gioielli - dragulji ¿Ifmolalan vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it Ivo Andric ni maral tržaške burje. Na njegovo kratko tržaško službovanje opozarja spominska plošča. 12-13 Z materialom od izkopa nastajajo terase Da v Milanu živi in dela Evgen Ban, smo že pisali, Kl.OP pa tokrat r razkriva njegovo pevsko -/- ^«i^* dejavnosti, izšla je namreč njegova cd-plošča /22 Primorski PETEK, 4. MAJA 2007 Št. 1DS (18.888) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) Zasuk v miselnosti in dnevni praksi Breda Pahor Zaenkrat besede, slediti bi morala dejanja. Odkar se je, najprej v ženskem političnem gibanju, nato pa tudi na splošni politični sceni, uveljavil pojem enakih možnosti, se o njem veliko govori, dejanja pa imajo še največkrat podobo najrazličnejših dokumentov. Se pravi premišljeno izbranih besed. Nekoč se je govorilo o enakopravnosti med moškim in žensko, nato so bile aktualne tako imenovane zagotovljene kvote, nakar so prevladale enake možnosti. S teoretskega vidika so nedvomno sprejemljivejše, saj je njihova osnovna značilnost, da so »enake«, se pravi, da vključujejo in a priori ne izključujejo, kot bi lahko dojemali npr. zagotovljene kvote ali pa zajamčena mesta. Vendar je v tem tudi njihova slabost: idejno so zelo privlačne, vendar operativno šibke. In zato so povsem logični pozivi, izrečeni ob uradnem začetku leta enakih možnosti. Ministrica Barbara Pollastini, ki v Prodij evi vladi vodi prav resor »enakih možnosti«, je bila zelo jasna in odločna obenem, ko je rekla, da sta nujna zasuk in udaren program s predznakom učinkovitosti. Na raznih ravneh, od državne do krajevne, je treba doreči programe, ki naj bi prevetrili dojemanje in sprejemanje najrazličnejših drugačnosti, od spolne preko verske in kulturne do rasne. Drugačni ali nekoliko manj enakopravni, ki so, če vse seštejemo, začenši z ženskami, prej večina kot manjšina, se vsak dan srečujejo z večjimi ali manjšimi konkretnimi težavami, še težje premagljivi pa so trdno zasidrani presodki. Naj bo leto enakih možnosti namenjeno odpravljanju enih in drugih. TRST - Od 10. do 12. maja v priredbi G8 in UNESCO Svetovni forum o znanju in trajnostnem razvoju Uvedla ga bosta italijanski premier Prodi in direktor UNESCO Matsuura Na včerajšnji predstavitvi so sodelovali (z desne) direktor ICTP Katepalli R. Sreenivasan, deželni odbornik Roberto Cosolini in namestnik direktorja ICTP Claudio Tuniz kroma TRST - Od 10. do 12. maj a bo v Trstu Svetovni forum o izobraževanju, inovaciji in raziskovanju. Prirejata ga skupina industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G8) ter Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), za njeno izvedbo pa skrbita italijanska vlada in Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdusa Salama (ICTP) iz Miramara pri Trstu. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedal direktor ICTP Katepalli R. Sreenivasan, ne bo šlo za sestanek voditeljev G8, in niti za zasedanje, na katerem bi sprejeli kak sklep ali izjavo. Forum bo predvsem priložnost za izmenjavo idej na svetovni ravni o problemih trajnostnega razvoja. Zasedanja se bo udeležilo kakih 600 politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov iz 60 držav, odprla pa ga bosta predsednik italijanske vlade Romano Prodi in glavni direktor UNESCO Ko-ichiro Matsuura. Med vidnejšimi udeleženci bo evropski komisar za znanost, Slovenec Janez Potočnik. Na 6. strani Sovodnjam se obeta večja in smotrneje urejena obrtna cona, z deli naj bi začeli naslednje poletje Na 15. strani Romi še razburjajo, tokrat pravzaprav Dipiazza, nad izjavami katerega sta ogorčena Burno Rupel in Marko Milkovič Na 8. strani LJUBLJANA - Zagotovilo ministrstva za okolje V koprskem pristanišču niso predvideni plinski terminali LJUBLJANA - Na slovenskem ministrstvu za okolje zagotavljajo, da na območju Luke Koper ni predvidena gradnja plinskih terminalkov. Ob tem tudi še ni pripravljen prostorski načrt za luško območje, vendar v Ljubljani zagotavljajo, da bo nared še pred koncem tega leta. Svoj glas proti uplinjevalnikom v Kopru je dvignila tudi koprska Občina, ki poudarja, da je v njenem interesu predvsem zdravo bivalno okolje in varnost prebivalcev občine. Poslanec Aurelio Juri pa je od ministra Podobnika zahteval, da naj slovenska vlada, tako kot nasprotuje gradnji morebitnih terminalov na italijanski strani, nasprotuje tudi podobnim zamislim v Sloveniji. Na 4. strani KOROŠKA - Dvojezični napisi Haiderjeva stranka išče zaveznike CELOVEC - Na avstrijskem Koroškem Haiderjeva stranka BZO-e stalno skrbi za dviganje temepera-ture zaradi dvojezičnih krajevnih napisov in drugih zadev, ki zadevajo slovensko manjšino. Tokrat je koroški deželni glavar molčal, »v ogenj« pa je poslal predsednika koroške podružnice svoje stranke Stefana Pet-znerja, ki je včeraj zagotavljal, da naj bi se socialdemokrati na Koroškem že odpovedali zagovarjanju tako imenovane razširitvene klavzule, ki naj bi omogočila postavitev dodatnih dvojezičnih napisov. Na 3. strani 2 Petek, 4. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Gre za spoštovanje in še kaj drugega! Julijan Caudek_ Gotovo so bili dnevi, ki so pravkar minili polni pomembnih vrednot, idealov in simbolov, ki so del naše skupne evropske dediščine. Od vrednot osvoboditve do tistih, ki se tičejo dela, smo lahko ob raznih praznovanjih, polaganju vencev in spominskih svečanosti, pa tudi, če smo samo sledili informativnim oddajam po medijih, lahko razmišljali o teh temeljnih vrednotah, na katerih danes sloni demokracija in demokratični sistem na evropski celini. Gotovo ne moremo trditi, da smo prišli do konca in da smo že vse domislili. Marsikatera država mora narediti še kakšen korak, pa tudi v t.i. razvitih zahodnih demokracijah se iz dneva v dan pojavljajo novi izzivi, ki terjajo osvežitev teh vrednot. Če pri tem lahko rečemo, da so vrednote, ki se tičejo svobode, dokaj zagotovljene, istega ne moremo trditi, če pomislimo na vse vrednote, ki spadajo v sklop dela. Tukaj čaka Evropo kar nekaj izzivov, kjer bo treba resno premisliti na šo les tvi co vred not, da ne bi pod le gli lo gi -ki številk, bilanc in procentov, ampak da bi ostala pozornost na človekovih pravicah in dostojanstvu. Pri tem sedaj ne mislim, da sta sklopa vred not, ki sta ve za na na svo bo do in de lo iz -recno ločena. Bil je le korak, da se določeno misel jasneje prikazal. Sklopa sta vsekakor povezana in se prepletata. Pridobitve ali, v nasprotnem primeru, izgube na enem od teh dveh sklopov, neposredno vplivata na drugega. Zato jih ni mogoče ločiti in prav je, da se ob prazniku dela tudi istočasno poudarja ostale vrednote, ki prav tako spadajo v to kar pojmujemo demokracijo. Glede zgoraj omenjenega, ne moremo iti mi mo te ga, kar se je zgo di lo na tra di ci o nal - / nem prvomajskem koncertu v Rimu, ki ga organizirajo tri največja sindikalna združenja v Italiji. Celotna država je lahko slišala , kako je eden iz med na po ve do val cev os tro na pa del katoliško Cerkev in papeža Benedikta XVI. Seveda je težko sedaj razviti poglobljeno razmišljanje o vsebini napada, ki se je tikal stališča o teoriji človeškega razvoja, ki ga je razvil Darwin. Najprej pa je očividno, da je tako ponašanje nekoliko razvrednotilo samo praznovanje, kar je v prvi vrsti krivično do organizatorjev samih. Po drugi strani, kar se mi zdi bolj pomembno , pa je tak način obnašanja skrajno nedemokratičen, ker s populistič-nimi slogani vpliva na številno publiko, ki je tam prisotna. Še huje je dejstvo, da gre pri tem v veliki meri za mlade ljudi. Nočem reči, da o argumentih, ki sta prišla v poštev, ni možna debata. Ravno nasprotno! Ampak prav v duhu naše evropske demokratične tradicije (če jo sploh še poznamo), mora tako soočenje spoštovati drugega in njegovo svobodo v razmišljanju. Vse naše vrednote in vsi naši simboli bodo ostali prazna reč in se počasi spremenili v razvaline, če ne bodo imeli osrednji cilj, da povzdignejo človekovo dostojanstvo in osebo samo postavijo na višjo raven od razlik, ki se lahko pojavijo v mišljenju. Vsakdo ima pravico do izrazi svoje mišljenje. Vsakdo pa ima dolžnost in od-go vor nost, da to na re di na tak na čin, da bo lah ko ce lot na skup nost člo veš ko na pre do va -la v medsebojnem spoštovanju. Saj se lahko upravičeno vprašamo kakšen pomen ima neki simbol ali slogan, če pa ta ne druži ljudi za boljši jutri oziroma jih deli. Seveda poleg spoštovanja in odgovornosti, pa bi tukaj morali po mis li ti še na zre lost. BOVEC - Nad vasjo Kal-Koritnica Posočje bogatejše za nov muzej na prostem BOVEC - Posočje je od srede bogatejše za nov muzej na prostem. Bovško društvo 1313 je namreč ob pomoči fundacije Poti miru v Posočju na Čelu nad vasjo Kal-Koritnica obnovilo av-stro-ogrsko topniško utrdbo iz prve svetovne voj ne. To je sicer že tretji tovrstni muzej v Posočju, ki se mu bodo do konca leta pridružili še trije, vse pa bodo povezali s potjo miru, ki bo združila zgodovinske, naravne in arheološke znamenitosti od Loga pod Mangartom do Mosta na Soči, je za STA povedal predsednik fundacije Zdravko Likar. Topniško utrdbo na Čelu, ki leži 20 minut hoje nad vasjo Kal-Koritnica, so Avstrijci začeli graditi leta 1914. Bila je del obrambnega sistema pred morebitnim italijanskim napadom, saj se od tam odpira pogled na celotno bovško kotlino, vključno s cestami proti Vršiču in Predelu, je pojasnil Likar. Društvo 1313 je utrdbo, v kateri sta bila dva topova, pa tudi kaverna in 400 metrov obrambnih strelskih rovov, v zadnjih letih očisti- lo in ob no vi lo ter pre u re di lo v mu zej na pro -stem, ki bo po Likarjevih besedah skupaj z ostalimi velikega pomena za razvoj zgodovinskega turizma v Posočju. V okviru fundacije Poti miru v Posočju so namreč že odprli podobna muzeja na avstro-ogrskih in italijanskih položajih iz prve svetovne vojne na Mengorah in Ravelniku. Letos bodo sledili še muzeji na Kolovratu, Mrzlem vrhu in planini Zaprikraj nad Drežnico. Vse bo do vklju či li v pot mi ru, ki jo bo do slovesno odprli 30. junija v trdnjavi Kluže, ko bodo predstavili štirijezični vodnik in zemljevid poti. Ta bo povezala zgodovinske, naravne, kulturne in arheološke znamenitosti zgornjega Posočja, prehoditi pa jo bo mogoče v štirih dneh, je pojasnil Likar in poudaril, da želijo tako v tem delu Slovenije zadržati turiste dalj časa. Sicer pa bo fundacija Poti miru v Posočju v Kobaridu še ta mesec odprla pisarno, kjer bodo obiskovalcem na voljo informacije o poti in muzejih na prostem, je še povedal predsednik fundacije Likar. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Odgovor Rumitarjem Odgovarjam pismu z dne 26.aprila g. Oskarja Pavletiča, predstavnika Rumitarskega jusa. Predstavil bom le dejstva, nimam namreč nobenega namena podcenjevati sicer hvalevrednega dela Rumi-tarjev. Kot avtor članka z dne 15.aprila potrjujem vse, kar je tam zapisano, razen tega, da je na Travniku zapisano ime Matije ali Mateja Podgornika, kar sem navedel po spominu, ki me je očitno zatajil (s tem pa nisem, mislim, nikogar užalil). Prestavitev spomenika na Pečine ni bila mišljena dobesedno. Spomenik naj ostane, kjer je, saj ima predvsem simbolni pomen. Osebno nisem zgodovinar, ampak se ljubiteljsko ukvarjam z rodoslovjem, kjer imam precej izkušenj. Mislim,da tudi gospodje z Jeremitišča niso profesionalni zgodovinarji. Pri svojih navedbah sem se nanašal na raziskave prof.Janeza Dolenca s Tolmina, ki je prvi razkril napake svojih predhodnikov pri obravnavi Tolminskega punta. Prof. Dolenc je raziskave opravil predvsem v graškem arhivu, kjer je shranjen večji del gradiva (veliko ga je tudi v Benetkah). Gospod Pavletič in njegovi prijatelji lahko vse te podatke najdejo v dveh Zbornikih Šentviške planote, kjer prof. Dolenc strokovno izpodbija »izvirni greh« ostalih zgodovinarjev, ki so imena obglavljenih puntarjev dobesedno prepisali iz Pregljevega romana. Iz tega vira je tudi datum smrti »Matthaeusa« Podgornika. V Gradcu hranijo tudi seznam stopetnajstih puntarjev, ki so bili zaprti v goriškem gradu. Seznam je pisan deloma v gotici, deloma v latinici. Da se razčistijo nekateri dvomi, nameravam ta seznam objaviti. Ker pa nisem izvedenec, ga bom prej dal pregledati vsaj dvem izvedencem gotske pisave.. V tem seznamu je med puntarji, ki so bili v okovih, na drugem mestu napisano tudi ime »Matthaeusa« Pod-gornika. Zapis je v gotici, ni dvomov pa, da je ime Matthaeus, torej Matej ali Matevž. Naslednji na seznamu je namreč »Matthias«, torej Matija, Cragl. Datumi usmrtitve enajstih puntarjev so v mrliški knjigi goriške stolnice. Izrecno sta navedeni imeni Andreja Laharnarja in Gregorja Kobala, ki sta bila usmrčena in pokopana 20.aprila. Imena ostalih niso navedli, ker so jih po kosih razobesili po mestu. Domnevam, da so njihove ostanke potem pokopali v neposvečeni zemlji (tudi to bi bilo mogoče vredno raziskati). Po spominu (torej lahko zgrešim, prosim g.Pavletiča, da iz tega ne razvije nove polemike) so imena puntarjev, ki so bili usmrčeni 20. in 23.aprila navedeni tudi v »Zgodovini Tolminskega« Simona Rutarja. Če preidemo k rodoslovnim zadevam, je zelo verjetno, da je Čepovan izvor vseh Podgornikov, saj priimek ni značilen za Pečine. Očitno se je kdo tja priženil ali priselil. Gotova je sorodstvena vez med Jurijem (enim od pobudnikov prejšnjega, manj obsežnega punta) in Matejem. Gotovo je tudi, da je bil Matej svak Valentina Lapajne (četrtega na že omenjenem seznamu). Med stopetnajstimi zaprtimi pun-tarji pa jih je še vsaj 17 Gorjanov s Šentviške Gore, Pečin in Ponikev. Žal ni pri vseh navedeno, od kod so bili, kolikor pa sem utegnil razbrati, ni nikogar iz Čepovana. Nekatere vasi niso sploh sodelovale pri puntu, druge le obrobno. Ker je bil jogr Matej (Matthaeus) in ne Matija (Matthias) - v pričakovanju na objavo lahko g.Pa-vletiču osebno pokažem fotokopijo dokumenta - pa menim, da bi bilo potrebno v Solkanu preveriti, če obstaja oseba s tem imenom v Čepovanu, najprej v knjigi krstov, nato po možnosti še v mrliški (otroška umrljivost je bila zelo visoka). Dobro bi bilo preveriti, če je bil taisti Matej (in tudi Matija) poročen in imel otroke, kot večina odraslih v tisti dobi. V bistvu bi bilo treba preveriti kakih 100 let matičnih knjig in tako potrditi ali zavrniti domnevo, da je kak (eden ali več) Matej ali Matija Podgornik sploh živel v Čepo-vanu v tistem obdobju (statistično je to zelo možno, saj je zelo pogosto, da se v isti vasi najde celo več soi-menjakov). Lep del teh podatkov sem na Šentviški Gori ob nenadomestljivi pomoči takratnega župnika g.Jakopiča tudi pregledal. Sedaj bi bilo treba isto storiti tudi v Solkanu. Gospodu Pavletiču sem pripravljen, če želi, pri tem tudi pomagati, saj me zanima priti stvari do dna, ne zaradi kakega osebnega ponosa, ampak da se prikažejo (v veliki meri) neraziskana zgodovinska dejstva v pravi luči. Tvorno sodelovanje pa se mi zdi bolj pametno kot kake sarkastične pripombe. Marko Oblak Za ovrednotenje vloge železničarjev v odporniškem gibanju Pred nekaj več kot sto leti, julija 1906, je bila odprta Bohinjska železnica (Transalpina). To je bila druga povezava Trsta z Dunajem in Srednjo Evropo potem, ko je bila 50 let prej odprta Južna železnica. Promet v tržaškem pristanišču se je zahvaljujoč krajši progi in nižjim tarifam, ki jih je za prevoz računala Avstro-Ogrska (Južna železnica je bila privatna), povečal. Tudi Gorica je imela koristi od Bohinjske proge, saj so kmetijski pridelki iz soške nižine in Vipavske doline hitro prišli do Dunaja, pa tudi in- dustrijski izdelki so prihajali v Srednjo Evropo in še posebej na Češko; in obratno. Poleg tega je bila postaja za lokomotive Goertz Staatbanhof (kasneje Go-rizia Montesanto, danes Nova Gorica) najpomembnejša na celotni progi in mnoge lokomotive so bile zaradi številnih predorov na progi že pred stotimi leti na dizelski pogon. Zgodovina Bohinjske železnice se prepleta z zgodovino teh območij: skoraj popolnemu uničenju proge med prvo svetovno vojno je sledila obnova in nov zagon, čeprav v manjšem obsegu kot pred vojno. Ob 62. obletnici osvoboditve je naša dolžnost, da se spomnimo vloge železničarjev v osvobodilni vojni. V Gorici - Sveta gora je bilo skupno z družinskimi člani približno 500 delavcev. Bili so italijanskega jezika, saj so oblasti Slovence preselile v srednjo ali južno Italijo. Številni železničarji so odšli v partizane, med katerimi so bili trije bratje Braidotti, gospa Piemonti, Alfredo Macor, Pustetto, Alberto Rissdorfer, Pietro Demartin, Gennaro Compagnone, Marega iz Ločnika, Comel, Coderin in mnogi drugi. Bombardiranjem postaje Sveta gora in mostu v Solkanu so se pridružile tako akcije slovenskih partizanov v Baški in Vipavski dolini, da bi preprečili oskrbovanje nacistov in prevoze po progi, kot tudi sabotaže italijanskih partizanov in železničarjev s ciljem, da bi preprečili oskrbo in tudi prevoz deporti-rancev. S sabotažami so predvsem onesposabljali lokomotive in vagone, s čimer so onemogočali zamenjavo v postajališču lokomotiv in tako upočasnili odpravo transportov. Po drugi svetovni vojni so mnogi zavezniški konvoji progo uporabljali za prevoz materiala za obnovo iz tržaškega pristanišča v med vojno opu-stošeno srednjo Evropo. Bohinjska proga povezuje morje z gorami, združuje tri narode skozi gozdove preko Baške in Soške doline in Krasa. Gorica se ne sme odpovedati svoji zgodovini, temveč jo mora ovrednotiti, da bo lahko igrala vlogo protagonista v bodoči združeni Evropi, ki bo spoštovala vse razlike, v kateri ne bo prostora za sovraštvo in stare zamere in ki bo z zaupanjem gledala v prihodnost poln perspektiv. Pri tem lahko Bohinjska proga Gorico spominja na preteklost v vseh vidikih, sedanjost pa mora živ eti z zaupanjem in načrtovanjem prihodnosti, ki bo na ravni njene večplastne zgodovine. In ravno tem okviru je treba ovrednotiti vlogo železničarjev v odporništvu. Giuseppe Ieusig, Center za zgodovinske raziskave Transalpine, Silvino Paletto, VZPI Gorica Osuplost nad človeškimi ■ • •• • dejanji nima mere. Glede na to, da se v naši vasi večkrat dogajajo sramotne zadeve na račun živali, mislim, da je tokrat čas, da omenim zadnje dejanje, ki ga je storila nadvse podla oseba. V ponedeljek, 30. aprila, je v jutranjih urah iz javnega smetnjaka v Cerovaljah odmevalo zadušeno mijavkanje... Zaprti smetnjak je na svojem dnu »čuval« zaprto plastično neprodušno vrečko, iz katere je z zadnjimi močmi jokala niti mesec dni stara mucka. Z malimi krempeljčki si je sama ustvarila skoraj nevidno špranjo, ki jo je rešila pred kruto in neznosno usodo. Tebi, ki si tako močno privezal/a vrečko, pri čemer ni vanjo pritekel niti curek zraka za preživetje mucke, čestitam ob taki pogumnosti; škoda pa, da si s tako hrabrostjo dokazal/a le svojo strahopetnost in nesramnost. Sram naj te bo! Svet je danes odraz agresivnosti, nestrpnosti in nespoštljivosti. Vsaki dan se soočamo z grozotami, ki so največkrat oddaljene od naših krajev, oziroma vsaj tiste, ki so nam podane s strani medijev. Prepričana sem, da je spoštovanje in ljubezen do vsake vrste utripajočega srca, naj si bo človek ali žival, prvi korak za ohranjanje miru in spoštljivosti do narave, ki je vir našega življenja. Ti, ki si na neopravičen in nevreden omembe način, želel prekiniti življenje, naj ti bo v tolažbo, da se danes skuša prehlajena in do kosti podhranjena mucka opomoči pri ljudeh, ki jo z ljubeznijo do življenja skušajo rešiti v upanju, da bo zrasla v hrabro in močno mucko, v prostosti, ki predstavlja pravico vsakogar, ki mu je bilo dano življenje. Alice Visintin Obvestilo bralcem V sredo in in včeraj smo imeli na Primorskem dnevniku precej težav z internetno povezavo. Zaradi tega je bila dalj časa prekinjena povezava z elektronsko pošto in tudi nekaterimi tiskovnimi agencijami. Posledično so bile zato nekatere vesti okrnjene. Bralce prosimo za razumevanje. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 4. maja 2007 3 KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi še segrevajo ozračje Haiderjevo zavezništvo računa na pomoč socialdemokratov Predsednik koroške BZOe Petzner izjavlja, da naj bi se v PSOe odrekli razširitveni klavzuli CELOVEC - Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZOe) koroškega deželnega glavarja Joerga Haider-ja v pogajanjih o dvojezični topografiji računa na podporo socialdemokratov (SPOe). Predsednik koroškega BZOe Stefan Petzner j e včeraj v Celovcu dejal, da so socialdemokrati izvedli "zgodovinsko spremembo smeri" in se odpovedali razširitveni klavzuli, ki naj bi omogočila postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Razširitvena klavzula je kamen spotike v pogajanjih o rešitvi vprašanja dvojezične topografije. Manjšinske organizacije vztrajajo pri tem določilu, ki naj bi določenemu deležu prebivalstva v nekem kraju omogočilo prošnjo za dvojezični krajevni napis. Predstavnikom koroških Slovencev, zlasti Narodnemu svetu koroških Slovencev (NSKS), se zdi šte vi lo ta bel, o ka terem so te kla po -gajanja z zvezno vlado, prenizko. Razširitvena klavzula je tudi eden od temeljev t.i. Karnerjevega pred lo ga, ki ga pod pi ra ta Zve za slo -venskih organizacij (ZSO) in Skupnost ko roš kih Slo ven cev in Slo venk (SKS) ter nemško nacionalno usmerjeni Heimatdienst. Po Petznerjevih be se dah je pred sed ni ca ko roš kih so -cialdemokratov Gaby Schaunig pred kratkim dejala, "da lahko opustimo razširitveno klavzulo". Socialdemokrati so torej prev-ze li sta liš če BZO e, je po uda ril Pet -zner. S tem je "umrl" tudi Karnerjev predlog, Haiderjeva taktika premikanja krajevnih tabel in privijanja dodatnih slovenskih tablic na enojezič-ne table pa se je naknadno izkazala za pravilno, je menil vodja koroške BZOe in Haiderjev tiskovni predstavnik Petzner. Schaunigova je v odzivu za APA zavrnila Petznerjeve izjave in po uda ri la, da se sta liš če SPO e " ni spremenilo". Iz dobro obveščenih krogov na Dunaju pa je že nekaj časa slišati, da razširitvena klavzula za avstrijskega kanclerja Alfreda Gusen-bauerja predstavlja "problem" in da stavi na celovito rešitev vprašanja topografije. Veliko število občin, ki bi prišle v poštev za razširitveno klavzulo, ima namreč socialdemokratske župane, ki se branijo vnašanja manjšinskega konflikta v občinsko politiko. Joerg Haider (levo) išče pomoč v boju proti dvojezičnim tablam na vseh straneh Petzner je poudaril, da naj bo prag za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov najmanj 15 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva v določenem kraju. Predsednika koroškega BZOe ne moti nestrinjanje slovenskih organizacij s predlagano opustitvijo razširitvene klavzule. "Dokončno reši tev lah ko naj de mo tu di brez slo ven -skih organizacij," je dejal Petzner. Udeležba manjšinskih organizacij pri pogajanjih o topografiji je namreč po njegovem mnenju bil le izraz "dobre volje". Nova rdeče-črna avstrijska zvez na vla da je v svoj vlad ni pro gram zapisala, da bo vprašanje dvojezične topografije rešila še v prvem polletju 2007. Avstrija se je sicer postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov zavezala v državni pogodbi leta 1955, ob začetku 70. let prejšnjega stoletja pa je propadel prvi poskus uresničitve te zaveze zaradi nasilnega podiranja tabel na Koroškem. Leta 2001 je avstrijsko ustavno sodišče odločilo, da je v kraju Škoc-jan, v katerem je delež slovensko govorečega prebivalstva desetodsto-ten, treba postaviti dvojezične napise. Od takrat so se stranke, predstavni ki manj ši ne in t. i. do mo vin ske or -ganizacije neuspešno pogajali o uresničitvi odločbe. (STA) LJUBLJANA, KRANJ - Že petič po vrsti Koroški kulturni dnevi pred vrati LJUBLJANA - Društvo slo-vensko-avstrijskega prijateljstva (-DSAP) bo v prihodnjem tednu priredilo 5. koroške kulturne dneve v Ljubljani in Kranju. Niz likovnih, glasbenih in znanstvenih prireditev, ki se bo začel v ponedeljek, 7. maja, naj predstavi pestrost kulturnega dogajanja onstran Karavank in potrdi slovensko kulturno širino, je ob predstavitvi programa včeraj v Ljubljani dejala podpredsednica DSAP Majda Fister. Višek in zaključek kulturnih dnevov bo v petek, 11. maja, z gala koncertom moškega Okteta Suha v Narodni galeriji. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar je izpostavil, da se v Sloveniji premalo ve o kulturnem življenju na avstrijskem Ko roš kem, ki ga je "ne iz mer -no veliko" na likovnem, gledališkem in glasbenem področju. Koroški kulturni dnevi naj prispevajo k preseganju meja v glavah ljudi, ki obstajajo tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in ki ovirajo vzpostavitev skupnega slovenskega kulturnega prostora, je dodal predsednik DSAP Peter Vencelj. Niz šes tih ve čer nih pri re di tev se bo v ponedeljek začel z razstavo slik in skulptur družine Hrobath iz okolice Baškega jezera v Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani. Ob odprtju bo spregovoril evropski poslanec Lojze Peterle. Na isti lokaciji bo v torek predstavitev knjige "Besedolomnice" o mlajših slovenskih avtorjih na Koroškem, v sredo predavanje o vlogi Cerkve za koroške Slovence in v če tr tek okro gla mi za o raz lo gih na maj hno za sto pa nost žensk na vi -dnih položajih v slovenskih kulturnih in političnih organizacijah na Ko roš kem. V Glas be ni šo li v Kra -nju bo v četrtek zvečer koncert gojencev glasbenih šol iz Celovca in Kranja. (STA) Glasilo koroške kmetijske zbornice še naprej brez strani v slovenščini CELOVEC - Zbornična svetnika Južnokoroških kmetov (SJK) v koroški kmetijski zbornici Štefan Domej in Franc Jožef Smrtnik sta na zasedanju kmetijskega parlamenta pred dnevi v gradu Hra-stovica pri Celovcu vnovič kritizirala, da slovenščina v glasilu kmetijske zbornice »Kärntner Bauer« (Koroški kmet) še vedno nima prostora. »To čudi toliko bolj, ker je medtem drugi deželni jezik tudi eden izmed uradnih jezikov Evropske unije«, je dejal Domej. Ob tem je opozoril, da je bila prav enakopravnost slovenščine v kmetijstvu za Južno Koroško ena izmed glavnih zahtev Skupnosti južnokoroških kmetov na volitvah 5. novembra lani, na katerih je SJK osvojila dva sedeža v 36-se-dežnem kmetijskem parlamentu za Koroško. Zbor svetnikov kmetijske zbornice je na zasedanju sprejel računski zaključek za leto 2006, pri čemer je zbornični svetnik (SJK) Domej izrazil zadovoljstvo s storitvami zbornice za kmetice in kmete. Videmski finanačni stražniki odkrili več delavcev na črno VIDEM - Videmski finančni stražniki so na številnih gradbiščih v videmski pokrajini odkrili 46 delavcev na črno, za katere so delodajalci utajili plačilo za skupno 27.287 delovnih ur. Akcija je trajala približno 30 dni, preverjanje pa je potekalo z zasledovanjem vozil posameznih podjetij, s katerimi so prevažali delavce z enega gradbišča na drugega. Poleg tega so odkrili tudi veliko tako imenovanih delavcev »na sivo«. Gre za delavce, ki so sicer redno vpisani v plačilne sezname podjetij, toda pri plačilu niso bile navedene ure opravljenega dela. Kršitelje so finančni stražniki odkrili tudi med živinorejci. Tako so ugotovili, da je neki lastnik več hlevov z govedom popolnoma neznan davčnim oblastem. Davčna utaja naj bi znašala približno 300 tisoč evrov. Živinorejec namreč ni vpisal faktur, ki jih je izdal kupcem govedi ter strankam, za katere je redil teleta. Od začetka letošnjega leta so vi-demski finančni stražniki odkrili 45 popolnih ali delnih davčnih utajevalcev, ki davčnim oblastem niso prijavili več kot 10,5 milijona evrov dohodkov. ZAGREB - Pokopali so ga v sredo V hrvaškem saboru žalna seja za Ivico Račanom ZAGREB - V hrvaškem saboru so se včeraj z žalno sejo poslovili od nekdanjega poslanca Socialdemokratske stranke (SDP) in bivšega hrvaškega premiera, Ivice Račana. Predsednik sabora Vladimir Šeks je posebej poudaril Račanovo vlogo, ki je kot pravnik sodeloval pri pripravi prve ustave samostojne Hrvaške. Račan je bil eden izmed štirih poslancev, ki so jim hrvaški volivci zaupali vseh pet zaporednih saborskih mandatov.Kot je poročala hrvaška televizija (HTV) je Šeks, »vidno pretresen« povedal, daje Račan živel »odgovorno in pošteno do svojih najbližjih, prijateljev in domovini«. Od Račana sta se poslovila tudi saborska podpredsednika Mato Arlovič (SDP) in Vesna Pusič iz Hrvaške narodne stranke (HNS), ki sta izpostavila Račanova prizadevanja za demokratizacijo hrvaške družbe in države. Na žalni seji so bili tudi člani Račanove družine, hrvaški premier Ivo Sanader, predstavniki verskih skupnosti ter diplomatskega zbora iz Hrvaške, med njimi tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen-Adamič. Najožja družina in najbližji prijatelji so se v sredo na zagrebškem pokopališču Mirogoj poslovili od Račana. Račan se je umaknil iz politike in javnega življenja 31. januarja, ko so zdravniki ugotovili, da ima raka, po poslabšanju zdravja pa je 11. aprila uradno od- Ivica RaCan stopil s čela SDP. V svet politike je vstopil leta 1972, ko so ga izbrali v centralni komite Zveze komunistov Hrvaške (SKH). Leta 1989 je prevzel vodenje SKH, ki je pod njegovim vodstvom zapustila 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije leta 1990. Potem sije prizadeval za ustvarjanje močne Hrvaške socialdemokratske stranke, s katero je leta 2000 zmagal na parlamentarnih volitvah. V njegovem štiriletnem mandatu predsednika vlade je Hrvaška začela proces demokratizacije in med drugim začela pogajanja o pridruževanju in stabilizaciji z Evropsko unijo. (STA) AVSTRIJA - Nov sistem že preizkušajo Na avtocestah nadzor vinjet kmalu s kamerami DUNAJ - Vožnja brez vinjete na avstrijskih avtocestah bo v bodoče še bolj tvegano početje kot doslej. Avstrijska družba za gradnjo avtocest Asfinag namreč trenutno preizkuša sistem za avtomatiziran nadzor vozil s kamerami, ki preverjajo, ali je na ve-trobranskih steklih veljavna vinjeta, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Napoved avtocestne družbe prihaja le nekaj dni zatem, ko so z ministrstva za promet sporočili, da bodo prihodnje leto zvišali ceno za letno vinjeto z 72,60 na 73,90 evra.Pr-vi poskus z novim sistemom se bo začel v drugi polovici leta, je napovedal predstavnik Asfinag Marc Zimmermann. Naprave, kijih izdeluje nemško podjetje Siemens, imajo sicer še nekaj otroških bolezni. »Ni težko slikati vetrobranskega stekla ob lepem vremenu,« je dejal Zimmermann. Sistem pa ima težave s prepoznavanjem vinjet na umazanih steklih ter ob slabem vremenu. Tehnikom dela preglavice tudi razločevanje nalepk, saj je na mnogih avstrijskih vozilih poleg veljavne vinjete še vrsta starih nalepk. Zaradi teh negotovosti v sistemu kršiteljev zaenkrat še ne bodo kaznovali, je poudaril Zimmermann. Nadzorni organi avtocestne družbe so nadzor doslej izvajali tako, da so zaprli vozišče in vsa vozila preusmerili na parkirišče, kjer so jih pregledali. Na odsekih z zelo gostim prometom, npr. na dunajski jugovzhodni obvoznici, pa take naključne kontrole niso izvedljive, saj bi takoj prišlo do dolgih zastojev. Prav na teh odsekih bodo namestili nove sisteme za video nadzor, ki stanejo 230.000 evrov. Lani se je število voznikov brez vinjete na avstrijskih avtocestah dvignilo za dvajset odstotkov, so zaskrbljeni v avtocestni družbi, ki ji primanjkuje denarja za gradnjo nujno potrebnih hitrih cestnih povezav z vzhodnimi sosedami Češko, Slovaško in Madžarsko. Dva odstotka avtomobilov na avstrijskih avtocestah nima veljavne vinjete, od tega je 80 odstotkov tujcev. V Avstriji so sistem plačila cestnine z nalepko uvedli leta 1997 po švicarskem vzoru. Celoletna vinjeta omogoča eno leto neomejene vožnje na avstrijskih avtocestah in hitrih cestah. Okoljevarstve-niki kritizirajo, da ta sistem nima usmerjevalnega učinka in kaznuje voznike, ki le redko uporabljajo svoj avto. Pravičnejši sistem cestninjenja za prevoženo razdaljo, kot ga poznajo v mnogih evropskih državah, v Avstriji nima velikih možnosti za uresničitev. Niti Zeleni se ne zavzemajo za ta med Avstrijci skrajno nepriljubljeni sistem, ki sicer že nekaj časa velja za tovornjake s skupno maso nad 3,5 tone. (STA) 4 Petek, 4. maja 2007 GOSPODARSTVO / LJUBLJANA - Zagotovila ministrstva za okolje in prostor Plinski terminali v Luki Koper niso predvideni v nobenem aktu Prostorski načrt za območje pristanišča še letos - Proti terminalom tudi Občina Koper LJUBLJANA - Gradnja plinskega terminala na območju Luke Koper ni predvidena v nobenem aktu ministrstva za okolje in prostor, so včeraj za STA pojasnili na ministrstvu. Dodajajo pa, da bodo prostorski načrt za območje Luke Koper pripravili v najkrajšem možnem času, predvidoma še letos, lahko pa se še pojavijo nove po bu de za do pol ni tev na čr ta. Na ugibanja o gradnji terminala pa so se včeraj odzvali tudi v Mestni občini Koper, kjer gradnji nasprotujejo.V koprski občini niso seznanjeni z nikakršnimi načrti o morebitni postavitvi plinskega terminala na območju Luke Koper. Ne glede na to pa j e stališče občine jasno: »Občina Koper nasprotuje gradnji plinskega terminala in bo budno spremljala vsa morebitna dogajanja in aktivnosti na tem področju.«. »V interesu Mestne občine Koper je predvsem zdravo bivalno okolje in varnost občank in občanov, katerih interese bo ščitila z vsemi možnimi sredstvi,« še dodajajo. Na okolj skem mi nis tr stvu so še pojasnili, da so dejavni pri reviziji mednarodnih študij o plinskih terminalih, ki kažejo, da umestitev slednjih v Tržaškem zalivu zaradi okoljskih omejitev ni sprejemljiva. O gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu pa že dlje časa razmišlja sosednja Italija. Po pisanju časnika Dnevnik naj bi deželna vlada Furlanije - Julijske krajine končno odločitev o načrtovanih plinskih terminalih sprejela in objavila čez 15 dni. Mnenje deželne vlade bo »zelo verjetno« pozitivno, je povedal deželni odbornik krajine Gianfranco Moretton. Pričakovana pozitivna odločitev deželne vlade je v nasprotju s stališči vseh pri-za de tih ob čin, konč no od lo či tev o terminalu na morju pa bo sprejela vlada v Rimu. Sicer pa je na ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika včeraj pisno poslansko vprašanje naslovil poslanec Aurelio Juri (SD). Ministra sprašuje, ali lahko vse prizadete prebivalce na obeh straneh meje pomiri, da bo ta vlada, dosledno s svojimi dosedanjimi prizadevanji zoper uplinjevalnika na italijanski strani, ravnala enako tudi ob morebitni podobni zamisli v Sloveniji. Zanima ga še, ka ko da leč so pos top ki za iz grad -njo terminalov v Tržaškem zalivu oziroma, kaj je Slovenija sploh dosegla s svojim nasprotovanjem. (STA) Slovenska vlada zagotavlja, da v Luki Koper ni predvidena gradnja plinskih terminalov BRUSELJ - Letno poročilo o območju evra Almunia: Slovenija naj izboljša informiranje javnosti o evru BRUSELJ - Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je včeraj v Bruslju ob predstavitvi letnega poročila o območju evra za STA poudaril, da je Slovenija s tehničnega vidika uvedla evro izredno dobro, bi pa morale oblasti več pozornosti nameniti izboljšanju informiranja javnosti. Prav tako bi morali več pozornosti posvetiti zlorabam, do katerih je prihajalo povsod, kjer se je doslej uvajal evro, je dodal.V poročilu o območju evra je Evropska komisija Slovenijo in uvedbo evra omenila takoj na začetku poročila. Slovenija je z uvedbo evra 1. januarja 2007 opogumila tudi druge države, ki se pospešeno pripravljajo na vstop v območje evra, poudarja komisija. Ob tem je Almunia Malto in Ciper, ki sta zaprosila za predčasno oceno možnosti za prevzem skupne evropske valute z januarjem 2008, opozoril, naj se izogibata napakam, ki so jih storile nekatere članice ob prevzemanju skupne evropske valute. Katere so te napake, komisar sicer ni natančno pojasnil. Evropska komisija in Evropska centralna banka (-ECB) bosta predčasno konvergenčno poročilo za sredozemski državi predstavili 16. maja, torej čez dva tedna. Včeraj predstavljeno poročilo o območju evra sicer izpostavlja trenutno izrazito ugoden gospodarski položaj v območju evra. »Smo v ciklično zdravem obdobju rasti. Dobre rezultate imamo tudi glede zaposlovanja in produktivnosti. Države so znatno izboljšale tudi proračunsko stanje,« je zadovoljen Almunia. »Ne moremo si privoščiti zapravljanja časa, pa tudi ne več ponavljanja napak,« je poudaril komisar in na ta način - kot že večkrat - države pozval, naj izkoristijo ugodne gospodarske razmere in čim hitreje dosežejo svoje srednjeročne proračunske cilje. Države evra so se namreč na neformalnem srečanju aprila v Berlinu dogovorile, da bodo najkasneje do leta 2010 dosegle svoje srednjeročne proračunske cilje in tako uravnotežile proračunski položaj, kar bi dejansko pomenilo ničelni deficit območja evra. »Močna gospodarska rast za države z evrom Joaquin Almunia predstavlja zlato priložnost, da svoje fiskalne hiše spravijo v red,« je slikovita komisija v poročilu, v katerem tudi poziva države, da se bodo lahko na ta način uspešno spopadle s starajočim se prebivalstvom. Ob tem pa je pomembna tudi kakovost javnih financ, poudarja poročilo. Ključni izziv ostaja doseganje proračunskih ciljev ob zagotavljanju učinkovite alo-kacije sredstev med na eni strani davčnimi prilivi in na drugi izdatki države. Almunia je včeraj tudi napovedal, da bo komisija danes predstavila poročilo o uvedbi evra v Sloveniji. (STA) FINCANTIERI Dobiček ■ • • v •• lani višji za 21 odstotkov TRST - Delničarji skupine Fincantieri so na včerajšnji skupščini potrdili bilanco za leto 2006. Iz bilance je razvidno, da je čisti dobiček v lanskem letu znašal 58,7 milijona evrov, kar je 21 odstotkov več kot leta 2005. Že tretj e leto zapored so se delničarji odločili da od dobička 10,1 milijona evrov namenijo za dividende (3% glavnice), 2,9 milijona v obvezne rezerve in 45,7 milijona evrov v izredni rezervni sklad. Kot so sporočili iz Fincantie-rija, so lani s komercialno dejavnostjo dosegli rekordne rezultate, saj so dobili za 4,1 milijarde evrov novih naročil, tako da skupna naročila s proizvodnjo, ki jo morajo še dokončati, znašajo 10,2 milijarde evrov oziroma 31 odstotkov več kot leta 2005. Vrednost naročil pa skupaj z letošnjimi znaša že 11 milijard evrov, kar raznim obratom družbe zagotavlja delo za več let naprej. Evropska centralna banka 03. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 03.5 03.5 ameriški dolar japonski jen kitajski yuan ruski rubelj danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski florint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bulgarski lev romunski lev slovaška krona litvanski litas latviski lats malteška lira islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,3613 163,47 10,4873 35,0250 7,4517 0,68280 9,1413 8,1220 28,137 1,6479 15,6466 246,69 3,7584 1,5086 1,6496 1,9558 3,3085 33,618 3,4528 0,6969 0,4293 86,67 1,8450 7,3490 1,3588 163,28 10,4681 34,9870 7,4523 0,68210 9,1650 8,1265 28,127 1,6518 15,6466 246,83 3,7689 1,5096 1,6450 1,9558 3,3266 33,662 3,4528 0,6987 0,4293 86,91 1,8450 7,3555 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 03. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3746 1,3464 0,6897 1,6751 168,77 9,3765 1,68346 1,5400 7,59355 8,3126 244,672 32,341 38,786 7,8841 0,6738 1,6343 158,55 8,9280 1,61244 1,4813 7,30745 7,9404 234,608 25,310 30,354 7,0302 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 03. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3823 0,6939 7,564 1,5320 165,98 1,6726 8,244 9,273 1,6762 7,57 1,3483 0,6768 7,378 1,4943 161,89 1,6314 8,041 9,045 1,6349 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 03. maja 2007 Indeks MIB 30: -0,37 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,43 -1,00 AUTOSTRADE 24,4 +0,58 BANCA ITALEASE 41,66 -6,97 MONTE PASCHI 4,95 -0,64 BPI 12,21 -0,03 BPM 12,23 -1,67 BPVN 24,40 -0,85 CAPITALIA 6,93 -0,22 ENEL 8,31 -0,47 ENI 24,96 +0,77 FIAT 21,61 -0,73 FINMECCANICA 22,37 -1,15 GENERALI 34,07 -0,44 IFIL 8,12 -1,55 INTESA 6,17 -0,40 LOTTOMATICA 29,74 -1,23 LUXOTTICA 25,16 -0,75 MEDIASET 8,11 -2,98 MEDIOBANCA 17,10 -0,77 MEDIOLANUM 6,20 -2,61 PARMALAT 3,277 +0,35 PIRELLI 0,88 -1,24 SAIPEM 23,17 -1,99 SNAM 4,73 +0,19 STMICROELEC 14,33 -0,08 TELECOM ITA 2,13 -0,86 TENARIS 17,03 +0,08 TERNA 2,7475 -0,09 UBI BANCA 22,37 -0,71 UNICREDITO 7,58 -0,18 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Petek, 4. maja 2007 5 MEDIJI - Uspela prevzemna ponudba za osrednjo slovensko časopisno-založniško hišo Pivovarna Laško lastnik nad 94 odstotkov Dela Ob prevzemu pa se postavlja vprašanje, če so Laščani zadnji lastniki LJUBLJANA - Pivovarna Laško, Radenska in Talis so v času trajanja prevzemne ponudbe za odkup delnic družbe Delo pridobili 49,94 odstotka vseh delnic časopisno-založniške hiše. Skupaj z deležem, ki so ga imele družbe ob objavi prevzemne ponudbe, imajo skupaj sedaj v lasti 94,09 odstotka vseh delnic Dela. Ob uspešno izvedeni prevzemni ponudbi pa se znova pojavlja vprašanje, ali ima pivovarna v Delu dolgoročne načrte ali pa Lašča-ni mo re bi ti le ni so zad nji last ni ki De -la.V času trajanja prevzemne ponudbe od 2. aprila do 3. maja je ponudbo pivovarne in njenih družb sprejel 201 delničar, ki so bili skupaj lastniki 333.306 delnic. Skupaj z 294.738 delnicami Dela, ki so jih imeli prevzemniki v lasti na dan objave prevzemne ponudbe, imajo sedaj v lasti 628.044 delnic De la, so druž be za pi sa le v spo ro -čilu za javnost, v četrtek objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Vse delnice, pridobljene na podlagi prevzemne ponudbe, je pridobila Pivovarna Laško, ki je nakup tudi v celoti financirala. Za delnico Dela je ponudila 135,50 evra, kar pomeni, da so za nekaj manj kot 50-odstotni delež odšteli 45,16 milijona evrov. Pivo-var na Laš ko ima ta ko se daj v las ti 500.096 delnic oz. 74,92 odstotka Dela, Ra den ska ima v las ti 127.928 delnic oz. 19,17 odstotka vseh delnic Dela, druž ba Ta lis pa ima v las ti 20 delnic oz. 0,003 odstotka vseh delnic Dela. V prevzemni ponudbi so prevzemni ki do pus ti li mož nost, da bo do v prihodnosti delnice Dela prenesli s pivo var ne na dru ge druž be, ki so pri prevzemni ponudbi delovale usklajeno ali na koncernsko povezane družbe. Ta ko bi jih lah ko za ra di mo re bit -ne koncentracije sorodnih dejavnosti znotraj skupine povezanih podjetij Pivovarne Laško prenesli na družbo Talis, ki je v stoodstotni lasti pivovarne, so pojasnili v prevzemnem prospektu. Namen prevzema je konsolidacija ciljne družbe, so zapisali v prevzemni po nu dbi in do da li, da ne na čr tu -jejo prestrukturiranja, združevanja poslovnih funkcij ali spremembe lokacije poslovanja Dela in spreminjanja pogojev zaposlovanja. Prevzemna ponudba tudi ne bo vplivala na obstoječa delovna mesta delavcev in poslo-vod stva cilj ne druž be, so še za pi sa li. V Pivovarni Laško včeraj za komentarje niso bili dosegljivi. Je pa STA pred časom iz virov blizu pivovarne izvedela, da ti v Delu nimajo dolgoročnih interesov, čeprav uprava pivovarne ocenjuje, da gre za uspešno podjetje. Tako naj bi Pivovarna Laško po prevzemu Dela pripravljala scenarij o prodaji svojega lastniškega deleža, ki pa ga naj ne bi pro da li tuj cem, tem -več slovenskemu podjetju. Tudi na Delu za komentarje včeraj niso bili dosegljivi. V službi za odnose z javnostmi so le ponovili, da so spremembe v lastniški strukturi stvar odločitve lastnikov. Ob objavi prevzemne ponudbe pa je uprava Dela izrazi la pri ča ko va nje, da bo kon so li da ci -ja lastništva prispevala k večji stabilnosti Dela kot gospodarskega subjekta in ta ko do dat no utr di la nje gov po -lo žaj na tr gu. Sta pa spre mem be last niš ke strukture v Delu za STA danes komentirala urednika dveh večjih časopisnih hiš. Po mnenju odgovornega urednika Dnevnika Mirana Lesjaka je prav, da se paradržavni skladi umaknejo iz medijev, vprašanje pa ostaja, kaj bo s svojim deležem v časopisno- za lož niš ki hi ši De lo se daj na re di la Pi -vovarna Laško. »Kaj pomeni prevzem Dela, je težko reči, ker ostaja vprašanje, kaj bo Pivovarna Laško s tem paketom delnic naredila. Če so zadnji kupec delnic, ali ne,« je dejal Lesjak, ki ne bi bil pre se ne čen, če bi imel zad -nji kupec Dela »politično poreklo«. »Da je Pivovarna Laško prevzela De lo, je za ča so pis no hi šo ze lo do -bro. S tem bo namreč dobila lastnika, ka kr šne ga si je ved no že le la,« pa je svoj komentar strnil odgovorni urednik in direktor Financ Peter Frankl. Strokovnjak za področje financ Ma tej To ma žin je za STA po ve dal, da je pridobitev tako velikega lastniškega deleža v Delu za Pivovarno Laško dob ra no vi ca, saj bo lah ko zdaj iz tis-nila male delničarje iz družbe in umaknila Delove delnice z borze. La-šča ni bo do lah ko z De lom raz po la ga -li kot bodo hoteli in tudi sprejemali nekatere odločitve, ki so jim dosedanji delničarji nasprotovali, je povedal To ma žin. To ma žin je še oce nil, da ima Delo poleg tržnega deleža na slovenskem trgu časnikov tudi zelo zanimivo lokacijo poslovne stavbe, ki bi jo lahko novi lastnik tudi prodal. Da je lokacija dobra, se strinja tudi direktor nepremičninske agencije ABC Nepremičnine Andrej Kuplenk, ki pravi, da bi moral prodajalec pri morebitni prodaji poslovnih prostorov Dela v celoti iztržiti vsaj 2000 evrov za kvadratni meter, v primeru prodaje po etažah pa bi bila cena za kvadratni meter 25 odstotkov višja. Ob objavi prevzemne ponudbe 2. aprila je bila Pivovarna Laško lastnica 24,99-odstotnega deleža Dela, Ta-lis je imel v ča so pis ni hi ši 0,003-od -stotni delež. Med večje lastnike se je tik pred objavo namere za prevzem Dela, 12. marca, uvrstila tudi Radenska, ki j e 9. marca skupno 19,17-od-stotni delež pridobila od Probanke (10 odstotkov) in Infonda ID (9,17 odstotka). Da so sprejeli prevzemno ponudbo, so vče raj spo ro či li iz Slo ven ske odškodninske družbe, ki je imela v Delu 11,72-odstotni lastniški delež. Ob objavi prevzemne ponudbe so bili med večjimi lastniki še Infond Holding (10,68 odstotka), Maksima ID (7,8 odstotka) in Kapitalska družba (6,17 odstotka). (STA) Smrtna nesreča poljskega kajakaša na Soči BOVEC - V bližini Trnovega ob Soči se je včeraj smrtno ponesrečil 31-letni poljski kajakaš. Kot prvi v skupini štirih kajakašev se je spuščal po Soči, ko ga je rečni tok v tolmunu potegnil pod vodo. Potapljači so se ves dan trudili, da bi prišli do trupla ponesrečenega pod skalo, saj je na tistem delu reke tolmun precej globok, so povedali na novogoriškem operativ-no-komunikacijskem centru, kjer so bili o nesreči obveščeni nekaj pred 13. uro. Preostali trije poljski kajakaši niso poškodovani. Rop na cestninski postaji LJUBLJANA - Na avtocestni cestninski postaji Krtina je včeraj okoli 4. ure zjutraj prišlo do oboroženega ropa. Po pripovedovanju uslužbenca je neznani storilec pristopil do cestninske postaje in ob grožnji s pištolo zahteval denar. Koliko denarja je odnesel, še ni znano. Po ropu se je odpejal v smeri proti Domžalam. Zaradi utopitve dečka sodstvu ovadili tri uslužbenke vrtca LJUBLJANA - Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so konec aprila na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper tri uslužbenke vrtca Fara pri Kočevju zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti eno leto in pol starega dečka in nevestnega dela v službi, so včeraj sporočili s policije. Kot je znano, se je leto in pol stari Tedi Bauer 16. februarja izmuznil nadzoru vzgojiteljic v vrtcu in utonil v 40 centimetrov globokem potoku. Inšpektorici inšpektorata za šolstvo in šport sta sicer le nekaj dni po tragediji ob pregledu okoliščin smrti ugotovili zanemarjanje varnosti otrok v vrtcu Fara in kršitve predpisov s področja vzgojno-izobraževalnega dela, zlasti v delu, ki se nanaša na spoštovanje normativov o številu vključenih otrok, na delo strokovnih organov vrtca ter na nadzor nad delom delavcev. Ker je za opisane kršitve odgovorna ravnateljica, sta inšpektorici predlagali njeno razrešitev. Poleg tega sta svetu Osnovne Šole Fara predlagali, naj ugotovi tudi njeno odgovornost v zvezi z izvajanjem vzgojno-izobraževal-nega dela v kombiniranem oddelku vrtca, neustreznim pedagoškim vodenjem vrtca ter opustitvijo varnosti otrok. (STA) LJUBLJANA - Konec prihodnjega tedna Pot ob žici kot spomin na zgodovino mesta LJUBLJANA - V sklopu prireditev, s katerimi bo Ljubljana obeležila mestni praznik, dan miru, ki ga v prestolnici zaznamujejo 9. maja, bo od 10. do 12. maj a potekal a športno-rekreativna prireditev Pot ob žici 2007. Kot j e na včerajšnji novinarski konferenci povedal ljubljanski župan Zoran Jankovič, ima prireditev dva dobra namena: vključuje ohranjanje naše zgodovine in rekreacijo. Pohod namreč poteka po 35 kilometrov dolgi poti, kjer so Ljubljano okupatorji med drugo svetovno vojno obdali z bode čo ži co. Prireditev se bo začela v četrtek, 10. maja, ko se bodo na pot najprej podali otroci iz ljubljanskih vrt cev, na sled nji dan pa bo do na vrsti pohodi osnovnošolcev in srednješolcev, je povedal direktor Agencije za šport Ljubljana Marko Trškan. Osrednji del prireditve bo v soboto, 12. maja, razdeljen pa bo na rekreativni pohod in tek trojk. Re-kreativci bodo lahko prehodili del ozi ro ma ce lot no Pot ob ži ci, ki je dolga 35 kilometrov. Tisti, ki bodo prehodili celotno pot, bodo prejeli posebno kolajno. Kot vsa ko le to se bo mo go če na pohod odpraviti z različnih startnih mest v vseh predelih Ljubljane. Za tiste, ki si želijo nekoliko zahtevnejše rekreacije, pa bo potekal tek trojk. Članske in veteranske ekipe se bodo pomerile na 12 oziroma 28 kilometrov dolgi progi, osnovnošolske in srednješolske tričlanske ekipe pa se bodo podale na tri kilometre dolgo pot. Prijave za tek trojk sprejemajo do 8. maja, je povedal direktor Timinga Ljubljana Gojko Zalokar. Po hod in tek se bos ta skle ni -la s prireditvijo na Prešernovem trgu, kjer bo po 11. uri razglasitev rezultatov teka. (STA) PLANINSTVO - Opozorila predsednika GRZS Mira Pogačarja Spomladi se razmere v gorah izredno hitro spreminjajo LJUBLJANA - Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Miro Pogačar je pred glavno sezono obiskovanja gora v pogovoru za STA opozoril na spremenljive razmere v visokogorju, kjer je v Julijskih Alpah na 2500 metrih nadmorske višine še vedno do 130 centimetrov snega. Priporočljivo je, da se ljubitelji gora na pot odpravijo čim bolj zgodaj, da se izognejo hoji navkreber v opoldanskim urah, ko se ozračj e otopli jn sneg zmehča, svetuje Pogačar. Med opremo morajo zato še vedno biti cepin in dereze, posebej še pri dostopih preko prisojnih leg.Pomladanske razmere v gorah se namreč zelo razlikujejo na prisojnih in osojnih območjih. V Karavankah, ki so najnižje gorovje v Sloveniji, je tako sneg na južnih pobočjih skoraj skopnel. Kljub temu pa ne gre zanemarjati manjših površin snega, »za katere vemo, kakšno opremo potrebujemo,« je opozoril Po-gačar. Višje ležeče na severnih straneh Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp pa je tega snega bistveno več. »Tja se je treba podati primerno opremljeni in pripravljeni. Seveda pa je treba znati uporabljati to opremo,« je še dejal Pogačar in opozoril na raznovrstnost snega. Zjutraj je namreč sneg pomrznjen, zato so razmere za hojo boljše, sicer obenem tudi bolj nevarne. Popoldan pa se sneg »ojuži in se zelo predira«. Ob tem pa obstaja tudi nevarnosti padajočega kamenja. Pred sed nik GRSZ je ob tem po -udaril, da zavedanje obiskovalcev gora glede nevarnosti, ki na njih prežijo na poti, narašča. Napredek v opremi je očiten, tako da se vedno več ljudi bolje pripravi na težje ture, je ocenil Pogačar. Bolj kot sama oprema pa je po njegovem mnenju pomembno to, da jo znajo planinci tudi uporabljati. »Še 15,20 let nazaj smo se smejali, ko so Avstrijci po naših hribih hodili na težjih zavarovanih poteh s