padel pod zahrbtnimi streli bolgarskih komitašev dne 8. julija ob 8. zvečer. V e ž n a j a mu pamjat! VRE m I $T VO • IN •'VP R AV4‘ V-V*ITELJSKI*tlllCARNl/ 'ROKOPISI -SE-NE-VR A-‘C&JO/ANONlMNt-DO-*Pf$8 * |E • HE * PRIOBČV “ 1 El O/PO iTN (N A* PLA-VCANA V C-OTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. fclAROČNlMA-ZA' JVGOSL* M m iMtt vo ie&oda- NčWO/OCLA|i'PO ENI KV/ &0$4NE TEVILKA-PO-01N POŠT. ŠEK. RAŠ. 13.188 Post fes Tresle so se gore, rodila se ie miška! ” Gotovo ni bilo toliko pisanja o Orlimi še nikdar, kakor to not. ko je hotelo nesrečno justimentiranje naših oblasti, da sta se nenadoma znašli dve nozitivni sili države na dveh diametralnih pozicijah. Naše stališče napham dogodku samem smo podali že v izjavi Glavnega odbora Oriune. ki ga bo v vseh bistvih gotovo potrdil tudi potek preiskave. Dobaviti se hočemo samo s stališčem naše javnosti in strank na-pram nam ob tei priliki. Kakor ie bila prvi hip med širokimi sloji popolna ncizvesnost o poteku dogodkov, tako ie naslednic hipe postopanje policije same zbu-nilo narod in ga naravnost prltiralo na linijo najstrožje opozicije na-pram niei sami. Tako ie naletel tudi poznani policijski komunike na povsem enotno fronto iavnosti. ki ie enodušno odklonila to netočno poročilo in ostala pri svoii sodbi o nl-voiu izšolanosti policijskega kora. Sooredno z domačo javnostjo so izrekli naistrožio obsodbo tudi vsi številni Inozemci. ki so imeti priliko na lastne oči videti glavniaško postopanje posameznih organov, katero ie v marsičem potrjevalo prgd kratkim izrte-šena strašna poročila Barbušsa. ■ V vsei zemlji so se našli samo naši slovenoborci ki so odobravali to posto.oanie in mu dali svoi moralni pincet KCSPTCI na IfUfcO bfW- ! miniamo, d?« ie bil ta olacet zaukazan iz Beograda, kjer se ie mislila na ta način zapuščena vdova SLS rehabilitirati pred Božo Maksimo-vlčem in starim n ri a tel jem dr. Nln-čičem. ki iščeta baš sedal s svoiftn centrumom novih zaveznikov Proti vedno ostreje nastopajočim Paši« čevcem. Igralo ie seveda pri tem tudi nemalo vlogo brezmejno sovraštvo Orjuni in ves zatajeni gniev. ki ie že toliko časa vrel po palači ob Zmajevem mostu. Bilo na So še nekai vplivov s Stranj n katerih na se borno o svojem času še pogovorili 7 interpelant! n roti Orioni. Dragi advokati suverenega ljudstva pa imajo že dolgo strašno smolo in tako so to not stavili zopet na napačne karte, najsi ie igral nanje po ukazih celo sam molčeči kralj tiugoslovenskega tiska. Mfel«trskj svet ie razpustil Oriuna. Maksimovič io to naznanil im že predhodni štirikratni nrctnj? da Je razpusti! Orjuno in dn bo ukrenil nanram niei najstrožie mere. Pobožnjaki okoli »Slovenca« so {p čuli in razbobnali med narod. Pričeli so prikazovati ta razpust kot eden svojih najvcč.iih uspehov, v katerega sn s« sami toliko zagledali. da so Pozabili že na oreizkuše- n« dejstvo. da tg Oriuna temeljito • ——«— ■ -- iiem., .1 likvidirala doslej še vse baraliske nanade im meno čast in integriteto. V svoii zaverovanosti in slepem sovraštvu so povsem izgubili pregled nad potekom dogodkov ter pričel? vlagati interpelacije radi kolih tih bo še močno glava bolela, kakor tih ie že no Mussolinijevih lirah. * Oriuna ie ostala enotna in nerazpuščena!! To Pa 1p zasluga v prvi vrsti onih ki so nesorazmerno visoko nad vsakdanio novprečnestio vsakodnevnega prljavega Političnega udejstvovanja, in ki dobro predvidevajo vso moralno, fizično in etnično vrednoto, katera leži v Oriunl. kot edinem aktivnem akumulatorju aktivnih revolucionarnih narodnih' sil. katere so danes prisiljene zaenkrat samo še v skuoHanju. S svolo odločno in moško gesto v vpraša- i liju razpusta Orjune so te velike sile iasr.o in ostentativno manifestirale da so še vedno ohranile navzlic vsei poplavi blatnega defetizma, separatizma in helotizma. čist in neokrnjeni prapor, ki iim ie bil izročen oo končani svetovni volni od naiboliših sinov te zemlie in od uaivečiega moža našega naroda — Kralja Mučcnika-Osvoboditelia. Pokazala pa so tudi. da vodijo točni račun o stanju v zemlji in da le v tem računu na primerno dostojnem mestu tudi postavka ki govori o zadnji in naijačii rezervi iugo-slovgjistva — Orjuni. hi če ne bi imeli vsi o dogodki dragega pomena kakor tega b? bil: že ga nas dovoli velik aktivu m. Razkrili pa so nam tudi s ore-jasno svetlobo vse. ki so resnični prijatelji naše organizacije, katere so se spomnili z vso svojo Pomočjo v hipu. ko so planili po njej z vsemi sredstvi vsi njeni odkriti iti prikriti nasprotniki. Za to iskreno prijateljsko nomoč smo orlunaško hvaležni In daj Bože. da hi na podlag; na kateri smo se našli sedat, odkrili tudi formulo pa kateri bomo stvorili čimprefe enotno in močno aktivno jugosiovensko fronto, katera edina bo imel3 polno pravico do uprave te zemlje, ki soda! samo objekt Partizanske eksploatacije. In končno ie lila tudi nemalo zn ceno oriunaŠke krvi. ki ie škrlatila granitni tlak »ulice naivečiega iugoslovenskega pesnika, glasnika večne resnice«, da Je mani strašna smrt v črtic zemlle krilu kot so Pod sužnilm solticem dnevi, prisiljena vlada umaknit’ glasovanje o sramotnih nettunskih konvencijah do leseni in se uklon5*« volti naroda navzlic vspj nevclii dr. NJnčiča in nilegoveiga tuieroditrc-ga mentorja. O r iu n a le danes močna in silna, kakršna bo ©stala kot nosilka velike ideje lugoslovenstva dokler bo živela naša rasa. Vso mere in odredbe proti niei so črne nakane proti mrtvi straži Id' Odkritje spominske plošče padlim v Trbovljah, goslovenstva. jedru in mozgu