gosp dar ke i brtni šk m nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pobiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. v t r Lj ubij ani sredo oktobra 1863. Gospodarske stvari. Zbor Iz Toniina. V družbe v Tominu. naj posnemajo druge omikane ljudstva, na priliko Itali-jane, Angleže, Nemce, in zmed Slovanov posebno brate Cehe, ki so v kmetijstvu in obrtnii na posebno visoko v Gorici pride letos k nam v Tomin stopnjo dospěli. Nazadnje sklene svoj govor želee, naj Srčno je razveselilo vsacega bi slovenski kmetje zmiraj umnejše gospodarili in zemljo ........■obdelovali, in to na srečo narodu in na slavo drage nam izmed nas, doznavši, da slavna c. k. kmetijska družba ? bo imela domovine! gi sednico Komaj smo čakali dneva, da se vres- niči ta blagi namen. Se veča radost pa nam prevzame po srca 7 ko smo se osebno prepričali, kako nas ta slavna vensko prestavljali: gosp družba na poti proti blagostanj y in Obravnave, ki so za tem sledile v zboru, bile so in po slovensko. Kmetom so na slo- Tonkli in gosp laško, nemško Marušič, dr. podp Vedoči ? da „Umni gospod seje natanko popiše, omenimo tù le na kratko předku prijazno u obravnave te kmetiška družba podá prošnjo deželnemu zboru Pavletič. Najvažnejši, kar se je sklenilo, je bilo to, da kar je naj bi bilo najvažnejše in za nas jbolj zanimivo Na predvečer seje, 20. septembra, pripelj se na deželne stroške poslala dva mladenča: eden iz Tominskega, eden iz Bovškega, v Svajc sir arije gospode iz Gorice in Furlanije, kteri na čelu sta stala gospod Claricini, družbini prvosednik in gosp. Bozicio, tijskih pridelkov, mnogo se učit, da bosta potem tukajšnje mlekarje podučevala; dalje, da k letu ima biti v Tominu razstava kme- namestujoč deželskega poglavarja v Trstu. Okoli ure se dej vsi skupaj v dvorani pri g. Devetaku > da občinski pa*šniki se imajo potrebiti s tem, da se poseče trnje in nepotrebno grmovje. Da se zboljša pleme goveje živine, so nasvetovali, jih caka večerja, ktere se je udeležilo tudi mnogo .To- naj bi imela vsaka vas svojega bika izbranega plene prestar. Priporo- mmcev Drugo jutro so gospodje okolico ogledovali nekteri gredó celó do Dantové jame Ob mena, ki ne sme biti ne premlad t uha ^ xiiviia y ivi xxv/ oiiiv uin xx u j^jl uimau ^ xxu gigotai • x iijjuiu" uri prične čevali so tudi kmetom, naj bi živini po planinah strehe se seja v vredski dvorani. Kmetov je bilo toliko od napravili. Koze, je nasvetoval gosp. dekan Vogrič, vseh strani, da smo se vsi čudili. naj bi po Bovškem še ostale, ker so ondašnjim prebi- Najpoprej pozdr prvomestnik vse zbrane s vavcem skoraj edini pripomoček za življenje. Tukajšnji prelepim nagovorom ; za njim spregovori g. Bozicio v gospod okrajni načelnik in gosp. Kacafura sta dokazo- imenu Njih kscelencij c. kr deželnega glavarja in vala ? da na Tominskem in Cerkljanskem so kozé goj- naznani v slovenskem jeziku, da seja je začeta. Za tem zdoreji zlo škodljive in nasvetujeta, naj se iz teh dveh •1*1 V 1 • • , • 1 J • • 11 1 "I 1 • v • I V • 1 1 J 1 • • • V • • Je bilo spor > njega zbora do daj kaj storil rednji odbor od zad- okrájev čisto preženejo, ker vsak Načelnik tominske poddr gosp Tomaž Rutar, fajmošter pri jemek 7 7 tudi naj manj si iz- 7 bi pregon teh škodijivk močno oviral. Dohtar razlagal razmere te poddružnice in stan letošnjih pri Lucii, je prav lepo Tonkli pa se v dolgem govoru prav živo za koze po- tegne 7 s čemur je kmetom močno ustregel. Kar zadeva delkov. Zdaj so se brale imena novo sprejetih udov. zboljšanje sadjoreje, je sporočil g. Pavletič, da vrt Po tem stopi na oder domoljubni g. dr. Lavrič in go- kmetijske družbe v Gorici je že prav lepo založen s vori zbrani množici po slovensko o zadevah kmetijstva tem govoru dokaže najpred godovinsko, kako važna reč je bilo kmetijstvo postavodajavcem vseh dob sadikami raznih plemen, in da družba pošlje, kadar bo cepiti, načelniku tominske podružnice primerno šte- 7 cas vilo omeni, koliko pisanja je bilo cepicev O murboreji niso mnogo govorili, ker in posebno zastran praktičnega obdelovanj avoljo kmetijskih naprav se je vidilo , da tukaj prav dobro napreduje. Pridelo- starodavnih časov do dandanes 77 Georgikon" do naših od lep mlj od vanje hmelja je bilo priporočano , ker poskušnje po zadevaj za poduk edanjih „Novic", ki latinske pesmi Bovškem in v Pečinah na Tominskem obečujejo dober in blago kmetov Dali toliko pri opomni, koliko strašnih prepirov in krvavih bojev je že nastalo volj mlj pčnih kmetijskih naprav in volj vspeh. Zastran zboljšanja in popravljanja cest in potov po gorah je posebno g. Vogrič, bovški dekan, kmetom razdelitev prav živo na srce govoril, naj se ne dajo po sili in s 7 meram posebno xjla xx xxx v/ vxj xx x xx xx x ía ? x xx áJ v>v j x^j vy x ^v m^a ví v x x t w ¥ j^/ m. ia» f x f xx kj x V v/ ^ V T VJLli J 11 MJ u VJ n viv^l v/ J^/ \J Ulil 111 KJ da srednja dôba bila je kmetiškim raz- hudo priganjati k temu tako potrebnemu delu ; temveč stanj k m e t ij s t v a 7 godn ki pri nizki, planinarstvo Potem pokaže na sedanje naj se ga lotijo radi iz lastnega nagiba. Da se ta namen ečidel revno in na lože doseže, so sklenili, naj se vsacemu posestniku svoj nas pa na najnižji stopnj Teg kriva je po njegovi misli tukajšnjih kmetov želj največ primeren del odmeri, da ga izdela. 7 da naj hlap aa vse ostane pri starem, lrcui je, aa le suznji in se najooij zanimivo. uospoa luarusic namrec preaiozi nepremišljeno in po starodavnem kopitu; svoje nasvete zastran društvenoga časopisa ,,Um- Trdil Je da H koncu 'pride na vrsto vprašanje ki nam delaj suznji in najbolj w H VIOlU V pi. ClOdll J ti , XVI HCVii.1 je Uli'J Gospod Marušič namreč predloži bilo zanimivo. se pa umnemu m obodnemu možu spodob n a- predovat navdušeno besedo priporočuje kmetom 7 nega gospodar]a". ObČudovaje lepoto jezika poslušali smo, kako temeljito je gospod nasvetovavec opravičeval 330 svoje nasvete. Sklenjeno je, da časopis bode izhajal komati, kakor se rabijo dandanašnji, niso priaierni in od novega leta naprej, če bo le mogoče , po 2krat na da imajo mnogo napák. Zato je bilo razpisano darilo pa po enkrat, in bo veljal za dva- (premija) za najbolji komat. 