventivna dejavnost v letu 1978 v darle v stagnaciji, zato želim °PoZ 0 riti na nekaj slabosti, ki jih bom skušali v letu 1979 odpraviti. 1. V vseh TOZD se organiziraj komisije za pospeševanje niv ^ tivne dejavnosti, ker v nekate TOZD vlada mrtvilo že vec m : 2. Vsi obravnavani predlogi so tehnične narave že rea*'zir^i0 projektov. Prijave naj vsebuj^ tudi uspešne organizacijske p ^ jekte, predvsem pa tudi no idejne tehnične projekte. 3. Prijavo na ROS lahko nap'- vsak avtor sam. . ne Za boljšo primerjavo inve.nl' dejavnosti v prejšnjih letih navaJ . tabelo inovacijskih predlogov 1 TOZD in številu avtorjev v im 1972 do 1978. V PREMISLEK OSNOVE DOBRIH ODNOSOV 1. Spoznajmo človeka s tem, kaj od njega pričakujemo. 2. Dajmo mu zasluženo priznanje. 3. Vnaprej obvestimo ljudi o spremembah, ki bodo nanje vplivale- 4. Izrabimo boljše sposobnosti in interese posameznika. 5. Igrajmo politiko odprtih kart. PRINCIPI ZA REŠEVANJE SLABIH ODNOSOV 1. Princip: Ugotavljanje dejstva: — preglejmo zapise prejšnjih primerov — preglejmo, kakšni so predpisi in običaji v podjetju — pogovorimo se s prizadetimi in poslušajmo njihovo mnenj 2. Princip: Presojanje in odločitev: — grupirajmo dejstva po sorodnosti in povezanosti — poglejmo, če se dejstva nasprotujejo — ugotovimo, kaj je mogoče ukreniti — imejmo v mislih predpise in običaje v podjetju — ugotovimo ali predlog — ukrep ustreza postavljenim c,*i* — upoštevajmo smoter in učinek ukrepa na posamezni ljudi, proizvodnjo in predpise — ne hitimo z zaključki — odločimo se. 3. Princip: Ukrepanje: — bomo sami ukrepali — potrebujemo pomoč — bomo obravnavali problem tudi z drugimi — pazimo na pravočasnost ukr ulja — prevzemimo odgovornost 4. Princip: Kontroliranje ukrepa: p — določimo, kdaj in kako pogosto bomo kontrolirali ukr F — padimo na spremembe paradi ukrepa * — ugotovimo ali je smoter ukrepa dosežen. Marko Zon ^ Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih TOZD OGP Ljubljana XIV v SKLEPI T02ne^udelavske8a sve,a »Gradis« Liuhliu 1Jbra,a gradbenih polizdelkov kljuna, z dne 16. 1. 1979 Za overovatelja zapisnika sta ime-Racfšt' f°V Kardoš Angelca in tov. 2 ?o!fopi zadnje seje DS z dne 22-12- 'o so izvršeni oz. so v izvršitvi. ?? ugotavlja, da so na referendumu e 15. 1. 1979 bjie Sprejete: ^ Sr.ernembe 'n dopolnitve STA-1UTA TOZD OGP Ljubljana 1 spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v c ., '-IZD OGP Ljubljana. m er?' 1® podana veljavnost spre-aktov ln doP0*n',ev omenjenih liurii*5?1-1^' de*° zt>ora delovnih s obrainilmeJnZLrŠildnell l I979v de^n?°trd' de*° seie komisije za 1978 razmeria z dne 28 12. sTnfe'aV,Ce transporta, ki niso bili re-zmer^rek° komisije za delovna ra-zvoHn3’ naroča DS komisiji za proi-da iim^"1, delltev dohodka TOZD, gojideh,0 ^' d°datek Za 'eŽje P°‘ Potrdi delo komisije za proi- jnir\ lr> .... _ 6- Ds zvr.^^'-^" uc‘o Komisije za pro UoT'n delitev dohodka z dne n,, ’n sPrejme naslednje sklep us določi akontacijsko vredne ročke za leto 1979 in sic 1979 ln’ veliavnost °d 1- Poirdi cene privatnikov, k 1 ,Je predložila komisija Proizvodnjo in delitev dohodi »premem se samo cena na P 7 D ebni enoti in sicer lOOdin za i deliiZHd0'Z' k°misijo za varstvo p Pred n a-Pre8leda Pravilnik o varsb vilnik ar0m v TOZD OGP in Pr stvih ° osebndl varovalnih srei di|’eavPraviln'ka Predloži DS v pot 8. DS Prih°dnji seji. sn0 na znanje poročilo odnt načm OSnu,ka Gospodarske^ DS potrd 6,0 1979 za TOZD OG1 9- D$ vzam direktorl^ na znanje poročilo tc OGP a 0 novih investicijah 8radnjoČzak]^1e-nSka sreds,va za i šini 2 orm on„n,sca za 114 oseb v v poseb^9^a^99din (dva mihjona) i 'menuje7 rekons,rukcijo obrata E I ^arkagr0 Primož ''nalo^0'"''83 delovodj° B organ”0 KaSCenega nadzorne| gr inž Kramar B°ž*dara di, lek^TK 0ntrol° b° VOdil odd DS potrdi »plan investicij za leto 1979« in sicer: din a) Stroji in oprema 5,995.453,45 b) Gradb. investicije 5,000.000,00 Skupaj 10,995.453,45 DS potrdi »Plan investicijskih popravil za leto 1979« in sicer: jjp a) Stroji in oprema 3,639.800,00 b) Gradbeni objekti 1,880.000,00 Skupaj 5,519.800,00 DS potrdi preknjižbe, ki se nanašajo na Posebno enoto Velo tako, kot jih navaja odločba SDK št. 06-1241/4-52/78 z dne 14. 12. 1978. 11. a) Zbris Posebne enote Velo bo izvršen takoj, ko bomo sklep DS z dne 22. 12. 