našega naroda in države. Te mere na so danes zastonj! Že prihaja čas, ko bodo apelirali rodoljubi cele zeinlie na iid fn nado Nacije da z odločno gesto napravi konec sedanjemu propadanju. Dn tedai pa kličein Oriune cele zemlje: Živel Kralj! Živela vojska! •« -Živela enotna in močna iugoslfovenska borbena fronta. Živela diktatura nacionalistične zavesti, sjfe in volje!!! Živela borba za očuva-nie integralne narodne in državne nezavisnostl! Si tacuisses ... Vrlo naše parlamentarno zastopstvo, sestoječe iz sedmih duhovnikov in iz dvanajstih lajikov je za eno blamažo bogatejše. Malo izvemo o delovanju naših poslancev v skupščini. Njih govorov ne posluša nihče, kajti vse je do grla sito naše lepe pesmi o avtonomiji, ki se kakor rdeč konopec vije in krotoviči skozi vse govore naših bojevitih duhovniških in neborbenih lajiških poslancev. Govore v skupščini po večini samo duhovniki, tako da se zdi, da je Slovenija nekak Tibet, ki pošilja v svet kot svoje zastopnike samo maziljene gospode. Preč. gg. Korošec, Kulovec, Hohnjec, škulj, Kranjec, Klekl in Smodej sempatja povzdignejo svojo besedo, lajiki' pa po večini molče z ginljivo vztrajnostjo, kakor da so zenske in da tudi zanje velja oni znani »mulier čsoeiit« ... Kolikor smo informirani pa so v nečem naši poslanci zelo točni. Ni se še zgodilo, da bi kdo izmed 19 jogrov ne prišel po svoje poslanske dnevnice, kajti 300 dinarčkov dnevno niso mačje solze in tako vidimo na plačilni poli skupščinskega blagajnika vedno točno podpise naših devetnajstih poslancev in samo na ta način se ne pozabi, da imamo Slovenci res 19 poslancev vrle SLS. O priliki ljubljanskih vidovdanskih dogodkov, pa se je ves klub duhovniških borcev in lajiških nebor-cev vzdramil iz svojega lagodnega dremanja in se spravil nad Orjuno, ki je tako predrzna, da ni dovolila, da bi pendreki ljubljanske policije kar tako lepo pokali po glavah in čeladah njenih članov. Tolikokrat je SLS želela razpusta, tolikokrat je milo jokaje prosila, da naj Orjunaše že vendar enkrat uženo, toda njen glas je ostal vedno glas rigajočega magarca v puščavi: Nihče .le ni poslušal, vsak se ji je smejal. »To pot pa pojde«, je dejal g. Smodei in naše parlamentarno zastopstvo se je pridružilo splošnemu kriku naših sovražnikov. »Križaj ga, razpust« je trobental »Slovenec« gromoglasno. Komaj pa so naši nasprotniki za-čuli klerikalne želje, so dejali: stojmo, nekaj ne bo v redu, klerikalci so tudi z nami! In začel se je splošen umik, ogromna reka ogorčenja proti Orjuni se Je brez sledti Izgubila v pesku puščave, kjer je rigal oni nesrečni magarac. Ostal je sam samcat in rigal dalje. Rigaj, magare, saj je to tvoj posel in atribut! Taktika avtonomističnih borcev je bila siaba. Izkazalo se je, da ne more biti slab, kGSar Spi grajajo. Tako se je položaj izboljšal, strasti so se polegle in Orjuna živi in bo Še živela pa nai se klerikalci še. tako penijo in repenčijo proti nji. In ni moglo biti drugače: Brat Leontič je eden, ali je cel mož, kle-; likalnih poslancev pa jc 19. ah pol-S nevrednega moža ni med njimi.- Kdor j bi morda bil, ima touzuro. ki ga a priori onesposablja za moške podvige. Zato je beseda brata Leon-1 tiča, vržena na tehtnico na pravem mestu, pognala visoko v zrak skodelico z jokavim protestom klerikalcev. Debeli so pobožni poslanci, močno okrogli so, toda bili so spoznani prelahkim, brat Leontič je napravil nov jugoslovanski rekord: Kakor pero je vzdignil 19 stasitih’ gospodov. Kar se tedaj taktike tiče, gospodje, bila je slaba. Kaj ko bi začeli drugače. Proglasite Orjuno za odsek katoliškega telovadnega društva Orla, začnite jo hvaliti v »Slovencu«, priporočajte jo s prižnic, agitirajte zanjo iz spovednic — uspeh vam ne izostane^ Ne bo mesec dni pa bomo razpuščeni. Ti dobro slovensko ljudstvo, pa si zapiši za uho to blamažo svojih posiancev! Vedi, da uživajo tak ugled, da se jim je treba le izreči za kako stvar, pa je vsa jugoslo-venska javnost proti nji. Odtod težko stanje Slovenije, od-odtod vse zlo, odtod neuspeh za neuspehom, ker nas zastopajo ljudje, ki jim ne gre vera niti tedaj, kadar, govore v prilog države, kajti njih' glava je v Rimu, njim ukazuje in predpisuje besede in dejanja gospod kardinal Gasparri, vnet fašist. Ne gre jirii vera(> tujim slugam, in na to lahko zapojemo mi: Vere dignum et justum est! Vendar jiin dajemo dober svet: Če že ne morete hvaliti Orjune, vsaj molčite, kadar jo drugi napadajo, ker sicer zopet vse pokvarite, kadar bo spet vse tako lepo napeljano, kakor je bilo to pet. Vsaj molčite, sirote! Orjuna v politiki. manjšem koraku, ki ga napravi uprava ali zakonodaja, jemati ozir. na troje strani, da še celo na regi-jonalne zahteve. Pa niti te se nc rešujejo po narodovi potrebi, ampak do kompromisih, ki tih vodilni demagogi sklenejo med seboi in potem naženejo svojo parlamentarno glasovalno čredo, da izglasujejo po njih želji in koristi. Zato ni konca korupcijskih afer. ni konca njih zavlačevanja in zato se ena kriza nre-kticava nad drugo. V krizah, ki taki politiki, moralo slediti in slede, stranke zapuščajo svoja bolna vesla. v Beogradu mahliaio z. repi ua dežel? Pa vihm konis. Stranke lomijo nogodbe. V strankah samih se vrši razkol ip razkroj, vse to doživljata danes r&dičevskst in radikalna stranka, p« tudi klerikalna. Ta razkroj se bliža koncu. Zato mora prej ali slej vsaka, kakršnakoli koalicija separatističnih skupin Pasti Reakcija v državi j,p velika. Nasledstvo pa ie mogoče le eno: nacionalne skupine: Karti iugoslovensk} nacionalizem i* ocbua najširša