27 novih komatov je bilo mesec ) do onega časa krat na mesec po krat izhajal, pa gold, gold. y na dokler bo pa le po en- na ogled postavljenih ; za najboljega je bil priznan Pisal bode o vsem, komat Neumann-a iz Kothen-a, ki je bil počasten s prvo leto. y ki kar kmetijstvo in našo deželo zadeva. To je povrhni posnetek obravnav in sklepov jih je napravil zbor goriške kmetijske družbe v Tominu. Nadjamo se , da to blago početje slavnega društva ne ostane brez zaželenega sadů. Srečen vspeh se pa opira po naši misli najbolj na to, da „Umni gospodar" dobi WÊM - M HM kar naj več obilne duševne in materijalne podpore # • vseh strani goriške naše dežele y kajti on bo pravi srednik in besednik med ljudstvom in kmetijskim društvom. Dobro in koristno bi bilo, da ne bi ga pogre- šala nobena kmetiška bajtica. Zatoraj vsi vrli slovenski rojaki na Goriškem, posebno gospodje duhovniki in vsi domoljubje sploh: podpirajte „Umnega gospodarja z dopisi in naročili vsak po svoji moči; priporocujte ga ljudstvu; razlagajte kmetom njegov namen in oživite in vtrdite v njih srcih zaup do kmetijskega društva. Novic' Gospodarska skusnja. Iz Polzele. (Strašilo zajcem.) Potrjujem v 38. listu í naznanjeno „gotovo pomoc da ^ KJ LKJ V KJ KJ L±1 KJ Kj y KA Ct Z RJ GC O Cl iz svojih velikoletnih skušinj u sadnih y m drevés mazati, ampak samo J^liu V1V Al VV w A. U.A XU 1JL L« JL1* I VA JL /J W VV K/ V WA. V% W A v i. ^ ^ » ^ ki še ostanejo potem , ko se odbije donesek iz cerkve-nega premoženja in duhovniških dohodkov in to , strežniki in voznina znese. kar Kdor je v posesti kake grajščine, s ktero je zvezana podelitna (patronska) pravica, mora spolnovati brez razločka vere dolžnosti, ki zadevajo patrona po tej postavi. . Samo iz te okoliščine, da škof nezavezan na pred- stavljenje (predvlastno) podeluje kako duhovnijo, se njemu ne morejo naložiti dolžnosti patrona. . 10. Duhovske družbe bodo pri duhovnijah z njimi vdruženih morale plačevati, ako se ne dokaže manjša dolžnost, polovico stroškov v § po odbitku cene za strežnike in voznino. imenovanih 11. Stroški, ki se poravnati ne dajo z doneski imenovanimi v spredej stojećih odločbah, se opravljajo s tem, kar se nabere pri naberanji, ktero se utegne vpeljati v ta namen, in na koliko bi tudi to zadostno ne bilo se opravljajo ostali stroški praviloma (po navadi) kakor druge občinske potrebe po odločbah ob-činske postave, če je treba po razdelitvi v celi cerkveni okolici (fari) na podlagi neposrednjih davkov, toda z ozirom na postavno oprostbo nekatoliških sovérnikov. 12. Poddružnice in hiše duhovnikov, pri njih iz-postavljenih, morajo popravljati in zdrževati s privze-manjem pripravljenega cerkvenega premoženja tisti, v kterih korist take cerkve in hiše obstojij o y kjer se ne nahajajo druge pravne dolžnosti. Zavolj tega pa niso oprošteni dolžnosti pripomagati k stroškom za materno cerkev in faro (§. godba. y razun če bi obstala posebna po- 13. Ako je z mežnarsko službo zvezana pravica do stanišča, veljajo zastran poprave in zdržanja tega stanišča ukazi te postave. Ce Je meznar ob enem učitelj y in nasprotna dolž- în nost pripomagati k cerkvi in šoli še uravnana m, se tudi nobena druga pogodba ne doseže, tedaj oprav- ljajo stroške za stanišče, ki mežnarju gré oboji pomoči zavezani (konkurenti) na enake dele. 14. Kolikorkrat uprava cerkvenega ali duhov-niškega premoženja tirjati hoče po tej postavi donesek od patrona ali od srenje (soseske), mora ona pri škofii prositi za vpeljavo obravnave zastran pripomočkov ; ta obravnava se ima vpeljati in veljavno izpeljati od poli-tiške gosposke na podlagi stavbenih načrtov, stroškenih prevdarkov in izpiskov cerkvenega premoženja, ki so se tej gosposki že izročili ali se bodo še (Konec prihodnjič.) poslali. 321 * Starinske stvari. Kdo neki si bode upal trditi j da imena Idrija, ATRA3VTI AVG. Spisal D. Terstenjak. *) Gosp. Hicinger, kolikor mi je znano V^VOjJ. A-LiUlll^d , XVUUO.U1 1J.1I. JU ZJíltXLXKJ , j e Uli JJ1Y1, jLZJ jVjíJiiw » oiviii vovuuttv« uvivuaiijj.il oiu » vuomii Jk kteri ie ta napis v „Novicah" razglasil. Razlage imena rencev in Panonov (koliko teh ostankov nahajamo v / i W • v 1 1 • IT 1 i • 1 ^ T7 1 • 1 • t • v M • •! \ • V 111 1 • bil prví Ipava, Vipot, Iput, Bec, Kartelovo, Kobole, Semon itd. niso slovenske, dasiravno njih ne najdeš v nobenem slovenskem besednjaku? Takošna je tudi z besedo A trans. Iz jezikovskih ostankov nekdanjih slovenskih No- tega božanstva se ni še dosedaj nebeden lotil. Ker se osebnih in topičnih imenih) , se prepričamo lahko, da je ime božanstva Atrans ne dá iz latinskega basnoslovja slovenski jezik teh rodov poznal vse stare oblike indo razlozitl y smemo tedâj trclltl y \ACt JU XX ux ano ^nw \jl\j~ u yiu^ouiuv ^uijwuuvuLiuy y j ill ou ^lav uaxxa- mače-norensko-panonsko. Ker se latinski dativ glasi : jamo v sorodni litevšcini. Cerkveno-slovenščina že jih Atranti, je toraj oblika nominativa bila: Atrans. vseh vec ne pozná; posebno je zgubila popolne sufikse; vendar so se morali še cuti, ker je iznajdenik cirilice da Je Atrans bilo do- evropščine (arjanščine), kakor jih še prav čiste naha- Atrans pa more stati za: Atranas ali pa Atranis, ker vokal pred končnim (auslautendem) 8 rabljal na koncu glasnika h in a. Ime VOLTREIBVS izpade. To prikazen najdemo v latinščini, prirneri: urbs za urbis, dens prav za prav: dents za dentis, sansk. : dantas , dalje v druzih italskih narečjih, prirneri osk. : ban tins, za bantinus. Tudi latvinski jezik ima to posebnost, prirneri: dews, litevski: dewas, Perkhons, Opferochs cerkvenoslovenski : BOATpivKft ; litevski : Perkhunas, Perkun, bog groma itd. imena slovenšćini najdeš ovs za oves, dalje lastne S kerbs za Skerbas, Jer s za Je ras, Mors za Moras ali Moris, Reps za Repas