1978 poslali Zveznemu sekretariatu za gospodarstvo. b) DS sklene, da se odpišejo sporne terjatve Primorski dom Koper za 13.722,80din. c) DS potrdi seznam zaposlenih z več kot 50 nadurami v mesecu decembru 1978. č) DS sklene, da se podpiše pogodba z Poklicno kovinarsko in avtomehanično šolo Koper v znesku 27.600din za nakupelek-trične zapornice tip 100. d) DS imenuje za delegata v Odbor upravljanja delovne enote Doma učencev Ljubljana tov. Drab Kristino — inštruktor vajencev v TOZD OGP. e) DS potrdi finančni plan Osnovne organizacije sindikata TOZD za leto 1979. in sicer v znesku 326.500 din. f) Poiskati je možnost ozvočenja v TOZD OGP, pri čemer se koristijo sredstva investicijskega vzdrževanja. g) V kolikor so popusti in rabati še v skladu z veljavnimi predpisi, se podaljšajo pogodbe z naslednjimi naročniki: — Kovinotehna — Tehnomer-cator TOZD Veleprodaja Celje, — Lesnina TOZD Trgovina Gramex, Ljubljana, — Elektronabava Ljubljana, — Slovenija ceste, Ljubljana. TOZD U0 Škofja Loka SKLEPI XV. redne seje DS Gradis TOZD LIO Škofja Loka, ki je bila v torek, 23. L 1979 ob 7. uri v sejni sobi obrata. Točka 1.: Na izredne odhodke se knjiži znesek 485.169,75 din — nerazčiščen saldo-konta dani predujmi za OS iz leta 1976. Tačka 2.: Tov. Hoblaj Antonu se v času obiskovanja I. letnika gradbene delovodske šole v Ljubljani odobrijo sredstva v višini 1.000 din mesečno iz sklada skupne porabe. Točka 3.: DS sprejme sklep, da se zaradi fizične izrabljenosti dokončno izločijo OS v — nabavni vrednosti 274,44 x 20 5.488,80 — odpisani vrednosti 43,91 x20 878,20 — sedanja vrednost 230,53 x 20 4.610,60 Razlika se knjiži v breme rezervnega sklada, za katerega se naredi prenos sredstev. Točka 4.: DS sprejme sklep, da se pri inventuri v skladišču reprodukcijskega materiala z dne 6. 11.—11. 11. 1978 knjiži v breme izrednih prihodkov znesek 6.781,17 din v breme izrednih odhodkov pa znesek 3.394,36din. Točka 5.: Primanjkljaj Dl na zalogi ugotovljen pri inventuri od 6. 11. do 11. 11. 1978 v znesku 263,23 din knjiži v breme izrednih odhodkov in višek v znesku 26,61 din knjiži v breme izrednih prihodkov. Točka 6.: DS sprejme sklep, da se komisijsko uničen material v znesku 20.619,65 din knjiži v breme izrednih odhodkov, material v višini 5.226,30 din pa se predlaga za prodajo na javni licitaciji. Točka 7.: Primanjkljaji Dl v uporabi ugotovljeni pri inventurah v vrednosti 6.558,97din knjižijo v breme izrednih odhodkov, viški v vrednosti 972 din pa v breme izrednih prihodkov. Točka 8.: Od vseh primanjkljajev ugotovljenih ob inventuri se obračunavajo tudi vsi davki — temeljni, republiški in občinski po stopnji 25,5 %. Točka 9.: Pristopi se k osnutku SS o trajnem poslovnem sodelovanju na osnovi skupnega prihodka v SOZD GLG. Točka 10.: Potrdi se osnutek SS o skupnem prihodku med TOZD lesne predelave in TOZD tovarne celuloze Medvode. Točka 11.: Sprejme se osnutek SS o skupnem prihodku za dobavo žaganega lesa TOZ Jelovica Škofja Loka. Točka 12.: Potrdi se predlog sprememb statuta SOZD GLG. Točka 13.: Sprejet je sklep, da se v skladu s kadrovskim načrtom v letu 1979 sprejme pripravnike sledečih poklicev: — 1 gradbeni tehnik, — 1 diplomirani gradbeni inženir, — 1 ekonomist komercialist, — 1 ekonomski tehnik. Točka 14.: Za udeležbo na športnih tekmovanjih za IX. Jocifov memorial, Gradisove zimske športne igre, ŠIG zimske športne igre in zimske športne igre GLG, se odobrijo sredstva v višini 40.000din iz sklada skupne porabe. Točka 15.: Člani IO OOS izdelajo plan odsotnosti z dela za izvedbo plana aktivnosti OOS TOZD. Točka 16.: V zvezi s formiranjem Medobčinske gospodarske zbornice je v odbor za planiranje in razvoj evidentiran tov. Demšar Anton, v skupščinsko komisijo za kadrovska vprašanja tov. Kumer Franc, v komisijo za odlikovanja in priznanja pa Novak Luka. Točka 17.: Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Poslovnika o medsebojnih odnosih pri koriščenju strojev in vozil G1P Gradis Ljubljana. Točka 18.: Sprejme se popravek sklepa 17. XVI. redne seje DS z dne 13. 12. 1977: Sklep se glasi: Odobri se predlog investicijskega elaborata za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih enot v sestavu Gradis TOZD LIO Škofja Loka v vrednosti: jjf, — osnovnih sredstev 60,210.000 — trajnih obratnih sredstev 18,000.000 — 4,8 % za energetiko 2,892.000 Skupaj 81,102.000 Točka 19.: Klubu škofjeloških študentov se odobri reklamni oglas na plakatu za BRU-COVANJE v višini 500 din iz materialnih stroškov. Točka 20.: DS je verificiral sprejem sprememb in dopolnitev SS o združevanju dela delavcev TOZD in statuta TOZD. Točka 21.: Zneski od prodaje OS na licitaciji v vrednosti 135.770din se knjižijo na poslovni sklad. Točka 22.: Sprejet je sklep, da se nekurantni material v znesku 161.257,70din knjiži v breme izrednih odhodkov v znesku 154.372 din in v breme razlike v ceni 6.885,70din. Znesek 86.270,25 din se knjiži iz kt. 310 na kt. 725. Iztržek dobljen od licitacije v znesku 36.818,20din pa se knjiži na izredni prihodek. Točka 23.: Tov. direktorja TOZD se pooblasti za najemanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva in komercialnih kreditov izvajalcev gradbenih del in dobaviteljev opreme. Točka 24.: Zaradi vedno večje potrebe za izvrševanje raznih del v inozemstvu se izda direktorju TOZD generalno pooblastilo za odobravanje službenih potovanj v tujino. Po končanem potovanju se poda poročilo delavskemu svetu. Točka 25.: Akontacijska vrednost točke za izplačilo OD se s L L 1979 poviša od 0,17 na 0,20. Točka 26.: Tov. Mlakar Ireno se imenuje za stalnega delegata skupščine Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. TOZD KO Maribor SKLEPI 12. redne seje DS TOZD Gradis KO Maribor, ki je bila 22. L 1979 v Mariboru. 