baz«« iz katero ic mogoče našim državnim Potrebam skladno reševati vsa gernia vprašanja enotno in dosledno in zaman bi i&kalbza našo notranjo politiko druge, boliš® formule. Mogli bi reči: ekonomski princip Ali tu se še oglaša numerična supremaciia poljedelstva, potrebe industrije, zahteva- trgovska Notranja politika naše države ^re v popolnem razkroju koncu naproti. Mlada država ie potrebna enotne smeri: gospodarski, social-no-Dolitični in kulturni problemi se ne morejo reševati v Beogradu tako. kot je Srbom, v Zagrebu kot ie Hrvatom in v Ljubljani kot ie Slovencem povšečj, kajti to dovede do demoralizacije. do ceplienia ril in ho nemočnosti razvoja državne s!le. Kajti davčni sistem, ki ie iz- razti plod take razcepkanosti. Dokazuje, v kaki meri sega talca separatistična politika narodu na mozeg, ‘kako ga demoralizira in škoduje državni misli. Brez dvoma ie torej treba enotne linije v vseh notranjepolitičnih vprašanjih. Enoten mora biti sistem obdačenia. enoten odgovor na gospodarska vprašanja in enoten od splošne 'državne koristi diktiran načrt kulturnih smernic. Danes ie Pa treba pri vsakem nai- Pobratimstvo praporov. Stran 2. in interesni spori so tu. Iz nacionalnih vidikov Da ie reševanje takih zadev že enostavnejše, ker iim le costavlien osnovni nrincip. Da do tesra Dri nas Dride. to ne dokazuje samo razkroj vladajočega separatizma reakcija v narodu, naraščanje nacionalnih sil. temveč tudi slični pojavi v Evropi. Poljska, Grška, Španija itd. 50 po slabih ko-ruptnih kompromisnih vladah prešle v oblast odločnih nacionalnih elementov. In značilno ie to. da le ojačanje nacionalnih organizacij vedno posledica take oolitike. kot ie danes naša notranja nolitika. Porast takih skupin danes v Franciji ie posledica velikega nezadovoljstva z vladnim kartelom. Je torei izven dvoma da čaka naše nacionalne politične stranke žalostna dedščina. rešiti konkurz propadle separatistična politike. Da se tega vseea mora zavedati Orjuna. to ie pač jasno. Zato ie treba že danes premisliti. kakšna vloga čaka Oriuno v bodoče in v kakšno smer ii ie treba iti že danes. O tem si morajo biti naša vodstva na jasnem. Orjuna le prebolela razvoino dobo. ko ie plavala nad vodami, iščoč in zbirajoč samo sebe Oriuna mora baš radi ooložaia v državi kot danes, vsakomur iavno na pot. Toda n tem si danes marsikdo ni na jasnem. Eni smatralo Oriuno za nacionalno kulturno drugi za pa-triotično. tretii za polltfčno-stran-karskn organizacijo. Alj Orjuna ne sme biti ne eno. ne drugo, ne tretje. Da je kulturna, nacionalna organizacija, nima ral-sona d*etre; nai likvidira, naj pošlje vodstvo v čisto kulturna društva in akcione v Sokole. Da ie oa-triotično udruženje, nai se prekrsti v društva Jadranske straže in Ju-goslovenske Matice. Obstoj Orjuna Polec teh bf značil le cepljenje sil fn nič druzega. Še boli oa ie treba d r 1-bitl. dani In da ne ho Or- iuna sama nikoli politična stranka. To ne mora biti žo on svoji Ideii. Oriuna pozna odkrito In ravno smer. stranka nožna kompromise in ovinke. Nai li se akcionaši danes tepejo s socialisti, jutri naj so rame ob rameni v skupni listi? Oriuna io revolucionarna in borbena: stranka ie evoluelonarna. neborbena. Sredstva Orjune so odločna, akcijska, stranke intervenirajo, volilo. preglasujejo. Orjuna hoče doseči svoj cili za vsako ceno s krvjo, če treba, brez ozira na vse — stranka le. če ie v večini sama ali v koaliciji. To so načelne razlike. Zoper političen naston Oriune govori saturiranie naše iavnosti s strankami. Absurdno je, v tei preobilici strank ustvarjati novih. 2e to samo dejstvo bi marsikoga odvrnilo od Orjune in ii zapravilo simpa-tiie. V naraščaniu strank tiči lep del korupcije in štreberstva. ker žele osebe, ki sicer ne moreio navzgor, na ta način solavati do korit. Oriuna bi sama sebe tepla ko bite 00 korupciji. Pomisliti je tudi. da- ie večji del članstva politično opredeljenega. Do-čim bi na revolucionaren nastop vse članstvo pristalo in sodelovalo, bi pri samostojnem političnem nastopu lep del pomislil in ob dejstvu, da tako ceplieme nacionalnih sil nacionalizmu le škodi, raje ostal zvest svoji stranki. Rezultat bi bil tak. ki ne bi odgovarjal faktični moči Or-iune. To vse nai pomislijo oni. ki se ogrevajo za oolitieum. Mnogo iih nf več: izraziti politikarji so menda povsod izven vodstva. Če ie še kdo. je to tak. ki iz osebnega nasorot-stva do reigijonaine organizacije nacii politične stranke hoče. dati isti izvaliti kakšno kukavičje jajce, no takim se glave ohlade na ta način, da sr jih navadi gledati skozi okno niihovih lokalnih’ razmer. Dalje so v Or jun i še taki. ki spričo odgovornosti ftapram težkemu problemu, kam z masami, ko bo ura. ne. uteg- »G K J P N A« neio misliti dosledno vnaprej. Tem veljajo te vrste. Ako bo hotela Oriuna res za vsako ceno le sama realizirati svoi ciU. bo to mogla le revolucionarnim oo-tom. Do tega ie daleč! Dokler pa tega ne bo. Orjuna ne sme stati križem rok. ko se rešujejo vitalna vprašanja države. Naimani pa sme v borbo z onimi strankami ali udru* ženii, ki zastopajo nacionalni program. Nasprotno. Orjuna mora take grupe podpirati. In v tem leži težišče sedanjega delovanlia Orjune. Jasno ie. da se kot nestrankarski pokret Orjuna ne sme vpreči pred voz ene politične stranke. Delovati oa H le pred vsem za »druženj« nacionalnih strank m tam. kier nacionalni oolitičnJ stranki stoji nasproti separatistična erupa. delovati za nacionalno stranko, kadar gre za odločitev, Napačno bi bilo od vodstva v takem slučaj« dati članstvu