čelado na glavi. Tudi pri naših planincih opažamo, da se je to prijelo,« je še dodal. Vsak obisk gora pa se začne, ne pod hribom, temveč še doma. Tako je treba pred odhodom preveriti funkcionalnost opreme, vremensko napoved. Zelo priporočljivo pa se je pozanimati tudi o stanju poti in morebitnih nevarnostih na poti. Te informacije najdemo v raznih planinskih vodnikih in tudi na spletnih forumih. Velja tudi pravilo, da sezono začenjamo z lažjimi turami, ki jim nato preko sezone stopnjujemo težavnost. Poleti bo sicer tako kot pretekla leta na Brniku organizirano dežurstvo ekipe gorskih reševalcev z zdravnikom. To pomeni, da bodo gorski reševalci dežu-rali od junija do septembra za vikende, medtem ko bo v glavni poletni sezoni to dežurstvo podaljšano od petka do pone-delj ka. Gorska reševalna zveza Slovenije bo junija pripravila tudi preventivno akcijo, s katero bodo ob prehodu na poletno sezono ljudi poskušali osvestiti glede opremljenosti in pripravljenosti na ture, je napovedal Pogačar. Poseben tečaj priprave na poletno sezono bo trajal dva dni. (STA) 6 Petek, 4. maja 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 G8-UNESCO - Na pomorski postaji od 10. do 12. maja Svetovni forum o znanju in o trajnostnem razvoju Odprla ga bosta predsednik italijanske vlade Romano Prodi in generalni direktor UNESCO Koichiro Matsuura Več kot 600 politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov iz 60 držav se bo udeležilo Svetovnega foruma o izobraževanju, inovaciji in raziskovanju, ki se bo odvijal od četrtka, 10., do sobote, 12. t. m., v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu. Forum prirejata skupina industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G8) ter Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), za njeno izvedbo pa skrbita italijanska vlada in Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdusa Salama iz Miramara (ICTP) pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike. »To ne bo srečanje med voditelji držav G8,« je na včerajšnji predstavitvi na sedežu deželne vlade poudaril direktor ICTP Katepalli R. Sreenivasan. »To tudi ne bo zasedanje, na katerem bi sprejeli kako odločitev ali izjavo. Forum bo predstavljal predvsem priložnost za izmenjavo idej na svetovni ravni o relaciji med znanjem na eni strani ter trajnostnim razvojem na drugi, pri čemer je znanje mišljeno v treh temeljnih oblikah, v katerih se pojavlja, in sicer kot izobraževanje, inova-tivnost ter raziskovanje. Šlo bo za realizacijo projekta, ki gaje odobril vrh G8 lanskega julija v ruskem Sankt Petersburgu,« je pojasnil. Na forumu bo nastopilo skupno 68 govornikov in poročevalcev. Med njimi bo 22 državnikov oz. politikov, začenši s predsednikom italijanske vlade Romanom Prodijem, ki bo srečanje odprl skupno z generalnim direktorjem UNESCO Koi-chirom Matsuuro. Med politiki velja omeniti še evropskega komisarja za znanost in raziskovanje Janeza Potočnika ter nekatere ministre. Italijansko vlado bodo poleg Prodija zastopali ministri za znanost Fabio Mussi, za šolstvo Giuseppe Fioroni in za inovacijo Luigi Nicolais, iz Nemčije bo predvidoma prišel zvezni minister za izobraževanje in raziskovanje Ludger Viehoff, iz Rusije njegov kolega Andrej Aleksandrovič Fursenko, pričakujejo pa tudi več ministrov iz Afrike. Govorilo bo nadalje 24 univerzitetnih profesorjev, akademinov in raziskovalcev, med njimi Nobelovca Carlo Rubbia in Martin Perl, ter 7 indu-strijcev oz. gospodarstvenikov, kot sta podpredsednik korpo-racije Microsoft Umberto Paolucci in donedavni predsednik japonske multinacionalke Koychera Solar Group Isao Yukawa. Namestnik direktorja ICTP Claudio Tuniz je na včerajšnji predstavitvi dejal, da bodo na forumu prek svojih strokovnjakov in še v drugih oblikah sodelovale vse pomembnejše znanstvene ustanove, ki domujejo v Trstu, od visoke šole SIS-SA ter Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologije (ICGEB) do Mednarodnega centra za visoko znanost in tehnologijo (ICS-UNIDO). »Brez njihovega doprinosa bi si takšnega svetovnega srečanja v Trstu preprosto ne mogli predstavljati,« je poudaril. Deželni odbornik za raziskovanje Roberto Cosolini je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo, da bo Trst lahko gostil tako pomembno srečanje. »To bo še potrdilo njegov mednarodni značaj ter ugled,« je poudaril. Podobno misel sta izrekla tržaški občinski odbornik Maurizio Bucci in njegov pokrajinski kolega Denis Visioli. Seveda pa bo dogodek predstavljal tudi velik organizacijski napor. Ze zagotovitev 600 dostojnih prenočišč v mestu je bil problem, še zlasti odkar je zaradi obnovitvenih del zaprt ho- Director ICTP Katepalli Sreenivasan na včerajšnji predstavitvi kroma tel Savoia Excelsior. Poleg tega bo treba poskrbeti za varnost. O tem je bil govor na nedavnem vrhu na prefekturi med predstavniki vseh organov javne varnosti. V dneh zasedanja bodo uvedli tudi nekatere prometne omejitve, zlasti na območju okrog pomorske postaje. »Računamo, da vse skupaj ne bo posebno prizadelo mestnega prometa. Pomorsko postajo je sorazmerno lahko zavarovati, sicer pa je Trst kar mirno mesto,« je dejal Bucci. (mb) UNABOMBER - Ekspertiza tržaškega sodstva prinesla novost Izvedenec Plebe: Ploščica naj ne bi bila poškodovana namerno V Benetkah bo 8. maja soočanje o domnevni vpletenosti izvedenca Zernarja Medeninaste ploščice, ki so jo svojčas našli v peklenskem stroju v cerkvi v Portograru v okviru preiskav proti neznanemu atentatorju unabomber-ju, naj ne bi bila poškodovana namerno, ampak naj bi utrpela škodo po nesreči. Zato naj bi se sledovi, ki se nahajajo na ploščici, ujemali s tistimi, ki jih puščajo škarje, katere so odkrili in zaplenili na domu inženirja Elva Zornitte v Azzanu Decimu, ki ostaja edini osumljenec za vrsto atentatov, ki so v preteklih letih sejali strah in negotovost po Venetu in Fur-laniji Julijski krajini. To stališče naj bi po pisanju časopisa Corriere del Veneto vsebovalo poročilo izvedenca Alessia Ple-beja, ki je opravil ekspertizo po naročilu tržaškega sodnika za predhodne preiskave Enza Truncellitta. Sodnik Trun-cellitto je namreč Plebeju naročil novo ekspertizo, potem ko je tista, ki so jo opravili izvedenci po naročilu Zornitto-vih zagovornikov, potrdili pav znanstvenem laboratoriju karabinjerjev Ris v Parmi, pokazala na morebitno poškodova- nje medeninaste ploščice s strani neke tretje osebe, za kar se je v škripcih znašel priznani policijski izvedenec iz laboratorija za kriminalistične preiskave v Benetkah Ezio Zernar. Prav Zernar je namreč prvi odkril usklajenost med znaki na ploščici in tistimi, ki jih puščajo škarje, ki so jih zaplenili pri Zornitti. Po besedah tržaškega glavnega tožilca Nicole Marie Paceja se po opravljeni Plebejevi ekspertizi vračamo v stanje, kije nastalo ob prvi ekspertizi, kije pokazala na usklajenost med znaki na ploščici in škarjami. Izvedenec, ki ga je imenoval sodnik Truncellitto, se sicer nagiba k oceni, da je bila ploščica poškodovana, vendar ne namerno ampak po nesreči, kar pa po Pacejevem mnenju ne pomaga tezi tožilstva. Tržaški glavni tožilec vsekakor čaka na rezultate nove ekspertize v okviru soočanja, ki bo potekalo 8. maja v Benetkah v okviru preiskave o domnevni vpletenosti Ezia Zernarja v poškodovanje medeninaste ploščice. Beneški sodnik za predhodne preiskave Stefano Manduzio je medtem imenoval še tretjega izvedenca: poleg Lu-igija Calorija in Antonelle Guidazzoli, ki sta bila imenovana že pred časom, se bo z medeninasto ploščico ukvarjal še Daniele Veschi z Univerze v Bologni, kjer na tamkajšnji fakulteti za inženirstvo predava o splošnih tehnologijah materialov. Veschi je izvedenec v termičnih in mehanskih preizkusih na materialih, zlasti na kovinah. Calori in Guidazzoli-jeva pa delata pri meduniverzitetnem konzorciju Cineca pri Bologni, ki predstavlja največje italijansko računalniško središče, svojčas pa sta se ukvarjala tudi s tragedijo na avtomobilski dirki formule ena v Imoli, kjer je izgubil življenje brazilski pilot Ayrton Senna. V zvezi z novo ekspertizo, ki bo potekala v Benetkah, je tamkajšnji glavni tožilec Vittorio Borraccetti izrazil upanje, da bo dala po možnosti jasen in gotov odgovor, soočanje, ki bo 8. maja, pa bi lahko imelo odločilne posledice za preiskavo. G8-UNESCO - Svetovni forum V treh dneh razprav bo sodelovalo 68 govornikov Forum se bo začel v četrtek ob 9.30. Udeležence bodo uvodoma pozdravili direktor ICTP Katepalli R. Sreenivasan, generalni direktor UNESCO Koichiro Matsuura, italijanski ministrski predsednik Romano Prodi, italijanski minister za šolstvo Giuseppe Fioroni, predsednik deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine Riccardo Illy in predstavniki nekaterih sodelujočih organizacij. Sicer pa se bodo dela odvijala po tematskih sklopih. V četrtek dopoldne bo govor o vlogi univerz, raziskovalnih ustanov in industrije v razvoju globalne družbe inovacije. Med drugimi bodo nastopili podpredsednik italijanske zveze indu-strijcev Pasquale Pistorio, rektor bolonj-ske univerze Pie- r Ugo Calzolari, kitajski podminister za šolstvo Zhang Xinsheng ter predstavnika univerz v Moskkvi in v Standfor-du (ZDA). Popoldanski del se bo pričel z razpravo na temo: »Izobraževanje in družba, osnovana na znanju«, pri kateri bodo sodelovali nemški minister za izobraževanje in raziskovanje Ludger Viehoff ter rektorja miramarske visoke šole SISSA Stefano Fantoni in videm-ske univerze Furio Honsell. Prvi dan se bo zaključil z okroglo mizo o globalnih izzivih na okolj skem področju. Italijanski minister za inovacijo Luigi Nicolais, direktor CERN v Žene- vi Robert Aymar in podpredsednik kor-poracije Microsoft Umberto Paolucci bodo med protagonisti zasedanja o inovaciji in družbi, s katerim se bo pričel drugi dan foruma. V petek dopoldne bo govor tudi o trajnostnem razvoju in zdravju, popoldne pa o trajnostnem razvoju in energiji. Petkov program se bo sklenil z okroglo mizo o vlogi vlad v pospeševanju raziskovanja in inovacije, pri kateri bodo nastopili ministri za raziskovanje Italije Fabio Mussi, Rusije Andrej Fursenko in Južne Afrike Mosibudi Mangena, evropski komisar za znanstveno raziskovanje Janez Potočnik ter Nobelovca Carlo Rubbia in Martin Perl. V soboto dopoldne bo najprej govor o znanju in trajnostnbem razvoju, nakar bo na sporedu posebno zasedanje o perspektivah znanstvenega in tre-hnološkega razvoja v Afriki, na katerem bodo govorili tudi ministri za znanost iz Egipta, Kenije, Ruande in Senegala. Forum se bo sklenil v soboto popoldne z razpravo na temo: »Znanje in traj-nostni razvoj: Prihodnost«. Program predvideva tudi nekaj družabnih srečanj. V četrtek zvečer bo gala večerja na tržaški prefekturi, v petek zvečer pa bo v Rossettijevem gledališču balet Capriccio italiano Pjotra I. Čajkovskega v izvedbi baletne skupine Državne akademije iz Rima. (mb) / TRST Petek, 4. maja 2007 1 7 DOLINSKO BRDO - Gradnja predora za hitro cesto nad Frankovcem Posrečena in koristna poteza: z materialom od izkopa nastajajo terase Uporabili jih bodo v splošno dobrobit, na območju bodo namreč uredili vinograde in oljčne nasade Na pričetek gradnje predora za hitro cesto nad Frankovcem je najprej opozoril kup materiala v bližini Dolge krone, kjer je tudi hlev istoimenske zadruge. Kup se je iz dneva v dan večal, istočasno se je širila rjava lisa nad Frankovcem, na pobočju Dolinskega brda, kot domačini pravijo področju, ki gre vse od Mačkolj do Žavelj: podjetje, ki vrta predor, je odstranjevalo zgornjo, rodovitno plast zemlje, ki jo sedaj spet nanaša na kraj, kjer je prvotno ležala. Področje, ponekod tudi precej strmo, je medtem povsem spremenilo videz, začele so nastajati terase. Nasploh lahko rečemo, da celotno Dolinsko brdo spreminja podobo, namesto opuščenih travnatih površin so ga začeli prekrivati lepo urejeni vinogradi in nasadi oljk, spet se vrača življenje, po načrtih naj bi uredili kar 65 hektarov nasadov. Trenutno so največje spremembe že od daleč opazne nad Frankovcem, nedaleč od vhoda v predor, kjer nastajajo velike terase, spodnji del je iz laporja, na zgornjega polagajo zemljo, ki so jo svoj-čas odstranili. »Vse se je začelo pred dvema letoma,« pravi Vojko Kocjančič, predsednik zadruge Dolga krona Dolina, »tedaj je bilo predvideno, da bi material iz predora odvažali proti Lazaretu, v Marino Muja, vendar je področje pod sodno zaplembo. Tudi če bi ne bilo, se poraja vprašanje, kako bi lahko rešili problem na stotine tovornjakov, ki bi naloženi z zemljo vozili skozi Milje. Zatem je bil govor o nasipu v Barkovljah, ki ga je doletela ista usoda kot Marino Muja, pa o kamnolomu Faccanoni, ki prav tako ni prišel v poštev. O problemu se je razvedelo, ker je bila dolinska občina zaskrbljena, kaj se bo zgodilo, in smo kot Zadruga Dolga krona, Srenja Dolina ter kmetije Parovel Euro, Elena Parovel, Rado Kocjančič in Kmetijska družba Brdo stopili v stik s podjetjem Collini, ki mu je družba Anas dala koncesijo za gradnjo predora. Na razpolago smo imeli 14 hektarov površine, ki bi jo s kmetijskega vidika le težko izkoristili, in smo ponudili možnost, da tam odlagajo material, vendar tako, da bo v obliki teras.« Podjetje se je zamislijo strinjalo, prefektura je sklicala sestanek, na katerem so bili zastopani zainteresirane občine Dolina, Milje in Trst (slednja kot komitent hitre ceste), pokrajina in Anas. Predlog so z veseljem sprejeli, saj niso vedeli, kam bi z materialom, a kamorkoli bi ga odvažali, bi povzročili še preglavice v prometu. Tako so rešili dva problema hkrati, saj moramo pomisliti, da je Posegi v prostor zaradi urejanja cestne povezave so zelo opazni kroma predviden izkop kar 480 tisoč kubičnih metrov materiala, s katerim bi naložili 64 tisoč tovornjakov. Terase, ki se sedaj vzpenjajo nad Frankovcem, so torej sad tedanje zamisli. »Tedaj pa se j e še le začel pravi križev pot,« je tedanje dogodke ocenil Kocjančič. Ker gre dejansko za melioracijo, je bil potreben načrt, z geološkimi študijami in študijo kmetijskih izvedencev. Načrt je najprej vzela v pretres deželna komisija pri direkciji za okolje in javna dela in ko je proučila načrte (na primer naklon teras, vrsto kultur, ki pridejo v poštev, vmesne poti itd.), je izdala povoljno mnenje s celo vrsto predpisov, ki se jih je treba držati. Enako mnenje je izdala tudi deželna direkcija za načrtovanje teritorija. Deželna direkcija za gozdove je prav tako prižgala zeleno luč, vendar s hudo omejitvijo, in sicer, da ne smejo zasuti širšega jarka, ki se nad Frankovcem zareže v hrib, s čimer so izgubili okrog dva hektara uporabne površine. Obenem se je pojavilo vprašanje, kam z okrog 110 tisoč kubičnimi metri materiala, ki bi jih jarek požrl. Problem so rešili z varianto k načrtu, predvidevala je, da terase nad- gradijo na zgornji strani, čeprav tam terase niso potrebne. Ustrezno dovoljenje je izdala tudi gradbena komisija dolinske občine. »Na kratko povedano, potrebnih je bilo sedem mesecev, da smo pridobili vsa ta dovoljenja,« je povedal še Kocjančič, »vendar je treba tudi upoštevati, da smo vse te ustanove povabili na ogled, tako da se same na licu mesta prepričajo, če je načrt sploh možen. Ako ne bi ponudili prostora za odlaganje materiala, se zastavlja vprašanje, kaj bi z njim počeli. Prav deželni uradi pa so zavlačevali z izdajanjem dovoljenj, ne glede na to, da ni bilo druge možnosti, in čeprav je dežela tista, ki financira hitro cesto, in bi bili torej stroški večji, če bi material morali odvažati drugam. « Zaradi predpisa gozdne službe, da jarka ne smejo zasuti, so morali načrte znova narediti, z nemajhnimi stroški. Nadgrajevanje teras pa bi odjedlo skoraj poldrugi ha orne zemlje, zato je podjetje Collini sklenilo, da 100 tisoč kubičnih metrov materiala pelje v Italcementi. Pravkar so v teku načrti, prošnje, dovoljenja za odvoz. Pri gradnji teras ne gre za navadno nanašanje materiala, saj morajo preprečiti morebitno drsenje. Zato najprej izkopljejo jarke, v katere položijo drenaž-ne cevi. Na tako pripravljen teren nanašajo izkopani material in na vrhu še orno zemljo. Podjetje mora na terasah tudi posejati travo, da jih ne načne erozija. Oglasili so se tudi prebivalci Fran-kovca: ko so začeli vrtati predor, so mine pokale v njihovi neposredni bližini. Poleg tega so se bali, da se ne bi do 40 metrov visoka gora zemlje začela drseti proti naselju. Pomisliti je tudi treba, da podjetje dela ponoči in podnevi, tako da se ropot in prah ne poležeta niti za trenutek. Zato se predstavniki občine, podjetja in prebivalcev srečujejo vsake tri mesece in iščejo sprotnih rešitev za nastale težave. Podjetje se je tudi obvezalo, da morebitno škodo povrne. Kot da raznih zapletov ne bi bilo dovolj, se je oktobra lani oglasilo še kmetijsko podjetje Fiore Rosso, ki ima v najemu zemljišče, last ustanove za industrijsko cono Ezit. Zemljišče meji s tistim, kjer trenutno poteka kmetijska meliora- cija. Podjetje je vložilo protest, češ da bodo dela poškodovala izvir, iz katerega je črpalo vodo, in da bo zaradi tega utrpelo precejšnjo škodo. Že isti mesec je gozdna služba prepovedala opravljati dela, kjer naj bi se nahajal domnevni izvir. »Domačini, ki zelo dobro poznajo področje,« je ugotavljal Vojko Kocjančič, »pa so trdili, da tam nikoli ni bilo nobenega izvira.« Zanimivo je nadaljevanje zgodbe. Na tistem področju je bilo treba opraviti bonifikacijo terena, ker je obstajala nevarnost, da je še kakšna neeksplodirana letalska bomba iz druge svetovne vojne, ko so bombardirali bližnjo rafinerijo Aquila. Bonifikacijo je opravilo neko podjetje iz Parme, teren so pregledovali z metal detektorjem in res so naleteli na kovino, vendar ni bila nobena bomba, temveč cevi vodovoda Trst -Milje, ki je na načrtu označen nekoliko nižje. Na te cevi bi morali pri gradnji teras nanositi do šest metrov visoko plast zemlje in so se zato obrnili do Acegasa z vprašanjem, kaj naj ukrenejo. Pregled cevi je rešil zagonetko o domnevnem izviru in potrdil, kar so pravili domačini, in sicer, da tam ni vode. Ugotovili so namreč, da cevi precej puščajo, v zemljo je odtekalo baje okrog 10 tisoč kubičnih metrov letno. AcegasAps je okvaro popravil in »izvir« je usahnil. Lastnik pa se s tem ni sprijaznil in sedaj grozi s tožbo zaradi domnevne škode, ki naj bi jo utrpel. »V pričakovanju, da se kaj zaplete,« je pojasnil Kocjančič,» smo bili zelo previdni in na področje, po katerem naj bi tekla žila vode, ki naj bi oskrbovala izvir, sploh nismo posegali. Poleg tega obstaja tudi prepoveed gozdne službe. Zato res ne vemo, zakaj pri podjetju Fiore Rosso vztrajajo in najavljajo tožbo. Vsekakor je za zgornji del teras potrebna nova varianta in seveda z njo povezani dodatni stroški. Omenil bi, da nam je vse načrte izdelal geometer David Bandi iz Doline.« Dela v predoru bodo predvidoma končali avgusta letos. Napredujejo namreč samo z ene strani, od Frankovca proti Štramarju. »Zatem bodo dokončali s kmetijsko melioracijo in računamo,« je pogovor zaključil Vojko Kocjančič, ki nas je pe ljal na ogled te ras, » da bo po -dročje, namenjeno kmetijskim nasadom, nared konec letošnjega leta. Tako bodo kmetje, Zadruga Dolga krona in Srenja Dolina, ki je lastnik terenov, skupno jih ima okrog 250 ha (kmetje in Zadruga imajo terene v najemu) pridobili nekaj čez 10 ha orne zemlje, kar je za naše področje ogromno.« (db) VARNOST PRI DELU - Javno srečanje v baru Knulp v priredbi krožka Che Guevara Brez primerne izobrazbe ne sme nihče v svet dela Laureni: Kulturo varnosti pri delu je treba širiti na vseh ravneh - Poostrene kontrole števila nesreč pri delu ne bodo bistveno zmanjšale Za reševanje problematike nesreč pri delu in sploh učinkovitejšo preventivo je nujno širiti kulturo varnosti pri delu na vseh ravneh, od univerzitetnih tehničnih panog in domala vseh produktivnih področij do podjetniškega sveta, šol za poklicno izobraževanje, višjih in nižjih srednjih šol ter osnovnih šol. Med ljudmi, ki nameravajo v svet dela, in delovnim trgom je treba skratka zgraditi zid. Brez primerne izobrazbe in ozaveščenosti o varnosti pri delu oz. o preventivi ne bo smel tega zidu premostiti nihče. To je osnovna misel, ki jo je podal docent varnosti pri delu na tržaški univerzi Umberto Laureni na javnem srečanju Nesreče pri delu - preventiva in izobraževanje, ki gaje priredil krožek Che Guevara včeraj popoldne v kavarni-knjigarni Knulp. Laureni je pač mnenja, da poostrene kontrole in drugi sorodni ukrepi števila nesreč pri delu in smrtnih žrtev ne bodo bistveno zmanjšali. Nujen je torej v prvi vrsti kulturni zasuk oziroma sprememba miselnosti, ki mora zaobjeti vso družbo, začenši prav z univerzitetnim svetom. Laureni v tem smislu napoveduje med drugim na tem področju sodelovanje med tržaško in videmsko univerzo, ki bosta oktobra tudi priredili temu namenjen pomemben posvet. Srečanje v Knulpu je uvedel predsednik krožka Che Guevara Riccardo De-vescovi, po Laurenijevim predavanju pa je zaključno besedo imel didaktični ravnatelj tržaške gradbene šole Paolo Petrini. Devescovi se je sprva spomnil pred kratkim preminulega senatorja Paola Seme, ki je bil med ustanovitelji krožka in do zadnjega njegov podpredsednik. Zamisel za srečanje je vsekakor nastala že pred dvema mesecema, je povedal Devescovi, to je v obdobju, ko v medijih sploh ni bilo govora o dramatični problematiki nesreč pri delu. Zdaj pa je ta pojav - zahvaljujoč se v prvi vrsti pozivu predsednika republike Giorgia Napolitana - k sreči postal zelo aktualen. Devescovi je nato podal zgodovinski oris in segel v začetek 70. let, ko so sindikati izbojevali vrsto pravic, še zlasti glede nesreč pri delu, smrtnih žrtev in poklicnih bolezni. To je privedlo do zdravstvene reforme, ko je leta 1978 preventiva postala prioriteta in podlaga za delovanje na zdravstvenem področju. Vendar je kasneje pozornost upadla, zadevo pa so rešile evropske direktive, ki so med drugim v Italiji privedle do uvedbe zakona 626 o varnosti pri delu. Napolitanovim besedam so vsekakor sledili ukrepi, ki so hvalevredni, toda ne bodo rešili problema, je povedal Laureni. Tudi pojem izobraževanja je treba spremeniti: danes je mnogo tečajev za delavce oz. uslužbence, toda njihovi nadrejeni navadno o preventivi vedo zelo malo. Zato je nujno izobraževanje na tem področju razširiti na vse, od delavcev in kadrov do študentov, kasneje pa tudi dijakov in učencev. Problem tečajev je kočljiv še zlasti v gradbenem sektorju, je naglasil Petrini. Delavci so namreč vselej zaposleni za določen čas in se udeležujejo tečajev le, ko so obvezni. Ni pa ga podjetnika, ki bi iz lastnega žepa plačeval za izobraževanje delavca, ko bo slednji v kratkem šel delat kam drugam... Aljoša Gašperlin Pri gradnji predora je pred nedavnim prišlo do hude nesreče kroma 8 Petek, 4. maja 2007 TRST / NOMADSKO VPRAŠANJE - Predsednika obeh kraških rajonskih svetov Rupel in Milkovič ogorčena nad županovimi besedami Predsednika sta pisala Dipiazzi v zvezi z »romskim vprašanjem« , vendar jima ni odgovoril Predsednika kraških rajonskih svetov Bruno Rupel in Marko Milkovič sta besna na tržaškega župana Roberta Di-pi azzo. Vzrok: nje gov vče rajš nji časopis -ni »odgovor« na njuno pismo o nesojenem nomadskem naselju na Vejni. Tržaški župan ju je obtožil, da »govorita neumnosti« in da so njune izjave »po-pulistične.« Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Rupel in njegov vzhodno-kraški kolega Milkovič sta pisala županu Dipiazzi 26. aprila pismo, v katerem sta izrazila »začudenost« in »grenkobo«, ker občinska uprava ni posredovala rajonskima svetoma nobene uradne informacije o nameravani ureditvi nomadskega naselja na Vejni. Zato sta želela formalno izvedeti, kaj naklepa mestna vlada z upravljanjem ozemlja, ki se neposredno tiče obeh rajonskih svetov. Namesto da bi jima uradno odgovoril, saj je rajonski svet navsezadnje občanom najbližja občinska institucija, se je šel prvi občan časopisno polemiko. V kateri je celo namignil, da bo - namesto rajonskih svetov - sprejel spontane odbore, ki tačas na vzhodnem in zahodnem Krasu zbirajo podpise proti nomadskemu naselju. Od obeh predsednikov je bil do Dipiazze najbolj oster Marko Milkovič. »Če nekdo v Trstu govori neumnosti, je to prav Di pi azza, saj se je - odkar je pos -tal tržaški župan - že nič kolikokrat izkazal v tej lu či.« In še: »Me ne in Rupla je ožigosal, češ da naj bi bila populista, a večjega populista od njega menda ni v bližnji okolici.« Bruno Rupel je bil sprva bolj rezerviran. »Dokler ne dobim uradnih informacij z občine, ne bom dajal nobenih izjav,« je napovedal. Zatem pa je prisedel k telefonu in v kratkem izvedel za mnenja rajonskih svetnikov levosredinske večine v rajonskem svetu. Domala vsi so bili nad Dipiazzovimi izjavami zaprepadeni. Mnenja so si bila podobna: gre za grob napad na predsednika, torej na uradno institucijo, na predstavnike, ki so jih s svojimi glasovi izvolili občani. Di-piazza ne spoštuje institucije, kar je za žu pana ze lo hudo. Rupel se je sploh vprašal, kakšno naj bi bilo delo rajonskih svetov, če ima sam župan tako nespoštljiv in omalova-ževalen odnos do njih. Rajonski svet kontaktira z občinskimi uradi, posreduje in sprejema informacije uradov; pošilja uradom prošnje, zahteva pojasnila. Mnogokrat minejo tedni, meseci, preden prejme odgovor. Vse pa poteka po uradni poti, ker pač tako veleva že leta veljavna in ustaljena institucionalna praksa. Večkrat pa se je - po drugi strani - dogodilo, da je zahtevala občinska uprava takojšnje sklicanje rajonske seje, ker je potrebovala obvezno (a ne obvezujoče) mnenje rajonskega sveta, kajti brez slednjega ne bi mogla odobriti kake ga nuj ne ga skle pa. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta je - po nesprejemljivem županovem napadu - skušal izvedeti, kaj o zadevi meni tržaški občinski odbornik za decentralizacijo Paolo Rovis. Odgovora ni dobil, ker je bil pač - tako mu je bilo povedano - odbornik zaseden na seji občinskega odbora... To ni prvič, da se je med tržaškim županom in predstavniki kraških rajonskih svetov zaiskrilo. Pred leti se je Di-pi azza »zne sel« nad takratnim predsed -nikom vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoranom Sosičem, ker si je ta »upal« izreči pripombo o plakatu razstave o kraškem medvedu brez slovenskega napisa. Po nekaj tednih se je spor di-piazzovsko polegel ob krožniku cvrtih sar do nov... Na zahod nem Kra su pa se še spo -minjajo poprejšnjega odbornika za decentralizacijo Lorenza Spagne in njegovega ponesrečenega izraza o svetnikih, ki naj bi bili »buzzurri«. Zadeva je odjeknila v dvorani tržaškega občinskega sveta in odbornik se je moral za nepremišljeno besedo opravičiti. Nomadski kamp v Ul. Pietraferrata v Trstu DEVIN-NABREŽINA - Tretji županski kandidat V igri tudi Vlahov Župan Giorgio Ret odločno obsodil prvomajsko provokacijo kandidata NZ De Vita Pol ure pred iztekom roka za vlo -žitev kandidatnih list se je v soboto opoldne na devinsko-nabrežinski politični sceni po petletnem premoru ponovno pojavil Romano Vlahov, ko bo na majskih upravnih volitvah poleg Gior-gia Reta in Massima Veroneseja nastopal s svojo listo kot tretji županski kandidat. Na njegovi listi, ki se predstavi s simbolom »Popolari - Udeur per Dui-no Aurisina «, nastopa šestnajst kandidatov za občinski svet, od katerih sta le dva spremljala Vlahova leta 2002, ko se je potegoval za županski stolček z občansko listo »Liberta e Partecipazione« in zbral 244 glasov, se pravi nekaj manj kot pet odstotkov. Nepričakovanega nastopa tretjega županskega kandidata se morda najbolj veselijo v levi sredini, saj izhaja Vlahov iz desničarskih političnih krogov, pa tudi ostali kandidati na njegovi listi ne veljajo ravno za levičarje. Pred petimi leti je Giorgio Ret postal župan z nekaj čez štiridesetimi odstotki glasov, kar pa bi bilo v današnjih pogojih, ko je leva sredina ponovno enotna, za zmago odločno premalo. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret pa je v sporočilu za javnost odločno obsodil prvomajsko provokacijo kandidata Nacionalnega zavezništva in predsednika mladinske konzulte na Občini Devin-Nabrežina Giuliana De Vite, ki je v Medji Vasi z droga snel rdečo zastavo, postavljeno za prvi maj. Ret je mnenja, da so takšna dejanja še posebno huda, če jih storijo osebe z javno odgovornostjo, »kar dokazuje njihovo Romano Vlahov arhiv popolno nezrelost in zaradi česar takšne osebe ne morejo absolutno nadaljevati s predstavniško funkcijo.« Po Re-tovem mnenju dejanja, kot je bilo De Vi-tovo, niso sprejemljiva in dokazujejo popolno nespoštovanje dneva, posvečenega delavcem. DEVIN - Drevi Kongres sekcije SSk v znamenju volitev Na sedežu pevskih zborov v Devinu se bo drevi ob 20.30 zbral kongres krajevne sekcije Slovenske skupnosti. Šlo bo za redno zasedanje devinsko-nabrežinske veje stranke lipove vejice, ki pa bo tudi izrazito volilno obarvano, saj se bo odvijalo le nekaj tednov pred krajevnimi občinskimi volitvami. Uvodno poročilo bo podal sekcijski tajnik Edvin Forčič. Po pozdravu gostov dnevni red predvideva predstavitev programa liste Insieme-Skupaj, ki jo je SSk sooblikovala skupno z devinsko-nabre-žinskimi sekcijami Levih demokratov, Marjetice, Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, Italijanskih demokratičnih socialistov, Italije vrednot in Zelenih ter s predstavniki nekdanje občanske li ste Uni ti-Združe ni in ci vil ne družbe. Stranka lipove vejice je določila tri kandidate, in sicer Edvina Forčiča, Sidonijo Radetič ter Daniela Suligoja. Za stranko to predstavlja tudi znatno prenovo, saj je od »stare ekipe« ostal le Forčič. Večletna občinska svetnika Vera Tuta Ban in Viktor Tance sta se odločila, da ne kandidirata. Kongresa se bo udeležil tudi županski kandidat Massimo Veronese, ki ga poleg liste Insieme-Sku-paj podpirata še listi Cittadini-Ob-čani in Rifondazione-Prenova. Veronese bo seveda sodeloval pri predstavitvi volilnega programa. Dnevni red kongresa pa predvideva še poročilo o nadaljnjih pobudah sekcije ter poročilo o perspektivah za nadaljnje delo v občinski upravi. V vrstah devinsko-nabrežin-ske SSk vlada optimizem glede volilnega izida. »Tokrat leva sredina nastopa enotno, pa tudi naša stranka je srečno presegla boleče delitve, ki so jo prizadele ob prejšnji volilni preizkušnji,« nam je dejal Forčič. »Zavedamo se, da je le v enotnosti moč, pa tudi, da so sedanje volitve velikega pomena za razvoj občine in še zlasti za vlogo, ki jo bomo Slovenci lahko odigrali v njej,« je še pove dal. Politično zasedanje bodo popestrili Fantje izpod Grmade, ki bodo pod vodstvom svojega dirigenta Iva Kralja zapeli nekaj priložnostnih pesmi. SSK - Milkoviču in Ruplu Močnikova solidarnost Pokrajinski tajnik stranke SSk Peter Močnik je v zvezi z izjavami Dipiazze posredoval sledečo izjavo: Slovenska skupnost izraža popolno solidarnost obema predsednikoma kraških rajonskih svetov, Milkoviču in Ruplu, zaradi grobega napada, ki sta ga doživela s strani tržaškega župana Dipiazze. Populistično, skoraj hajderjansko izvajanje mestnega župana, da on se bo pogovarjal le z odbori protestnikov proti namestitvi Romov na kontovelskem jusu, ne pa z izvoljenimi predsedniki institucionalnih teles, katere ni niti obvestil o namerah občinske uprave, vsaj dokler ne bodo govorili, kot si on želi, je skregano z demokracijo in s spoštovanjem ljudi ter tistih zakonov, na katere je župan zaprisegel ob njegovi umestitvi. Dipiazza, in verjetno tako tudi ostali del večinske uprave, meni, da je Kras prostor za prosti čas mesta, kjer vsak lahko počenja, kar se mu zljubi, saj so »mestni ljudje« in imajo zato po njihovem mnenju tudi pravico tako delati. Sedanja uprava je tako zanemarila okolico, samo zato, ker iz nje ne črpa glavnine svojih glasov. Zato je treba raje ugoditi volivcem desnice iz Naselja sv. Sergija in potreti okoličane. Po logiki, ki je veljala v tržaškem mestnem svetu sredi 19. stoletja. Ne zavedajo pa se, da bi prav s pazljivostjo lahko pridobili veliko glasov, predvsem s strani priseljencev iz mesta, ki sedaj trpijo kot domačini. Verjetno je napočil čas, da si tržaška kraška okraja pridobita večjo upravno avtonomijo in o tem bo stranka v kratkem tudi sklepala, kako politično nastopati v tem smislu. ČRNA KRONIKA - Sinoči v Ul. Flavia in na Akvedotu V nesreči in pretepu hudo ranjeni dve osebi Pripadniki sil javnega reda in reševalci službe 118 sinoči niso imeli miru, saj mora črna kronika beležiti dva hujša dogodka, v okviru katerih sta dve ose bi kot vse kaže za-do bili precej resne poškodbe. Žal vam s po-drob nej ši mi podat ki ne mo remo postreči, saj do zaključka redakcije nam ni uspelo izvedeti veliko podrobnosti, le operaterji so nam povedali, da sta obe osebi, ki sta bili vpleteni v oba dogodka, v hudem stanju, eno so celo prepeljali v bolnišnico s kodeksom za najhujše pri me re, kar kaže na izred no res nost nje -nega stanja. V primeru prvega dogodka gre za prometno nesrečo, ki se je pripetila okoli 19.30 na križišču med ulicama Flavia in Caboto. Gre sicer za zelo prometno območje, kjer se nesreče rade dogajajo, čemur največkrat botrujejo prekomerna hitrost, izsiljevanje prednost in nepazljivost. No, v tem primeru nam si no či ni us pelo toč no izve de ti, kaj se je dejansko zgodilo, povedali so nam le, da sta na križišču trčila avtomobil in motorno kolo, pri čemer je ena ose ba zado bi la hude poškodbe, tako da so jo reševalci službe 118 ta- koj prepeljali v katinarsko bolnišnico. Na kraj nesreče so prispeli tudi agenti občinske policije, ki pa nam do zaključka redakcije niso znali povedati nič konkretnega o dinamiki trčenja. Kaže pa, da nesreča ni povzročila hujših težav tamkajšnjemu prometu. V pomoč kolegom, ki so preiskovali dinamiko nesreče, je prišla druga patrulja redarjev, ki je urejala promet, ki pa je naposled potekal normalno. Na prizorišče je prispelo tudi vozilo za avto vleko, da bi odpeljalo poškodovani vozili. Okoli 21. ure pa je prišlo na začetku Drevoreda XX. septembra, v bližini kina Excelsior, do drugega sinočnjega hudega dogodka. Izbruhnil je namreč hud pretep, katerega vzroki niso znani, znano je le, da je v pretepu krajši konec potegnila oseba, ki je zado-bila tako težke rane, da so jo z rešilcem morali nemudoma prepeljati v katinarsko bolnišnico in sicer s kodeksom za najhujše primere. Z dogodkom se ukvarjajo agenti tržaške kvesture, ki so si no či pri hi teli na pri zo ri-šče pretepa, a kot že rečeno do zaključka redakcije nam sinoči ni uspelo izvedeti nobene podrob nos ti. / TRST Petek, 4. maja 2007 1 9 ENAKE MOŽNOSTI - Predstavitev dokumentarnega filma, nastalega v produkciji RAI Politična pot italijanskih žensk v 20. stoletju Film, ki ga je režirala Nella Condorelli, bodo razdelili šolam, je bilo povedano včeraj SKUPINA 85 Srečanje s Carminejem Abatejem Skupina 85 prireja danes ob 18. uri v knjigarni Minerva v Ul. San Nicolo 20 v sodelovanju s krožkom Istria in znanstvenim licejem Michelangelo Buonarroti iz Tržiča srečanje s pisateljem Carminejem Abatejem, ki pri pa da al ban sko go vo re či skupnosti arbereshe v Kala-briji. Abate, ki se je rodil leta 1954 v kraju Carfizzi in že mlad emigriral v Nemčijo, danes pa živi in poučuje na Tri den tin skem, je za ra di svo -jih knjižnih del prejel že vrsto državnih in mednarodnih nagrad. Pisatelja bo predstavil Sergio Adamo, docent primerjalne književnosti in literarne teorije na Univerzi v Trstu, medtem ko se bo z njim po go var ja la pred sed -nica Skupine 85 Patrizia Vas-cotto. Vstop je prost. Pogum, neustrašnost in brezkompromisnost žensk v 20. stoletju so elementi, stkani v zanimivo dokumentarno zgodbo, ki so jo včeraj popoldne predstavili v dvorani Tessito-ri deželnega sveta. Na odlično obiskanem srečanju so predstavili dokumentarni film, ki ga je pripravila rimska zveza žensk v Italiji (UDI) »La Goccia« v sodelovanju z drugimi ženskimi institucijami širom po Italiji, med katerimi je tudi naša deželna komisija za enake možnosti. Dokumentarec z naslovom »Viaggio nel 900 delle donne - Una storia politica« je nastal v produkciji nacionalne televizije Rai, za režijo pa je poskrbela Nella Condorelli. Včerajšnjo uradno predstavitev filma je uvedla predsednica deželne komisije za enake možnosti Renata Brovedani, ki je pohvalila širokopo-tez ni pro jekt, v okvi ru ka te re ga bo do širši javnosti predstavljali zgodovino, v kateri so ženske odigrale odločilno vlogo. Med gosti so bili tudi deželna svetnica Bruna Zorzini Spetič, deželni odbornik za kulturo Roberto An-tonaz, direktor deželne televizije Rai Roberto Collini in predsednica rimske zve ze žensk » La Goc ci a« Ro san -na Marcodoppido. Vsem je bilo skupno, da so žen ske pus ti le ve lik pe čat v zgodovini 20. stoletja, gostja iz Rima pa se je zahvalila predvsem Robertu Predstavitev je priklicala precej občinstva kroma Antonazu, ki je bil eden prvih deželnih predstavnikov, ki je podprl zamisel ome nje ne rim ske zve ze žensk. V svojem nagovoru je Rosanna Marcodoppido še povedala, daje bilo o ženski emancipaciji marsikaj napisanega in po ve da ne ga, ven dar ze lo ma lo posnetega na filmskem traku. Širši tim dejavnih dam se je tako odločil, da je napočil čas za dokumentarec, ki v besedi in sliki analizira življenje italijanskih političnih aktivistk v 20. stoletju. V nadaljevanju si je radovedno občestvo, med katerim so bile predstavnice institucij, akademskega sveta in raznih ženskih združenj, ogledalo dveurni film, ki obravnava različne etape v boju za žensko emancipacijo. Pogled nazaj se je začel z začetkom 20. stoletja v Milanu, ko je gospodarstvo z vedno novimi industrijskimi obrati zaposlovalo velik odstotek žensk. Te so opravljale dela, ki so bi la ne koč v do me ni moš kih, nji hov položaj pa je bil zelo težek, saj so jih neusmiljeno izkoriščali. V takšnih razmerah je delavski razred postajal močnejši in zavestnejši, ženske pa so se naposled začele bojevati za spremembo položaja v vsakdanjem družbenem življenju. V dokumentarcu so ome nje ne ne ka te re žen ske iko ne, ki so se postavile na čelo gibanja za večje pravice žensk. Med temi velja omeniti Lindo Mainetti, Carlotto Clerici, Anno Kuliscioffo, Sibillo Ale-ramo... To so bile torej prve italijanske »sufražetke«, ki so uvedle velik napredek v načinu ženskega življenja. Borile so se denimo za izvolitev zakona, ki bi varoval ženske in otroke na delu, na prvem italijanskem kongresu žensk v Rimu leta 1908 so že zahtevale splošno volilno pravico za ženske in uvedbo kazni za spolno nadlegovanje pripradnic nežnejšega spola. Ves ta obetujoči reformistični razvoj je nato prekinila prva svetovna vojna, fašistična diktatura nekaj let pozneje je bila bolj kot ne neprizanesljiva in netolerantna do gibanja za emancipacijo žensk, na kar kaže okr-nje no za stop stvo žensk v krož kih, društvih in klubih. Odločne ženske so se tako v tridesetih letih minulega stoletja morale ponovno ukloniti moškemu svetu, ki je poskrbel za to, da je bila emancipacija spolov še zelo daleč. Dokumentarni film obravnava celotno 20. stoletje, gledalec lahko spozna zanimive etape ženske eman-cipacijske politike, ki je morda prvi pomembnejši preobrat doživela med drugo svetovno vojno, ki predstavlja obdobje korenitega preloma glede na družbeni položaj žensk. K enakosti spolov je namreč najbolj prispevala težko pričakovana volilna pravic iz leta 1945. Vse to in še ve li ko več ana -li zi ra z raz lič nih zor nih ko tov do ku -mentarni film »Viaggio nel 900 delle donne. Una storia politica«, ki ga bodo, kakor sta izjavili predsednica deželne komisije za enake možnosti Renata Brovedani in zastopnica rimske zveze žensk v Italiji Rosanna Marcodop pi do, raz de li li šo lam ši rom po Ita -liji. Le tako bodo mlajše generacije spoznale prehojeno politično pot italijanskih žensk, sta sklenili govornici. (sč) Alice Zen in verske skupnosti v Trstu V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 7. maja, predstavitev najnovejše knjige Alice Zen »La religione a Trieste«. O knjigi bo govoril Dušan Jakomin. Obenem bo tudi otvoritev razstave bogatega slikovnega gradiva objavljenega v knjigi. Predstavitev bo v Peterlino- vi dvorani (Ul. Donizetti 3), ob 20.30. SKAVTIZEM - Včeraj popoldne odprtje filatelistične razstave v Narodnem domu Skavtstvo skozi znamke Prireditev v okviru pobud ob stoletnici skavtizma - Na 60 panojih so do jutri na ogled znamke in žigi 17 razstavljalcev V okviru pobud proslavljanja stoletnice nastanka skavtizma so včeraj popoldne v dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi odprli razstavo skavtske fi-latelije. Do jutri si bo namreč v Narodnem domu na 60 panojih, ki so last slovenske pošte, mogoče ogledati zbirke poštnih znamk in žigov na skavtsko tematiko, ki so last 17 razstavljalcev. Kot je na včerajšnjem odprtju v imenu organizatorjev dejal Igor Tuta, je vsak pano posvečen določeni tematiki. Tako razstavljeno gradivo prikazuje zgodovino skavtizma, vsebino tega gibanja, skavtsko življenje, dejavnosti raznih skupin idr. Odprtja sta se udeležila tudi pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino in predsednik Italijanskega združenja za skavtsko filatelijo Maurizio Cavalli, ki je med drugim poudaril, kako sta si skavtizem in filatelija precej blizu, saj je ustanovitelj gibanja Baden Powell kot britanski častnik med bursko vojno uporabljal mlade fante za prenašanje pošiljk raznim enotam. Ob priložnosti filatelistične razstave so tržaška skavtska združenja, ki prirejajo pobude ob stoletnici, izdala dvojezično razglednico (druga dvojezična razglednica je bila izdana ob zgodovinski razstavi v palači Costanzi), Slovenska zamejska skavtska organizacija pa je izdala priložnostno ovojnico ob stoletnici skavtizma in 85-letnici delovanja slovenskih skavtov. v Narodnem domu Razstava skavtske filatelije bo odprta še danes in jutri. je na ogled gradivo Danes si jo bo mogoče ogledati med 9. in 13. ter med 14. in 17 razstavljalcev 19. uro (ob 18. uri bo nastopil tržaški skavtski zbor, ki ga vodi Stefano Lapel), jutri pa med 9. in 13. uro. kroma Sporočilo slovenskim kandidatom Tudi letos bo Primorski dnevnik omogočil vsem slovenskim kandidatom za devinsko-nabrežinski občinski svet, ki to želijo, kratko predstavitev na straneh dnevnika. Kandidati, ki nameravajo izkoristiti to priložnost, morajo dostaviti uredništvu v Trstu, Ulica Montecchi 6, naslov elektronske pošte redakcija@pri-morski.it: - fotografijo, po možnosti v digitalni obliki (format jpeg); - predstavitev v slovenščini, ki ne sme biti daljša od 1500 znakov (presledki so vključeni), po možnosti v elektronski obliki (program Word ali kompatibilni programi) najkasneje do petka, 4. maja ob 20. uri. Rok je nepreklicen in ne bo podaljšan. Predstavitve bodo objavljene na tržaški strani Primorskega dnevnika ob delavnikih med 8. in 20. majem. Danes stavka zdravstvenega osebja Sindikati so za danes napovedali vsedržavno stavko zdravstvenega, tehničnega in upravnega osebja državne zdravstvene službe. Na podlagi veljavnih določil bodo zagotovljena temeljna minimalna oskrba. Roveredo in Baglioni v Muzeju Revoltella Združenje občanov in svojcev za preventivo in boj proti odvisnosti prireja danes popoldne v avditoriju Muzeja Revoltella ob 17. uri predstavo Pina Rovereda, Giovannija Baglionija in igralcev skupine Compagnia Instabile z naslovom Predstava življenja: med klofuto in božanjem. Vstop je prost. V DSI Alice Zen o religiji v Trstu V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 7. maja, predstavitev najnovejše knjige Alice Zen »La religione a Trieste«. O knjigi bo govoril Dušan Jakomin. Obenem bo tudi otvoritev razstave bogatega slikovnega gradiva objavljenega v knjigi. Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3, ob 20.30. Srbski konzulat bo polagal vence V počastitev Evropskega dne - 62. obletnice zmage nad nacifašizmom bo Generalni konzulat Republike Srbije v Trstu v torek, 8. maja 2007 položil vence na spomenike padlih borcev NOVJ po sledečem razporedu: Trst - (bivše) vojaško pokopališče pri Sv. Ani ob 10.30, Opčine - pokopališče ob 11.00, Dolina - Spominski park ob 11.30. Financarji iz Forlija preiskovali tudi v Trstu Preiskava finančne straže iz Forlija na račun nekega tamkajšnjega gradbenega podjetnika o domnevnem lažnem stečaju se je dotaknila tudi Trsta. Operacija, pri kateri sodeluje preko petdeset agentov, je privedla do zasega nepremičnin, avtomobilov in bančnih računov v skupni vrednosti približno deset milijonov evrov, poleg tega so opravili 17 hišnih in osebnih preiskav, v okviru katerih so našli veliko koristne dokumentacije. Preiskava se nanaša na delovanje znanega gradbenega podjetnika kalabrijskega porekla iz Forlija ter na drugi dve osebi in na podjetja, s katerimi so povezani. Kaže, da sta omenjeni gradbinec in predstavnik neke krajevne uprave imela ne ravno jasne go-spodarsko-finančne odnose. V teku preiskave sta dve gradbinčevi podjetji šli v stečaj, zatem je stečajni upravitelj zahteval razširitev tega ukrepa na drugih osem podjetij, povezanih z gradbincem, in na tri osebe. Sodstvo je v nadaljevanju odredilo preventivni zaseg premoženja in računovodskih knjig. 10 Petek, 4. maja 2007 TRST / REPEN - Fotografska razstava v Kraški hiši Kruh v fotografskem objektivu Viljema Cigoja Razstavo je postavila Zadruga Naš Kras - Fotografije bodo na ogled do 20. maja Od petka je v galeriji Kraške hiše v Repnu na ogled fotografska razstava Kruh vipavskega umetnika Viljema Cigoja. Razstavo je postavila Zadruga Naš Kras, umetnika pa je na otvoritvenem večeru predstavil novinar in urednik goriškega tednika Novi Glas. Za glasbeno ku li so sta tokrat pos krbela Mar -tina Feri in Aljoša Starc. Paljka in Cigoja veže že dolgoletno prijateljstvo, saj sta takorekoč doma iz sosednjih vasi. Kruh je tematika, ki je pri srcu obema. Viljem Cigoj je namreč zaposlen v podjetju Mlinotest, s pomočjo mladega kolege je v Lokavcu pri Ajdovščini ustvaril pričujočo razstavo. Paljk pa v svojih glosah na straneh tednika Novi Glas večkrat piše o kruhu. Lansko leto je izpod njegovega peresa izšla publikacija z naslovom O kruhu in naših stvareh. Postavitev razstave o kruhu Viljema Cigoja je še kako umes tna tudi na Kra su, saj sta si kraška in vipavska stvarnost v marsičem podob ni. Viljem Cigoj ima za seboj že dolgo fotografsko pot. Leta 1999 je izdal svojo prvo fotomonografijo o Vipavskem Križu, naslednje leto je posnel reko Hubelj, leta 2003 pa je med ljubitelje prišla knjiga z naslovom Burja. Njegove črno-bele fotografije nam posredujejo smisel umetnika za svetlobo (vse fotografije so bile posnete brez uporabe bliskavice) in smisel za enostavnost. Fotografije so v galeriji postavljene v vrstni red, po katerem nastaja kruh, od umešanja testa, do peke in posredovanja pečenega kruha sočloveku. Kruh nam danes sicer ne manjka več, zato bi se ga morali znova naučiti ceniti. Še posebno na Slovenskem je tradicija kruha zelo bogata. Pomislimo samo, koliko različnih vrst kruha lahko najdemo na policah slovenskih prodajaln. V nekaterih državah pa je sama proizvodnja kruha postala že prava industrija, tako da bomo v mestih, kot je New York, le stežka našli še kako pristno pekarno. Nenazadnje ima kruh velik pomen tudi v slovenski književnosti. Pomislimo samo na Cankarjevo črtico Sveto obhajilo. Posebno simboli ko pa ima seve da kruh za krščan ske -ga človeka. Lomljenje kruha ponazarja namreč evharistijo, pri kateri se zbere krščanska skupnost. Razstava bo v prostorih galerije Kraške hiše v Repnu odprta vse do 20. maja, in sicer ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 17. ure. Primož Sturman Ogled fotografij Viljema Cigoja v Kraški hiši kroma GLEDALIŠČE MIELA - Literarno branje Poklon Tondelliju Poslanka Vladimir Luxuria podala osemdesetminutni monolog Včeraj danes Danes, PETEK, 4. maja 2007 CVETO Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.26 - luna vzide ob 22.58 in zatone ob 6.19. Jutri, SOBOTA, 5. maja 2007 ANGEL VREMEVČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,9 stopinje C, zračni tlak 1015,7 mb, veter 18 km na uro vzhod-nik, vlaga 40 odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,6 stopinje C. [I] Lekarne Luxuria v gledališču Miela kroma BAVISELA - Glasbene pobude Prišel bo tudi sloviti Neffa Tudi letošnjo izvedbo Bavisele bo spremljalo bogato glas beno do gaja nje v izved bi obe tajočih in tudi že znanih imen italijanske in mednarodne scene lahke glasbe (naj omenimo samo pevca Neffo). Danes in jutri zvečer bo tako na Velikem trgu potekal niz koncertov lahke glasbe BaviFestival 2007, spored katerega so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Prvi večer, potem ko so sinoči že nastopile nekatere tržaške glasbene skupine, bo drevi ob 20.30, ko se bosta na koncertnem odru, ki je postavljen med Velikim trgom in Nabrežjem padlih za italijanstvo Trsta publiki predstavila italijanska indie rock skupina Magenta (sodelovala je tudi z Eliso, letos pa je kot spremljevalna skupina igrala na koncertih italijanske turneje ansambla Red Hot Chili Peppers) s svojimi agresivnimi in spontanimi zvoki in britanski glasbenik James Kakande (slednji je svoj-čas že nastopil na tržaškem koncertu Festivalbara). Jutri pa bo ob 20. uri naj prej na vrs ti kon cert v okviru pro -jekta Strade, ki ga je s sodelovanjem Občine Trst izvedla Glasbena šola 55 in v okviru katerega so besedila pesmi napisali invalidi, uglasbil pa jih je Fabio Mini, koordinator projekta, ki je doživel tudi izdajo zgoščenke. Za 21. uro pa je predvidena glavna točka dvodnevne glasbene prireditve, saj bo na oder stopil znani italijanski glasbenik Neffa. Pokojni pisatelj Pier Vittorio Tondelli in poslanka Vladimir Luxuria imata marsikaj skupnega. V prvi vrsti sposobnost sprejemanja lastne drugačnosti, o kateri sta na tak ali drugačen način vedno znala spregovoriti širšemu občinstvu: Tondelli s svojimi knjigami, zaradi katerih se je na začetku osemdesetih let moral celo zagovarjati na sodišču, Luxuria s svojimi gledališkimi in političnimi nastopi. Najbrž je zato Vladimir Luxuria, prvi »transgender« v italijanskem parlamentu (nekoliko poenostavljeno: moški, ki čuti in živi kot ženska), z navdušenjem sprejela ponudbo Giorgia Albertazzija in pripravila literarni homage italijanskemu pisatelju, ki je pri sa mih šes tin tri de setih le tih umrl za aid som. Predsta va je v soboto zve čer zažive la tudi v tr žaš kem gle da li šču Miela, kjer je Vladimir Luxuria z osemdesetminutnim monologom popeljala gledalce v svet Tondellijevih romanov. Najprej med narkomane iz prvega romana Al-tri libertini, ki skušajo v nekem ostudnem stranišču premagati abstinenčno krizo. Nato v konzervativne šolske kroge, ki niso sposobni sprejeti vzgojitelja s homoseksualnimi nagnjenji (roman Rimini), in med vojake iz romana Pao Pao, ki se v neki italijanski vojašnici spopadajo z domotožjem in nasiljem starejših »tovarišev«. Največ pozornosti pa je Luxuria posvetila romanu Camere separate, ki je med Tondellijevimi njen najljubši, in tržaškemu občinstvu prebrala nekaj liričnih odlomkov: o istospolnih ljubezenskih zvezah, ki jih družba zavrača, o bolečini zaradi umirajočega prijatelja ... Svojo pripoved je obogatila s pevskimi vložki (Bat-tisti, De Andre, Luo Reed) in sproščenim pogovorom z občinstvom, kateremu je posredovala osebne vtise in spomine na leta 1955 v Correggiu rojenega pisatelja. Kot vedno z veliko mero človeške topline in poguma, a tudi ironije, ki zaznamujejo njeno življenjsko in umetniško pot. (pd) Od srede, 2. maja, do sobote, 5. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Rossetti 33 (040-633080), Ul. Ma-scagni 2 (040-820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (0402110001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040-211001) - sa mo s predhod nim tele fon skim pozivom in z nuj nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040-367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino AMBASCIATORI - 16.30,19.00, 21.30 »Spider-man3«. ARISTON -18.00 »Mille lire al mese«; 20.00 »Piccolo mondo antico«; 22.00 »La vita ricomincia«. CINECITY-16.30,17.30,18.10,19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Doppia ipotesi per un delitto; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Epic movie«; 18.00, 20.05, 22.10 »The number 23«; 16.00, 20.00 »Svalvolati on the road«; 16.30, 22.00 »L'ombra del po-tere«; 16.10 »Mr.Bean's holiday«. EXCELSIOR -16.20,19.00, 21.40 »La vie en rose«. EXCELSIOR AZZURRA-16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fra-tello e figlio unico«. FELLINI -17.00, 22.15 »Voce del verbo amore«; 18.45, 20.30 »The Illusionist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.30, 19.15, 22.00 »L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 16.00 »Un ponte per Tera-bithia«; 17.30, 19.50, 22.10, »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Življenje drugih«; 21.00, 23.30 »Zadnji škotski kralj«; 15.40, 18.30, 21.20, 00.10 »Spider-Man 3«; 16.00, 18.40 »Artur in Minimoj-čki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »-Epic movie«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »The Number 23«; 18.20 »Svalvolati on the road«; Dvorana 4: 16.30 »Mr. Bean's holiday«; 18.15, 20.15, 22.15 »L'ultimo inquisitore«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18.letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Epic mo-vie«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.15 »Le vite degli altri«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Doppia ipote-si per un delitto«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je na oglasni deski v Ul. S. Anastasio 12, na ogled razpis za vključitev učnega osebja slovenskih šol v pokrajinske (nekdanje permanente) lestvice. Obrazci za vložitev prošenj bodo na razpolago na šolah in na Uradu za slovenske šole v uradnih urah. Prošnjo za vključitev v lestvice za Tržaško pokrajino je treba oddati Uradu za slovenske šole (Ul. S. Anastasio, 12) do ponedeljka, 7. maja 20047. Razpis je na ogled tudi na spletni strani www.scuol@fvg.it Loterija 03. maja 2007 Nazionale 3 78 76 17 12 Bari 69 39 48 57 42 Cagliari 84 43 44 13 40 Firenze 1 45 79 12 53 Genova 66 48 46 47 42 Milano 11 15 87 37 23 Napoli 20 90 88 45 39 Palermo 88 11 57 15 18 Roma 66 71 90 51 14 Torino 35 60 59 47 80 Venezia 3 78 76 17 12 Super Enalotto Št. 53 1 11 20 66 69 jolly 35 Nagradni sklad 3.304.750,50 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 63.373.112,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 660.950,10€ 28 dobitnikov s 5 točkami 23.605,37 € 2.474 dobitnikov s 4 točkami 267,15 € 78.893 dobitnikov s 3 točkami 8,37 € ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Cen-tochiodi«. Superstar 3 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnik s 4 točkami 26.715,00 € 230 dobitnikov s 3 točkami 837,00 € 3.038 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.226 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.248 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 4. maja 2007 1 1 M Izleti SKD TABOR prireja v soboto, 5. maja, izlet v Ferraro z ogledom razstave Simbolizem - Od Moreauja do Gau-gina in Klimta. Prijave sprejemamo še danes, med 16. in 18. uro na tel. št. 040-213945 ali v Prosvetnem domu na Opčinah. Podroben program si lahko ogledate na spletni strani: www.skdtabor.it SPDT organizira v nedeljo, 6. maja 2007 izlet v Brkine. Zbirališče bo v Bazovici pred cerkvijo ob 8. uri. Tokrat bo Slavko Slavec vodil planince proti Ilirski Bistrici in naprej do jezera Klivnik in zaselka Jelišje. Izlet je primeren za vse. Predvidevajo se 4 ure zmerne hoje. PEKEL PRI BOROVNICI SPDT organizira v nedeljo, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Daneu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Ci-vardi tel. 040-415336. ¿j Čestitke V Repnu se nekaj godi, naša pevka GROZDANA okrogla leta slavi. Iz srca ji vse dobro želimo in se tega praznika vsi veselimo. Bodi zdrava in vesela, da boš z nami še mnogo let pela. To ti želi MePZ Repentabor. Draga GROZDANA željiva ti vse najboljše. Nadja in Robi Naši dobri sosedi STANI še na mnoga zdrava leta. Nadja in Robi. Dragi prijatelj BRUNO FIČ okrogla leta so prišla in kar korajžno naprej. Hip hip hurra ti želi prijateljica Vida. V Zaboljuncu danes BRUNO 80 let slavi. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in vesela leta mu želijo žena Meri, vnuka Sara in Alen ter hči Majda s Pierotom. Ü3 Obvestila TRŽAŠKI URAD ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da je zaradi okvare na telefonski mreži dosegljiv na sledečo tel. št. 0403475629 ali po e-mailu trst@zskd.org. SKD LONJER KATINARA obvešča, da je v prostorih ŠKC v Lonjerju od 16. do 19. ure na ogled razstava likovnih izdelkov učencev o.š. Fran Milčinski - Katinara in dijakov nižjih srednjih šol Sv. Ciril in Metod, oddelek Katinara in Sv. Ivan. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IN BOR-ŠTA IN ZABREŽCA vabita danes, 4. maja na slavnostno podiranje maja ob 18.30. Sodeluje pihalni orkester Breg. JUS REPEN vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 4. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Colu. OBČINA DOLINA daje na znanje, da bo v sklopu Majence 2007, na trgu pred društveno gostilno v Dolini, sejem neposrednih pridelovalcev in ho-bistov. Urnik sejma: danes, 4. maja od 18. ure dalje; sobota, nedelja, ponedeljek, torek, od 10.00 do 22.00. Zainteresirani naj pokličejo na občino - urad za kulturo - tel. 040-8329241. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje redni občni zbor danes, 4. maja 2007, ob 17.30 v prvem sklicanju in ob 18. uri v drugem sklicanju, na svojem sedežu v Trstu, Ul. Mazzi-ni 46, prvo nadstropje. V SOBOTO, 5. MAJA 2007 - praktičen seminar o tehniki EFT, ki ga vodi Aljaž Vavpetič v New Age Shopu, ul. Nor-dio 4/C v Trstu, ob 18. uri. Za dodatne info obišči www.feelfreenow.it ali tel. 333-1148364. Prost vstop. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na ogled slikarske razstave Luciana Plehana »Moj Kras«. Razstava bo na ogled do 6. maja vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah dopoldne. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA obvešča, da deluje slovenska posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju, prvo nadstropje, vsako sredo od 11. do 12. ure in da ima slovenska skupina Pegaso tedenske sestanke vsak ponedeljek ob 18.30 v občinski knjižnici v Saležu, skupina Vega pa vsak ponedeljek ob 19. uri v na-brežinskem zdravstvenem okraju. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 7. maja, Z OBČINA DEVIN NABREZINA Pokrajina Trst Občina Devin Nabrežina razpisuje zakup za poveritev vzgojnih in animacijskih dejavnosti v poletnem centru 2007. Morebitne informacije ter izvod celotnega dražbenega razpisa je mogoče dobiti v Uradu za šolstvo, Nabrežina 102 (TS) - tel. 040 2017375 ter pri okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši vNabrežini 158 (TS) - tel. 040 200824. ODGOVORNI ZA PODROČJE SLUŽB IN USLUG NAMENJENIH JAVNOSTI: Nabrežina, 3. maja 2007 Rada SUBANI Ohiina Dolina Dolina, 3.5. - 8.5.2007 51. Občinska razstava vin in 10. razstava ekstradeviškega oljčnega olja Petek, 4. maja 19.30 - odprtje razstave umetnostnih obrtnikov v cerkvici Sv. Martina 20.00 - otvoritev 32. razstave domačih likovnikov v dvorani SKD Valentin Vodnik. 21.00 - koncert s skupinami Turbo Angels in Ne mejugat Sobota, 5. maja 18.00 - parada starodobnih vozil 18.30 - odprtje in nagrajevanje 51. občinske razstave domačih vin in 10. razstave Ekstradeviškega oljčnega olja 21.00 - čez noč slovesno postavljanje maja Nedelja, 6. maja 17.00 - koncert Pihalnega orkestra iz Medvod 18.00 - nastop folklorne skupine KD RAK iz Rakeka 19.30 - prihod parterjev in parterc na Gorico. 20.00 - ples z ansamblom "Okrogli muzikantje" Ponedeljek, 7. maja 21.00 - Koncert ansamblov "Blekpanters" in "Slebwoost" Torek, 8. maja 18.00 - koncert Pihalnega orkestra Breg iz Doline. 19.00 - slovesno podiranje maja. Od petka, 4. maja z pričetkom ob 18. uri do torka, 8. maja bo na trgu pred društveno gostilno sejem neposrednih pridelovalcev in hobistov - urnik stojnic od 10. do 22. ure - REGI9NE AUTONOMA FniüLI VeNEZIA GIUUA Si Trst A Tržaška Trgovinska Zbornica predstavitev najnovejše knjige Alice Zen »La religione a Trieste«. O knjigi bo govoril Dušan Jakomin. Obenem bo tudi otvoritev razstave bogatega slikovnega gradiva objavljenega v knjigi. Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3, ob 20.30. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi vaščane in trgovce iz Opčin na sestanek , ki bo v ponedeljek, 7. maja, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega doma ( KD Tabor - I. nadstropje). Na srečanju bo predstavitev programa o natečaju »Okrasi Opčin s cvetjem«, ki se bo vršil junija. Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da bo organiziral tečaj DO SMEHA V VSAKI DOBI. Tečaj je namenjen ženskam vseh starosti, ki nehoteno uhajanje urina že imajo in predvsem tistim, ki bi rade to preprečile. Tečaj bo vodila diplomirana fizi-oterapevtka K. Vitez. Tečaj sestavljajo tri praktična srečanja in bo pričel v torek, 8. maja. Vpisovanje in dodatne informacije: Krut, ul. Cicerone 8 tel. 040-360072. TPPZ PINKOTOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 8. maja ob 20.45. V TOREK 8. MAJA 2007 ob 20.30 so vabljeni v Marijanišče v dvorano Fin-žgarjevega doma vsi cerkveni pevci na skupno vajo. To je priprava na slovesen zaključek pastoralnega obiska tržaškega škofa, ki bo v nedeljo 13. maja ob 17. uri s slovesno sv. mašo. Ta dan je tudi praznik Fatimskih prika-zovanj.Vabljeni v čim večjem številu. KD RDE ČA ZVEZ DA IN ZDRU ŽE NJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKI H ŽENA v sklopu projekta Odkrivanje tradicij prirejata seminar o nabiranju in kuhinjski uporabi zelišč. V sredo, 9. maja, ob 20.30 bo uvodno predavanje na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu; v soboto, 12. maja, od 9.30 do 16. ure bo nabiranje in priprava jedi v kmečkemu turizmu Briščak (Brišče 3). Za prijave in informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia), 340-7719694 (Sara) ali 347-4221480 (Gaia). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi vse člane in druge filateliste na redno mesečno srečanje v sredo, 9. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV sklicuje 41. občni zbor v petek, 11. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špetru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije). DRUŠTVO ZA ZA ŠČITO VRED NOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZ-MA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamper-letovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evropos-lancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira poletne tabore: naravoslovni »Živjo Kekec« v Kranjski Gori od 10. do 16. junija (6-10 let); biološki »Morska zvezda« v Piranu od 17. do 22. junija (10-14 let), kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 24. do 29. junija (10-14 let); »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčinski@libe-ro.it PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel.št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ulici Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. H Prireditve OTROŠKI PEVSKI ZBOR SLOMŠEK v sodelovanju z gospodarsko zadrugo iz Bazovice, vabi na otvoritev razstave likovnih umetnikov - invalidov, danes, 4. maja 2007, ob 19.30 v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici. Sodelovala bosta otroški pevski zbor Slomšek in harmonikaš Marko Manin. Umetnike bo predstavila Loredana Gec. OPZ SLOMŠEK obvešča, da bo razstava likovnih umetnikov - invalidov odprta v soboto, 5. maja od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure, v nedeljo, 6. maja od 10. do 12. ure v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici. FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 11. maja (in NE 4. maja, kot je bilo napovedano) na predavanje z naslovom »Zlate Palače v puščavi«. Matej Susič bo predstavil s posnetki in komentarji svoje potovanje po enem najlepših predelov Indije, Radjastanu. Začetek ob 20. uri. *tl Mali oglasi MEDNARODNO PODJETJE IŠČE SODELAVCA za prodajo visoko tehnoloških CNC proizvodov (strojne opreme) na področju bivše Jugoslavije. Zahteva se znanje slovenskega, hrvaškega, srbskega ter angleškega jezika. Ponuja se osebni strokovni razvoj in stimulativno plačilo vezano na poslovno uspešnost. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "mednarodno podjetje". BAR V TRSTU išče dekle ali gospo za pomoč v poletni sezoni. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. 040-422731. DOM ZA OSTARELE išče usposobljeno osebje (OSS ali tečaj 200 ur). Klicati na tel. 393-8849321. IŠČEM DELO kot otroška varuška. Klicati na tel. št. 040-229211. NA OPČINAH prodam stanovanje v 1. nadstropju: 3 spalnice, 2 kopalnici, kuhinja, dnevna soba, terasa, klet, pokrit parkirni prostor. Oglas že drugič, nižja cena. Tel. 040-214568 ali 328-4120196. NUJNO iščemo natakarico z dobro voljo. Tel. na št. 040-226516 od 8. do 10. ure. PODARIM 3 KUŽKE srednje velikosti ljudem, ki ljubijo živali in ki imajo po možnosti vrt. Tel. št.339-4484840. PODJETJE za servisiranje dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. na št. 3358135641. PRO DAM PIAGGIO NRG MC3, maj 2005 v odličnem stanju. Tel. št. 3475279853. PRODAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, cena 30.000 evrov. Tel. št. 347-6145807. V CEROVLJAH se je v javnem smetnjaku »izgubila« v skrbno zavezani plastični vrečki, živa, morda 30 dni stara mucka. Kdor jo je »pomotoma« odvrgel, naj se javi!!!! WV GOLF 1.600 HIGH LINE full optional, letnik 2001, eur4, bencinski pogon, edini lastnik, prevoženih 55.000 km, sive barve, prodam za 9.000 evrov. Kličite samo če zainteresirani na št. 3356328351. H Osmice OSM ICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. LAURICA BORIS je odprl osmico v Dolini. Toči belo in črno. NA KONTOVELU - KAMENCE so odprli osmico Andrej, Danilo in Darijo. NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmi-co družina Škabar. Obiščite nas! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič, Pre-beneg 99. Tel. št. 335-6322701. OSMICO PRI PIŠČANCIH Silvano Ferlu-ga vabi na domačo kapljico. OSM ICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl Pernarčič Ivan v Vižov-ljah. OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Ru-pi. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. OSMICO je odprl Štolfa, Salež 46. Toči belo in črno vino. Tel. 040-229439. OSMICO je odprla družina Frandolič, Sliv-no 25. OSMICO je odprla v Logu kmetija Komar. Toči belo in črno vino ter ustekleničeno vitovsko in malvazijo. Nudi domač prigrizek in ekstra deviško oljčno olje -belico. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. št. 040229449. OSMICO sta odprla Mario in Onorina na Krmenki pri Dolini. Tel št. 040-825385. ZOBEC MARIO je odprl osmico v Zabrež-cu 10. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Prispevki V spomin na Mira Kariša darujeta Jadranka in Edi 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na strica partizana Alfonza Širco, padlega maja 1945 na Opčinah za osvoboditev Trsta, daruje Fabjan Diomira 50,00 evrov za družbeno politično društvo Edinost. V spomin na strica partizana Alfonza Širco, padlega maja 1945 na Opčinah za osvoboditev Trsta, daruje Fabjan Diomira 50,00 evrov za Društvo Promemoria. Ob priliki prvomajskega praznika darujeta Renata in Ervina 20,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice. TRST - Danes bodo na pročelju nekdanjega konzulata Kraljevine SHS odkrili ploščo v s Buri o j e sov: Ob izjemnih stvaritvah in dosežkih, ki so Iva An-drica postavila na sam vrh jugoslovanske književnosti, navadno posvečamo manj pozornosti njegovi diplomatski karieri - poklicu, ki mu je med obema svetovnima vojnama omogočil prepotovati dober del Evrope ter bogatiti poznavanje sodobne stvarnosti in zgodovinskih dogodkov na Stari celini. Med svojim poklicnim »vandranjem« je nekaj hladnih zimskih mesecev preživel tudi v Trstu, in sicer na prehodu med letoma 1922 in 1923, ko je služboval na generalnem konzulatu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sedež konzulata je bil takrat v palači Škuljevic na Trgu Venezia. Po razgibanih študentskih letih - obiskoval je filo- zofske fakultete v Zagrebu, na Dunaju in v Krakovu - ter gorečem vojnem obdobju, ko ga je avstrijska policija najprej aretirala in kasneje še internirala, ker se je bil izognil splošni mobilizaciji, je bil Andric jeseni leta 1918 med pobudniki Narodne skupščine Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. Kmalu zatem se je skupščina dogovorila s predstavniki Kraljevine Srbije, da skupaj sestavijo novo državno tvorbo, ki bi združevala številne narode vzdolž Balkanskega polotoka. Andric se je prvič zaposlil leta 1919 na katoliškem odseku Ministrstva za veroizpovedi. V pismu, ki ga je naslovil zunanjemu ministru Anteju Trumbicu, je zaprosil za delo v diplomaciji. Prošnja je bila takoj uslišana in leta 1920 se je odpravil na poslaništvo pri Svetem Sedežu v Rimu, v vlogi vicekonzula tretjega razreda. Kmalu zatem je romal na konzulat v Bukarešto, 9. decembra 1922 pa v Trst, ravno v tednih, ki so sledili fašističnemu pohodu na Rim. Ob prihodu tridesetletnega vicekonzula drugega razreda je generalni konzulat v Trstu vodil Aleksandar Cincar Marko-vič, ki je pozneje zasedel mesto jugoslovanskega zunanjega ministra, zaslovel pa aprila 1941, ko je podpisal kapitulacijo pred nemškimi, madžarskimi in italijanskimi silami. Z njim in An-dričem sta na tržaškem konzulatu sodelovala tudi slovenska uslužbenca Karel Ukmar in Karel Fonda. Slednji je mnogo let pozneje pisal Andriču: »[...] Včeraj sem te videl po televiziji. Še si lep, a zdi se, kot da nisi več ti, dragi moj Andric, zato sem se v duši nekoliko prestrašil. [...] Mnogo sončnih dni ti želi nekdanji prijatelj, kateremu si svojčas iz svoje svetlosti vlil nekaj topline«. Andric je prišel v naše mesto zdelan od bolezni, ki so ga mučile v tistem času in tudi v bodoče. Bil je anemičen, bolehal je za bronhitisom in verjetno tudi za jetiko. V mestu ob zalivu se mladi bosanski diplomat ni znašel. Sam je trdil, da mu je tukajšnje podnebje škodilo, kot potrjuje tudi edini shranjeni zapis iz tistega časa. V Andričevem pismu svojemu založniku Svetislavu Cvijanoviču (objavljenem v beograjski reviji Zvezki sklada Ive Andriča) piše namreč sledeče: »Ze dolgo sem vam želel pisati. Medtem mi je zaradi burje in slabega razpoloženja zmrznilo še črnilo. V zadnjih dveh mesecih sem dovolj trpel. Zdravnik mi je svetoval, naj nemudoma zapustim Trst, k sreči me bodo premestili v Gradec«. Po slabih dveh mesecih je Andric iz Trsta odšel v Avstrijo, za seboj pa je le pustil nekaj spominov. Med temi gre omeniti članek, ki ga je v tem kratkem obdobju napisal za revijo Misao, z naslovom »Vojna povest Ga-brieleja DAnnunzia«. V njem je ostro kritiziral delo II Notturno in se zgražal nad mišljenjem znamenitega italijanskega pesnika in nacionalista. Med službovanjem v Gradcu je Andriču le uspelo zaključiti univerzitetni študij z diplomsko nalogo o vplivu turške vladavine nad duhovnim življenjem v Bosni. Leta 1926 so ga premestili v Marsej in nato v Pariz, kjer je začel zbirati gradivo za znamenito Travniško kroniko. Z leti se je naglo vzpenjal na lestvici jugoslovanskih diplomatov, služboval pa je v najpomembnejših evropskih mestih: v Madridu, Bruslju, Ženevi. Leta 1935 je bil eden najvišjih funkcionarjev ministrstva za zunanje zadeve v Beogradu. Višek (in konec) kariere je doživel leta 1939, ko ga je zunanji minister Cincar Marko-vič postavil na mesto veleposlanika v Berlinu. Osebno je spoznal Hitlerja, kije takrat skupaj z Mussolinijem že težil k zasedbi Balkana. Andric se je znašel v težki vlogi pogosto nemočnega posrednika med Reichom in Jugoslavijo. Zaradi nesporazumov z beograjsko vlado je 20. marca 1941 odstopil, preden bi ga premestili pa so nemške čete že vkorakale v Slovenijo. Po krajši internaciji v Švici se je vrnil v Beograd in se upokojil. Med vojno se je zaprl v svoje stanovanje in se popolnoma posvetil ustvarjanju literarnih del, po katerih ga danes pozna ves svet. Aljoša Fonda Pročelje poslopja na Trgu Venezia v Trstu, kjer je v dvajsetih letih bil konzulat Kraljevine SHS in v katerem je nekaj mesecev služboval mladi diplomat Ivo Andric. Spodaj most na Drini, ki ga je Andric opisal v svojem najbolj znanem romanu. Vm pomin na službovanje Iva Andrica leta 1920 ražil Na Navado imam povpraševati ljudi, kaj radi berejo in prav presenečena sem, koliko mojih prijateljev in prijateljic, tudi tistih, ki niso bili rojeni v nekdanji Jugoslaviji, ima Iva Andri ča (1892 -1975) še vedno za enega najbolj ših pripovedovalcev. Za mojstra pripovedi. Njegovo prozo lah ko beremo kot podobo nes končno kompleksnega življe nja. Pomaga nam spoznati življenjske vrednote, obe nem pa se nam prikaže kot slovar brezmejnega števila na gonov in subverzivnih potez. Ko gradi mostove med Vzhodom in Zahodom zna Andrič pripovedovati o globokih koreninah ljubezni, a mu uspe prikazati tudi anatomijo sovraštva. Njegova povest je široka in razgibana zgodovinska kronika, a v njej prepoznamo tudi psihologijo našega vsakdana in celo napoved bodočnos ti. Topografija neznanih otomanskih krajev se zna spreobrniti v mehko podobo težkega in počasnega prehoda neke vaške kulture v mestno. Ni pomembno, o čem ta mojster pripoveduje, temveč kako. Kako nas uvaja in zavaja v pripoved. Zelo slikovito in duhovito je Isido ra Sekulič - pisateljica, ki so jo že na začetku umetniške kariere priznavali kot veliko in uspešno ustvarjalko, kar je bilo v prvih desetletjih dvajsetega stoletja izjemna in redka stvar - prav ob Andričevih povestih izpostavila (seveda simpatično pretirano, karikirano) razliko med zahodnoevropskim in vzhodnoevropskim tipom pripovedovanja. »Zdi se, da je pripovedovalcu z Vzhoda potrebno le zapreti oči in povest je že pred nami. (...) Na Zahodu je povest del življenja, študija, resnica, dokaz. Vzhodna povest, tudi tista moderna, je čisto navadno tkanje, čarovnija, fantazija in razkošna pisana podoba; pekel in nebo, Sodoma in Gomora krvi, šepet globoko skritih skrivnosti«. Andričeva »vzhodnjaška« povest zabava bralca in mu istočasno »odpre« vsa čutila, s katerimi dojema odnose in vezi med številnimi liki. Kakor kitajski mojstri umetnin v orehovi lupini, tudi Andrič ustvari v desetih vrsticah podobo nekega fratra, hajduka, hodže, ki ga potem bralec z veseljem spremlja v dolgi in zelo kompleksni povesti. Ti liki so razsejani po poteh, kavarnah in ulicah, po skromnih hišah, bogatih serajih in zaporih, po trgih in trgovinah. Andrič, pripovedovalec, ki velja za enega najboljših poznavalcev kul-turološke in antropološke podobe Otomanskega imperija, je po svoji življenjski poti tipično srednjeevropski pisatelj: rojen v Bosni, se je šolal tudi v Zagrebu, na Dunaju, v Krakowu in Gradcu, kot diplomatski uslužbenec in nato kot veleposlanik prve južnoslo-vanske države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in prve Jugoslavije dlje časa bival in delal v Italiji, Romuniji, na Portugalskem, v Španiji in Nemčiji. Kot člana projugoslovanske organizacije Mlada Bosna ga je za časa prve svetovne vojne Avstrija zaprla, od splitskega in šibeniškega je prispel v mariborski zapor, nato pa bil interniran v bližino rojstnega Travnika. Zapor se je potem kot topos velikokrat pojavil v Andričevih delih, najprej v liriki in nato še v prozi, v vseh mogočih odtenkih. Ujetniki trpijo, toda tudi iščejo poti življenja in si med drugim krajšajo čas s pripovedovanjem. Čas druge svetovne vojne je Andrič, dotedanji veleposlanik v Berlinu, prebil skrivajoč se pri prijateljih v Beogradu. In šele po drugi svetovni vojni, posebej pa po letu 1961, ko je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado, je živel kot priznan in zelo cenjen pisatelj. Začel je kot pesnik v sarajevski reviji Bosanska vila (1911), v kateri je objavljal vrsto prevodov evropskih pesnikov, med drugimi tudi Zupančiča. Prve zbirke Ex ponto in Nemiri je objavil v Zagrebu takoj po prvi svetovni vojni in šele leta 1920 se je v beograjski reviji Srpski književni glasnik razkril njegov prozni talent. V medvojnem obdobju je potem publiciral le povesti (tri zbirke), a takoj po drugi vojni tri romane: Most na Drini, Travniška kronika, Gospodična. Po kratkem romanu Prekleto dvorišče (1954) se je Andrič vrnil h kratki prozi (Obrazi, Hiša na samem, Znaki ob poti), iz zapuščine pa so bili potem objavljeni še roman Omer-paša Latas ter fragmenti nedokončane-roma na Na sončni strani. Iz tega nedokončanega romana, objavljenega šele leta 1994, smo izbrali tudi štiri fragmente, ki bodo kot štiri povesti o Trstu in okolici v kratkem objavljeni v italijanskem prevodu pri založniku Mondadori. Za slovensko kulturo bo posebej zanimiva povest pod naslovom Prekleta zgodovina, umeščena med Trstom, Dunajem in »Monfalconejem«; to zadnje mesto Andrič dosledno imenuje Tržič in če pomislimo, da je proza nastajala v tridesetih letih prejšnjega stoletja, bomo z lahkoto ugotovili, kako subtilen način je ta pisatelj uporabil v odgovor razna-rodovalnemu fašizmu. V času, ko je Jugoslavija še funkcionirala kot večkulturna družba in bila kot taka neke vrste pravzor današnje Evrope, je Andrič prejel Nobelovo nagrado. Kot prostor dogajanja največjega števila svojih proznih del si je izbral prav Bosno, deželo v kateri je križanje kultur najbolj vidno. Enako so ga pritegovale tako težave kot lepote dotikanja in prepletanja. Vse kaže, da si