itd. **) Sufiks as se je v slovenšćini edino v se imenih ohranil, postavimo: Belas, Beras, Kotas, Latas Jeras, Vitas y Karas . češki climinutiv : V i t a s e k y nam pricuj e da so glasnik rk stari Norenci in Panoni izgovarjali ei prirneri: ogerskosl. reič, vreimein slovensko v narečjih: beilo, leipo itd. Cerkvenoslov. ft na koncu se je brez dvombe glasi! kot o, ker današnje slovenske imena Bouvir, But eri, But, A ci na slovensko-rimskih kamnih najdeš v obli-kah Bouvirio, Buterio, Buto, A cio, prirneri bolgarsk: slep, ne m, litevski: lokio itd., slepios , nemios , lokios us in sansk. as, got. us. slepio, nemio itd. v osebnih gotovo v predhistoricni dobi gerškolat. suf. o g rasek, Nečase k itd. y y přímen v se y Ka- starokoroško ime Etbratonas. Izpah vokala pred s na koncu vidimo v imenu na slovensko-rimskem kamnu: Vol tarons, za Voltaronas, Donnerstier, dalje: Voltrex (v genit. Vol-tregis filius) za Voltregis, od vol, intregis, prirneri srbsk. traga, genus Slovstveue stvari. y rod Zuchtstier. ***) porodica, toraj Voltregs Pisava priimkov. Sole po Slovenskem, posebno mestne niže in više Kakošno božanstvo je toraj bilo Atrans pomenja ime Atrans? m kaj ki konci šolskega leta priobčujejo svoje letnike moté se po teh že leto za letom y y sra- z mnogotero popaceno pisavo osebnih in rodbinskih imen svojih učencev. gledov tacih spak so „Novice" razkazale že mnogo Iz-od kterega Jaz bi trdil, da je enako s staroindiškim A tri, več strani, iz kterih se vidi, da vsak učitelj piše te omenja Rigveda ; 116 y 8. y in ktero učeni y imena, kakor ravno ve in zna, ali pa prav nalaš tako Sonne primerja s Helios-Heraklom (glej Kuhn ,,Zeitsch. brez ozira na različne pisave raznih jezikov, ki jo fur vergl. Sprachf. X 322). Sonne postavlja za razlago terjajo tudi lastne imena. — Šole, kterih še mnogo to-tega imena koreniko at, flackern, flammen, aestuare. liko časa gubé na tako imenovane „mrtve" jezike Atrans toraj bi pomenjalo ;>der Flackernde, Flam- imele bi tudi od še živečih saj svoje dežele in države toliko umeti, da bi saj imena svojih učencev mende" prav prikladno poznamovanje za božanstvo ------ r— r------------ r---------—.— —------- najmanj , ™ ^ iuiuuu solnčno. Iz korenike at je latinski atrium, Vorhaus, različne narodnosti znale pisati po njih narodnih pra- prav za prav : „Feuerstelle", „Kamin", zend. âtar y y A t a r v a n, Feuerpriester ogenj , (Hesiod. Theog. 862). y grški atfirj y Gluth vopisih: saj k temu ni treba druzega, kakor poznati le Je kako ! tudi slovenščina poznala to koreniko? Da malo posebnih pisav za nektere vlastitosti lahko vsakdo navadi že v malo dneh y cesar se če ne že v srbšcini najdeš: vatra malo urah. Zanikarnost, ki si še toliko ne prizadene y ignis y vatralj, za tako važno reč, kakor je pravopis lastnih imen in Feuerschaufel, vatrišče, Feuerstatte, vatruščina, posebno priimkov, vredna je javne in ojstre graje. Kdo hitzige Krankheit, vručica, vatren, feurig itd. Glasnik pa naj piše te imena pravilno, če ne učil nice pra- v je toraj predvdarek (Vorsehlag) kakor v besedah: vilnega govorjenja in pisanja? In kje naj se jih navadi v a j c e (staročeski) cerkvenoslov. a j c e, ovum (codex mladina, ce ne ze v šoli ? oštrom.) ; primeri slov. vapno, vokno ; voče y za apno y okno oce. Ker še imamo v slovanščini va- Kako globoko pa pri vsej pravičnosti te terjaťve vkijub všemu očitnemu grajanju po časnikih vendai še tra v pomenu ogenj, nobeden ne more tajiti, da nek- vedno sega le že sama nevednost v imenskem pra-danji Slovenci niso poznali korenike at, in besede vopisu, in ta še celó na mestnih izgledno-glavnih in še atrans, akoravno je sedanji jezik vec ne pozná. • v •! visih v S olah y ne moglo bi se nikakor i verjeti, ko bi nas * ) Tandem aliquando, predragi nam Davorine! Zopet je dosel cas tega njih letniki očitno ne prepričevali. „Novice" so nam že iz vec letnikov gimnazijalnih in realnih šol raz- da preiskujemo starinstvo. **) Sem spadajo slovenske oselme imena : Bevs , za Be vis, Krev s za K revis, Devs za Devis. Imena De vso, Devsi Vred. kazovale že toliko spačenih imenskih pisav vsi pravici eno li lin s nahaja« več kamnih. Dews kakor dvadesetkrat na slovensko-rimskih latvinskemn dews, litevsk. dewas, po- , da so po ^^H^^^l^^^^primerjevale „trojnému lev enj u me tul ja", drugo pa imenovale „pravi galimatias ali mešanico iz nemščine, slovenščine in I a- u pronius) na lipniškem kamnu. Pis. menja to, kar ime Bogionius (po latinski obliki kakor Sem- ŠČilie", Še drugo pa kar „babilonsko ZUieŠlljavo Vendar pa da zblodve domaćih in sosednih jezikov v imenopisu še niso vidile , kakoršno jim razodeva sledeči posnetek iz letošnjega letnika neke ***) Osebne imena Voltarons, Voltrex, Voljap, Voltrei- bns, Volarenns, B nj us v drugih sklonih Voltaronti (dat) Voltregis (genit.) Buji. Vol areni (genit) se berejo na ljubljanskih rimskih spomenicih. Dandanes se na Kranjskem najdes izgledno-glavne šole, ju ^u uavuv tuui 6i«yuV-ui gledna v babilonščini — posebno imenskega pravopisa ki Je ze davno tudi glavno-iz- topične imena Voice in Buje sosedne. Pis. 322 Ne naznanjam je po imenu, pred vsem svetom osramotiti, da ne misli y da jo hočem v poroštvo resnice Jezikoslovna drobtinica. V moram saj vredništvu „Novic" poslati njeni letnik. Iz tega za občinstvo posnamemo le iz enega razreda nekoliko ocitnejih babilonskih pisav. slovenskem oddelku tretjega razreda Naj naznanim dve dobri, po Stajarskem v več krajih navadni slovenski besedi • y I • i • „piclj ati 7 namrec 77 na ko" in Nako pomeni nemški ,,sonst", „íibrigens u Na priliko: „Ta člověk je nako pošten, pa čmern u te izglednice stojé: med krstnimi imeni v 7 nemškem jeziku, v kterem je pisan vès letnik: Franc . med priimki a) slo-Galob , Komel, Polšak Ludwik, Matias, Andrej as ; venski napčno pisani b)Lahi v slovenski obleki: Marcola, Peroci, Spa- Francoz in Nemec v slovenski na- 77 7m7 in Pičljati" pomeni varčno ravnati.