proste roke. To bi bilo opravičljivo le tedai. kadar si nasprotu-ieio Ir nacionalne, stranke med seboj, kadar Da se niso mogle zjedi-nitj niti Droti separatistu. ie treba ono, ki je hotela in ki ii ni pripisati krivde, da ni prišlo do sporazuma, podpirati tudi povsem oficiielno. Orjuna nai Se ne straši odločitev, ki iih lahko odločno zagovarja! Metode Ptiča noja pa samo škodujejo. V takih slučajih mora Oriuna sodelovati z vso svoio organizato-rično silo. <5 svoiimi celicami M. O. in akciionami. Da tudi svoiim vodstvom. Taktično vodstvo bo oa oa-zilo tla to. da Se odločno zavaruje nacionalni interes tudi 7 ozirom na vprašanje oseb. Roke križem držati v takem slučaju oa bi bila napaka in korist nasprotniku. To ie vloga Oriune v bližnii bodočnosti. Čim vet4 izrazito nacionalnih oseb bo. če tudi na orocramih strank, prišlo do veljave, tem bližja bo Oriuna svoiim ciljem. V tem smislu delovati le eminenten interes Oriune. Nai nas ne zateče ča« nepripravljenih in neodločnih! Ste v. 31. Zaprti Orjunaši. V našem listu smo svoi čas mnogo Dišali o nezdravih razmerah v noeledu nacionalnega življa pri strojnem odeleniu direkcije državnih železnic v Ljubljani. Znan0 nam ie, da ie bilo radi tega mnogo razburiema in to tako prt odgovor’ nih organih kakor pri neposredno prizadetih. Po dolgotrajni borbi se le doseglo, da so na eni strani morale izginiti merodajne osebe, ki so krile take švabske ljubljenčke. Iz pozorišča. na drugi strani so morali^ najnepriH-hi^eiŠi nemški huiskači -apniti ali Čez granice ali • \r "nezasluženi pokoj. Človek bi mislil. da le bilo pri drugih Odelenjih' vsai mnogo boljše. Če že ne popolnoma dobro: žal na temu ni tako. Oglejmo si na primer gradbeno odel en je. O tem odeleniu se ni nikdar oisalo. ker mu ie načeloval nacionalno zavedni Hrvat, občp spoštovani sedanil pomočnik direktorja. gospod inž. Schneller. Zaupalo se mu je. češ,bo že pravično okre-nil. da se bo na zunai varoval značaj slovenske direkcije ter da na znotrai ne bo neznosliiv Švab skl okvir te«ra odelenja. Priznamo, da je imel v tem srečno roko In ni se 1 rr~~ 1 Spoštujmo svoje I čutilo tujega voliva ne na zunaj, ne na znotraj. Drug veter ie zavel do njem vem odhodu. Njegov naslednik ie stvar popolnoma predrugačil. Kakor znano imamo ori tem odeleniu cele kopice nemških ali nemčurskih inženirjev. za katere ie vedno zatrjeval, da so nenadomestljivi, nai sč nam oprosti, mi trdimo Nasprotno. Trdimo. i”tf&mo inženirjev zadostno *i5Tvilo na razpolago, samo da se iih žal ne pripusti do niim pripada-iočega dela. ali poleg teh nemških Inženirjev imamo tudi še druge popolnoma nepotrebne nemške, uradnike. Radovedni smo. kake razloge nam bodo natvezali 7.a otostoi takih’ uradnikov, kakor n. pr. ala Huiba-lek. za katere imamo na tisoče naših ljudi, ki danes nimajo kruha ali bi bili brez drugega zmožni izvrševati posle, ki jih vodi omenjeni uradnik. — NajznačHneji znak neodpustljive nacionalne nezavednosti — ali prei bi rekli smotrenega razdiralnega dela — tega odelenja se izraža v deistvu. da se oošilia ravno tega Hubaleka na vsa prevzemanja materi j ala i to v Nemško Avstrijo (Gradec. Zeltvvegg. Donawitz) in Cehoslovaško (Wittkowitz) ter po vseh kjraHh HrvaSke. .Slavonije ta Bosne. Kako mnenfe mora vladati v tujini o naši slovenski direkcij}. Ič»c dar pride zastopnik |§ 4'rc4cclje. da prevzame ktjDlieili materijal ter se predstavi kot Nemec? Da imajo razni Švabski čifuti 00 Hrvaškem In Slavoniji istotako veliko veselje s takimi zastopniki slovenske direkcije nam ni potreba še posebei na-glaševati! Novemu direktorju, gosoodu inž. Kneževlču priporočamo, da si gradbeno odelenie prav od blizu ogleda ter ga v imenu ugleda slovenske direkcije državnih železnic v Ljubljani bi v imenu ugleda celokupne naše nacionalne države naprošamo, da pri določanju zastopnikov 7.a ore-vzem materijala. najsi bo kjerkoli ali od koderkoli si bodi. določi samo naše ljudi. katerih ie ori gradbenem odeleniu v izobilju na razpolago. ki so za ta posel vsai toliko sposobni, kakor nemški Hubalek’, če ne še bolj. — Tujerodne uradnike. ako So že tukai in ako se iih že noče odstraniti, naj se uporablja oa le za interne pisarniške posle. Po incidentu v Prešernovi ulici fe pričela policija z vso silo pre-iskavati OrjunaŠe. IzDoslovala je baje celo posebno dovolienie. do katerem ie mogel sleherni policijski stražnik preiskati brez prič vsakega Orjunaša in to celo v javnem lokalu. Ponoči ie odredila tudi aretacijo vseh Vojvodincev, ki jih je 68 po številu odgnala v policijske zapore. Tu so se vršila policijska zaslišanja, nakar ie bilo izpuščenih 50 bratov na svobodo, dočim ie bilo pridržanih v temnici še 18 bratov Vojvodincev in Beograjčanov, katerih imena s sledečim navajamo: Bogoliub Rapaič. roien v Krvavici. Dalmacija, stanujoč v Novem Sadu,- Števo Tovalazza strojnik v Glini; Luka Krpan, privatni uradnik. rojen v Gračacu. stanujoč v Beogradu: Vojislav Popovič, absolvent trgovske šole. rojen v Zaie-čarju. stanujoč v Beogradu: Lazar Gavrilovac. zemlioradnik. Novi Sad; Dušan Pcsič. rodom iz Ristovca, uradnik v Senti; Jovan Ružič, krojaški pomočnik v Beogradu, rodom iz Velikega Bečkereka; Vasa Nikolič. trgovski pomočnik. Beograd; Sava Hranilovič. trgovski pomočnik Beograd; Gjuro Kovačevič, delavec. Novi Sad; Krispin Mihailovič, privatni nameščenec Beograd; Jovan Miškovič, kmet. Novi Sad; Gjorgje Djimič, privatni nameščenec. Beograd; Milan Laskovie. privatni uradnik. Gospič: Mate Cagolj ooekar. Imotski. Dalmacija: Zvonimir Toth. mizar. Djakovo; Miša