1. Sprejmejo se spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko — Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana, v predlaganem besedilu. 2. Rezultati referenduma z dne 15. L 1979 o sprejemu: — Sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD KO Maribor, se vzamejo na znanje. DS ugotovi, da so bili navedeni akti sprejeti, ker je zanj glasovala večina zaposlenih v TOZD. 3. DS sklene: — Blagajniški maksimum se določi v znesku l.OOOdin za leto 1979 Sprememb in dopolnitev Statuta TOZD KO Maribor in Sklepi samoupravnih organov • Sklepi samoupravnih organov 9 sklepi samoupravnih in — dnevno polaganje gotovine na tekoči račun TOZD. 4. Primopredaja poslov individualnega poslovodnega organa, se izvrši ob navzočnosti komisije, ki jo sestavljajo: a) tov. Černivec Ludvik b) tov. Požar Ljuba c) tov. Tominc Franc. 5. a) Pristopi se k spremembam in do- polnitvam pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v TOZD. b) Za pripravo predloga sprememb se zadolži komisijo v sestavi: — Pernat Albin, — Mlakar Stanko, — Humek Josip, — Mihoci Matija, — Emberšič Jože, — Galun Ernest. 6. DS odobri nadurno delo po predloženih predlogih proizvodnih enot, in sicer: januar februar ur ur a) Strojegradnja 450 500 b) Stavbno ključavničar. 320 370 c) Remont 50 250 d) Kleparska 200 450 Navedena delu se smatrajo kot delo v podaljšanem delovnem času, ne pa kot dopolnilno delo. Z ozirom na to je potrebno izpolniti potrebne obrazce ter obvestiti obračun osebnih dohodkov. 7. DS TOZD predlaga DS podjetja, da se v koordinacijske odbore SOZD »GLG« Bled imenuje naslednje člane kolektiva: a) V koordinacijski odbor za tržišče — Tov. Mlakar Ireno. b) V koordinacijski odbor za uvajanje dohodkovnih odnosov — tov. Aleš Nado. c) V odbor za organizacijske, kadrovske in pravne zadeve — tov. Kumar Franca. d) V arbitražno komisijo pa se naj imenuje tov. Demšar Antona in tov. Cegnar Francu. 8. DS sprejme na znanje osnutek gospodarskega načrta za leto 1979 s tem, da ga bodo predhodno obravnavali delavci na zboru delovnih ljudi. 9. DS odobri, da se za nadomestilo povzročene škode delavcem na gradbišču S-3, dne 19. 10. 1977, v znesku 11.890din, da se ta znesek knjiži v breme izrednih izdatkov. 10. Odobri se nabava v osnovna sredstva po predračunu 4590031 od Slovenijales, v znesku 25.576,90din iz tč. ad 10. 11. DS odobri nabavo: — 1 kom. TAM 75 A 5 kombibus s 7 + 2 sedežema vgrajenim vod-nohlajenim motorjem s 75 KM — 330.200din in — 1 kom. TAM 75T5B kamion s podaljšanim zabojem, z loki in cerado, medosje 3200mm — 261.800 din. 12. Tov. Trobentar in Nikolič Marjani iz Razlagove 21, se da pismeni odgovor, da se kvadratura stanovanja ne more znižati. TOZD GE Maribor SKLEPI 10. redne seje delavskega sveta GIP Gradis Ljubljana, TOZD GE Maribor z dne 29. januarja 1979 1. sklep: Kasnitve obremenilnih not strojno prometnega obrata kljub večkratnim intervencijam niso rešene. Sektor ST Ormož bo to vprašanje začasno reševal z opravljanjem tedenskih pregledov storitev in posredovanjem istih Strojno prometnemu obratu za izstavljanje obremenilnih not. S sprejetim sklepom seznanimo strokovne službe skupnih služb s ponovno zahtevo, da ukrepajo v cilju izboljšanja poslovanja strojno prometnega obrata. 2. sklep: V štab za koordinacijo pri izvedbi del na sektorju Sladkorne tovarne v Ormožu imenujemo Horvat inž. Vlada,'Veit Vinka ter Petovar Željka, dipl. inž. gradb. 3. sklep: O planu investicij za leto 1979 bomo razpravljali sočasno z gospodarskim načrtom za leto 1979 in zaključnim računom za leto 1978. Do naslednje seje delavskega sveta tov. Vesenjak Stanko pripravi pregled realizacije investicijskega plana za leto 1978 v pismeni obliki tako. da ga bodo prejeli člani delavskega sveta TOZD in drugi vabljeni skupaj z vabili za naslednjo sejo. 4. sklep: Nabavna služba je zadolžena, da do I. marca 1979 pripravi predlog potrebnih investicijskih sredstev za organizacijo toplega napitka. 