*) Na priliko: Toča je pobila, bomo morali pičljati — pri živini ljudeh. A. L-k. 7 7 zadevah matice slovenske. capan * robni obleki: Žorš in Žvab, ki se pravilno izrekata: ry___* • ___: Vrli rodoljub 7 gosp M-k 7 Zorž in Svab po izvirnih: George in Schwab. bolj zblojene pa so 3. imena rojstnih krajev 7 Se med ki je že unidan iz Cr- 46 11. nomlja in Kostanjevice poslal vredništvu „Novic' 50 kr. za matico slovensko, izročil ji je iz Kostanjevice kterimi se nahajajo Kranj avas (Felsendorf? slovenske v nape ni pisavi: še 11 fl. Hvala lepa v imenu domovine! kakor : „Kranjsko 7 Kranj c Felsenland, Felsenbewohner^ ? ?), Zapuše (zapuše Burka. flintě?) —mesti: Krajnavas, Zapuže; polaščene: Ranziano (Renče), Roncina (Ročin), Wipulsano z * Pruski „Junker-ji" so Slovani! Kdor ne nemško glavo (Vipuže) : slovenske v laški verjame 7 naj bere „Nordd. Allg. Zeitung", ki izhaja v in slovenski mešanici : Bainšica, Savonja (m. Zavodnja med Sočo in Ipavo), Stracič (m. Stražic — iz stražišče od nekdanjih vojniških straž med vojsko tu ob Soči slovenske v domači obleki pa s pri- postavljenih) ; vezanim laškim repom : Gapovano, Martinjako, St. Roko Salkano itd. (Kon. prih.) 7 Slovensko slovstvo. Hannoveru. Ta časnik je Bismarkovi politiki znaj del čisto nov kveder. Tako-le modruje: „Pruski dualizem (dvostranstvo) izvira od tod, ker pruska dežela obstaja iz Slovanov in Nemcev. Slovanski plemenitniki ižlahni gospodje) so največ bili okoli kraljev pruskih ter so tako dosegli poseben upljiv do vsega, kar je imelo v kraljevi hiši veljavo in kar je izviralo iz hiše kraljeve. Duh slovanskih plemenitnikov in vès značaj njih je pre-Šinil armado prusko in vlado . .. Odtod notranja borba * Slovenska slovnica za domačo in Šolsko rabo. Spisal na Pruskem... Ta stranka res misli pečat pomorsko- ____-X m "i m * * + mu % a ^ ^ V • vise realke v Celjovcu. Ďruqi mejnega plemića (pommerisch-màrkische Junkers) pri- 1/ t/ . • • . • ^ T ft « m m m s m w ^ ' m Da gre Anton Janezic, c. k. učitelj natis 1868. Nevtrudljivi delavec na poljf slovenskem, tisniti na vso Nemčijo in jo gospodovati". slavnoznani gosp. A. Janežič, v svojem predgovoru res ustava pruska rakovo pot, tega so potem takem Slovani resnico govori, ko trdi, da slovnica ta ie vsa nova krivi, ker o „Junker-jih" pruskih se pretaka slovanska .l i.'L! „. _______• _____j.i*____ ... ________kri'" ^--i-." i?«!™«* po obliki in po osnovi, predeljana po tirjatvah sedanjega jezikoslovja in popravljena po naj bolj šili slovniških pri- enkrat demagog ! pomočkih. Kaj neki vse bo še Slovan? Enkrat je rako vec 7 Jezik, v kterem je pisana, m ki ga uči Je prava čista slovenščina, posneta po ljudski govorici vseh Slovencev ob Savi in Dravi, ob Soči in Muri, klosic, Cigale weis, Lésar, 7 ker, kakor gospod izdatelj pravi, podpírali so ga v te-žavnem delu z marsiktero opombo^ ali popravo dr. Mi- Navratil, Marušič, Solar, Svetec, dr. Blei- ~----- Levstik, Marn, Hro vat, Cegnar, Valjavec in Žepič. Vse to nam je tedaj pač poroštva dovelj, da delo je izvrstno. Tudi cena (postavljena na 1 fl. 30 kr.) za 17 dobro tiskanih pol je kaj nizka. Radujmo se tedaj, da imamo lepo slovnico v lepi slovenski besedi, ki naj bi jo v roko vzeli ne le pisatelji slovenski, temuc vsi naši rojaki, da se naučijo čistega svojega mate mega jezika in slovo daj o kolo-bocii, ktere so se navzeli iz druzih jezikov! Iz Zagreba. (Gl Dopisi. skup gospodarske g di stva v Zagrebu.) 15. dné t. m. se začne véliki zbor gospodarskega našega društva. Iz programa, ki obsega 16 točk, vidi se, da si. društvo želi materijalno in duševno koristiti seljaškemu gospodarstvu z napravo kreditnice z osnovo knjige o gospodarst ljudske šole itd. Bog daj srečo ? 7 ki bi se vpeljala ? v Saj na premoznem in izobraženem seljaku (kmetu) stoji srečna dežela Iz Celja 27. kimovca M pri Gilo vi kavarni me pokli kozarcek kave Več znance v naj dem tu Memogredočega njo neki prijatel na ki so se L)0 ttUiJMivvik "MTV. 1 vv tu k í CA. lllJv V Jll CI» I Vi V^ Xi_l LM. , XVA OU govarjali o kmetijski razstavi celjski. Neki kmet M * Abîma Soliman. Slavospev in življenje našega vojaka dr. Ign. Knobleherja, prerano umrlega misijonarja v srednji Afriki, kterega so zamorci imenovali Abuna Soliman. To delo, ki v izvirnosti, besedni lepoti, tehtnem obsegu in zunanji krasni opravi, nima kmali sebi ena-cega, je dovršil naš nadepolni mladi pesnik Anton Umek, ki je zlasti pod imenom Okiški razveselil slovenski svet že z marsiktero krasno pesmico. Hvala prečastitemu gospod L. Jeranu, ki je na svetio spravil to s podobo Knobleherjevo ozaljšano knjigo, ktera je poduČna in kratkocasna ob enem. PriporoČamo jo ob-činstvu sploh, zlasti pa šolski naši mladeži za deklamo- ki se bolj omikanim y pristeva, začne zabavljivo govoriti o nJL y in rece y „da zdaj se godi kakor pred 320 leti, ko so grajščine kmetu kazen na posestva nalagale zakaj nek bi nosil kmet svoje pridelke kazat; ali ni to osla rija, da gospoda vidi, kaj vse kmet ima in kaj přidělat more, da potem vikše davke nalaga; vsak je neumen, kdor kaj lepega tiè nese; raiši naislabše ali celó nič f" y m Ostrmel sem nad takošnim protivnikom napredstva si prizadevam mu dopovedati, da nespametno bíodi, ker davki se niso še nikoli nakladali na kmeta samega, ampak brez razločka zadevajo gospoda in kmeta, če sta posestnika zemlj in da vendar van je in mnogotere vaje Cena Je učence pa, ako več iztisov skupaj vzamejo y gold. ; . 