ES?8, mlinar' Novi Sad: Stepan Miskovič. trgovski pomočnik, rojen v Tomaževcu. stanujoč v Beogradu. Končno je bil aretovan če en Slovenec, ki na ni bil udeležen pri spopadu. Prve dni so bili vsi ti bratje nastanjeni skupaj, sedaj Da so jih Dotaknili do Dosameznih celicah, kier čakaio na odrešenje. Izvršena so že tudi prva zaslišanja, ki jih vodi preiskovalni sodnik dr. Avsec. Izgleda. da teh bratov, med katerim .ie eden tudi bolan, sodišče še ne bo kmalu izpustilo in da bodo morali ječati zopet brc/ upa rešitve. kakor so leta 1914.. ko so trohneli po aradskih petrovaradinskih in subotiških ječah. Vsled tega se obračamo na članstvo, rta 7. dobfo-volšnimi prispevki laiša tem nesrečnim bratom težke ure v temnicah, k; tih trne zato. ker niso moirli takoj razumeti, da 00 oreboin Kai-tnakčalanske fronte in vsej strašni Golgoti iugoslovenskega nacionalista. ni šo nanočila ura. ko so bi smel prosto fn svobodno kretatl Po tej zemlii. Bojna oprema Orjunašev. O klerikalnem viharju v čaši vode radi Vidovdanskega Sncuden-ta poročamo že na drugem mestu. S sledečim prinašamo izjavo oblastnega čelnika vojvodinskih Or-iun br. Dobroslava Jevdieviča. nanašajočo se na oerfidno interpelacijo svobodoljubnih slovenoborcev v vojni- opremi Orjune. Izjava se glasi; Povodom interpelacije kluba g. Korošca na vojnega ministra o Izvoru orjunaške pohodne opreme. Čast mi ie izjaviti sledeče: Vojvodinskim Oriunašem ni la na razpolago nobena voirta ustanova niti pQ§amcžhi komandant. čelade in orožja za pohod v Tr bovl.ie in Ljubljano V svoji profesionalni mržnji na vse. kar ie svetlo in borbeno, so klerikalni mračnjaki vložili to interpelacijo samo zato. da bi zmanjšali uerled naše slavne vojske in da bi se s tem polaskali svoi^n av-strofilskim pristašem, ki mrzijo vojsko, kot največjega nasprotnika njihovih tainih želja. Ta denunci-jantska kampanja ne bo škodovala niti vojski, niti Orjyjii, Prisilila pa nas bo da uporabimo vse potrebne mete proti njenim nočetnikom. D. .levdievlč. Obl. čelnik Orjune Vojvodine- Zborovanje Orjune v Podovi pri Račjem. S ponosom in samozavestjo se more danes Orjuna ozirati na svoje številne in dela polne organizacije, po Ptujskem polju. V razmeroma kratki dobi se ie Orjuni posrečilo pridobiti mnogo pripadnikov tudi tam. kier ie bila še pred nedavnim do Skrajnosti osovražena. Izdajalsko oočetie nasprotnikov, ki so delali na vse mogoče načine, da bi nam onemogočili delovanje med narodom, ie rodilo ravno nasprotno. Oriuna se organizira vedno bolj in boli irt prireja javna zborovanja na prostem v takem obsegu, kot so se nekdai vršili ljudski tabori. Tako je imela Orjuna dne 20. junija t. 1. svoi dan v Podovi ori Račah. kjer se je vršilo popoldne pod milim nebom tako zborovanje, kakor ga v Podovi še nikdar ni bilo. Za ta shod ie vladalo 00 širnem Ptujskem Dolju velikansko zanimanje. Prispeli so na shod do malega vsi člani sosednjih organizacij; Pra- gersko. Sv. Marjeta. Ješenca, v, prvi vrsti pa Hotinia vas. iz katere so prispeli trije vodi četnikov z mestnim glavarjem br. Liud. Fricem na čelu. Največii vtis pa ie napravilo na tukajšnje prebivalstvo, ko so prišli bratje četnik: v krojih Iz Maribora, koiih poveljstvo ie imel br. oblastni čelnik Sl. Reja. Ob pogledu na naše nepremagljiva četnike so splavali po vodi vsi uoi naših pomilovanja vrednih nasprotnikov, ki so delali za razbitje tcea shoda velike priprave, ker so mislili da bo Orjuna tudi letos tako prizanesljiva nap ram izzivačem v Podovi, kot ie bila lani. Na shodu so bili navzoči vsi člani Oriune Rače-Podova-Prisostvovalo Pa ie tudi mnogo drueesra ljudstva iz Podovo in iz sosedniih vasi. Zborovanje ie otvoril in vodil predsednik mestne Oriune* Rače-Podova br. A. Topolovec. Uvodoma ie nozval nasprotnike, nai v ’ast- LISTEK. I. T.; Pred pol stoletja. Zgodovina uči! iJ Prvega julija tega leta je bila wrva petdesetletnica od proglasitve naše prve osvobodilne vojske. Pet desetletij ie minulo od tedaj in pet* krat je moral mučeniški srbski narod pod orožie. da se je stvorila Iz nekdanie male. Vazalne kneževine Srbije, naipreie svobodna in neodvisna kraljevina, ki se je 00 letu 1918. pojavila prerojena kot kraljevina SHS 'in ki mora prej ali slei iz-premenitj svoje ime v VeMKb Jugoslavijo z odgovarjajočimi mejami. Krvava ie orošlost boi1be našega rpdu za samostojnost in svobodo. Vendar, oa leži baš v nlei nauk. da bpmo dosegli naše velike ideale združenje vseh Jugoslovenov v eno Iti močno državo samo 00 odločni borbi, v kateri ne bomo pomišljali žrtvovati vse. Razmerje sil. Danes se plašimo zapadite velesile In računamo z uieRlmj milijo- ni proti našim stotisočem. Pogled v dobo ored petdesetimi leti pa nam nove. da ie vstala takrat mala Srbija- z 1.300.060 prebivalci orotl ogromni In stan osmanski carevini broječi 40.000.000 duš. Celokupna srbska vojska ie štela Štiri bataljone milice z minimalnim častniškim zborom. Na posamezne bataljone ie odpadlo po dvo-ie alf trole častnikov. Večina komandirjev ie bila uprav naravnost iz naroda, kier so poprele županova! in delovali kot najprepro-steiši seljakl. Volno znanje ilm Jo nadomestovaio samo žarko domoljubje in globoko Častlljiubje. Vse orožje je Bilo mnogo slabše kakovosti od turškega. Večina voiske Je bila oborožena še s puškami za nabijanje od spredal in s papirnatimi stročnicami. ArtUjerlia ie bila tudi vsa še s topovi za nabijante od spredaj m sestavljena iz najrazličnejših sistemov. Bila oa ie Izgrajena orav vsa v Kragujevcu, s čimer se mi danes ne moremo pohvaliti. Turška vojska le