5. sklep: Že imenovano komisijo za podelitev gradisovih nagrad dopolnimo z dvema članoma, ki ju predlagajo IO OOS. Tako dopolnjena komisija bo odločala o podeljevanju nagrad temeljne organizacije, ki jih bomo uvedli že letos in podeljevali na Gradisov dan v oktobru. 6. sklep: Glede na pogoje, v katerih opravljajo delo kurjači, le-ti niso upravičeni do izplačila dodatka na delo v težkih delovnih pogojih. 7. sklep: Člani delavskega sveta so bili seznanjeni z zahvalo Osnovne šole Bučkovci za denarno pomoč, ki smo jo odobrili s 23. sklepom 9. seje. 8. sklep: Do potrditve zaključnega računa za leto 1978 in razporeditve sredstev za investicijske potrebe koristimo sredstva amortizacije prvega četrtletja v višini do 150 milijonov st. dinarjev. 9. sklep: S L februarjem 1979 zvišamo akontacijsko vrednost točke od sedanjih 17 na 20 para. 10. sklep: Pri obračunu osebnega dohodka za januar 1979 bomo poračunali tudi nadomestila osebnega dohodka za redne letne dopuste in praznike v letu 1978. 11. sklep: O možnosti poračuna vrednosti točke za leto 1978 bomo odločali ob sprejemu zaključnega računa. 12. sklep: Delavski svet vzame na znanje poročilo direktorja in pomočnikov. 13. sklep: Delavski svet soglaša z vsebino Poslovnika o medsebojnih odnosih pri ko-riščanju strojev in vozil GIP Gradis, dodaja pa zahtevo, da svet skupnosti SPO oblikuje predlog o dopolnitvi omenjenega poslovnika z aktom, ki bo določal sistem in roke internega obračuna uslug ter sankcije za primere neizpolnjevanja obveznosti, ki zadevajo zaračunavanje in plačila storitev. 14. sklep: Delavski svet potrjuje rezultate referenduma, opravljenega dne 9. januarja 1979 in rezultate glasovanj na zborih delovnih ljudi. V času izvedbe zborov delovnih ljudi je v temeljni organizaciji bilo zaposlenih 1090 delavcev, kar pomeni, da so vsi omenjeni akti bili sprejeti z zadostno večino glasov. 15. sklep: Delavski svet daje v javno razpravo predlog spremembe statuta SOZD GLG Bled, o katerem bomo odločali na referendumu. 16. sklep: Tov. Starovasnik-Medved Barbari namesto enosobnega stanovanja odobrimo kredit za nakup stanovanja v višini 300.000 din s tem, da namensko vežemo 150.000 din iz sredstev sklada skupne porabe iz leta 1979 pri Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana po dogovorjenih rokih vračila in obrestni meri. S tov. Starovasnik-Medved Barbaro sklenemo pogodbo o nakupu trisobnega stanovanja. Plačilo razlike do polne vrednosti trisobnega stanoanja prosilka uredi sama. S sprejemom tega sklepa postanejo doslej sprejeti sklepi v zvezi z reševanjem stanovanjskega vprašanja Starovasnik-Medved Barbare neveljavni. 17. sklep: Amortizacijsko dobo barak skrajšamo od dosedanjih 10 na 5 let ter obračunavamo — 50% vrednosti redne amortizacije in — 50% vrednosti pospešene amortizacije. 18. sklep: Tov. Pliberšek Mirku iz Maribora, Čolnikova 10, priznamo 6.000 din odškodnine za okvaro osebnega avtomobila Zastava 850, MB 501-95, povzročeno na Ul. Pohorskega bataljona dne 26. 8. 1978. 19. sklep: Sprejmemo samoupravni sporazum o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v organih upravlja- nja in organih samoupravne -kontrole komunalnih organizacij z ženega dela, ki ga je predložila Skupsc občine Maribor. delavske Delavskfšvet TOZD GE Maribor^; glaša z imenovanjem članov k00^1 skih odborov in arbitrov v SOZD Bled. 21. sklep: . ...,rihof Smučarskemu klubu Branik M ^ odobrimo 15.()()() din za namestitev ^ transparentov ob progi slaloma na I-A. 22. sklep: . Soglašamo s ključem delitve PrlsP neI11 Borštnikovemu srečanju po popre številu zaposlenih v TOZD. zj. sklep: „a Za delegata za skupščino sP'oS(rije združenja gradbeništva in uSsr)1o gradbenega materiala Slovenije j imenovali tov. Gačnik Franca, dip1, gradb., direktorja TOZD. 24. sklep: ,,e. Za delegata volivne enote št. - ’'j. meljne organizacije GIP Gradis v ^ , boru) za skupščino Medobčinskega^ bora Gospodarske zbornice Sloveru) ^ Podravje smo imenovali tov. Ga Franca, dipl. inž. gradb. 25. sklep: ^ Tov. Mustalič Fikretu je odo plačana odsotnost ob torkih od I dalje za čas obiskovanja tehniške ■ 26. sklep: i0va- Delavski svet potrjuje plan zap< nja pripravnikov za leto 1979 m — 3 gradbenih tehnikov, — 2 inženirjev gradbeništva, — 2 diplomiranih inženirjev gr* ništva in — 2 ekonomskih tehnikov. 27. sklep: vrnil' Člani delavskega sveta so ‘c. s vlogo Krajevne skupnosti Radva Maribor za odobritev sredstev z‘.’|nolr komunalnih potreb delovnih Ijud' čanov v tej krajevni skupnosti. 28. sklep: ptU) Temeljni organizaciji Gradnj® smo odobrili kredit v znesku 80()- ^p delavnice. 29. sklep: 0 1° V februarju organiziramo ^ep'' dvodnevni seminar za delegate fj:i skega sveta TOZD. Stroške se'"bl#' predložimo v kritje Centru za iz vanje. 