80 kr. za več gospoda lepega v razstave daje kakor kmet itd.; al vse je bilo bob v stěno. Ker ni moja navada, da bi se pričkal, jo raj kavarne pobrišem, misleč y si kdor ne Nihče ne ngovarjaj , da ti učenci so rojeni Slovenci; kaj druzega je rojak, kaj druzega pa priimek njegov, ki se ne prerodi. Pis. spozná velikega dobička očitnih razstav, tega pač še Ali ni pičljati od piclo, to pa od laskega ,.piccolo". Vred. 323 trka luna nevednosti. Tudi jez sem kmet, pa hvala Bogú, da sprevidim, da moramo naprej s tem, kar kolo časa terja; sicer zaostanemo, da se nas Bog smili. Iz Stajarskega. (Poziv vsem castitim navodnikom nekdanjega lista „JVajprej-a".) Zopet je po neugodnih okoliščinah slovo vzel od nas en naroden časnik — „Naprej". Gospod M. Vilhar nam to žalostno prigodbo naznanja v zadnjem svojem listu in dostavlja, da nam narocnino po pošti nazaj pošlje. Ali pa bi ne bilo do-stojnejše , ko bi se novci, ki so enkrat bili namenjeni podpirati narodni časnik, koj obraćali v drug naroden namen in se pustili slovenski matici? — Kdor je teh misel, naj se oglasi pri g. M. Vilharju, preden začne narocnino nazaj pošiljati. Naročnik „Napreja". Iz slovenskega Stajarskega. — Od 21. do 25. u. m. so se na Slatini pri Rogatcu zopet obhajale duhovne vaje za labodsko duhovstvo; al žalibog! po prigovoru ,,s trebuhom za kruhom" je zavolj vinske bernje , ki je ravno one dni sploh se začela, le malo krdelce duhovnikov ovih vaj se udeležiti moglo. Vodil jih je občno znani superior celjskih lacaristov, gospod J. Horvat, premišljevanja pa imel je priljubljeni nam gospod korar naš dr. Vogrin tako primerno in izvrstno, da bogoslovcem skoraj zavidamo, da imajo tako vrlega, učenega in skušenega gospoda za učitelja pastime. Kar nam je pa še posebno globoko v srce seglo, bilo je končanje teh duhovnih vaj. Obhaj ali smo namreč obletnico smrti našega nepozabljivega knezovladika A. M. Slomšek a. Že pri biljah in pri mrtvaški meši, še bolj pa, ko so prečastiti častni korar in konjički dekan g. Rozman, za rajnega slovenski molili in cela družba milo mu „Requiem aeternam" zapela, tačas ni bilo ocesa, ktero bi se ne bilo žalosti solzilo. Tiho in klaverno smo se razšli, ponavljaj e in klicaje v srcu spomin rajnemu vladiku njegove besede, ki si jih je za geslo bil vzel in se vedno tudi zvesto po njih ravnal: „Vse za Boga, cesarja in domovino". Prašanje. Naročili so se bili nekteri rodoljubi lansko zimo na g. M. Majer-jevo „mljuvnico" ali slovnico. Bo li kmali zagledala beli svet? Prosimo odgovora.*) Nekoliko naročnikov. Iz Celovca — piše „Glasnik slovenski" od 1. dné t. m., da „ravno kar je dospěla v Celovec vesela no-vica, da ostane naš visokočislani domorodec g. Andrej Einšpieler še katehet c. k. više realke. Da bi ostal koroškim Slovencem še zanaprej tudi zagovornik na deželnem zboru"! Ta želja pa ne bo se spolnila — kakor „Drau-Post" piše — ker 9. novembra bo v volitnem okraji celovškem na mesto g. Einšpielerja nova volitev deželnega poslanca. V Trstu 29. sept. xp. — Letos odpró v našem mestu novo čisto laško gimnazijo, za ktero se je mestno svetovavstvo toliko potezalo, preden je bila do-voljena. Ne vem še, kako bo s slovenščino na tej gimnazii , le to mi je za gotovo znano, da se je od strani vprašal nek slovensk pisatelj, ali hoče biti učitelj. Govori se, da učitelj verozakona gosp. Bastran bode tudi v tržaški mestni gimnazii učitelj slovenščine. Čuje se tudi, da si Lahi jako prizadevajo, da prestopi mnogo ucencev iz državne v mestno gimnazijo. — Naši čitavnici , kakor so že „Novice" pisale, treba je res prero-ditve ; o tem so tudi družbeniki preverjeni. Kakošna je zdaj , takošna ne more ostati, ako nečemo, da prepade. Ne moremo biti zadovoljni, ako se odbor pet mescev ne snide in še trdi, da nima časa se posveto-vati. Delà je dosti, le viditi ga je treba, treba je dobre *) Kolikor je vredništvu znano, se tiska slovnica v Pragi. Al brzi tisk overa pošiljanje korektur iz Prage na Koroško in iz Ko-roškega v Prago. Pa vec o tein bode na vprasanje že odgovoril gosp. Matija Majar sam. Vred. volje, marljivosti, pravega rodoljubja. Tudi si ne moremo kaj , da ne bi opomnili svoje dolžnosti tistih od-bornikov, kterih nikoli ni v odborové seje in ne v čitavnico. Koristno tudi to ni, da se odbor ustavlja ob-čnemu zahtevanju, naj se premesti čitavnica, ker je Slovanom jako od rok in jo zato tako malo obiskujejo. Glavni zbor, ki se ima poklicati mesca decembra, gotovo se potegne za marsiktero reč in upamo, da se potem izbudi med nami zopet novo življenje. — Te dni se je začel nabirati med tukajšnjimi Slovani denar, s kterim bi se kupil in podařil buzdovan nekemu laškemu gledišnemu igravcu, da bi ga imel v laški igri „Kraljević Marko". Potem pa se je nabira ustavila, kar je po naših mislih prav. Saj imamo toliko lastnih in silnih potřeb, ki zahtevajo denarne pomoci. Pometajmo najpred pred svojim pragom, potem še le pojdimo pred sosedov. In 300 gold., kolikor bi veljal buzdovan, bila bi marsikje lepa pomoč. Ne morem si kaj, da bi o tej priliki najgorkejše ne priporočal našim radodarnim Slovanom , kterim je Bog dal obilost, naj se ozró na slovensko matico. Pomozite jej krepko, blagodušni ro-jaci ; s tem si pridobite veliko zaslugo za naš narod in sebi nesmrtno imé ! Združite se, pa nabirajte doneskov v ta lepi in blagi namen ; narod vam bo na veke hvaležen. Iz ttarkole poleg Trsta 20. kimovca. L. M. — Krasno se danes jutranja zarja razgrinja, zvonovi pre-sladko oznanujejo dan sv. nedelje ; solnčni žarki, ko izza gor priplavajo, pozdravljaj o visoke hribe in mor-narje po širokém morji, ki se v svojih ladijah kakor nebeške zvezdice sèm in tjè sprehajajo. Mislim si : danes bo gotovo kaj veselega. In taka je bila. Ko vidim šolsko mladost oboj ega spola prav zalo napravljeno , vès radoveden vprašam neko zalo učenko : „kaj da si danes tako zalo napravljena z lepimi cvetlicami na prsih?" Smehljaje mi odgovori: „danes je za nas veseli dan; očitna preskušnja bo nedeljskih ucencev in učenk." — Ko ura odbije štiri, leti vse v učilnico, mlado in staro; tudi jaz se splazim skozi množico vanjo. In oj veselje! ko se po učilni ozrem, pa zapazim, kako zalo daje vse; učenci in učenke, tako vsakdanji kakor tudi nedeljski, čakajo polni radosti začetka. Na znamnje učenikovo zdaj vse utihne in učenci zacnó lepo peti najprej „Tebi Marija o Mati premila", in potem „Otok bleški". Ko so odpeli, stopi neki učenec na oder in začne „nagovor"; ko gaje dovršil, beró gosp. nadžupnik iz zlate knjige učence, pa jih obdarujejo z