b’ila stara vojska s stoletnimi tradicijami in vo-dena po Izbornih in preizkušenih generalih. Prištevali so jo tedai iu«ci naiboliše armade sveta tako 00 človeškem, kakor 00 volneni materi-ialu ki ie bilo 00 izdelavi uiaibeli moderno /a tisti Čas; 7. niim tehnično naravnost neizmerno nadkrilje-vala slabo in primitivno onremlleno srbsko vojsko. Vojni načrt. Glede strategičnega potek^ volne proti Turčiji ie vladalo tedai v Srbiji dvoino mišljenje. Prvo ie bi- lo. da ie potreba podvzeti ofenzivo proti Sjenici in na ta način odcepiti Bosno in Hercegovino ter priti v zvezo s Črnogord. Na istočn! fronti proti flmoku in Južiii prt Aleksincu pa bi se držale med tem čete v defenzivi. To ie bilo mnenje vojakov. Drugi načrt so propagirali politiki, ki so bili /a o!enzlvo »roti Nišu. s katero bi bilo treba razbiti glavno turško sfilo. Na ostalih” frontah na bi bil boi samo defenziven. Vodstvo nad srbskiini četami ie prevzel rus® general Oertialev, Ki ie naglo doumel, da se Bo s to Borbo pričela tudi ouverturja boia za popolno osvoboditev Batkana. Njegov načrt i® 61 glavna ofenziva proti Nišu. * vzporedno proti Sieni« Ci in prekoračeniem Timoka in Drina. Primemo temu načrtu ie razdelil celokupno srbsko voisko na tri oddelke s skupno silo 99.500 pušk. Voina napoved je bila predana Turkom 1. iuliia pri Deligadu. Nade, ki so iih stavili na to vojno so se Pa povsem izjalovile. kier ni našla ipritnernega odmeva do ostalem Balkanu. V prvi vrsti so Čisto odrekli Bolgari, ki se jim tedai ni liotelo vojne in bojev. PogreŠenii so bili tudi upi stavljeni na Vovodince In pričeli Sp končno omahovati celo Bosanci. Mogočna io bila samo podpora mat}uške Musile. ki fe poslala dva tisoč vojakov dobrovoijcev in preko 700 častnikov. Po svoHti skromnih močeh sp pomagali tudi črnogorski junaški sokoli, til so s© po svoir vitežl« navadi uspešno borili. . , Glavni turški natrad ie Wl koncentriran tla Srbiio ki Se 16 (Jolgo ta odločno ustavljala navalu osmanskih divizij. Končno pa le peščica izmučenih srbskih junakov omagala ko so sl no krvavem oo>tu prtbo-oid lurki pri Diimlsi zmago. s katero so bili Srbi prisiljeni! iskleinftl premirje in naposled tudi mir. B pa se ni dolgo vzdržal. Izbruhnila ie nova voina in za njo druga, tretja, dokler ni no peti vstala iz morja krvi naša mlada kraljevina, ki oa še ni dosesrla onih meja. katere ii ie začrtala večna usoda in nakazala s krvavimi črtami. omahuioča roka onih. ki so pred petdesetimi leti umirali za našo in onih še neosvoboienih svobodo in samostojnost. In kakor niso pomišljali oni tedai, ko iih ie klical srl^. ski trubač na okun k psvoboienju podjarmljenih bratov poleteti z golimi rokami nad železne turšk© k"' horte. tako tudi mi ne bomo oomis-liaii. ko sine dan daniti 7 golmi bajoneti proti železnim tanKom velike zaveznice- ker smo globoko uver-leni. da bomo tedai vredni imen na-grub slavnjJi prednikov. -1 mmmmrnmnmmmmm-- 3^3JS^ssssixsKas>ae>s3es>ae^ Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. Računski stroji. THE REX C0., Ljubljana. nem interesu ne kršiio zborovalne-ga zakona. Kot Klavni govornik Je nastopil mestni glavar br. Zrn. Ko-, nečnik. V svoiem krasnem, nad eno uro trajajočem govoru ic obrazlozil vzroke, da so Oriuno mnogi nerazsodni liudie osovražili in sicer nahujskani po detnagoških nasprotnikih. Naštel ie očitke, ki so iih širili isti med narod ter razložil Drogram Orjune. Br. S. Zorko, predsednik 1. O. 0-ie pojasnil. da le Oriuna edina organizacija v državi, ki se zavzema za zasužnjene brate ood italijanskim jarmom in pozval navzoče, da so-deluiein r našo organizacijo Dri njeni akciii za osvoboditev zasužnjenih bratov, ko bo naoočil dan za katerega nc vemo. pač Da vemo. da nride prav gotovo. Kot govornika sta nastopila Še br. Dolfe Ogrizek, predsednik delavske sekcije O. O. O. v Mariboru, ki ie. obrazložil delavski program Orjune in br. oblastni čelnik Sl. Rcia. ki ie pojasnil naloge četniških sekcii in svojstva. koia mora imeti vsak poedini član četniške sekcije. Značlno Pa ie za naše nasprotnike. da se takrat, ko iih ie. br. predsednik pozval k besedi, ni upal niti eden oglasiti. dasi so imeli par dni Doorei pripravljene cele grmade materijala. s katerimi so airitiralj med nerazsodnim ljudstvom, hoteč doseči odsotnost liustva. Med burnim odobravanjem vseh zbranih ie nato br. Topolovec zaključil zborovanje. ki ic bilo en sam jasen dokaz. da se narod probuia in obrača hrbet brezvestnim demagogom. izglas. Opr. št. -L. Vsled neljubih Incidentov, ki povzročajo stalne diplomatlčne demar-še zastopnika prijateljske državo Stlvalije g. Bortola Attaccabrighe marchese di Barbacane se prepoveduje svoboden prehod mimo glavne pošte iz vseh štirih ulic. ki vodijo na to mesto. V slučaju izredne nujnosti izdaja podpisano ravnateljstvo enkratne prehcdnice, ki pa morajo biti prej vidirane v konzulatu Stivalije. Kako bode prišli interesentje do tja brez vizuma. Je njihova stvar. Policija ima nalog, da vsakogar, čegar pre-hodnica ni opremljena z vizumom, brezobzirno požene s pendreki, odkoder Je prišel. 