30. sklep: . 0j]£)7 8 9 10 il 12 Člani delavskega sveta se njs0 za sodelovanje oz. delno kritje ^fit^ organizacije plesa gradbincev v n1 Za stalna overovatelja zapi51^ |Č lavskega sveta sta bila imenova Božič Ida in tov. Čučej Milan. Kulturni praznik je za nami dJak0 *cot marsikateri pomembni nik ^ tUd' slovenski kulturni praz-Pnn«r°jaj H®0?32"® šel mimo nas. Zom?• so ,mu posvetili malo po-ompnT1’ -Ud' Proslavo, drugje ga še vadp *vI niS°' d^alo* da se na-hitrn C1Ioveka ne spreminjajo tako dročiih ->t r' VSa^ na nekaterih po-ali^i k-Z1V beteli. Pa vendar — storiti i!.mogli.s svoj° prizadevnostjo obzorja?'tUd'Za širienje kulturnega sedi? mal° nePr'jetno nam je, da bi novaniPPtZ?jali na to’ od kod Praz-Pomenf h U Te8a dneva’ kaJ nam stoS dan’ k0 se Je Pred več kot Pesnik p 'n P°* rod'* naš največji Ijevani, a"CLe Prešeren. V prosvet-Podatk nas,b ljudi v kulturi nam ti Pomaoli11! b,odo veliko pomagali. kata ? dKbl e akc'ja našega sindi-ostalimi a S1 Prizadeval skupaj z n^ci?ahzTVn,kivtemeljnihorga- del skl« oruzenega dela, da bi vsaj družbi ha°V ln načrtovanih akcij v prvi kor!t°-tUu- Pri nas uresničenih. ^ naloiTrt i,Je bl1 su,rien’če bi začeli Pred dvend*!80 8' '0 s'nd'kat' zaclali zahvala »'h 3^"'. ®r8ani*aciii skup- za venec in ^61?0 zahva|jujen' smrti n, • n s°zalne besede ob 11 "roje matere. FRANC VINKOVIČ zahvala '•rega !?,*?' .iz8ubi mojega do- iskreno Zahvln, n.a8e8a atiia' se ks"no tonu V?,U,e,no in izre' nas (olaTiii* z?hva,° vsem> ki ste nimi bet i P,sn,e|to in s sočut-sPremili „ ami’ vsem’ ki ste ga Vence. Ivl* Zadni' P0*'« hvala za 'uv. 2avir£Ln0.Se zahvaljujenio ^0^- 23 "j®"0 nese-Pomoc v teh težkih dneh. Alonb . Ivanka Žvab z °» Marjeto in Simono ZAHVALA nenadort!rt'.'r-,ezk' ‘zgubi našega Juvan j,.; s' l,Vega moža in očeta Va,jujemn t*8.’ *e .naitopleje zah-kovinski .° ektivu gradisa tozd narno Dolbr?ti. Maribor za de-sede ob °.Č ,n Posl°vilne be-grobu. nJegovem preranem Žena Anica Juvan T r1nr/irwk »;.. Organizacije sindikata se bodo zavzele, da bodo delavci v vsaki organizaciji združenega dela sprejeli program kulturnega razvoja in da bodo pri tem upoštevani posebni pogoji posameznega delovnega okolja pa tudi zahteve celotnega razvoja in vse tisto, kar naj zadovoljuje delovne, samoupravne in življenjske potrebe delavcev. V teh programih morajo biti celovito opredeljene naloge, ki jih bo treba opraviti, da bi dosegli visoko kulturo dela, da bi ustvarili vsestransko kulturno okolje, da bi razvijali kulturno umetniške dejavnosti in delovno proizvodno ustvarjalnost delavcev tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti, kjer njihovi delavci žive. Zato bodo osnovne organizacije sindikata poskrbele, da bodo v sleherni organizaciji združenega dela ugotavljali kulturne potrebe in interese delavcev ter na tej podlagi oblikovale celovito kulturno politiko in dolgoročno programiranje kulturnega razvoja in življenja delavcev...« Koliko od tega smo uresničili pri nas v Gradisu? Resda so se ponekod že lotili tega dela in dobro jim gre od rok. Lepo bi bilo, ko bi jih ostali posnemali. Končno kultura ni zabava, kot bi jo nekateri radi prikazali, kultura je poleg svobode največja dobrina, ki jo lahko ima nek narod, in le kulturi se lahko marsikateri narod zahvali, da še obstaja. Proslavili smo obletnico rojstva F. Prešerna V domu učencev na Kvedrovi 19 v Ljubljani so učenci iz kulturne komisije pripravili skromen kulturni program v počastitev rojstva dr. Franceta Prešerna. S filmom, ki je prikazal življenjsko pot in delo dr. Franceta Prešerna in delo njegovih prijateljev, je vzgojitelj Andrej Pajtak pričaral težko življenje in vrednost del našega velikana. V presledkih med razlago so učenci pripravili nekaj recitacij Prešernovih del. Po končanem programu so vsi prisotni zadovoljni s ploskanjem pozdravili tiste, ki so pripravili tak program. MILENKO N1KIČ Promile povečujejo nevarnost Novo leto je za nami in upam, da ste ga prijetno preživeli. V želji, da bi leto 1979 bilo za vse udeležence bolj varno od lanskega, vas naj povabim, da tudi letos v rednih torkovih oddajah prisluhnete prometnim nasvetom, saj je želja najbrž nas vseh, da bi po naših cestah čim manj tekla naša dragocena kri. Zadnja oddaja v lanskem letu je bila namenjena kot opozorilo vsem tistim, ki radi pred vožnjo ali med njo pogledajo v kozarček. V letošnji prvi oddaji bomo zopet spregovorili o alkoholu: predvsem o njegovih posledicah delovanja v organizmu O tem danes čisto namensko zato, da bi bili skozi vse leto osveščeni, kakšno nevarnost predstavlja alkohol v prometu. Že majhne količine zaužitih alkoholnih pijač ima za posledico, da alkohol pride v kri in z njo do posameznih