lepimi knji-gami. Po tem zopet učenci zapojó „Srečnejšega pod solncem ni" in „Bog ohrani nam Cesarja". Ko ti odpoj ó, stopi zdaj na odmenjeni kraj mlada pa Čvrsta deklica , pa začne s tako milim glasom slovo jemati, da so se mnogim pričujočim solze veselja po licih utri-njale, kajti uboga sirotica brez očeta je „nagovor" v premilem maternem jeziku kaj ginljivo dokončala. — i o vsem tem gosp. nadžupnik J. Zeme s prijazno besedo učence opominjajo, naj si dobro v srce vtisnijo, česar so se naučili itd. Prepričal sem se iz vsega, da je tudi gospod učenik M. Kosič, akoravno še novinec, se hvalevredno obnašal. Ko gospod nadžupnik končajo preskušnjo, nenadoma zápoje bolj zadej truma pevcev: „Hej Slovani" in še druge narodne pesmi, da je bilo veselje. Razlegalo se je po ucilnici krog in krog tako, da celó Tržačani iz krčme pod okno priletijo poslušat pesme naše. Hvala! Vsi pričujoči so bili današnjega dneva veseli. — Pač bi želeli, da bi se nam v Trstu ustreglo s kakim slovenskim listom saj za čas raz-stave. V daljnih krajih prej vedó, kaj se godi v Trstu, kakor mi v naši okolici. Zakaj to ? Iz Prošeka 4. okt. J. N. — Zadnji novični dopis veliko hvalo poje šolski preskušnji tukajšnji. Ne zame-rite, da po besedah veljavnega šolskega gospoda povem, 324 da gré hvala le učencem 1. razreda, ki so se izvrstno narodu v domačem (latinském) jeziku, kako da je zdaj obnašali, ne pa 2. razredu, v kterem se je dosti prazne prisijala milejša dôba tudi našemu jeziku, kako da se slame mlatilo. Pa brez zamere! Glas je počil da zdaj po vseh mestih trudijo zamujeno popraviti in si Olči Hl KJ llllCV L1Í.VJ • JL Ci KJ L \j U Là Ci 111 Ul U • - V^ IUO jU ^UVil y vlCtl Là\X C«J > OV/I1 ti UU1JV7 liaiil Llj^UV Cl Y 1ti IU OJI. se misli vpeljati laški jezik v združeno ljudsko učilnico napravljajo čitavnice, ki pospešujejo jako národno iz-proseško-kontovelsko. Ne vem, ali je to primerno celi obraževanje in unemajo ljubezen do naroda. ibkr._______ _ _ ___ _ m« a ^ ^ m ^ £ « m m a « a m Vsakega okolici? Ne rečem, da ne bi bilo dobro, ako bi vsi pri naloga je, cla vsak na svojem mestu, po svoji okolici nas znali tudi laški jezik ; vprašanje je ali se z pripomore 7 kolikor more ? čas zaostaja, ne spozná duha in potrebe časa. napredovanji ; kdor zdaj Ko je govornik tako končal Naše geslo učenjem jezikov v ljudskih šolah ne trati dragi za učenje drugih potrebnih reči, ki bi se jih imelanaša zdaj je napredek. mladina učiti? Ali ni to celó pretanko předena ravno- zapojó gosp. pevci mogočno ,,Naprej zastava slave pravnost, ktere se mi Slovenci javaljne kje radujemo, Zdaj se pregrinjalo vzdigne na odru in začela se je a da zavoljo pet ali šest otrok, ktere bi njih stariši radi v laškem jeziku izurili, se mora uklanjati vsa mladina spoznati igra Slovenija oživljena" od g. Bilca. Očitno moramo in en ker se se tudi Je v nam tega kraja ptujemu jeziku? Jaz mislim Trstu toliko šopirilo za laški jezik, naj ne krati slovenski, kterega moremo po vsi pravici za-htevati. glas je j da so mladi gospodje dijaki tukaj svojo nalogo izvrstno zvršili. Posebno je baron Cojz (gosp. Krištof) vsem dopadel, beseda mu je kaj gladko in mirno tekla ^laurwu iu uiiiuu tcxvid ^ vidilo Se mil je, jo v ot, »ai je govoril, prišlo iz iskrenega rodoljubnega srca. Enako da Je vse kar lz Istre. Trgatev (bendima) se je začela 10. dne vrlo sta se obnašala tudi Vodnik (g. in Linhart t. m. Grojzdja je letos veliko pokvarila grojzdna bo- (g. Schweiger). Slava jim ! Ko se je po igri pregrinjalo lezen obnesla slabo. ? trsje pa je trpelo po suši. Zato je bendima se spustilo, so gosp. pevci zapeli „Hej rojaki". Po dokon- Iz Tomina. (Vabilo). Tominska čitavnica bode šaloigra čani pesmi se zopet pregrinjalo vzdigne in začela se je Slep •> kj * uililliiii i ▼ ca. viiaiuon« vnannuw oaiui^ia „k^xvp xxx lep vu. » uuaija , ivi^y ov. Q. «X- imela 21. dné t. m. slovesno besedo s petjem in raz- jaki brez razlocka tako izvrstno igrali, da smeha in nimi govori. K tej veselici vabimo prijazno vse častite ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Po dokončani se še en- u od Vilharja, ktero di- člane in druge prijatle. Citavnični odbor. Iz Ćrnomlja 25. kimovca. Da se tudi n a m pri je igri pa so gromoviti živio klici jih primorali, krat pokazati, kar je pričalo popolno zadovoljnost po-slušavcev in gostov. Med prvim in drugim nastopom so gosp. pevci peli „Savico" _ in na koncu igre „Lipa nas národni duh Čedalje bolj oživlja in razvija pokazala zabava, ktero so preteklo nedeljo 20. t. m. zelenela je". Konec zabave je bila srbska pesem „Nosim pra- zvečer nam napravili naši rodoljubni dijaki. Ze opoldne zdravu mišiču" Po dokončani zabavi je stopil ste oznanovale cesarska in národna zastava, ki ste vi- voslovec Strucelj in je na priliko tako govoril: Gospoda hrale z oken dvorane, memogredočim, da bode danes moja! take in enake zabave in veselice Vam ponuja či- v našem mesticu nekaj posebnega. gradom g. Sladoviča je proti večeru vedno narašala. Množica pred tavnica ; poprimite se je tem malim bodite za danes -----------------.