13 13 13—26—IV Ta odredba velja za osebe civilnega, duhovskega In vojaškega stanu brez izjeme. Zlasti povorke, procesije in vojaški obhodi se ne smejo vršiti mimo glavne pošte po omenjenih ulicah. Za take sprevode ni prepustnic. Prestopki s*» kaznuiek) s pol litra ricinusovega olja, ob učinku pa mora kaznovanec v prisotnosti celega konzularnega osobja veselo prepevati »Zovineca, žovineca«. Dokler traja kaznovanje, visi s konzulata zastava na pol droga. Abdera, dne 31. junija 1926. Simplicius Pendrek. Dopisi. Jeseniška sramota. Na Jesent- cah smo imeli do zadnjega tudi Or-juno. ki ie spočetka obetala postati ena naših najboljših oganizacij. Po-zneie pa se je radi notramih sporov povsem razoriunašila in povzročila Oblastnemu odboru v Ljubljani mnoeo skrbi in dela. Navzlic vsem poizkusom ni bilo moči izvesti reorganizacijo te Orjune ki Je vedno boli propadala, dokler n ni *nJostneen odmtrjmtR Oblastni odbor z razpustom. Jesenice so slovele včasih kol narodna trdnjava v borbi Droti prodirajočemu germanstvu. danes pa niso zmožne vzdržati niti ene Orjune o koii potrebnosti baš na Jesenicah ni Potreba govoriti. Edini Dravi naziv za to organizacijo Je »ieseniška sramota«, ki ie ne bo mogoče izbrisati 7. izgovarjanji na silno narodno delo. s katerim so preobložene Jesenice 00 katerih ie danes čuti več nemščine, nego pred vojno in kier razpadajo žc leta vremenskim izpremembam izoostavHe-ni temelil Sokolskega doma. ki govore da ie okoli niili razven par častnih iziem zelo malo narodnih delavcev. Lesce. Tamburaški zbor v Lcs-cah pripravlja tekom prihodnjega meseca koncert zvezan z veselico. Zbor. ki ie ustanovljen komaj pred italijanskem konzulatu. Hujskanje na volno ie po žalostnih izkušnjah Iz leta 1914. specialiteta baš gospodov okoli »Romotiuba«. ki So tudi tedai Pisali, da bodo poravnavali račune, dočim sn sedeli lepn doma zakrHl za v Avstriji vseeamogočni-ral talar}!, nikakor oa ne Oriunašcv. ki imaio več. kakor dovoli že svetovnega klanja iz balkanske vojske. Kar se tičp pobiiania šin ste lahko nverienL da hi Oriuna pooreie temelfito zbila šipe še kle drugje, kakor pa na italijanskem konzulatu, če bi smatrala to potrebnim. Tukajšnje oodietie za pločevinaste izdelkp »Saturnus« d. d. nam ie darovalo na našo prošnio 50 komadov pločevinastih žar. katere smo rabili v svrho nabiranja prostovoljnih prispevkov pri cvetličnem dnevu. Zgorai navedenemu podjetje sc tem ootom naiiskreneie zahvaljujemo za blagohotno poklonitev. Oblastni odbor. Seljaštvn ima v zakupu StlePan Radič 7.; njegovimi moloici. ki ne“ prestano naglašaio. da so samo oni strogo seliaška stranka z izdelanim seljaškim programom. Ni na iim do-veli. da trdiio tovrstne gorostasno-sti. nego zanikavaio tudi drugim sleherno pravo do zastopstva se-liaškega naroda. Tako tudi Onimi, ki se sicer bore malo meni za to. kai trd io in lažeio o mel različni neznačajni mirotvord. • Orjuna dobro razumeva položaj, ki ea zavzema v tei zemlii kmetski sloi. Ako razume kdo kako ie treba uravnavati odnošalo naoram iedni države, potem ie to haš OrJu-na. ki ve. da le 80% državljanov Jugoslavije kmetov. Oriuna pa tega svojega prepričanja ne razlaga po frazarskih shodih, nego sc orinrav-Ua, da v bistvu organizacije kar naiboli podčrta duh naše zemlje — duh seliaštva ki ie v bistvu tudi smisel našega pojma Naclie za katerega se borimo sam! orotl vsem. Ne z besedami nego z delanji bo treba priboriti največjemu sloiu našega naroda položai. 1« mu pripada, da se razvite v dobro in ponos države. v kateri bodo morali nastopiti po osmih letih kolebanja in lu-tania že tudi ljudje s preciziranimi načrti in ojeklenelo volio. k; bo ve- skih konvencij preostalo drugega, kakor obesiti si kamen okoli vratu in skočiti v zarobljeni Jadran da napravijo prostora brezsiianiščnj-kom. Koroški nemčurii še vedno vidi" io v slehernem koraku podjarmljenih Slovencev, ki ima le maihen značai borbe za ohranitev narodne samostojnosti že prenevarno 're-dento. V tem strahu postajam že naravnost smešni in gorje slovenski pošteni družini, ki ie sprejela pod svojo streho iugoslovenskega državljana. Preiskav in žandarjev ima v kratkem času toliko, da si kar podajalo kliuke. Običajno sledi po vseh teh zaslišanjih nemala globa in Koroška le potem rešena. Stalni refren po teh preiskavah pa je: »Čemu hodiJo sem lugoslovenl in posebei Še tl Kranjci?« Trde so glave oboževalcev celovškega lintverna. Privaditi oa se bodo žc morale temu. da iugoslo-venski narod ne bo nikdar pozabil na zadnjega Slovenca ob Vrbskem jezeru. Po londonskem naktu smo bili že dovolj ogoljufani po osevdo-zmagovalcih. da bi morali prepuščati za veke našo kri še premaganim tega vendar n? more nihče od nas zahtevati. Najmani oa bo pozabil na te zapuščene brate še tedaL ko bi hotel o temini noči prestaviti nemški Mlchd mein ke «s Zugsnitze na Stol! »Delavska Politika« ie prinesla od vseh nam nasprotnih časopisov naiobiektivneiše poročilo in izvaia-la tudi zaključke ki so nas naravnost frapirali v primerjanju z glu-posttni. kakršne ie iznesla narodno-socialistična »Nova Pravda«. Kakor ie bil ves članek naiostreie pisan nroti nam. tako ie bil oa prežet pravilnega cenienja Orjune. ki le danes ni mogoče odpraviti 7 dnevnega reda s par orežvekanhnl in zastarelimi frazami Orjuna ic tu in z nio treba računati! Zapiranie oči pred dejstvi ie zelo neumestno, posebno Pa nri politikih bodočih diktatur proletariata pod njihovim vodstvom. Tužni glasi. Šestimi mesce«. r«»kou«<+ « vol dqla ubirati ravna in jasna oota! uspeli, ki si ga ie takorekoč priboril kljub vsem intrigam protinacional-ne fronte. Omenjeni nastop hoče biti nekak začetek dela v javnost!. Zato orosimo vsa bližnja društva itd., da se ob potrebi tamburaške godbe obračajo le na tamburaški zbor v Lescah, ki šteje Po številu do dvajset članov, na željo oa tudi v manišlh skupinah. Vse prijave, nai se pošiljajo na naslov: Ivan Šemrl ml.. Lcsce. Nai pokret. V INFORMACIJO ČLANSTVU IN NAM NAKLONJENEMU OBČINSTVU. Da odbijemo vsa ncosnovana