celic, tudi možganskih, kjer povzroča motnje normalnega funkcionalnega delovanja. Prisotnost alkohola v krvi kaže občutno naraščanje nevarnosti vožnje, saj voznik v takem stanju precenjuje svoje vozniške sposobnosti, zato je njegovo početje za volanom nagnjeno k nevarnim tveganjem in agresivnosti. Že pri 0,8 promila alkohola v krvi je stopnja nevarnosti štirikrat večja kot pri vožnji v treznem stanju. In nikar si ne delajmo utvar: tudi sicer zelo izkušen voznik podleže zmanjšanju sposobnosti za vožnjo zaradi vpliva alkohola. Delovanje umskih in telesnih funkcij, in predvsem koordinacija med njimi, je omejeno, počasnejša in kar je največkrat zelo usodno — napačno. Voznik pod vplivom alkohola, ki je torej zaradi precenjevanja svojih sposobnosti že itak nagnjen k nevarnim tveganjem, tudi predvsem očitno situacijo okrog sebe zaznava z omenjeno intenzivnostjo. Tako vozniki predvsem spregledajo dogajanja ob robu ceste. Občutno se jim podaljša tudi rekreacijski čas celo za sto in več procentov in torej ni čudno, da neke nevarne situacije ne morejo preprečiti, ker pač vozilo, ki bi ga normalno v nekih uoločenih situacijah že uspeli ustaviti, še kar drvi smrti v naročje. Dokazano je tudi, da se pri opitem vozniku ne samo podaljša reakcijski čas, ampak so te voznikove reakcije največkrat nepravilne. Vinjen voznik npr. ob neki nevarnosti neuspešno zavira, v tej isti situaciji pa bi trezen voznik preprečil najhujše s kakšnim drugim, bolj uspešnim manevrom. Cestni promet zahteva dosledno disciplino udeležencev. Vinjenim ljudem je disciplina na splošno tuja. Nedisciplina na cesti in z njo neupoštevanje prometnih predpisov, pa zagotovo vodi v neusklajene osnose med udeleženci v prometu, česar nujna in zla posledica je prometna nesreča. Voznik, ki sede za volan pod pvli vom alkohola in čeprav v prepričanju, da ga pač nekaj prenese, se ne more prištevati med dobre avtomobiliste. Vinski bratje vseh vrst bi se morali zavedati, da je vožnja zelo zahtevno opravilo in da potrebuje celega človeka: preudarnega, vestnega in skoncentriranega, ki mu ne more in ne sme ukazovati boter alkohol! DRUGI 0 NAS Zopet se je začela sezona Gradisovih seminarjev v Portorožu. Hotel »Palače« bo za več kot mesec dni nudil gostoljubje našim seminari-stom. Povprašali smo osebje hotela o tem, kaj misli o sodelovanju z »Gradisom«. Receptorka hotela: »Že osem let dokaj zadovoljivo sodelujemo z Gradisom. Zame je najbolj pomembno, kako se sodelujoči na seminarju obnašajo do dela na recepciji . Takoj moram povedati, da s tem nismo nikoli imeli problemov, kajti vsi pravočasno plačajo hotelske usluge, ne da bi čakali zadnji trenutek in potem vsi navalili na recepcijo in od mene zahtevali takojšnjo poravnavo računa. To pa se dogaja prav pogosto ostalim seminaristom, ki jih imamo. Na koncu moram dodati tudi to, da gradisovci zelo spoštujejo hotelski hišni red in niti malo ne motijo ostalih gostov.« Šef restavracije, Franc BAGAR: »Vsa leta nazaj, kolikor sodelujemo z Gradisom je to sodelovanje plodno in uspešno. Kljub tega uspeha je tudi v tem, da smo se mi vedno prilagajali Gradisu, oni so pa razumeli nas in naše probleme, kajti mi imamo veliko seminarjev in je potrebna uskladitev med vsemi temi. Koliko smo le mogli, smo jim ustregli in pomagali in zato smo jih verjetno tudi uspeli toliko časa zadržati pri nas.« NOVA ORGANIZACIJA VARSTVENE SLUŽBE V letu 1978 je bila služba varstva pri delu Gl P Gradis reorganizirana, oziroma organizirana v smislu Zakona o varstvu pri delu SR Slovenije, ki v 23. členu določa, da temeljna organizacija združenega dela pooblasti določenega delavca kot odgovornega za opravljanje stro-kovnili nalog s področja varstva pri delu, oziroma za zagotavljanje izpolnjevanja varstvenih ukrepov in normativov. Tako so vse GE in obrati imenovali svojo pooblaščeno osebo za varstvo pri delu, razen KO Maribor. Skladno z reorganizacijo celotne službe za varstvo pri delu se je zmanjšalo število delavcev v skupni službi za varstvo pri delu na skupnih službah. S tako organizacijo službe za varstvo pri delu pričakujemo predvsem boljše rezultate glede števila nesreč pri delu in glede resnosti, pričakujemo boljše delovne pogoje delavcev in večje tehnično varstvo. Seveda se rezultati ne morejo izboljšati čez noc. vendar pričakujemo, da se morajo pokazati večji pozitivni rezultati v letu 1979. Gibanje nesreč V' letu 1978 je bilo v DO poprečno zaposlenih 7818 delavcev, od teh pa se je poškodovalo pri delu 474 delavcev (v letu 1977) 508 nesreč, kar znaša h.OoG zaposlenih. Preteklo leto se je poškodoval vsak 16.49 (vletu 1977 vsak 15,21) in imamo glede pogostosti nesreč izboljšanje stanja. Ob manjšem številu nesreč