—-------------zadovoljni; če je še kaj pomanjkovalo, potrpite ; kadar Pripeljali so se tudi gosti iz bližnje okolice in sosed- bote pa čitavnico imeli, bo še vse bolj popolnoma nega mesta metliškega. Počastili so to zabavo domaći Splošni živioklici so naznanovali popolno zadovoljnost. Zdaj se je dvorana na mah spremenila v gostivnico; nasi in bližnja mestjani, veljavni gospodje iz Metlike, vse tukaj biva- nekoliko jih je v dvorani ostalo, množica pa se je po-joče gospé in gospodične in obilo priprostega ljudstva, dala v spodnje sobe. V dvorani in tudi spodej je po- Zabava se je začela ob pol 8. uri. Nad vhodom v stalo vse živo vrstile so se napitnice, ktere je gosp grad je prihodnike pozdravljal razsvitljeni napis (trans- Strucelj prav z navdušenim srcem nagovarjal. Prva Je parent) „Dobro došli" v domaćih barvah; na stopnicah veljala našemu presvitlemu cesarju, daritelju enakoprav-pred dvorano se je blisketal drugi napis „Vse za vero, nosti in ustave. Od gromovitih živio- in slavaklicev se dom in cara Tudi dvorana je bila okusno ozaljšana je tresla dvorana. Nazdravili smo tuđi rodoljubnim za-z zelenimi vejami, s cesarsko in národno zastavo, s po- stopnikom slovenskega naroda, ki jih vsi poznate, da ni MSIMHflMMMMMriM^I^MMHM drobno in prijatlom dobo cesarjevo, cesarično, sv. Cirila in Metoda itd. odru pa se je svetil transparent z napisom „Naprej ! > i ( na uri je bila dvorana že vsa natlačena; veliko jih je stalo zunaj dvorane po stopnicah na ulicah, ker dvorana ni ? se več mogla vseh sprejeti. pa našega naroda, osobito prevzvisenemu biškopu Strosma- vsem Slovanom itd. Vsaka napitnica obudi'a je in dasiravno se je jerju se je začela s cesarsko pesmijo , za-njo je sledila podej neskoncne živio- in slava-klice. Zabava smo se tako radovali do polnoči Hej v spodnjih sobah vse trio , se vendar najmanja nerod- • i i i ... * . i i # i rN 1 • Slovenci", obedve so gosp. pevci z navdušenim srcem nost ni zgodila — kar očitno dokazuje, da Slovenec je peli in s tem so pokazali, da biti zvest patrijot in miroljuben da on nikogar sam ne žali; nasproti pa je J^^/AA y M AX U wv xxx ^ w Cl A JL y V«. Cl UlU tJ \ O U 1 jUU Ali. Ill11 *J 1 j Kl KJ V> 11 j KlClt KJ 11 llllVV^^Cil OCA111 11 V^ ^Clll y X J. X u x tv ju zraven iskren domorodec si niste dve nasprotne reci, en sam nepreviden nemškutar zadosti, da s svojim grdim kar nam radi naši protivniki brez kajo. (Bol vsega vzroka pod ti- pikanjem in zaničevanjem tega, kar je vsakemu narodu Potem je pravoslovec gospod Strucelj zaklical: najdražje, celo družbo iznemiri. Hvala Bogu, da med oe © nam zivi našega Franca Jožefa I. daritelja ustave!" in trikrat je > , xv^xx ^ ox^x me 1 o „živijo" po dvorani. Ko vse potihne,. stopi gosp. poštenemu Nemcu. Mili oče nebeski! odpusti jima junaškega vladarja in cesarja malim številorn takih se mislita pri nas le kaka dva zagr- izvoljena v tak poklic kteri se skuti gotovo vsakemu na odei abiturient novomeške gimnazije, izvrstno sestavljenem govoru (žal mi je m da doga ne vesta, kaj delata. iz Kostela od fare 31. sept. ? s "«"V » 1Ù1 X w vuy. sjv.^V" » x J \_.XX1_XXX ^U YUl U l^tiCXX XXIX j , ua B f, u^llitt *Jtl Jl««l U KJ X . CCUl. - ▼ J-/XCI nimam pri rokah, da bi ga poslal „Novicam"), kako da kako je neki v Kostelu s kugo? — Dobro Vprašali boste : naš mili materni jezik je za mogel do zdaj povsod le osta- nas Kosteljce dobro, za kugo je prav za prav slabo, ker jati za vratmi — kako da sta nam sv. Ciril in Metod reva pri nas — konec jemlje. Od 16. septembra je donesla pravo vero, kar jima je mogoče bilo na lagi dili materinskega jezika pod- ; ko so se popřed zastonj tru- troje živinčet zbolelo ; dve kravici ste ostale in se ozdra- vile in duhovni iz nemških dežel iiviij ii u- vue j ker ste neko drugo bolezen imele, x^ vu« y » kako da je bila zares kužna. Ubili in zakopali so jo 19. sept. ena v Vasi je omika naroda ? mogoca na podlagi národnega je- Pa od tistega časa ni pri a , i\axor nam pričajo stari Rimljani, ki SO zajemali vec. ±>aujćiu se je turaj, ua uu jenjčiići j saj jc sicer iz virov grs kih vednost; al kar so zajeli, podali so marsikteremu gospodarju popolnoma hlev izpraznila več. duha ne sluha Nadjati se je toraj, da bo jenjala ; saj je tako že nas od kuge ne 325 Al nesreća ne spi. Komaj smo kugo tukaj nekoliko za- Zdaj pa še nekaj. Čeravno je razstavni odbor v svojem dusili, že slišimo, da jo v Kočevji imajo. Konjač razglasu lepo prosil, naj mu vsak razstavnik določno pové, kaj naj se zgodi po razstavi s tem, kar je kdo v razstavo poslal, je vendar málokdo to povedal. V namreč, xvi ju nuun ^ pobij at, jo je domů v svoj hlev zatrosil. ki je hodil iz Kočevja k nam kužno živino Včeraj so mu ^ V k/1 j U t^ j w I u W ili IV f kj y j juiv t ml^v«. v vaa« i VVJ ^ v V» V» v W * wms/ » v VWAWi J J V V V11UU1 111UIV JL^VAV/ IV jj pobili vse tri krave y ki jih je imel, dasiravno je bila Da ne bo nobenih pomot in nobenih zabavljic potem, ena še zdrava viditi. Eni pravijo, da se je mož dobro prosi odbor še enkrat: naj mu vsak razstavnik "kaj čuval, vsaki pot se pral in preoblačil, pa drugi dejo, da ni nič porajtal in se bahal, da on se kuge ne boji. Naj brž s besedo ali po pismu, na znanje naj bo že kakor hoče, to je gotovo, da jo je on sam domů razstavi. zgodi dá/ razstavljenimi stvar m i si zanesel, in da je govorjenje: „to vse nam Bog dá, 1-r n Z U 1 /n Av i 4- K î-r n 1 i i v^ rr n i lin I i i ^ 14 n Ir A rv A Za gotovo zvemo, da je gosp. državni minister kaj bi se toraj^ toliko varovali in zapirali". Kako be- enemu naših poslancev povedal, da je predlog zastran dasto Je Ce kje veljá stari pregovor: „čuvaj sam, pa to! te bo čuval tudi Bog", se -------- ------- x--------- . r- ------, —— j~ r" naše više relke 28. sept. šel v cesarjev kabinet ? očitno je , da noben drug kot konjač sam je prinesel od veljá tukaj; zakaj dosti kodar se kmali kmali pričakuje potrdilo; toraj naj bi Letos se se živinčetom svojim kužnino. — a .CM JL1.U OWillV Y .L^UUU Yji, JU li u V ii 11 1 li M.UUJ.1UU V , ivi OV /j\j Uil v^iouvauji ampak tudi v Delnicah na Hrvaškem se je kuga iznova prosili šolskih bukev in se priporočevali za druge šolske pokazala in pobrala že precej goved, pa še vec ovác. potrebščine, pri naši realki oglasilo, da jim s sedanjimi, na Hrva- revnim namenjenimi bukvami učeniki ne morejo ustreči. precej začele delati priprave za-njo Pa ne samo v Kočevji, je toliko ubožnih učencev ki so ze pri vpisovanji Kako se je pošast tjè pritepla, ni se znano, ne* ^iv«- ^u imm n«m u nj u m mi. uuavami u^uim uc mui ej u uouow. škem imajo kuge dovelj, je tedaj sto potov za to pošast. Se veča stiska se bo pokazala, kadar bo treba učnino tem končujem svoje dopisovanje iz Kostela. Drugi za pol leta plaćati. Komur je Bog podělil premoženja v pot iz kranjske Nemčije kaj; če ne bom smel po naše, in dobre volje, pomagati