domnevanja glede Šlaroahovega fonda, fonda za Šlaiohovo deco In vdove po pok. br. Šlajpahu. smo dolžni dati sledeče ooiasnilo: I. Slairahov fond je začetkom letošnjega leta popolnoma izčrpan. Dohodki tega fonda so se oorablH za podporo prizadetim 00 Trboveljski traeediii in smo o niem že podali javen obračun. II. Fond za šlaipahovo deco tvori denar, ki ie naložen v Mestni hranilnici ljubljanski. Ta fond •? nedotakljiv in se bo dfi^r v~ skrajni potrebi porabi1. Izključno m dl-SSktno v Prid otrok PO pok. bratu Žlajpahu. . Vdova po pokojnem Žlajpahu ima svojo službo. Ona preživlja z vestnim delom sebe in svoje otroke in n| deležna nobene podpore več s strani kateregakoli fonda. Oblastni odbor OriiHia za Ljubljano. Za Šlaipahovo deco ie nabrala ^"iuna aoštani 460 Din. brat Ferdo Fer]ančt£ pa ie Podaril GO Din. Iskrena hvala 1 Orjuno Jesenice ie na zadnji seji oblastni odbor razpustil in sklenil pritegniti njeno članstvo k Orluni Javornik. Pozivam« vse organizaciie. da nam oošlieio v smislu zadnie okrožnice o prireditvah za Šlaipahovo deco svoie obračune, poročila In denar. Oblastni odbor. Zahvala. Tem potom izrekamo najiskreneišo zahvalo vsem tistim, ki so s svojimi prispevki ob' nrlHkl cvetličnega dneva, kater^s* smo priredili dne 4. julija t 1 pripomogli do zvišanja našega fonda s katerim, vzdržujemo deco padlih Or-iunašev. Najlepša hvala tudi vsem sodelujočim za obilno udeležbo ln vzorno disciplino. Obl. odbor. Radi tehničnih zaprek in ker Je večina članov oblastnega odbora zadržana dne 11. iuliia t. I. po važnih opravkih izven Maribora, sc oneloži razvitje prapora v HotIn.II vasi na 1. avgusta t. 1. Tajništvo Oblastnega odbora uraduje redno od 1. iuliia nanrej vsak dan od 9.—12. in od 15.—18. ure v Narodnem domu III. nadstr. 457 Din ie zbrala na sestanku članstva neumorna sestra Lena Franketova za zaprte brate iz Vojvodine in Beograda. Iskrena hvala. Kronika. t oficielno glasilo ~Lb 'e urinesei dolgo poročilo 0 in-piuertu v Prešernovi ulici, ki se konča na norav jezuitski način. Ne razburja nas načtn pisave »Domo-|iufca«. ki vreden njegovih blagoslovljenih lastnikov. Odločno pa od' rekanio lindem. ki žive r Rimom v naložilh stikih da bi se postavljali v pozo branilcev našega življa pred nevarnostjo nove vojne. Orjuna se prav dobro zaveda kako daleč sme iti v svoiem ogorčenju proti Italijj in kolika je cena šip na ItaKdanl in krščanstvo. Prošle dni ie držal eden poznanih faši-stovskžt poslancev govor množici v Genovi kjer ie dejal med drugim tudi. da bi morala Evrcpa ukloniti tilnik pred vsegamogoč-nim fašiiem že zbog neprecenljivih zaslug Italije za človeštvo v borbi proti Osmanom. Poznamo Italijansko historično verodostojnost že izza bitke pri Vittoriu Venetu in zato smo pobrskali malo po zgodovini križarskih vojen. Videli oa smo iz njih voisa samo to. da so bili pradedje sedanjih heroiev za las podobni sedanjim potomcem. Dočim so se drugi bili. so oni želi sadove in bogateli. Ko ie bila osvojena Sirija so bili Lahoni prvi. ki so pograbili zase vsa pristanišča v škodo novonastalega Jeruzalemskega kraliestva. S sebičnostjo so povzročili baš Italijani nalveč. da Je propadlo po vseh neštetih Ž7*7ah tako kmalu Jeruzali^o kraljestvo. Jo ni Id&iO niti ene oroste lu-**£• je moralo poginiti brez TTiorja. Er*ako hočejo napraviti danes z nami! Ce se iim bn posrečilo baš takn lepo to oa bo nokazal čas! Gospodu Riba hi. Ob priliki zad” njih Pogajanj in razprav o nettun-skih konvenciiah ie bilo čuti v nai-različneiših zvezah tudi Vaše Ime. Vaš nastop kot iugoslovenski strokovnjak v komisiji za sklenitev trgovskih pogodb' se ie v naši iav-nosti najrazličnejše komentiral. Govorilo Sp ie ceio o nekih scenah! Ker sjno Vas cenili p0 Vašem delu v Trstu. smo bili globoko uverjen«. da raje odstopite, kakor da bi stavli vaš podpis ood pogodbe, ki pome-njaio za naš rod nesrečo! Sedai pa čitamo v »Našem selu« članek dr. Grisogone. da s

zaključek. ki se glasi r Ako bi se zemljepisna karta leta 1918. po zdravem razumu izoreme-nila. bi tvoril Trst danes m&rda z Istro in Reko neodvisno prosto luko pod kontrolo Zveze narodov, kj bi tako naiibolie služil sajnpn^j, scj,| In drugim. Tak0 Sf_ -Da zlasti" Jutro-slovenj 7 ozirom na oerseku- C‘je. ki iih morajo trpeti Slovenci in Hrvatje. odtegujejo trgovskemu prometu s Trstom. Je torei Trst. ki plača za to tlačevalno ooRiko in ki na lastne stroške eksoerimentira. kako zamoreio nacionalne s.mpafile m antipatije biti važen faktor v gospodarskem življenju. »Piccolo« od 23. pr .m. ie seveda ostro nastopil proti njegovim iz* vajaniem in imenoval pri tem ore-sekuciie narodnih manišin v Italiji »običajne Hmaginame persekuciie« proti drugerodnim elementom vključenim v Italiji. Dan za dnem se te- Vcdao oedoaegljivo v kakovosti ciianc Schichi-ovo miio znamke Jlden". Kajti Bli na sveio na» ne more n&poilti. da poslebJamo neSe n»Jbo!JIe. kakovost r.aJcga mila. MogoCe bi nam bCo poceniti r.aie Jelenovo milo ( tem. da bi m porabliali .tako dobre" nrovine. Ne »terimo fej«. kal« rum ni urno na tem, da proirrafamo .dobro mDo*, temvei nam je na tem. da proizvajamo najboljše milo! f Ih* oprema llostrir. Matej«, mm in znanstvene kniipe. Ilngtrir&ae kniitr^ v p»fi. »li >^h«rn»»i — J ., ... . stejštga do najmodernejšega. ........................^,------------------------- . . ..„iU3WV. L J U Idhorlifiva ulica šf. 24 Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Drejče Verbič. lisk pčiteljske tiskarne; zanjo odgovarja Pran c e štrukelj. Odgovorni urednik: J o ž e S p a n.