pa je vsak poškodovani boloval za poškodbo 19,54 dni. kar je enako kot leto poprej. I/ zgornjih podatkov je torej razvidno, da je pogostost nesreč manjša, resnost je enaka kot v letu 1977. Bolov a n ja za po- škodbe pri delu je bilo 9246 dni (v letu 1977 9.917 dni). Med gradbenimi TOZD ima najboljše rezultate glede pogostosti nesreč TOZD GE Ljubljana z 18 nesrečami pri 676 zaposlenih, najslabše pa TOZD GE Nizke gradnje s 54 nesrečami pri 612 zaposlenih. Med obrati in ostalimi proizvodnimi TOZD ima najboljše rezultate glede pogostosti TOZD SPO z 27 nesrečami pri 581 zaposlenih, najslabše pa TOZD Ze-lezokrivnicas 16 nesrečami pri 132 zaposlenih. Med gradbenimi TOZD ima najboljš rezultate glede resnosti TOZD Gradnje Ptuj s 6,87 dnevi bolovanja za eno poškodbo, najslabše pa TOZD GE Koper s 41.36 dnevi bolovanja za eno poškodbo. Med obrati in ostalimi proizvodnimi TOZD ima najboljše rezultate glede resnosti TOZD Železokrivnica s 13,30 dnevi bolovanja za eno poškodbo, najslabše pa TOZD SPO s 32,3Z dnevi bolovanja za eno poškodbo. Podrobnejši podatki glede pogostosti in resnosti po posameznih TOZD so navedeni v tabeli 1. od vseh podatkov pa nam največ pove bolovanja zaradi nesreč, saj le-ta predstavlja razmerje med bolovanjem za vse nesreče (število dni bolovanja je torej v neposredni zvezi s številom nesreč) in med dejansko prebiti dnevi na delu. Glede na G bolovanja zaradi nesreč pri delu imajo med posameznimi TOZD in obrati najboljše rezultate: Ljubljana. Ljubljana okolica in Gradnje Ptuj z 0,3 c/, najslabše pa Koper z 1.1 G sledijo pa. Jesenice. LIO Škofja Loka in železo-krivnice / 0.9 G. TABELA 3 \TOZD vr«rK. /W&roos\ TE/ES-/1 \ 91 S 1 a 1 1 1 & £ 5 1 6 0 1 i J 4 1 1 ti QJ S 1 1 1 1 S J § jjr ar '--7' 1! g šT_ --T Ž S I d? J M t O cCl -ai I 1 i i i r •j 1 fhtkodba noge « 8 M k 3 (0 20 11 3 3 1 9 k 13 5 / 4 i a Ptlkodba roke. 8 5- 13 3 3 7 IS 13 7 / l 4 3 / / / 4 i s Fhikodba g/ace 1 / fT / 1 1 10 V 3 / l / 2 3 / / / / S fbi/cor/ba tirnih dalo* č&lesa 5 1, 7 1 2 1 10 1 1 2. / J 1 1 1 / 1 / % fbUcdba oči Ir / «r Z 1 1 8 3 / / 4 1 2 2 / / / / t (bUodba pnio\/ e 2 7 / 2 4 /6 9 6 4 9 /3 4 S 2 / / / fhikodba hrbfa i / 1 / / / / / / / / 1 ž 1 1 / / / Pozne, druge € 7 / 4 S 6 3, 14 W s / 2 / 1 7 / 7 ser- T- i--5 SkVPAa 57 23 ti $ lij 10 82 s/, 30 14 i\ 31 % 27 H *■ t 2 i 1 ABELA OP GRADIS V letu 1978 se je en delavec smrtno poškodoval (Vlado Krasič, KV strojnik, zaposlen pri TOZD GE Maribor), ko je padel v silos za pesek. V lanskem letu so bile tudi 3 težje nesreče. ki so se dogodile pri: — prednapenjanju (TOZD GE Maribor) — miniranju (TOZD GE Celje) — transportnem traku (TOZD GE Celje) Zelo veliko poškodb je bilo na krožnih žagah, kar 15 in vse te nesreče so v večini primerov pustile trajno invalidnost. Tabela 2 nam prikazuje stanje varstva v GIP GRADIS po posameznih mesecih t978 6 , Jc*i/ |' GV —h- JcZnutJr Tctrusir Aprii H I 9 , Oitcter ■Jf f9\ aecCnbrv- i z-mi z-me CtJAMStO ir^v/LC POŠM. OH bOLOVA/J JE Srjpaj Boč IM i til STif vtLO i »TC»T7 * MA J£(M W0JLJ&.>£ ZAg*t< ToltOT*e. aa-£ZAj/ LtS IAVOSLIM Snuj OSJMM zoio** Tto' ~ T.” Do3oT»k ? >0( -1- DKl io-m t H- Ip & S 2* S 20 3Sf - - — ff9 -St«.- 5887 365o 9579 7,5« 8,06 Z/0 T' - 7.0 X0 22' 54*. 7256 2972 totSJ 107*1 7 5^o 9575 7672 /52 »2 /772 55/, b ZV \ J15_ 762? Zi 25 M2 m 078 r.s5 7975 Zon 8525 C,iP Z 2 505 f--- — 3o Lžz»j TTS C.SO 3,75 7957 8i7l 9087 6f7 T/To K75-1 nu-v+c. '7 . X 5877 Z58 ms #5055 '255116 &>__ s/z 7755 c»c 75£\ 8715 i,co 1 35 ‘ f ' 1 oter S,/5 Xt9 7goi ■ /.775877 ih ’ 35 š 275 Gote 5795 9295 758 770/ : <2^/05 7,98 h1' ■ mezž '2557'7 & <•77 220 £77 v-d& t . . ... S 1 5M icil i,2S tsp Ml#! . te 3 ?SS .m HMT GUV7 3333 mo <■/* /0709 y59 t - . ■ - OS '725 785 CK Toi DiiS SD7£ /57578 2 7 zn 335* /0550 : " 1 1 C7 677 Zte ?e» o.Tl 359? 9577 7,5/ 70555 7757 i 75X7. :*27k?Z r i 77 55 5925 f« \775i : fZCbVt 1071''25 —— - c 22 0,i7. Ztel 32?* tocez 8,56 77s(s Vs 255 i j 78te /aem IVVTMo <•73 52»? 'idž 3L56 0,56 72557 37537 /mm 19555 ?z 22 f^S t2it o.oz £pl 7,2*7 /9,55 ^— 772S L H17)S8 ‘ 't770Obo .59». n 5i7 \3- 323 JUL-. -207 _ 2575 -331Z- 535 0,60 0.04 75(51 28985 toitzi 7157775 (£?_ && 7850 0.5^ 7X88 /cn6E. Hovs /'-O 27178 V? 4? ..že? .set- 106. 0.00 sp* - r - - * J_ r leta 1978, ter primerjavo leta 1978 7-1976 in 1977. TOZD H it Cdjc Gradnje Jesenice Koper Ljubljana L j. okolica Maribor Ni/kc gradnje Kavne KO I jubljana KO MB I K) OOP SPO Žele/okrivnica Biro 1 jubljana Bito MB Skupne službe l 'DP GIP CkadIs 51 23 4K 14 1« 30 k: 54 30 14 21 31 Ib 27 Ib 13.9 12,2 14.4 17.2 37,b 17.8 13.9 11.3 Ib, l 17.5 12.4 10.1 lb,0 21.5 8.3 3 19 474 c ul 15.