revnim učencem, je prosen, pa po nemški; al srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode ta namen kaj podariti in mili svoj dar izročiti g. vodju vekomaj. Kdo more za to, da kri ni voda! Pivke okt. H. Včerajšnje jutro, zadnjega ali kteremu koli g. učitelju naše realke. Zdaj se smo po pismu iz Radoljce v stanu septembra ob eni popolnoči, se je na malem Ubeljskem, svojim bravcem naznaniti veselo novico, da g. dr. Toman ki šteje kacih 20 hiš, in je malo v stran od vélike ceste je po hudi bolezni, ki ga je skor da za 6 tednov pri-blizo Razdrtega, živinski hlev unel, in Čeravno ni bilo klenila na posteljo, se toliko ozdravil, da more saj ne-pose bnega vetra, je zgorelo šestero pohištev z vsem, kar koliko na noge ; do dobrega pa še ni zdrav. Ali bo so bili pridelkov že spravili; posebna nesreća je bila ta, tedaj kmali mogel na Dunaj v državni zbor ? da je zgorel tudi 14 let star pastir kjer se je užgalo ; zraven so zgoreli tudi ki je spal na hlevu ? ? ? in kadaj, konji ? se se ne ve. venskemu dragoceno blago , Ker je dr. Tomanovo zdravje narodu slo- želimo iz srca vsi, da bi kravi ? presica in kozi. petero zavarovanih, in eden Med pogorelci jih je bilo kmali kmali zopet prav trdno bilo in stanovitno ostalo ne ? vendar zguba je ve- tako. lika ker so ljudém tudi vsi pridelki šli pod zlo. Ce dan t. m. je bil občni zbor tukajšnega prvega Iil\tt « IV^l O \J ±J UU XXX IUU1 VOX j«il W ^L ^IVi -1 • U.W11 ti XXX* J Uli \JKJKJL±M> dJi Ks \J 1 (J KA lm. KAjJ UiiUC^CV jj 1 Y bo kdo hotel ubogim^pogorelcem kaj pomagati, bo storil gimnastičnega društva, ktero šteje dozdaj nad 100 udov. pač dobro delo. Časniki prinašajo novico, da bo po- stojnska grajščina prodana, pa ne donašajo cele "¥ 1 *1 • v> • 1 • 1 1 • • w v>- • • • reči. zboru bilo je pričujočih 70. a ivu ju ua ou ou v zboru brale pravila po si. c. kr. deželni vladi potr- Prvo Je bilo da so se En del grajšcinskih zemljišč, namreč njive in senožeti jene; oglasilo seje potem mnogo družbenikov; kteri z ribštvom vred je bil po očitni dražbi prodan že 15. nasvetujejo, naj bi se popravile pravila v nekterih od- julija t. 1., in caka se le še na potrjenje te prodaje; delkih, kteri ne zadostujejo namenu in napredku društva, ostala sta samo dva gozda, eden pri Postojni čez 900 Predlog taje bil soglasno sprejet; prenaredbe občnega oralov velik in na 300.000 gold, cenjen ; eden pa pri zbora se bojo slavni vladi predložile v potrjenje. Košani na 32.000 gold, cenjen, in kakih 18 oralov njiv Sledile so potem volitve odbornikov; izvoljeni so bili gospodje: dr. Etb. Costa, dr. Župane, Drašler, B. in senožet v tisti okolici. Grad, ki stoji v Postojni, pa ne gré na prodajo, ostane blezo za cesarske vrede kakor zlasti doslej ; veliko postojnskih senožet in travnikov planine Počka, Vlačna in Palčje , pa je bilo ? V ze pred m ilavnikar. — Posvetovanj e je bilo zdaj se slovenski imenuje društvo ; soglasno Zarad oprave Jentl naj ime „Južni Sokol" sprejeto. Je ? kako bilo ki jo več ko 60 leti od te grajščine odločeno, in k prestranski gimnastične društva (turnvereine) povsod po svoje imajo, grajščini djano, kjer je prejšnja postojnska cesarska žeb- bilo je dalje sklenjeno, da razun klobuka bode obleka čarija, in se po 300 mladih kónj redi, ki se sèmkaj ravno taka, kakoršno imajo naši prestavljajo iz Lipice v Primorji. gojzdi bratje češki „Sokoli , ki niso to je, rudeča srajca, hlače in surka iz ruskega platna, crn pa nizek klobuk z národno kokardo in sokolovim 14 dnevi je bil zopet v Javorníku neki človek ostreljen peresom. — Da društvo naše pokaže, da hoče tudi djansko se odločeni za kmeta, je še zmiraj svoja nadloga; pred po gozdnarji; kako, da se je Zgodilo, m |Ji íwu^v ^t^ivi^^ui uívo^w nehal. Vsacega je osupnila ta novica toliko bolj u je konec preteklega mesca izhajati se bojo pretresali prihodnji davki, odlagal do 5. t. m. ker J/lVViVWWii 1/I.111VV411J1 uu Y IVI y VViiCl^ai KJLVJ KJ • l« Ili • y pričakovaje 26 poslancev iz Er delj skega. Gospod Al V-žII Cil • M OrtVjC/^a J ^ UOlAj^UAlC* LC* ilV V lvíli ^ ^J y J^rx av^i^v^w t iaj v^ «v K> lUrll v^ T UXUVlJOaVy^a. UUO^ VJ Vi. je prišla neprevidoma. Niso nam razun tega, da so časi državni minister je v imenu cesarjevem v pondeljek ob-zeló zeló nemili vredovanju časnikov, znane posebne žalevaje oznanil, da pričakovani poslanci še ne pridejo pa je upanje, da pridejo pozneje; Njih Velič. okoljščine, ki so g. Vilharja napotile, da je ,,Naprej-u « brž y da iznenada veleval stoj! To pa gotovo vemo sreča za nas Slovence, ako izgubimo časnik da je kteri ne- da pooblastuje tedaj zopet ožji državni zbor pravico „vesoljnega zbora" in se loti svoje naloge. prevzame če tudi nasnov njegov ni bil po vsem primeren politic- Cesarski razpis od 27. sept, zahteva od er delj skega nemu časniku — je pošteno branil svetinje naroda na- deželnega zbora, naj voli poslance v dunajski dr- šega in je, pisan od gosp. Levstika, bil v jeziku res žavni zbor; drugi razpis od ravno tistega dneva pa mu izgleden list. „Novice" pa še posebno obžaljujejo pre- povrača postavo zastran ravnopravnosti rumunskega na- stanek njegov morebiti vendar začasni ? — ker roda y naj jo prenaredi po pravilih vladnih. Prazno- y kolikor več ram nosi breme vzajemno, toliko lože nosi vanje SOOletnice, kar je Tirolsko združeno z Avstrijo vsaka. Gosp. Vilhar je oklical prestanek svojega lista so počastili Njih Veličanstvo cesar s svojim prihodom v Inspruk 28. sept. Slovesnosti strelcev so bile velike. da bode tako-le : Današnji list je zadnji „Naprejev « list. Važne list časnika „Ost und West" naznanja in grenke vzroke te dogodbe zagrebljem v svoje srce. izhajal še vprihodnje, za prvi čas sicer Veliko hvalo izrekam zvestim podpornikom, *in jemljem krat vsaki mesec. Al oglasilo se je več novih naroč slovo rekoč: j. „živimo za narod, i^uui 3. 8. 00 89. 1. Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji bo 14. okt. 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.