-t (-.V :7.y 41.4 19.1 13.2 19.0 13.5 16.3 I 5.9 15.6 15.3 32.4 ' 13.5 IJ a __ (i.f1 (1.3 0.9 1.1 o..' "i (>.' : (l> 1 0.5 j 11.4 (1.5 • 0.4 i 0.5 (1.3 0.4 26.0 16.5 ' O,"'’ 23-5 ,1.5 34.5 0.9! 19.5 ^ ■ ko^1 I abela 3 nam prikazuje vrste Pl’^z[1ik telesa ter njihovo število po Po;'>ll\ v, .o I OZD in poškodbah po vzrokih (O 0 nastale) ter njihovo število ravno * posameznih TOZD. , zii V gornjih tabelah ni pod«1'^’ jflii I OZD Frankfurt ker podatki s ka razpolagamo niso popolni. . _ §£(• BO ,ni & varnost' ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta Vih1^ Curka se prisrčno zahvaljuj GOS KO Ljubljana, sodelav«L, v strojni delavnici in vsen,.Trg< nom Kovinskih obratov za ’ ženo ustno in pismeno sožalj^ za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako ve;1 0vi številu pospremili na nje8 zadnji poti. r .A Peter c« Kadrovsko stanovanje — kaj je to ? boH n° ln kalC° docleljuje kadrovska stanovanja? To vprašanje je vse Srbiie 0St° Pr?dmet razprav. Pred kratkim so na Ustavnem sodišču vame •rapPra'!1jali ° Pravilniku za dodeljevanje stanovanj neke tokovnih Paradlna- Razlog: dodeljevanje kadrovskih stanovanj stro-J Kom m kadrom, ki jih delovni organizaciji primanjkuje. N«HSnrvVLSE TE RAZPRAVE O KADROVSKIH STANOVA-H Do sedaj POKAZALE? K I dobnn •retn/?.’ v samoupravnem sporazumu tega kolektiva — a pobilo dol6'1 V drugih hmeljnih organizacijah združenega dela — je odvoii da se še P^d začetkom postopka za delitev stanovanj neodvi ^ Procent°v sredstev za reševanje »kadrovskih primerov«, Delavk'"1 ’zv?n Post°pka za delitev »strehe nad glavo«. Stva ki c ... J~’^ vc^iav gic za sreu- Stališv°Ti ustvaril' 'n °dvojili za stanovanja prav ti delavci. način odf Ustavnega sodišča je bilo jasno: tak postopek predstavlja delavca vltJeVan^a sredstev skupne porabe, kršitev neodtuljivih pravic kem dinar^u*16^11^ organizaciiah združenega dela, da odločajo o vsa- 3 ne bi prišlo do pomote: dodeljevanje kadrovskih stanovanj način Il da je temeljna organizacija združenega enakopravna obllka združevanja dela, v kateri delavci neposredno in moupravn110 utesn^ujej° svoje družbeno-ekonomske in druge sa-ekonom>;ke Pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbeno Mob ega položaja«. Ptevni nrav'|Se'L,-ei ’grad z ^stavo. Zadnje čase so mnogi samou-združenem hi blli na udarcu in so usklajeni z Ustavo in Zakonom o Pravilen način U’tak0 ^ ^ debtev kadrovskih stanovanj urejena na Tekmovanje šahistov — posamezno Po enem letu so se v Mariboru ponovno zbrali šahisti Gradisa in v temi pomerili šahovske moči. Med prijavljenimi smo pogrešali šahiste Gradisa iz Raven in Jesenic. Lestvica najboljših šahistov Gradisa je bila postavljena po dveh dneh tekmovanja. Izmed 20 tekmovalcev je zasedel 1. mesto tov. Ivič Rajko. S to uvrstitvijo je še enkrat potrdil naslov lanskega zmagovalca — najboljšega šahista Gradisa. Nadaljne uvrstive pa so: 2. mesto — Dular Milan — TOZD GE Maribor 3. mesto — Zakič Stevo — TOZD GE Ljubljana 4. mesto — Balajc Štefan — TOZD GE Maribor 5. mesto — Stevič Lazar — TOZD GE Ljubljana 6. mesto — Marjanovič G. — khaja mesečn 'zd.a^a or8an'zacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja Gradis v Ljubljani. Vinko DamiMn* 4» » ■Jvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Mario Hemec, Franjo Štromajer, Ivanka Pogačnik, urednik: Mn«! ’ i:e*an ^en>va, Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični ska 134 a. ** Krnc• Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, Šmartin- TOZD Ljubljana-okolica 7. mesto — Durič — TOZD GE Celje 8. mesto — Jovičevič Sičo — TOZD GE Maribor Ta tekma pa je bila obenem tudi izbirna tekma za ŠIG. Šahisti, uvrščeni od L do 8. mesta bodo 17. marca 1979 zastopali Gradis na tekmovanju v Radovljici. Organizator bo SGP Gorenje iz Radovljice. Našim šahistom želimo veliko uspehov in uvrstitev v finalni del tekmovanja, ki bo v Novem mestu. Jovičevič Sičo NAGRADNA KRIŽANKA V DANAŠNJI ŠTEVILKI Med tiste, ki bodo poslali izpolnjeno križanko do 25. marca 1979, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Ljubljana, Šmar-tinska 134 A. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: Pokopališče, Aristoteles, Saba, RH, ave, Ade, at, gen, Baterija, Felc, strup, Ansa, burja, teolog, eksil, Arad, Otta, Na, Ra, osamilo, C, opaži, Kodak, veselica, Osp, AV, Rila, LR, on, sto, Coppi, poanta, N, Gliva, Faulkner, izdaja, Mell, 1, re, klej, RKO, dijakon, Anet, idiot, dira, žerjav, zvari, RA1, ale, čast, ak, Inari, str, merlot, Stiks, oktava, obrat. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Angela Duhovnik, TOZD GE Ljubljana 2. nagrada 200 din: Moser Alojz, SPO Ljubljana 3. nagrada 100 din: Laura Lisjak, Mehanotehnika, 65310 Izola, Polje 9 Čestitamo! y V NAGRADNA KRIŽANKA