je v sicer nedokončanem romanu Na sončni strani izbral Trst kot mejo, kot kraj, v katerem pride do stika in dotika slovansko-italijansko-nemškega sveta. Veseli me, da se je ravno v trenutku priprave italijanske izdaje tega nedokončanega "tržaškega" romana, Lions club iz Trsta odločil postaviti spominsko ploščo na hišo, v kateri je Andrič leta 1922/23 služboval nekaj mesecev in od blizu opazoval ter dojemal raznolikost in raznovrstnost tega konca sveta. Marija Mitrovic 1 4 Petek, 4. maja 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Včeraj so na županstvu predstavili tridnevno prireditev Revolucije rdeča nit zgodovinskega festivala Od 18. do 20. maja predavanja in okrogle mize z zgodovinarji svetovnega slovesa Gorica bo med 18. in 20. majem ponovno postala pomembna kulturna delavnica evropskega in hkrati svetovnega zgodovinopisja. Včeraj so na goriški občini predstavili javnosti že tretjo izvedbo tridnevnega zgodovinskega festivala, ki se letos predstavlja z novim imenom »e Stori-a«. Poleg domačega župana Vittorija Bran-catija ter odbornikov Claudia Cressatija in Oliviera Furlana so spregovorili deželni odbornik Roberto Antonaz, predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata inpredsednik družbe APT Paolo Pol-li.Cressati je goriški zgodovinski festival označil za pomembno kulturno-turistično etapo s katero bo obogatelo celotno mesto in pri tem poudaril, da so bili že lanski številni obiski radovednežev tudi iz sosednjih držav nadvse zadovoljivi in nepričakovani. V priložnostnem pozdravu je čestitke vsem organizatorjem v imenu dežele FJK podal Roberto Antonaz in ob tem izpostavil dejstvo, da je goriški zgodovinski festival »e Storia« ena izmed osrednjih kulturnih prireditev na deželni ravni. V ovkiru festivala bodo organizatorji priredili tudi vodene avtobusne izlete po poteh prve svetovne vojne. Predvideni so ogledi Kobariškega muzeja in drugih boj- nih prizorišč goriškega prostora iz obdobja prve svetovne vojne. Pobuda, pri organizaciji katere z goriško občino sodelujejo dežela FJK, goriška Trgovinska zbornica, Fundacija Goriške hranilnice, združenje trgovcev ASCOM, finančna družba KB 1909, bančni zavod Friuladria in tematska satelitska televizijska mreža History Channel, bo potekala na različnih lokacijah mestnega središča. Najvažnejša točka bo goriški Ljudski vrt, kjer bodo pod šotori uredili namenu primerne predavalnice.Letošnja rdeča nit festivala so revolucije, o katerih bodo spregovorili ne le kot nasilen prevzem oblasti, temveč kot pomemben mejnik, s katerim vsaka napredna družba zaznamuje radikalne spremembe družbenih, gospodarskih, znanstvenih in političnih odnosov. Predavanj, okroglih miz in skupnih debat se bodo udeležili priznani zgodovinarji, publicisti in novinarji, med katerimi so Luciano Canforam, Fulvio Salimbeni, Khaled Fouad Allam, Sergio Romano, Ernesto Galli Della Loggia, Mario Luzzato Fe-giz, Piero Dorfles, Robert Kagan in Tatia-na Yankelevič, hči prejemnika Nobelove nagrade za fiziko Andreja Saharova. Slovenske zgodovinarje bosta predstavljala Jože Pirjevec in Nevenka Troha. (vs) GORICA - Vzdrževalni poseg Nepomuku vračajo nekdanjo lepoto Pri restavriranju starega kipa je potrebna velika natančnost foto vip Na pobudo okrožnih svetov Pev-ma, Štmaver in Oslavje ter Stražice opravlja te dni specializirano podjetje iz Vidma vzdrževalni poseg na kipu sv. Janeza Nepomuka, ki stoji na desnem bregu Soče tik pevmskega mostu. Ta svetnik, ki je bil po rodu iz Češke, je spričo svoje mučeniške smrti, v stoletjih postal zavetnik mostov. Janez Ne-pomuk je bil duhovnik in je živel v štirinajstem stoletju. Imenovan je bil tudi za uradnega spovednika na dvoru kralja Vaclava. Ker kralju ni hotel raz-odeti tega, kar mu je njegova žena Ivana zaupala v spovednici, ga je vladar dal vreči z mostu v reko Vltavo, kjer je mladi duhovnik utonil. Od tu gre iskati povezavo sv. Janeza Nepomuka z mos to vi. V Gorici sta češkemu svetniku posvečena dva kipa. Eden stoji na križišču na Placuti (na vogalu med ulicama Brass in Seminario), kjer je še pred drugo svetovno vojno stal most čez potok Koren, drugi pa na pevmskem mos tu. Po ne ka te rih zgo do vin skih vi -rih so prvi pevmski most postavili v 15. stoletju. Večkrat je bil porušen in ponovno zgrajen. Sedanjega so zgradile zavezniške pionirske enote leta 1946. Postavitev kipa zavetniku mostov pa sega v leto 1750. Kip je preživel vse grozote, ki so se v stoletjih dogajale na Go riš kem, med dru gim dve sve tov ni voj ni. Kip je bil pre cej po ško do van med prvo svetovno vojno, a so ga po njej uspeli kar dobro popraviti. Vzdr-že val na de la na njem so bi la v zad njih desetletjih neprepogosta, tako da sta oba okrožna sveta v sodelovanju z združenjem »Italia nostra« pravilno ocenila, da je napočil čas za nujen poseg. Med priložnostnim klepetom s tehnikom, ki čisti spomenik, smo izvedeli, da je spomenik izdelan iz nabre-žinskega kamna in da mu glavne težave povzročajo mahovi in drugi rastlinski pa tudi živalski zajedalci. Poleg temeljitega čiščenja kipa (stoji na ozemlju pevmskega okraja in župnije), bosta okrož na sve ta pos kr be la še za ure -ditev cvetlične gredice pred njim. Vsa de la naj bi bi la za klju če na v dru gi po -lovici maja, ko bo na sporedu tudi uradno odkritje pomenljivega zgodovinskega obekležja. Združenje »Italia nostra« namerava ob tej priložnosti izda ti tu di spo min sko bro šu ro. ( vip) Župan Vittorio Brancati in deželni odbornik Roberto Antonaz predstavljata tretjo izvedbo zgodovinskega festivala; v ozadju plakat s fotografijo Tine Modotti bumbaca NOVA GORICA - Odzivi na novelo zakona Lastniki igralnic se bojijo prepovedi kajenja Slovenija se pripravlja na novelo zakona o prepovedi kajenja v vseh javnih prostorih. S poletjem naj bi se v javnih lokalih nehalo kaditi, to pa najbolj vznemirja lastnike lokalov in igralnic. Na Novogoriškem je novela zakona prebivalstvo prepolovila na tiste, ki se jim zakon zdi smiseln in na tiste, ki ga ne odobravajo. Davorin Lo-zej, lastnik nekaterih igralnic v Novi Gorici, meni, da gre država s takšnim predlogom v skrajnost. »Spominjam se, da je tak za kon v Ame ri ki ve ljal že pred le ti in ko smo z le ta lom pri le te li na njihovo ozemlje, smo morali cigarete ugasniti.,« pravi Lozej in dodaja, da je pred dnevi na obisku v igralnicah Las Vegasa videl, da se v tamkajšnjih igralnicah kadi. »V Sloveniji smo pr-vošolčki in v Evropi smo zelo ubogljivi. Kar nam ma mi ca na ro či, mi hit ro izpolnimo,« meni Lozej, ki je prepričan, da bo novi zakon, če že ne poguben za igralnice, gotovo zmanjšal število gostov. Na drugi strani se ena od lastnic picerije in restavracije v Novi Gorici strinja z novelo zakona, saj je po nje no dim mo teč in k hra ni ne so di. Zatrjuje, da je povpraševanje po prostoru za kadilce v njihovi restavraciji nizko in da se vse več kadilcev odloča za nekadilske prostore. Poleg tega so se pred tre mi le ti od lo či li, in med pr -vimi v mestu odprli lokal, kjer je v celoti prepovedano kaditi. Zaradi strahu, kako bodo to sprejeli morebitni gostje lokala, so pred odprtjem opravili anke to in se na kon cu le od lo či li za tve -ganje, ki se je obrestovalo, saj danes lokal uspešno posluje. Koliko bo novela zakona pravzaprav vplivala na število kadilcev in pokajenih cigaret, smo vprašali psihologa Ivana Kodeljo, ki vodi skupino za odvajanje v Zdravstvenem domu Nova Gorica. »Po prvem kadilskem zakonu iz leta 1996 imamo dobre izkušnje,« je povedal in pojasnil »Pred zakonom je bilo v Sloveniji med odraslim prebivalstvom petdeset odstotkov kadilcev, po nekaj letih veljave tega zakona pa se je število prepolovilo tako, da danes ka di ena če tr ti na od ras lih.« A vr ni mo se k igralnicam, ki bodo po zakonu gotovo najbolj na udaru. Gostu, ki bo igral na igral nem av to ma tu ali na igralni mizi, bo težko dopovedati, naj ne kadi. Davorin Lozej temu dodaja, da je ob sodobnih tehnoloških možnostih prostore možno popolnoma prezrače-vati in zatrjuje, da bi njegovi gosti, tudi nekadilci, gotovo glasovali proti zakonu. Kakšno mnenje imajo o noveli zakona, smo vprašali tudi Novogoriča-ne, ki so se v večini strinjali z uvedbo takšnega zakona. Kot razlog so navajali škodljivost pasivnega kajenja, smrad v lokalih in zdravje kadilcev, ki bodo po prepovedi gotovo kadili manj. Saška Jug Ponarejeno blago iz Bosne Osebje goriškega carinskega urada je zaseglo razno blago s ponarejeno blagovno znamko »Made in Italy«, ki je prihajalo iz Bosne in Hercegovine, vredno pa je bilo približno 25 tisoč evrov. Blago, ki je bilo namenjeno v Furlanijo, Veneto in Emilijo-Romagno, so zasegli v treh operacijah. Med zaseženimi artikli je bilo med drugim 287 telovadnih copat in 1.272 avtomobilskih svečk. Kmalu spremembe statuta Svet Splošne bolnišnice dr.Franca Der-ganca Nova Gorica bo o spremembah statuta zavoda, ki ga bo, kot je z odlokom v začetku aprila predvidela vlada, v prihodnje vodil le en direktor, odločal na seji 8. maja, je povedal predsednik sveta Zorko Debeljak. Na isti seji bodo razpravljali tudi o razpisu za direktorja, ime novega prvega moža šem-petrske bolnišnice pa naj bi bilo znano v začetku junija, ko poteče tudi rok, ki ga je določila vlada, je še pojasnil. V Tržiču nov sedež redarjev Ob prisotnosti deželnega odbornika Franca Iacopa so včeraj v Tržiču odprli nov sedež občinskih redarjev, ki letos praznujejo 75. obletnico delovanja. Redarji bodo odslej v prenovljeni palači v ulici Rosselli, kjer je bil svojčas policijski komisariat. Odslej skupne storitve Devet županov občin tržiškega mesta okrožja in deželni odbornik Franco Ia-cop so včeraj podpisali konvencijo, na podlagi katere bodo na Tržiškem uvedli skupne storitve. Med novostmi velja omeniti predvsem sodelovanje med redarskimi službami in na področju informatike. Dan Evrope na Goriškem Dan Evrope bodo na Goriškem praznovali z nizom prireditev, ki jih je včeraj v Gorici predstavil pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Osrednji dogodek pa bo po Marinčičevih besedah v sredo, 9. maja, v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Gorici. Spregovorili bodo predsednik goriške Evro-pestične akademije Claudio Cressati, profesor na milanski univerzi Cattoli-ca Lino Sartori in direktor zavod British School iz Trsta Peter Brown. Odprtje Piranesijeve razstave V palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo starih svetil, posvečeno Giovanniju Bat-tistu Piranesiju. GORICA - Mladinski dom in Sončnica Šport, zabava, izleti in delavnice Lokostrelstvo, tarzaning, jadranje, rafting, pustolovščine z ribiči in lovci za mlade do 14. leta starosti, za otroke med 4. in 12. letom starosti pa kopanje v ba-zenu,odbojkarski kamp, ekskurzije in razne delavnice. Poletno središče z naslovom Srečanja in izzivi, ki ga prirejata Mladinski dom in skupnost družin Sončnica, bo tudi letos pestro in zabavno. Od 11. junija do 13. julija in od 3. do 7. septembra bodo v Zavodu svete Družine in v Mladinskem domu (ulica Don Bosco 60-66 v Gorici) potekale razne dejavnosti, na katerih bodo otroci lahko dali duška svoji ustvarjalnosti, ob tem pa bo čas tudi za sprostitev, šport in zabavo. Poletno središče bo delovalo od ponedeljka do petka med 7.45 do 13. uro, na voljo pa bo tudi podaljšan urnik s kosilom. Ker je število razpoložljivih mest omejeno, morajo interesenti pohiteti z vpisom, in sicer na sedežu na sedežu Mladinskega doma v Gorici, ulica Don Bosco 60 (tel. 0481546549) od 15. do 18. ure. Informacije nudijo tudi na sedežu SSO na drevore- du 20. septembra 85 (tel. 0481-536455 in 0481-546549). Središče prirejajo s podporo urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Fundacije Goriške hranilnice in Zadružne banke iz Ločnika, Fare in Koprivnega. Za otroke med 4. in 12. letom starosti so predvidene vodene igre z animacijami, proste igre v parku, kopanje v bazenu, delavnice in tečaji, ekskurzije in krajši izleti, srečanja in obiski, raziskovanja in pustolovščine. Ob tem bodo tudi izlet z vlakom v Vintgar, video-filmska delavnica, avtobusni izlet v Soško dolino, plesna delavnica s Francijem, kamp odbojke ter obisk in delavnice v centru Ci-si. Za mlade med 12. in 14. letom starosti bodo na voljo ekskurzije s kolesi, lokostrelstvo, raziskovanje naravnih in umetnih jam, tarzaning (plezanje po vrveh v pustolovskem parku), jahanje, jadranje, ekskurzije s kopanjem v jezeru, orienteering, rafting po Soči, pustolovščine z ribiči in lovci, capoeira ter filmska in mehanska delavnica. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. maja 2007 15 SOVODNJE - Gradbena dela naj bi se začela v poletnih mesecih leta 2008 Sovodenjsko obrtno cono bodo razširili in razvili Petejan:»V okviru zveze ASTER smo vložili na deželo prošnjo za prekvalifikacijo Štradalte« Sovodenjsko obrtno cono pri Mal-nišču bo občinska uprava razširila in razvila. Dela na območju, ki je danes nasičeno s tremi večjimi podjetji, njihovimi proizvodnimi objekti, hangarji in skladišči, naj bi se začela v poletnih mesecih leta 2008. Poseg bo financiran s sredstvi iz sklada »Fondo Gorizia« goriške Trgo- Rock večer v Verdiju V gledališču Verdi v Gorici si bo dre-vi dalo duška dvanajst zgodovinskih rokerskih skupin, ki so delovale v zlatem obdobju beat in rock glasbe. Ne več rosno mladi rokerji so se na no-cojšni nastop dobro pripravili in zagotavljajo, da bodo ustvarili vzdušje in utrip čarobnih šestdesetih let, ko je Goricaveljala za priznan center beat glasbe in si je prislužila naziva »mali Liverpool«. Za drevišnjni koncert vlada izjemno zanimanje, tako da so vstopnice v predprodaji skoraj pošle že v nekaj dneh. Obeta se torej pravi revival večer, ki ga bodo pripravile skupine Otis Group, Cobra, Cadetti, Dogs, Gigi Lo Re delle Tigri, Catmen, Edda dei Lords, Flexy Gang, N.S.P.A., Menestrelli, Pantere, Provos. Večer, ki ga pod pokroviteljstvom goriške občine in Dežele FJK prireja Studio Audiomark, bo vodil Walter Birsa. vinske zbornice, vreden pa je 2.000.000 evrov. »Površina obrtne cone bo po zaključku posega približno podvojena. V sklop del spada poleg njene širitve ter napeljave vode, elektrike in plina tudi gradnja nove ceste, ki bo povezovala območje obrtnih dejavnosti s Štradalto,« je povedal arhitekt Marcello Fiscelli iz tehničnega urada občine Sovodnje in dodal, da je širitev obrtne cone med najpomembnejšimi in finančno najtežjimi javnimi deli, za katera se je zavzela so-vodenjska uprava. Le-teh je trenutno okrog dvajset: nekatera že potekajo, mno ga so sko raj zaklju čena, ne kaj pro -jektov je v fazi načrtovanja, za dodelitev ostalih del pa so v teku javne dražbe. »Skupna vrednost vseh javnih del znaša približno 5.000.000 evrov, kar je za tako majhno občino, kot so Sovodnje, vidna vsota,« je ocenil Fiscelli. Po arhitektovih besedah se poseg širitve obrtne cone ne bo začel pred poletjem prihodnjega leta, saj bo moralo pred tem priti še do odobritve izvršnega načrta, rešitve birokratskih težav, razlastitve nekaterih zemljišč in pridobitve dovoljenj za uporabo drugih zemljišč, ki ležijo v bližini železnice in reke Vipave. »Občinska uprava se zavzema tudi za druge posege, ki bi delovanje obrtne cone še dodatno pospešili,« je povedal Fiscelli, sovodenjski župan Igor Petejan pa je pojasnil: »V okviru medobčinske zve- Površina obrtne cone bo po zaključku posega približno podvojena bumbaca ze ASTER sta aprila občini Sovodnje in Gorica vložili na deželo FJK prošnjo za financiranje. Denar bi bil namenjen preureditvi Štradalte in križišča, na katerem se le-ta priključuje Tržaški cesti, pa tudi nekaterih drugih cest med Sovodnja-mi in Štandrežem.« Celoten projekt medobčinske zve- ze ASTER z naslovom »Posegi za racionalizacijo in potenciranje cestišč ter kolesarskih stez med občinama Gorica in Sovodnje« znaša približno 3.000.000 evrov. Za razširitev in posodobitev Štradalte, ki bi po posegu lahko omogočala prehod tudi težkim vozilom, je v sklopu načrta namenjenih 1.800.000 evrov. »Povečanje obrtne cone v Sovodnjah predvideva tudi gradnjo odseka ceste med obrtnim območjem in Štradalto. Če bomo dobili deželne prispevke za njeno razširitev, bodo lahko tovornjaki vozili z obrtne cone preko Štradalte naravnost na Tržaško cesto. Na ta način bo sovodenj-ska obrtna cona, kije sedaj nekoliko izolirana, bolj povezana z mejnimi prehodi, tovornim postajališčem, odsekom hitre ceste in goriško obrtno cono,« je podčrtal arhitekt Marcello Fiscelli. Prošnja za deželni prispevek, ki sta jo vložili občini Sovodnje in Gorica, predvideva tudi investicijo 500.000 evrov za ureditev kolesarskih stez. Načrt predvideva izključno to namembnost za pot, ki teče za mirenskim letališčem, pa tudi preureditev drugih že obstoječih cest in stez, ki se vijejo med polji ob Soči v Štan-drežu. Kolesarska steza bi se nato priključila ulici Gregorčič v Štandrežu, poseg pa predvideva, da bi se zaključila na Rojcah. »S kolesarskimi stezami goriške občine bi tako nastala prava mreža,« je zaključil Marcello Fiscelli. Aleksija Ambrosi GORICA - Deželni odbor Corecom Izžrebali spored volilnih tribun Deželni odbor za komunikacije Corecom je izžrebal spored volilnih tribun za goriške volitve, ki jih bodo predvajali na deželni mreži tretje državne televizije. Tribune v italijanskem jeziku bodo na sporedu med 16. in 22. majem ob 13.10, posvečene pa bodo volitvam v goriški občinski svet. Županski kandidati se bodo volivcem predstavili med 17. in 23. majem ob 13.10. Tribune v slovenskem jeziku bodo na sporedu med 15. in 21. majem (za občinski svet) in med 16. in 22. majem (za županskega kandidata) ob 20.50. Volilne spote bodo predvajale tudi zasebne televizije in radijske postaje Te-lemare, Video Regione, Rta Radio Tele Antenna, Radio Azzurra Lattemiele, Tpn Hit Energy in Radio Spazio 103. Kandidat petih list leve sredine Andrea Bellavite bo danes nadaljeval niz srečanj z volivci. Ob 12. uri bo obiskal večnamensko središče v Podturnu, ob 13. pa dom za starejše občane Culot. Ob 15. uri bo prisoten na posvetu o organizacijah prostovoljcev v pokrajinski sejni dvorani, ob 17. uri na okrogli mizi o prihodnosti goriškega zdravstva v Kulturnem domu, ob 18.30 pa na srečanju z Mitjo Volčičem v knjižnici Damirja Feigla. Dan bo zaključil v gledališču Verdi, kjer bo koncert z zgodovinskimi rock skupinami. Kandidat Stranke upokojencev Luigi Ferone se je v prejšnji dneh srečal z volivci pred sejemskim razstaviščem. »Če bom izvoljen, bom skrbel za dialog med občani in upravo, ob tem pa bom poskrbel za poenostavitev upravnih postopkov,« je poudaril Ferone. Kandidatka Državljanov za predsednika Donatella De Gironcoli se bo danes ob 12.15 srečala z volivci ob stojnici, ki je postavljena na korzu Italia 70. De Giron-colijeva bo napovedala, komu bo namenila polovico županskega honorarja, v primeru da bo izvoljena. V prostorih bivšega bara Morocco na korzu Italia bodo danes ob 12. uri predstavili listo stranke Nu-ovo PSI, ki podpira kandidaturo desno-sredinskega kandidata Ettoreja Romolija. Ob 15.30 bo v baru spregovorila državna predsednica gibanja Azione giovani, poslanka Giorgia Meloni, ki bo podprla kandidate za občinski svet. GORICA - Oljka predstavila program Razvoj gospodarstva Mosettijeva prioriteta Od gospodarskega razvoja do skrbi za kakovost življenja občanov, od rasti industrije do uresničitve središča za otroke v dolini Korna. V programu Oljke, ki ga je županski kandidat na goriških upravnih volitvah Giulio Mosetti predstavil včeraj ob prisotnosti predstavnikov vseh strank koalicije, se skrb za ekonomijo in ustvarjanje bogastva v mestu spaja s pozornostjo do šibkejših družbenih slojev, družin in posameznih občanov. Nobenega protislovja, »gospodarstvo je namreč podlaga, ki bo omogočala razvoj na vseh ostalih področjih,« je navdušeno povedal Mosetti, ob katerem so se predstavitve udeležili predstavniki deželnega sveta Gianfranco Moretton, Bruno Zvech, Mirko Špacapan in Mirio Bol-zan, pokrajinska odbornika Marino Vi-sintin in Maurizio Salomoni ter občinski odbornik Silvan Primosig. Program je po kandidatovih besedah dostopen vsem občanom, ki bodo lahko preverjali vsebine ter izražali nasvete in kritike. »Program je nastal na podlagi potreb Goričanov. Rdeča nit je prav gotovo gospodarski razvoj, ki ga želimo uresničevati preko dialoga z občani. To bo naša metoda dela,« je razložil Mosetti. Povedal Giulio Mosetti: »Program je nastal na podlagi potreb Goričanov« bumbaca je, da za oživitev mesta ne bosta zadoščala razvoj trgovine in lepša urbana oprema, pri katerih se tako rada zaustavlja desnica, pač pa bo potrebno skrbeti za nova delovna mesta in vključevanje mladih izobražencev, razvoj industrije nasploh, logistike, turizma in nekaterih sektorjev, kot je na primer slaščičarska industrija. »Razvoj gospodarstva bo dal novega zagona drugim področjem, kot je šport. Gorica bi lahko postala prestolnica mladinskega in amaterskega športa,« je povedal Mosetti. Zaustavil se je tudi pri pomenu kakovosti življenja in okolja in omenil novo pobudo gradnje otroškega središča v dolini Korna. »V Gorici lahko zmagamo,« je dejal deželni svetnik Bruno Zvech in poudaril, da je gospodarski razvoj predpostavka za nudenje družbenih storitev. V možnost zmage leve sredine na goriških upravnih volitvah je prepričan tudi podpredsednik dežele FJK Gianfranco Moretton, ki Mosettiju popolnoma zaupa. »Goriška leva sredina ni razdeljena. Na volitve se je podala ločeno, da bo skupaj premagala nasprotnika in dosegla skupen cilj: gospodarski, družbeni in kulturni razvoj Gorice,« je podčrtal Moretton. (Ale) VOLILNA TRIBUNA Sporočilo slovenskim kandidatom Tudi letos bo Primorski dnevnik omogočil vsem slovenskim kandidatom za goriški in krminski občinski svet, ki to želijo, kratko predstavitev na straneh dnevnika. Kandidati, ki nameravajo izkoristiti to priložnost, morajo dostaviti uredništvu v Gorici (ulica Garibaldi 9, naslov elektronske pošte: gorica@primor-ski.it) lastno fotografijo, po možnosti v digitalni obliki (format jpeg), predstavitev v slovenščini, ki ne sme biti daljša od 1.500 znakov (presledki so vključeni), po možnosti v elektronski obliki (program Word ali kompatibilni programi), in sicer najkasneje do danes, 4. maja, ob 20. uri. Rok je nepreklicen in ne bo podaljšan. Predstavitve bodo objavljene na goriški strani Primorskega dnevnika ob delavnikih med 8. in 20. majem. Sosol o pomembni vlogi SKP Kandidat za goriški občinski svet na listi Komunistične prenove Marjan Sosol je v tiskovnem sporočilu poudaril pomembno vlogo štirih svetnikov SKP v petletnem mandatu župana Vittoria Brancatija. »V petletnem obdobju smo složno in dosledno podpirali programske smernice župana Vittoria Brancatija in njegove koalicije, ob tem pa smo sprejeli kar nekaj sklepov v prid slovenske narodne skupnosti,« je poudaril Sosol in omenil sprejetje zaščitnih zakonov 482 in 38, rešitev Jere-mitišča, določitev sedeža za šolo Trinko in številne čezmejne projekte. »V bodoče se bomo še naprej posvetili izvajanju načrtovanih smernic ter se osredotočili na socialno varnost ostarelih, fizično in duševno prizadetih ter mladim zagotovili dostojno zaposlitev,« obljublja Sosol in poziva volivce, naj podprejo Bellaviteja oz. naj izberejo kandidate tako, da pod znakom SKP zapišejo njihovo ime in priimek. Fiorelli poziva volivce Kandidat za krminskega župana Renato Fiorelli poziva volivce, naj na upravnih volitvah podprejo njegovo listo Par Morar par Cormons, v kateri so predstavniki raznih generacij in z raznimi delovnimi izkušnjami. Na Fiorellijevi listi kandidirajo Mauro Pignataro, Verena Baldassi, Andrea Cassani, Orietta Altieri, Adriano Colugnat, Veronica Donda, Franco Michelin, Fabrizio Dalla Costa, Fabia Cabrini, Luciano Giorgi, Mauro Radigna, Salif Saikoku, Ugo Scozzina in Giulia Bortolotti. Greco in Moretti o Zagraju Pokrajinska tajnika Levih demokratov Omar Greco in Marjetice Diego Moretti opozarjata volivce, da se v Zagraju za kandidaturo Benia-mina Visintina skrivajo predstavniki desne sredine. Leva sredina se je po njunih besedah kompaktno opredelila za kandidaturo Elisabette Pian, za katero stojita lista Orizzonti co-muni in lista Komunistične prenove. Marinčič za Bellaviteja Marko Marinčič, kandidat Foruma za Gorico, je včeraj s tiskovnim sporočilom pozval volivce, naj podprejo Andreo Bellaviteja, saj je le-ta po njegovih besedah edini kandidat, ki lahko prepreči izvolitev nekdanjega misovca Romolija. »Leva sredina bi morala nastopiti enotno. Žal je del Marjetice vsilil Oljki razbitje leve sredine in kandidata iz kroga tistih, ki so se hoteli znebiti župana Brancatija tudi zaradi njegove prevelike odprtosti do Slovencev. Četudi bi se prebil v balotažo, bi Mosetti težko dobil glasove Brancatijeve struje. Veliko več možnosti ima Bel-lavite, ki je okrog sebe zbral ljudi iz vseh političnih in družbenih komponent leve sredine. Drugi ločujejo, Bellavite povezuje in vrača ljudem zaupanje v drugačno, čisto politiko,« je poudaril Marinčič. 80 6 Sobo ta, 5. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / KANGOUROU - Tekmovanje iz angleščine Na državnem finalu branijo čast slovenskih šol Beatrice Cijan, Julija Kodrič, Marta Lombardi in Jan Jaka bodo danes v zabavišču Mirabilandia pri Ravenni branili čast goriških slovenskih šol na državnem finalu tekmovanja v poznavanju angleškega jezika »Kangourou«, ki ga prireja British Institute v sodelovanju z univerzama iz Milana in »La Sapienza« iz Rima. Četverica dijakov, dva obiskujeta nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, dva pa licejski pol Trubar-Gre-gorčič, se je uvrstila med prvih deset mest vsedržavne lestvice, tekmovanja pa se je skupno udeležilo 3.600 dijakov višjih in nižjih srednjih šol ter osnovnošolcev iz vse Italije. »Na finalnem delu bo sodelovalo po dvajset dijakov iz vsake starostne kategorije,« je pojasnila profesorica angleščine na nižji šoli Trinko Michela Riggio. Po njenih besedah je na »Kangourouju« sodelovalo petnajst dijakov tretjih razredov šole Trin- Marta Lombardi, Jan Jaka in profesorica Erika Lipičar (zgoraj) ter Beatrice Cijan, Julija Kodrič in profesorica Michela Riggio (levo) bumbaca ko, ki so morali konec marca pod budnim očesom strokovne komisije zavoda British Institute v šestdesetih minutah časa odgovoriti na prav toliko vprašanj. »Najbolje sta se odrezala Beatrice Cijan, ki je na vsedr-žavni lestvici zasedla absolutno peto mesto, in Julija Kodrič, ki je bila sedma,« je povedala Michela Riggio. Na licejskem polu je svoje poznavanje angleščine dokazalo osemnajst dijakov klasičnega liceja Primož Trubar ter družboslovnega in znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič, ko-ordinatorka projekta pa je bila profesorica angleščine Erika Lipičar; na državni finale sta se uvrstila Marta Lombardi s klasičnega liceja, ki je bila deveta, in Jan Jaka, dijak drugega razreda družboslovne smeri, ki je bil deseti. Dijaki so v spremstvu profesoric odpotovali v Mirabilandio včeraj, domov pa se bodo vrnili jutri. GORICA Mitja Volčič danes v Feiglovi knjižnici V Feiglovi knjižnici v Gorici bo danes gost novinar, univerzitetni profesor in bivši evropski poslanec Mitja Volčič. Kot odličen poznavalec problematik evropskega Vzhoda in izrednih osebnosti, ki so pustile neizbrisni pečat v zgodovini komunizma in postkomunizma, bo prisotnim razkril nekatera ozadja in podrobnosti, ki jih je spoznal in doživel v 35 letnem dopisovanju in poročanju iz teh krajev. Z reportažami in številnimi dokumentarci je spremljal težko pot Vzhoda vse od madžarske vstaje do padca komunizma in ponovnega vzpona starih nacionalizmov. O tem je Volčič pisal v svoji zadnji knjigi »1956 Krusciov contro Stalin«, ki je izšla lani pri založbi Sellerio. Naslov večera je Od kod današnji Vzhod z izzivalnim podnaslovom Lov na podgane. Srečanje bo v čitalnici Feiglove knjižnice v KB Centru, pričelo pa se bo ob 19. uri. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481 -410341. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30-20.0022.00 »Epic Movie«. Dvorana 2:17.40-20.10-22.10 »Sval-volati on the Road«. Dvorana 3: 17.50-20.15-22.15 »Number 23«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.20-19.50-22.20 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 18.45-22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40-20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2:19.40-22.20 »Spider Man 3«. Dvorana 3:17.30-20.00-22.00 »Epic Mo vie«. Dvo ra na 4: 17.20 -19.50 -22.15 » Le vite degli altri«. Dvorana 5:18.00-20.10-22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. NOVA GORICA: 19.00 »Pisma iz Iwo Jime«; 21.30 »Dobri pastir«. Razstave M Koncerti KULTURNI DOM Gorica obvešča, da bo do 10. maja na ogled razstava Okno v svet 2007; informacije na tel. 0481-33288. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici je odprta po poletnem urniku od torka do sobote med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro; z 11. marcem bo možen ogled tudi ob nedeljah med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; vodeni obiski bodo vsako (zadnji med tednom ob 18. uri, ob nedeljah ob 19. uri); informacije na tel. 0481-533485 (od ponedeljka do sobote med 8. in 14. uro) ali na spletni strani www.coronini.it. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mame-li v Gorici bo danes ob 17.30 odprtje fotografske razstave Andree Scan-dolare z naslovom »Transiti«. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo do 13. maja (od torka do sobote po urniku knjigarne) na ogled razstava slik Zorana Karmelica z naslovom Med sanjami in Sredozemljem. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 11. maja, ob 20. uri odprtje razstave Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Umetnico bo predstavila Nadja Zgonik. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN na trgu De Amicis 2 v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave antičnih predmetov z naslovom Piranesi. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) bo v četrtek, 10. maja, ob 20. uri odprtje razstave slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Avtorico in njeno delo bo predstavila likovna kritičar-ka Anamarija Stibilj Šajn. îjÎÏI hlYllïlt ITA!.*! ÏLEI.hLlJC-t W'L--* lUliliHI UÍTLM N.iV-idn.i piedi1-iv4 /o gtpi»? abánente PIAF EDITH PIAF íj(f ti in fmjr. Vrnil» IVril mit ir bullid i'i'\ nip Ie J--fi ? h l'Li 5W i' _ rr- % IJM'T j\m il i Tmrjjtrt . \àhf* JH- Jh INvj^fjlviAl^HuI. YUi j¡r tf jTwrr fnnabii. torek, flr msjd 1007, ub 2QrïQ Kulturni «Itter Lojze Bratu £ Corita junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je na oglasni deski Pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismon-do, 6 objavljen razpis za vključitev učnega osebja slovenskih šol v pokrajinske (nekdanje permanente) lestvice, ki bodo uporabne do imenovanja vseh kandidatov. Obrazci za vložitev prošenj bodo na razpolago na šolah in na Uradu za slovenske šole v uradnih urah za stranke. Prošnjo za vključitev v lestvice za goriško pokrajino je treba oddati Uradu za slovenske šole pri Pokrajinskem šolskem uradu v Gorici do ponedeljka 7. maja. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola@-fvg.it) in na posameznih šolah. M Izleti ŽUPNIJA SV. MARTINA iz Sovodenj prireja tridnevni izlet na Dunaj med 7. in 9. majem letos. Cena znaša 180 evrov, vpisi čim prej pri župniku Vojku Makucu, informacije pa na tel. 349-4775510. PD NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) organizira v nedeljo, 13. maja, udeležbo na Tradicionalnemu izletu planincev v organizaciji PD Brda, SPD Gorica, CAI Gorica in PD Nova Gorica. Zbirno mesto ob 8. uri pred železniško postajo Plave (odhod vlaka iz Nove Gorice ob 7.35, v povratku ob 12.53). Pohod je primeren za vsakogar, potrebna običajna planinska oprema. Za dodatne informacije bo sestanek na sedežu društva v četrtek, 10. maja, ob 18. uri. Vodi Rajko Slokar. □ Obvestila GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merkù - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mari-utti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdi-ga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KONCERT NA MEJI 2007 bo v nedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante; informacije na tel. 0481-33288 (Kulturni dom). Vstop prost. SNOVANJA 2007:10. maja ob 20. uri v deželnem avditoriju Pianizem; 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigraj-mo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski balinarski turnir; ob 17. uri bosta nagrajevanje in družabnost. Tekmovale bodo ekipe iz naše dežele in iz Slovenije. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vpisuje v poletno kolonijo, ki bo od 25. junija do 1. julija v Gorjah pri Bledu. Namenjena je fantom in puncam od 4. razreda osnovne šole do 2. razreda nižje srednje šole. Informacije in vpisi v uradu Dijaškega doma (tel. 0481-533495) med 13. in 18. uro do zasedbe razpoložljivih mest. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzio-nizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. OB MOČ NO ZDRU ŽE NJE BOR CEV IN UDELEŽENCEV NOB NOVA GORICA-SEKCIJA MAJ 45 vabi na 3. tradicionalno baklado v počastitev Dneva zmage v torek, 8. maja, s pričetkom ob 20. uri pri napisu Naš Titona Sabotinu. Pozdravni nagovor bo imel Štefan Cigoj, sledilo bo prižiganje bakel in družabno srečanje. V primeru slabega vremena prireditev odpade. KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana v sodelovanju z ZSKD in SKGZ vabi na Pr- vomajski praznik Števerjan 2007: sobota, 5. maja, ob 21. uri The M.A.F.F. & Blek Panters; nedelja, 6. maja, ob 9.30 28. spominski pohod Števerjan-Gonjače; ob 18. uri Kabaretni večer in koncert Etnoploč trio. Na ogled bo tudi razstava fotografij Borbe in dela. Na voljo pokušnja vin in jedi na žaru. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo še danes zaprta. RUMITRSKI JUS v sodelovanju s PD Rupa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali con-tact@jeremit.com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvač-ka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN MLADINSKI DOM prirejata v Gorici poletno središče Srečanja in izzivi 2007 za otroke in mlade od 4. do 14. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole, in sicer od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13.00 z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Predvpis s popustom samo do četrtka 10. maja na sedežu MD v ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do petka med 15. in 18. uro); informacije na tel. 0481-546549 ali 0481536455. V CERKVI SV. LOVRENCA V RON- KAH bo v nedeljo, 6. maja, ob 12. uri izročitev priznanja umetniku Gior-giu Burgnichu za umetniško izdelavo novih angelčkov, ki krasijo cerkev. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 9. maja, na pre-fekturi v Gorici. 13 Prireditve GORIŠKI MUZEJ IN GLASBENA MATICA LJUBLJANA vabita na predstavitev dveh knjig in na koncert v gradu Kromberk v soboto, 5. maja, ob 19. uri. Kulturna prireditev je posvečena goriški umetniški družini Šantel. KnjigiZgodbe moje pokrajine (Anton Šantel) in Življenje v lepi sobi (Avgusta Šantel st., Avgusta Šantel ml., Saša Šantel) bosta predstavila pisatelj Janez Kajzer in leksi-kograf Igor Longyka. Koncert iz cikla Glasba iz pozabe (komorne skladbe Saše Šantla) bodo izvajali študentje ljubljanske Akademije za glasbo. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi na 4. srečanje Kinovečeri drevi ob 20.30 v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. Predvajali bodo film »Hannibal«. Vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Egle Paulin iz splošne bolnišnice v stolnico; 11.00, Giordano Voncina iz splošne bolnišnice v stolnico. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Sergio Armenio (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.25) v stolnici in v Spine-o za upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Antonio Valentini (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.25) v cerkvi sv. Lovrenca in v Spineo za upepelitev. / ITALIJA RIM - Uradno odprli Evropsko leto enakih možnosti Za resnično enakopravnost potrebno »ogromno delo« Napolitano, Prodi in Barbara Pollastrini napovedali vrsto konkretnih prijemov Ministrica Barbara Pollastrini s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom ansa RIM - Da bi v Italiji ženske imele res enake možnosti kot moški, je treba opraviti ogromno delo, potrebni so tako zakonski kot drugi prijemi. Vrh države je bil včeraj soglasen, da je treba vendarle odločno pospešiti, če Italija želi tudi v tem pogledu doseči socialno in družbeno najbolj razvite evropske države. Ministrica za enake možnosti Barbara Pollastirini pa je dodala, da bo treba »preplezati visoke in zahtevne gore«. Napovedala pa je tudi, da bo kmalu predlagala vladi zakonski predlog o enakopravnosti med žensko in moškim. Priložnost za razmišljanje o položaju ženske v italijanski družbi je bilo včerajšnje slovesno odprtje Evropskega leta enakih možnosti, katerega sta se udeležila tudi predsednik republike Giorgio Napolitano in premier Romano Prodi, podpredsednica poslanske zbornice Giorgia Meloni in evropski komisar za enake možnosti Vladimir Špidla. Barbara Pollastrini pa je v svojem uvodnem posegu predlagala, da bi Evropsko leto enakih možnosti končali tako, da bi tako poslanska zbornica kot senat oblikovala 15. permanentno komisijo z zadolžitvijo, da obravnavata problem pravic in enakih možnosti. Ministrica je napovedala, da se bo v kratkem na to temo pogovorila s predsednikoma obeh domov. V tem okviru je tudi napovedala zakonski predlog o enakih možnostih. Šlo naj bi za ino-vativen pristop, ki naj bi zajamčil pristnost zadostnega števila kandidatk na volilnih listah, obravnaval pa naj bi tudi imenovanje javnih funkcionarjev, podjetja in vprašanje enake plače za enako delo. Premier Prodi pa je poudaril, da bo treba prav na področju enakih možnosti opraviti »ogromno delo«. Po nje go vem pa se po li ti ka ne sme omejiti samo na zakone, ampak mora spodbuditi tudi drugačen vsakodnevni odnos do ženske. Zakoni obstajajo, poskrbeti pa je treba, da bodo udejanjeni. »Glavna naloga v tem letu ni zagotoviti enakost z zakoni, ampak poskrbeti, da bo šlo za dejansko enakost,« je menil premier. V tem okviru je govoril tudi o »roza kvotah« na volilnih seznamih. Povedal je, da je pred leti nasprotoval taki rešitvi, vendar sedaj se je tudi zaradi razmer v italijanski družbi premislil. »Treba se je lotiti problema resno, roza kvote pa lahko prispevajo k večji enako- pravnosti,« je še dejal Prodi. Predsednik Napolitano pa je izpostavil predvsem nujnost »pozitivnega pristopa« in pri tem izpostavil, da tudi vlada s svojim zgledom lahko prispeva k večji enakopravnosti. Svetilnih tudi v uveljavljanju enakih možnosti v družbi pa mora biti Evropa. Ministrica Pollastrinijeva je po-drob no raz čle ni la prob lem ena kih možnosti. Začela je kar pri volilnem zakonu, ki bo moral odražati duh 51. člena ustave. Zagotovila je, da »vlada ne bo stala pri oknu in samo gledala, ampak se bo s konkretnimi predlogi zavzela, da bodo ženske imele prostor, ki si ga zaslužijo, na volilnih seznanim, na delovnem mestu, v vodilnih funkcijah, v prisotnosti v institucijah«. V tem okviru je ministrica govorila tudi o nasilju nad ženskami in zahtevala od Prodija, naj zagotovi več sredstev za ta boj. Ob koncu pa še namig o zakonskem predlogu o partnerskih zvezah. Predlog, ki gaje oblikovala skupaj z ministrico za družino Rosy Bindi je označila kot »moder pristop, ki ne krni pravic družin«. "Zato je obžalovala dejstvo, da so predlog »zlorabili za razdvajanje in vzburjanje nezadovoljstva« konservativni krogi v družbi pa tudi v vodilnih raz re dih. Petek, 4. maja 2007 Sodnik Vaccarella še ni preklical odstopa RIM - Čeprav so kolegi soglasno zavrnili njegov odstop, se ustavni sodnik Romano Vaccarella še ni izjasnil o tem, ali bo pri odstopu vztrajal. Predsednik ustavnega sodišča Franco Bile je včeraj zaman čakal na dokočno odločitev kolega. Kaže, da je bil včeraj Vaccarella ves dan zaprt v svojem uradu, mnogi pravijo, da je bil napet in slabo razpoložen, morda zaradi tega, ker je bila utemeljitev, s katero so kolegi zavrnili njegov odstop, kompromis. Po eni strani so ustavni sodniki sicer poudaril, da »predstavniki drugih državnih institucij ne smejo obrekovati ustavnega sodišča«, kot naj bi to storili nekateri podsekretarji v izjavah za časnik Il Corriere della sera, po drugi pa so tudi priznali predsedniku vlade Romanu Prodiju, da je že 29. in 30. aprila obsodil klevete, torej že dan preden je Vaccarella poslal odstopno pismo. Kaže pa vsekakor, da je to dogajanje znatno vznejevoljilo vse sodnike, ker je izpostavilo sodišče političnim polemikam. Podjetnik iz Bologne umorjen v Caracasu CARACAS - Med potjo z letališča v središče mesta je bil včeraj v Caracasu ubit podjetnik iz Bologne Carlo Zaccanti. Podjetnik je skupaj z dvema kolegoma odpotoval v Caracas, kjer je imel dogovorjenih vrsto poslovnih srečanj. V ve-nezuelskem glavnem mestu bi se moral zadržati dva ali tri dni in se nato vrniti v Italijo. Po pripovedi kolegov se je trojica Italijanov peljala z avtomobilom z letališča proti središču mesta, ko sta se jima v prometnem zastoju približala fanta z motornim kolesom in s pištolama v roki zahtevala denar. Zaccanti naj bi poskusil reagirati, z roparjem sta se začela ruvati, fant je pritisnil na petelina in podjetnik je smrtno zadet padel na tla. Medtem ko sta napadalca pobegnila, so podjetnika odpeljali v bolnišnico, vendar zdravniki mu niso mogli več pomagati. Skrivnostno izginila ribiška ladja iz Trapanija TRAPANI - Pred devetimi dnevi je skrivnostno izginila ribiška ladja Karol W, ki je imela matično luko v Trapani-ju. Ladja je odplula 24. aprila, za njo pa se je izgubila vsaka sled, prav tako ni več ne duha ne sluha o kapitanu in treh mornarjih. Nedaleč od otoka Marettimo naj bi sicer našli mreže, ki bi lahko sodile v opremo ribiške ladje, vendar ni jasno, ali se je ladja Karol W potopila v bližini otoka. Zato bodo območje raziskali z robotom za podvodno snemanje. Svojci podatke pa zahtevajo, naj ob morebitni najdbi potopljeno ladjo takoj potegnejo na površje, saj se jim zdi nenavadno, da posadka ni prosila za pomoč. DEMOKRASTA STRANKA Različni pogledi pri Martjetici in pod Hrastom RIM - Kongresa, s katerimi so Levi demokrati in Marjetica sklenili, da bodo ustanovili novo Demokratsko stranko, sta nastajajoči stranki dali novega zagona, povečalo se je zanimanje volivcev in njihova naklonjenost. Zato tako pri Hrastu kot pri Marjetici skušajo ohraniti zagon, ki sta ga novemu političnemu subjektu dala kongresa, toda pogledi glede organizacijskih prijemov so marsikdaj različni. Voditelji obeh strank bodo bistvene probleme razčlenili skupaj s Prodijem najbrž že prihodnji teden, toda Marjetica bi želela, da bi že do junija izvolili člane ustanovne skupščine, medtem ko se Hrast predvsem iz organizacijskih razlogov nagiba na oktober. Prodi je sicer včeraj že nakazal pot. V ustanovni skupščini naj bi bilo najmanj 50 odstotkov žensk, člane skupščine pa naj bi izvolili z volitvami, ki naj bi bile podobne primarnim in naj bi novi stranki zagotovile veliko podporo ljudi. Vendar glede skupščine so pogledi različni: Marjetica bi želela številčno omejeno skupščino, Levi demokrati pa bolj številčno telo, v katerem naj bi bilo prostora tudi za predstavnike civilne družbe in intelektualce. Na srečanju s Prodijem pa bodo morali predstavniki strank rešiti tudi problem vodstva. Na vrhu nove stranke bo nesporno Prodi, vendar Hrast predlaga, da bi premieru pri vodenju nove stranke priskočil na pomoč koordinator. Pri Marjerjetici pa sumijo, da bi ta funkcija bila kot nalašč za sekretarja LD Piera Fassina. NIGERIJA - Včeraj na območju delte reke Niger Gverilci MEND napadli ploščad italijanske naftne družbe ENI RIM - Gverilci organizacije MEND, ki se bori za osvoboditev območja delte reke Niger, so v zadnjih dneh zaostrili svojo ofenzivo proti tujim naftnim družbam. Po sredinem napadu na plavajočo ploščad ameriške naftne družbe Chevron, med katerim so zajeli šest talcev (med njimi so štirje italijanski državljani), so včeraj napadli plavajočo ploščad družbe SAIPEM, ki sodi v italijanski naftni koncern ENI. Po napadu so se oddaljili z nekaj talci, ki so jih izpustili nekaj ur potem. Med včeraj ugrabljenimi in nato izpuščenimi delavci ni bilo italijanskih državljanov. Včerajšnji napad je bil bliskovit. Gverilci so s svojimi hitrimi gliserji napadli ploščad SAIPEM, ki je bil zasidrana v delti nad ležiščem Okono 55 milj od pristanišča Port Harcourt. Gverilci so odvedli nekaj delavcev, ki so jih nekaj ur pozneje osvobodili. Medtem pa ni novic o šestih talcih, ki so bili ugrabljeni v sredo in med katerimi so štirje Italijani. Krizni štab italijanskega zunanjega ministrstva je že na delu, vendar ni znano, ali so italijanski diplomatski predstavniki že navezali stike z vodstvom gverilcev. Takoj po ugrabitvi je predstavnik MEND že sporočil, da organizacija noče odkupnine, talce pa bo osvobodila 30. maja. Pred nekaj tedni je ob osvoboditvi drugih dveh ugrabljenih italijanskih delavcev predstavnik MEND že napovedal zaostritev ofenzive proti vsem naftnim družbam, ki so prisotne v delti reke Niger. Vse gverilci obtožujejo, da so dobesedno izropali območje, se polastili naravnega bogastva, medtem ko krajevno prebivalstvo živi v skrajni bedi na hudo zastrupljenem območju. Gverilci MEND v akciji ansa —/ V Ulstru UFV 1 8 Petek, 4. maja 2007 SVET FRANCIJA - Zadnji dnevi volilne kampanje Soočenje Segolene Royal z Nicolasem Sarkozyjem burno Francois Bayrou pa je včeraj povedal, da kandidata desne sredine ne bo podprl Segolene Royal in Nicolas Sarkozy med sredinim televizijskim soočenjem PARIZ - Francoska predsedniška kandidata, Segolene Royal in Nicolas Sarkozy, sta se v sredo, štiri dni pred drugim krogom predsedniških volitev, soočila pred televizijskimi kamerami. Razprava, ki utegne biti ključna za nedeljsko odločitev, je bila na trenutke burna, tekmeca pa sta si med njo izmenjala vrsto kritik na račun, kako se spopasti z gospodarskimi in socialnimi problemi, ki pestijo Francijo.Vodja desnosredinske Zveze za francosko demokracijo (UDF) in tretjeuvrščeni v prvem krogu predsedniških volitev Francois Bayrou pa je v pogovoru za včerajšnjo izdajo časnika Le Monde izjavil, da v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev ne bo glasoval za kandidata desnice Nicolasa Sar-kozyja. Vendar obenem v pogovoru pred nedeljsko odločitvijo tudi kandidatke socialistov Segolene Royal ni podprl. V sredinem soočenju je bila bolj temperamentna kandidatka socialistov Royalova. Posebej buren je bil njen odziv, ko je tekmecu iz vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP) Sarkozyju očitala »politično nemoralnost«, ko je izjavil, da bi invalidni otroci morali v običajne šole. »Ogorčena sem, kar sem pravkar slišala,« je dejala Royalova in tekmeca obtožila, da skuša porušiti politiko socialistov glede izobra- ževanja invalidnih otrok. Sarkozy, ki je ostal miren, pa ji je v odzivu med drugim odvrnil, da zelo hitro izgubi svoje potrpljenje. »Da postaneš predsednik republike, moraš ostati miren,« je izjavil Sarkozy, sicer znan po ostrem jeziku. Royalova je v nadaljevanju kritično ocenjevala Sarkozyjeve dosežke na položaju ministra, preden je postal predsedniški kandidat. Nekdanji notranji minister je bil ves čas debate presenetljivo miren, pogosto pretirano vljuden, tudi ko ga je Royalova prekinila. »Mi boste dovolili, da končam,« jo je vprašal, na kar mu je tekmica odvrnila, da ne. »Ah,« je dodal. Med soočenjem, kije trajalo dve uri in 40 minut, tekmeca pri predstavitvi svojih stališč o posameznih politikah nista presenetila. Njuna mnenja so se razlikovala pri tem, kako oživiti francosko gospodarstvo in glede znižanja davkov, razlike so bile v mnenju glede članstva Turčije v Evropski uniji, pa tudi, ali bi Kitajski morali zagroziti z bojkotom olimpijskih iger zaradi podpore sudanske vlade, obtožene grozodejstev v sudanski pokrajini Darfur. Sarkozy je v soočenju med drugim zagovarjal spremembe 35-urnega delovnika, s katerimi želi ljudi vzpodbuditi, da bi delali več. Ukrep, ki so ga socialisti uvedli v 90. letih prejšnjega stoletja, je označil za »velikansko napako«. Royalova je delovnik zagovarjala in kandidata UMP med drugim vprašala, če mu tako nasprotuje, zakaj vlada, ki ji je služil, ni odpravila te zakonodaje. »Kaj ste počeli pet let. Teh pet let ste imeli vso moč. Obstaja problem verodostojnosti,« je opozorila, medtem ko je Sarkozy v odzivu za njen gospodarski program dejal, da ne more delovati in da mu manjka natančnosti. Sredino soočenje naj bi spremljalo več kot 20 milijonov gledalcev, analitiki pa si niso enotni, komu je pripadla zmaga. Kako prepričljiva sta dejansko bila zlasti pri zbiranju podpore še neodločenih volivcev, bo znano v nedeljo po zaprtju volišč ob 20. uri, ko bodo znane prve projekcije izidov. Te bodo pokazale, katero vizijo prihodnje Francije so volivci izbrali ali Royalove ali Sarkozyja. Oba glavna tekmeca za predsedniški položaj sta se volivcem skušala približati z različnimi obljubami. Sarkozy je obljubil, da bo prekinil politiko preteklih vlad. Želi med drugim znižati število vladnih uslužbencev in omejiti moč sindikatov, njegova kampanja pa je bila še v znamenju vprašanj etike in narodne identitete. V zvezi s slednjim je predlagal ansa oblikovanje ministrstva o priseljevanju in narodni identiteti ter izzval mnoge kritike. Kandidatka socialistov je v programu stotih točk izpostavila boj proti revščini in brezposelnosti ter se zavzela za zaščito obstoječega socialnega modela. Predlaga povečanje vladnih izdatkov, zlasti za programe dela in minimalne plače, in zvišanje slednje s 1250 na 1500 evrov. V stališču glede 35-urnega delovnika je bolj pragmatična in meni, da ima ta tako prednosti kot slabosti, ki jih želi izboljšati. Vodja desnosredinske Zveze za francosko demokracijo (UDF) in tretjeuvrščeni v prvem krogu predsedniških volitev Francois Bayrou je v pogovoru za Le Monde izjavil, da v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev ne bo glasoval za kandidata desnice Nicolasa Sarkozyja. Vendar obenem v pogovoru pred nedeljsko odločitvijo tudi kandidatke socialistov Segolene Royal ni podprl.»Ta-ko kot kaže sedaj, ne vem, kaj bom naredil. Vem pa, česa ne bom. Ne bom glasoval za Sarkozyja,« je dejal Bayrou za Le Monde. Bayrou, ki se je v prvem krogu predsedniških volitev 22. aprila uvrstil na tretje mesto, se je dotaknil tudi sredinega televizijskega soočenja med Sarkozyjem in Royalovo. Povedal je, da je Royalova nastopila »kar v redu«. BELFAST - Najstarejša probritanska paravojaška skupina na Severnem Irskem, Ulstrske prostovoljne sile (UVF), je včeraj sporočila, da se odreka nasilju, kar je nov znak napredka v smeri doseganja trajnega miru na tem območju. Izjavo je skupina podala le pet dni pred začetkom delovanja nove regionalne vlade za Severno Irsko, ki jo sestavljata obe glavni severnoirski stranki, protestantska Demokratična unionistična stranka (DUP) in katoliška Sinn Fein. UVF, protestantska organizacija, ki podpira zvezo Severne Irske z Veliko Britanijo in zavrača kakršnekoli korake v smeri združene Irske, je sporočila, da bo odložila orožje, razpustila enote ter prenehala z vojaškim urjenjem in novačenjem ob 1. uri v petek. UVF je še sporočila, da je o svoji odločitvi obvestila Neodvisno mednarodno komisijo za demobilizacijo (IICD), ki je zadolžena za nadzor ra-zoroževanja paravojaških skupin. O pravici do splava pred irskim sodiščem DUBLIN - Irska noseča najstnica, katere plod zaradi zdravstvene diagnoze po rojstvu ne bo živel več kot tri dni, se pred sodiščem v Dublinu bori za pravico, da v tujini opravi splav, ki ga irska zakonodaja prepoveduje. Na Irskem, kjer imajo eno najbolj restriktivnih zakonodaj glede splava, je to vprašanje sporno že desetletja, pred bližajočimi se splošnimi volitvami pa znova dobiva politične dimenzije. Zakon iz leta 1861 na Irskem prepoveduj splav, če nosečnost neposredno ne ogroža življenja matere oziroma če ta ni zaradi nosečnosti samomorilska. Splav zaradi fizioloških napak zarodka ni dovoljen. Pač pa je leta 1992 ustavni referendum omogočil irskim dekletom in ženam, da splav opravijo v tujini. Za to možnost se vsako leto odloči več kot 6000 Irk. V Kabulu ustrelili poslanca KABUL - V afganistanskem Kabulu so v sredo zvečer ustrelili člana afganistanskega parlamenta in nekdanjega premiera Abdula Saborja Fa-rida. Medtem pa je v prestolnici te nemirne države včeraj eksplodirala bomba, pri čemer je en človek umrl, 22 pa je bilo ranjenih, je sporočila afganistanska policija. Abdula Sabur-ja Farida, člana zgornjega doma afganistanskega parlamenta, so neznanci ustrelili pred njegovo hišo na severu Kabula, so sporočili iz notranjega ministrstva. Odgovornost za umor ni prevzel še nihče, zločin pa še preiskujejo. (STA) ŠARM EL ŠEJK - Konferenca o Iraku Mednarodna pogodba za Irak sprejeta s konsenzom ŠARM EL ŠEJK - Udeleženci mednarodne konference o varnosti v Iraku v egiptovskem letovišču Šarm El Šejk so včeraj s konsenzom podprli idejo o mednarodni pogodbi za Irak, petletnem načrtu za politično, gospodarsko in varnostno stabilizacijo nemirne države. »Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo podprla Irak v krizi,« je dejal posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Ašraf Kazi.»Pogodba predstavlja časovni načrt za prihodnjih pet let, ki bo Iraku pomagal doseči njegove dolgoročne cilje gospodarske blaginje, politične stabilnosti in trajne varnosti,« je ob pričetku srečanja poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Na črt, ki se je na po bu do Zdru že nih na ro -dov in ob podpori Svetovne banke rodil 28. julija 2006, naj bi iraškemu premieru Nuriju al Ma-likiju omogočil doseči spravo med različnimi verskimi skupnostmi v Iraku ter med njimi pravično porazdeliti iraške naftne dohodke. Med ključnimi točkami načrta je tudi nov zakon, ki bo ob prihodnjih lokalnih volitvah v Iraku omogočil vrnitev nekdanje vladajoče stranke Baas na politično prizorišče. Pogodba predvideva okrepitev iraških varnostnih sil ter ustanovitev mehanizma za zaščito človekovih pravic. Na gospodarskem področju omenja investicije, finančno pomoč, odpis iraškega dolga v tujini ter tehnično in administrativno pomoč iraški vladi. Izvrševanje pogodbe bo nadziral sekretariat za pogodbo, ki bo v ta namen ustanovljen v Bagdadu. Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett je ob tem povedala, da bo Velika Britanija za obnovo Iraka namenila dodatnih 200 milijonov dolarjev, tako da bo skupna pomoč te države Iraku znašala milijardo dolarjev in pol. Sicer pa so države udeleženke konference obljubile, da bodo Iraku odpisale 30 milijard dolarjev dolga, je povedal Ban Ki Moon. Pri tem je omenil Bolgarijo, Kitajsko, Savdsko Arabijo, Grčijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Španijo, Dansko in Južno Korejo. Iraški finančni minister Bajan Žabr pa je povedal, da je njegova država od prejšnjega režima podedovala 140 milijard dolarjev zunanjega dolga, od katerega ji je za poplačilo ostalo še 40 do 50 milijard. Svojim investitorjem zato Irak kot pogoj postavlja, da mu odpišejo dolg, je dejal. Nobeni državi ne bodo dovolili vstopa na iraški trg, če ne bo najprej izpolnila tega pogoja, je poudaril Žabr. (STA) BANGKOK - Vodilni svetovni klimatologi Poziv za večjo uporabo obnovljivih virov energije BANGKOK - Vodilni svetovni klimatologi, ki že več dni zasedajo na konferenci Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) v Bangkoku, bodo v petek predvidoma podali poročilo. V osnutku poročila pozivajo k večji rabi obnovljivih virov energije, kot so vetrna, sončna in vodna energija, zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov pa naj bi se, iz ekonomskih razlogov, upirali zlasti Indija in Kitajska.Klimatologi bodo podali tretje letošnje poročilo o klimatskih spremembah, ki naj bi bilo tudi zadnje. Tema pogovorov je predvsem vprašanje, kako se izogniti zvišanju temperatur za dve stopinji Celzija, ne da bi s tem prehudo prizadeli gospodarstvo. Ena izmed glavnih tem pogovorov je, kako zmanjšati raven ogljikovega dioksida v atmosferi, vsebnost katerega se meni v delcih na milijon in danes znaša približno 400 delcev na milijon. Če države želijo do leta 2030 zadržati vsebnost ogljikovega dioksida na 640 delcih na milijon, bodo morale za to nameniti 0,2 odstotka povprečnega svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) letno, je zapisano v osnutku poročila. Za uresničitev bolj ambicioznih napovedi, po katerih bi vsebnost ogljikovega dioksida zadržali pri 445 do 535 delcih na milijon, pa bi morale države letno nameniti tri odstotke svetovnega BDP. Takemu izračunu se upira predvsem Kitajska, katere industrija močno sloni na poceni premogu. Kitajska je prva med državami, ki jih skrbijo gospodarske posledice okoljevarstve-ne politike. Na osnutek poročila je tako vložila kar 10 dopolnil, v katerih ocenjuje, da bodo stroški zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov višji, kot se predvideva. Okoljevarstvene organizacije so ob tem opozorile, da bi že vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi na ravni 535 delcev na milijon, pomenila suše, poplave in ostale naravne katastrofe, vsebnost na ravni 640 delcev na milijon pa bi za Zemljo pomenila katastrofo. Na konferenci ZN o podnebnih spremembah sodeluje prek 400 znanstvenikov in strokovnjakov iz 120 držav. Na prejšnjih dveh letošnjih zasedanjih so strokovnjaki že opozorili na neizbežnost podnebnih sprememb ter nujnost, da jih človeštvo poskuša vsaj omiliti. (STA) / PRIREDITVE Petek, 4. maja 2007 19 STALNO GLEDALIŠČE FJK - V okviru velikih dogodkov v Rossettiju Skupina Stomp oz. kako se lahko domiselno uporablja najrazličnejše predmete Čeprav so se v tržaškem Rosset-tijevem gledališču že sklenili abonmajski nizi, ki jih Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine ponuja razno li ke mu ob čin stvu v de žel nem glav -nem mestu, se v velikem prireditvenem poslopju na Akvedotu še vedno vrstijo priljubljeni odmevni dogodki, kakršna je, denimo, predstava Stomp, ki je bila na sporedu od torka, 1. maja, do četrtka, 3. maja, in v kateri temperamentni plesalci- glasbeniki-igralci domiselno spreminjajo v tolkala celo vrsto skromnih, včasih celo zavrže nih predme tov, ki nas ob kro -žajo. Sicer je predstava že od vsega začetka v daljnem letu 1991 prava svetovna uspešnica, po uspehih na številnih svetovnih festivalih je od leta 1994 z ameriško skupino stalno na sporedu v newyorškem Orpheum Theatru, obenem pa več različnih skupin gostuje po vsem svetu. V Italijo je predstava prišla leta 1996, v našo de že lo pa naj prej v Videm, ne ko -liko kasneje, leta 1998, pa tudi v Trst, kamor se je vrnila leta 2004, obakrat z velikim uspehom, kot tudi tokrat. Predstavo Stomp sta ustvarila britanska gledališčnika Luke Cresswell in Steve McNicholas, ki sta svojo umetniško pot začela v pouličnih musicalih sku pin Pookies nack -burger in Cliff Hanger. Zametek predstave se je pravzaprav oblikoval s slovitim reklamnim spotom Bins za znano znamko piva; odtlej sta avtorja ustvarjala eksperimentalne perfor-manse in izoblikovala predstavo, v kateri se šum in ropot vsa kda njih predmetov, kot so metle, vedra, vžigalniki, časopisi, celo kuhinjski lavor-ji pol ni vo de ter naj lon ske in papir -nate vrečke spremenijo v glasbeno Skupina Stomp improvizira na tržaškem nabrežju kroma harmonijo raznoterih kompleksnih ritmov. Udarjanje teh nenavadnih glasbil spremljajo plesni gibi, ki se navezujejo na različne plese s temperamentnim ritmom, od plemenskih in drugačnih ljudskih plesov do bolj modernega stepa, vse pa dopolnjuje rahlo komično obarvani okvir, saj so nastopajoči predstavljeni kot skupina pometačev in čistilcev med delovnim časom. Zasedba predstave se seveda stalno spreminja, z njo pa se rahlo spreminja tudi vzdušje predstave. Tokratni izvajalci so poudarili zlasti lah kot no igrivost; vse kakor so z njo navdušili gledalce na prvi tržaški uprizoritvi na prvomajski večer, isti dan opoldne pa tudi naključne sprehajalce na tržaškem nabrežju s krajšim radovednost zbujajočim nastopom . (bov) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom V četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Komi-go 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst. VIDEM Gledališče S. Giorgio Jutri, 5. maja ob 21.00 / "Sezona Teatro Contatto 06/07" - »Misterioso Concerto«. Voditelj: Cesare Ronconi. Nastopa Teatro Valdoca. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini Danes, 4. maja ob 20.00 / "Pomlad v gledališču Tartini", glasbeno - gledališki večer. Nastopajo: Arsen Dedič, Gabi Novak in Matija Dedič. V sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 11. maja ob 20.00 / Balet »La-crimas«, nastopa Opera in balet SNG Maribor. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 4. in jutri, 5. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Titanik«. Režija: Matjaž Latin. V torek, 8. maja ob 20.30 / Srečko Fischer: »Prihodnje, odhodnje«. V sredo, 9. maja ob 20.30 / Hristo Bojčev: »Orkester Titanik«. Režija: Matjaž Latin. V nedeljo, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča. V ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper. V petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 4. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Jutri, 5. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V nedeljo, 6. maja ob 20.00 / Dane Zajc: »Medeja«. V torek, 8. maja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 9. maja ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 10. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 11. maja ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V soboto, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 4. maja ob 20.00 / Žarko Petan: FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: jutri, 5. maja, v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: v soboto, 12. maja ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, v sredo, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. Gledališče Rosseti »Geronimo Stilton Super Show«. Otroška predstava. Urnik: danes, 4. maja ob 20.30, jutri, 5. ob 10.30 in 17.30 in v nedeljo, 6. maja ob 10.30 in 17.30. _SLOVENIJA_ PIRAN Cafe Teater Piran Danes, 4. maja ob 22.00 / Glasbeni večer, "Glasba 80. let - DJ Tulio Furla-nič". Vstop prost. SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 6. maja ob 18.00 / Majski koncert treh godb. V ponedeljek, 7. maja ob 19.00 / Koncert Simfoničnega orkestra srednje Glasbene in baletne šole Ljubljana. V sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 10. in v petek, 11. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester italijanske Švice. Dirigent: Alain Lombard; solistka: Zora Slokar - rog. V torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull. V torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe. V sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. »Fatalna komedija«. Jutri, 5. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 7. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 9. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V četrtek, 10. maja ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V petek, 11. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V soboto, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. Šentjakobsko gledališče M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: v sredo, 9. ob 19.30, v četrtek, 10. ob 17.00, v petek 11., v soboo, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30. V soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzi-kal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJIN TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 5. maja razstavlja umetnik Paolo Magnani -Portreti. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13. maja, bo na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop. Tržaška knjigarna - Galerija: od 9. maja (otvoritev ob 18.30) do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Optical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): od 9. maja (otvoritev ob 12.00), bo na ogled fotografska razstava Luigija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 11. maja razstavlja mešane tehnike in skul-pture Oreste Dequel. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830792. OPČINE Bambičeva galerija: do 6. maja bo pod naslovom »Moj Kras« razstavljal Luciano Ple-han. Možnost ogleda vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahi-sa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: od danes, 4. maja (otvoritev ob 18.00) do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): od danes, 4. maja (otvoritev ob 18.00), do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Makuc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je slikarska razstava pod naslovom »Kras in morje«, razstavlja tržaški slikar Edi Žerjal. Kosovelov dom: od petka, 11. maja (otvoritev ob 18.00), bodo na ogled slike Seada Emrica. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Oreste Dequel - »Mačka«, skulptura v bronu - višina 20 cm 20 Petek' 4- maJa 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOŠARKA - V Atenah sklepni četveroboj evrolige Boj velikih klubov, velikih trenerjev in tudi Slovencev Bečirovič za Panathinaikos, Smodiš za CSKA Moskva, Tušek za Unicajo Malaga ATENE - Tau Ceramica ali Uni-caja Malaga prvič, Panathinaikos četrtič v zadnji dekadi ali CSKA Moskva drugič zapored, je vprašanje pred zaključnimi boji košarkarske evrolige v atenski dvorani OAKA.S stališča Slovenije bo letošnji zaključni turnir v Atenah skoraj podobno zanimiv kot tisti pred desetimi leti v Rimu, kjer je edinkrat doslej sodelovala tudi slovenska ekipa, Union Olim-pija. Za 51. naslov najboljše ekipe v Evropi se bodo potegovali kar trije slovenski košarkarji - Sani Bečirovič, Matjaž Smodiš in Marko Tušek -, med osmimi izbranimi sodniki pa je tudi Saša Pukl. Sani Beči rovič bo dru gič po le -tu 2002 sodeloval na zaključnem turnirju evrolige. Tedaj je s Kinder-jem na domačem parketu v Bologni v polfinalu premagal Benetton, v finalu pa klonil proti svojem zdajšnjemu klubu Panathinaikosu. Tega je že tedaj vodil Željko Obradovič, ki bo v Atenah nastopil na desetem »final fouru« v karieri. »Pravijo, da če ga ne moreš premagati, se mu pridruži. V Panathinaikos sicer nisem šel takoj po Božidar Maljkovič, Želimir Obradovič, Ettore Messina in Sergio Scariolo. Kdo bo osvojil pokal? ansa le tu 2002, sem pa seve da pre sre čen, da imam zdaj trenerja, kot je Obradovič. Ob takih trenerjih, kot so Ettore Messina, Božidar Maljkovič in Sergio Scariolo, bo zaključni turnir tudi v rokah trenerjev,« je dejal Be-či rovič. Matjaž Smodiš v dresu CSKA Mos kve bo v Ate nah nas topil kot bra -ni lec lo vo rike in eden ključ nih igral -cev ekipe iz Rusije. Z 12,9 točkami v povprečju na tekmo je 28-letni Smodiš drugi najboljši strelec CSKA v ev-roligi, le malenkost za Američanom Trajanom Langdonom (13,4). V današnjem polfinalu proti Unicaji iz Malage (17.30), največjemu presenečenju zaključnega turnirja, je CSKA nesporni favorit. Medtem ko bosta Sani Bečirovič in Matjaž Smodiš nosilca igre svojih moš tev, je vlo ga Mar ka Tuš ka pri Unicaji bolj negotova. Konec aprila si je na mreč na tre nin gu poško do val gleženj in zdravniki se trudijo, da bi ga še pravočasno usposobili za pol-finalno tekmo. Podobno kot v prvem polfinalu imamo tudi v drugem petkovem obračunu med Panathinaikosom in Tau Ce ra mi co (20.30) ne spor ne ga favo rita. To je domači klub iz Aten, ki je v sezo ni izgubil le šti ri evroli gaš ke tek -me in še te, ko je bi lo vse odlo čeno. Panathinaikos lahko s končnim zmagoslavjem postane najuspešnejši evropski klub zadnjih dvajsetih let. Tri naslove (1996, 2000, 2002), kolikor jih je zbral od vzpona grške košarke, ki se je začel z osvojitvijo evropskega prvenstva 1987, imata le še Jugoplastika in Maccabi. Na drugi strani pa lahko CSKA postane drugi naj uspeš nej ši klub v zgo do vini evrop -ske košarke. Štirje njegovi naslovi datirajo v sedemdeseta leta, petega pa so Rusi osvojili lani v Pragi. Rekorder po evropskih naslovih je Real Madrid z osmimi pokali. Tek ma za tretje mes to bo v ne -deljo ob 17.30, finale pa ob 20.30. PEGAN & PETKOVŠEK Olimpijske krivice Dimitrij KriZman V prejšnjem tednu je športna Slovenija slavila (a niti pretirano) dva svoja junaka, telovadca Mitjo Pet-kovška in Aljaža Pegana, ki sta se z Evropskega prvenstva vrnila z zlato oziroma srebrno kolajno. Kljub tradiciji, ki sega nazaj do Leona Štuklja in ki ima v Miru Cerarju enega izmed najbolj vidnih predstavnikov slovenskega športa v povojni zgodovini, gimnastika ni med športi, ki bi bili v Sloveniji deležni velike medijskega kritja. Majhna pozornost do teh dveh odličnih športnikov je najbrž tudi posledica pogostosti njunih uspehov, ki so postali že kar samoumevni, morda pa tudi njunih osebnosti, nagnjenih k skromnosti. Ob vseh uspehih, ki sta jih dosegla Petkovšek in Pegan, se zdi skoraj neverjetno, da nista nastopila na prejšnjih Olimpijskih igrah v Atenah in morda tudi ne bosta tekmovala naslednje leto v Pekingu. Kot izrazita specialista za posamezni orodji in predvsem kot pripadnika majhne države, ki (logično) ne premore dovolj dobre ekipe šestih telovadcev, so jim vrata Olimpiad zaprta. Peking bosta oba dva dočakala le, če bo prišlo posebno povabilo, to pa bo najbržprišlo le, če bosta oba jeseni osvojila svetovni naslov. Omejeno, pa čeprav po dokaj dvomljivih kriterijih, število tekmovalcev v posameznih panogah pa je »nuja« olimpijskega komiteja, ki iz čisto logističnih razlogov ne more povečevati števila nastopajočih na OI. Na tekmi na drogu, v kateri je Pegan bil drugi, je Italijan Igor Cassina, olimpijski prvak iz Aten bil tretji. Zanj sem zasledil podatek, da je na prejšnjem EP po dveh večjih napakah v kvalifikacijah pristal na 142. mestu. V nasprotju s prepričanjem mnogih, da je gimnastika šport, s katerim se ukvarja le peščica ljudi in sta torej številčnost ter kakovost konkurence vprašljivi, je torej možno priti do zaključka, da mora celo olimpijski prvak svojo vajo izvesti vsaj dostojno, da ga na evropskem nivoju ne prehiti prav vse kar leze in gre. Ob teh dejstvih, pa tudi nespornemu vidiku, da je gimnastika vendarle eden izmed športov, ki so ga že stari Grki (empirično) ovrednotili kot temeljnega v telesni kulturi, se mi zdijo želje in pritiski nekaterih panog, da bi jih vključili v olimpijski program, povsem nerealne. Z vsem spoštovanjem do mnogih tekmovalcev v t. .i. »majhnih športih« si ne morem kaj, da ne bi pomislil, da gre pri njih vendarle za evropska ali svetovna prvenstva, v katerih je zastopanih dokaj malo držav, zmagovalci v različnih zvrsteh prihajajo v veliki večini iz peščice držav s tradicijo v tistem športu in da je tudi nepojmljivo, da bi svetovni prvak ob slabem dnevu zasedel 142. mesto. (dimkrizman@yahoo.it) BAVISELA 2007 - Veslaška Barcarola Italijansko-slovenska dvojica na prvem mestu TRST - Bliža se nedeljski vrhunec Bavisele 2007. V noči na soboto in nedeljo, ko bodo na sporedu Evropski maraton, mali maraton Dveh gradov in netek-movalni tek, bodo vsi tržaški hoteli srednjega in nižjega razreda polni, so sporočili lastniki hotelov. Nadaljujejo se medtem spremne prireditve. Veslaško Barcarola na 150 m dolgi progi na morski gladini pred Velikim trgom je osvojila italijansko-slovenska dvojica Fabrizio Cumbo (Saturnia) in Boštjan Božič. Petkratni osvajalec medalj na SP Cumbo in 10-uvrščeni na SP v Eto-nu v dvojcu brez krmarja Božič sta v finalu premagala mladinskega reprezentanta Federica Ustolina (Saturnia) in Slovenca Igorja Novaka. V malem finalu sta Leo Grbec in Matteo Romano ugnala olimpijca Rossana Galtarosso in Diega Sergasa. Nastopili so tudi štirikratni svetovni prvak v lahki kategoriji Elia Luini, svetovni prvak 2004 Marcello Miani, svetovni prvak v lahki kategoriji 2006 Michele Savrie' in dobitnik bronaste medalje na mladinskem SP Slovenec Andrej Krek. Med ženskami sta zmagali Corinna Bandelli (Timavo) in Nicole Grbec (Nettuno). Med kajakaši so zmagali Michele Zeriali (CCM), Ingrdi Agostinelli (San Giorgio), v mešanem K2 pa Michele Zerial in Nicole Versolato. Danes med 9. in 19. uro bo na nabrežju 1. Trieste WaterThlon. Vzdržljivostna preizkušnja na kop-nem(cyclette in tapis rouland) in na morju z vodnimi kolesi vrtes UFO in MC2 je odprta za vse. Finalni nastopi bodo v soboto. Kot zanimivost naj povemo še, da se bosta nedeljskega maratona prvič udeležila tudi znana jadralca Stefano Spangaro in Gabrielle Benussi, prvi pa se je na tek zadnje mesece pripravljal v Ljubljani. ODBOJKA - Turnir under 14 v Štarancanu Za sokolovke poučen in zahteven nastop Sokolove odbojkarice kategorije under 14 so sodelovale na kakovostnem mednarodnem turnirju ob priliki 20-letnice društva Staranzano. Na dvodnevni turnir je bilo povabljenih 8 ekip. V Sokolovi skupini so nastopali še domača ekipa, Corde nons ter ATA iz Tren ta, med -tem ko so v drugi skupini nastopali Pieris, Goriška pokrajinska raprezentance, Luka Koper in Bolghera iz Trenta. Naše igralke je že takoj na začetku čakalo prijetno presenečenje, saj je domači spiker poimensko predstavil pred tekmo vsako igralko, turnir pa je bil tudi drugače zelo dobro organiziran. Sokol se je prvi dan žal predstavil v močno okrnjenem sestavu, tako da je glad ko izgubil vse tekme. V nedeljo so se v tekmi za 7. mesto borile proti ekipi Bolghera iz pokrajine Trenta, in tudi tokrat rezultatsko gladko izgu- Sokolovke v Štarancanu bile, a so se v igri izkazale in borile do zaključne žoge, predvsem pa presenetile celo trenerko La-jris Žerjal s kakšnim občasnim blokom. Po tekmah in nagrajevanju jih je čakalo še skupno kosilo. Za mlade igralke je bila iz- kušnja na tako kakovostnem turnirju in tekme proti močnim ekipam pozitivna in poučna, saj so druge ekipe in igralke pokazale našim, ki so v glavnem se začetnice, da je treba za boljšo igro in rezultate še kako redno in resno delati v telovadnici. (pera) POKAL UEFA Znana finalista SEVILLA - V finale nogometnega pokala UEFA sta se uvrstila Sevilla in Espanyol. Sinočnja izida: Werder - Espanyol 1:2 (izid prve tekme 0:3), Sevilla - Osasuna 2:0 (izid prve tekme 0:1) NADALU NENAVADNI DVOBOJ - Teniški dvoboj v Palma de Mallorci, v katerem sta se na nenavadnem igrišču, ki je bilo pol travnato in pol peščeno, pomerila najboljša igralca sveta Švicar Roger Federer in Španec Rafael Nadal, je s 7:5, 4:6 in 7:6 dobil 20-letni Španec. Oba igralca sta po dveurnem dvoboju, ki ga je spremljalo 7000 gledalcev, priznala, da je imel prednost igralec na pesku, saj je imel več časa za pripravo udarca. Za Nadala je to že osma zmaga v 11 dvobojih s Švicarjem. BREZ VETRA - Peti krog regat 2. round robina Ameriškega pokala so zaradsi pomanjkanja vetra mpreložili na danes. V Valencii je poleg tega včeraj tudi deževalo. PALLACANESTRO TRIESTE -Začela se je predprodaja vstopnic po enotni ceni 5 evrov za tekmo play-outa B1 lige v nedeljo, 13. maja. Abo-nenti imajo predkupno pravico za oštevilčeni sedež do vključno 9. maja. NBA - V drugi krog končnice uvrstili še dve moštvi. San Antonio Spurs so v peti tekmi pred domačimi navijači s 93:78 premagali Denver Nuggets in se s skupnim izidom 4:1 v zmagah uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Slovenski košarkar v dresu San Antonia Beno Udrih je na parket tokrat stopil zgolj za minuto. V drugi krog so se z izidom 4:1 v zmagah uvrstili tudi košarkarji Phoenix Suns, ki so doma s 119:110 premagali Los Angeles Lakers, Saša Vu-jačič pa je v dresu gostov v petih minutah zbral eno podajo.Moštvi San Antonio Spurs in Phoenix Suns se bosta zdaj udarili kar med seboj. SANDRA VITEZ - Slovenska od-bojkarica A2 ligaša Sassuola Volley se je v sredo zvečer s svojo ekipo veselila prestižne in pomembne prvenstvene zmage na igrišču vodilnega moštva Busto Arsizio. Končni izid je bil 2:3 (25:18, 25:23, 19:25, 18:25, 18:20), Sandra je na tej tkemi dosegla le dve točki, Goričanka France-sca Devetag, ki igra vse več, pa šest. »Top scorer« moštva je bila Romunka Turlea s 34 točkami. Sassuolo je še naprej 3., ima torej vse možnosti, da se uvrsti v play-off za napredovanje v najvišjo ligo. HOKEJSKO SP, PODVIG NEMČIJE - Včerajšnji izidi SP v Moskvi, skupina E: Švica - Finska 0:2, Danska - Švedska 2:5, vrstni red: Švedska 9, Rusija in Finska 6, Švica 3, Italija in Danska 0. Skupna F: ZDA -Slovaška 4:2, Nemčija - Češka 2:0, vrstni red: Češka, ZDA in Knaada 6, Slovaška in Nemčija 3, Belorusija 0. ODSTOP - Trener nizozemskega nogometnega prvoligaša Feyeno-orda iz Rotterdama, Erwin Koeman, brat sicer bolj slavnega Ronalda, je po skromnem sedmem mestu v domačem prvenstvu odstopil s položaja. PODVIG BOŽIČA- V 2. etapi kolesarske dirke po Romandiji se je odlično odrezal slovenski kolesar Borut Božič (Team L.P.R), ki se je v ciljnem šprintu izognil množičnemu padcu in zaostal le za zmagovalcem Avstralcem Robbiejem McEwnom, s čimer je prvič prišel do točk Pro toura. Tretje mesto je osvojil Italijan Enrico Gasparotto (Liquigas), medtem ko je vodstvo v skupnem seštevku zadržal zmagovalec torkovega prologa Italijan Paolo Savoldelli (Astana). Tadej Valjavec je zaradi bronhitisa odstopil, Jani Brajkovič je skupno 27. s 17 sekundami zaostanka. PO FJK - Kolesarske dirke po Fur-laniji, ki bo od 9. do 13. maja, se bo udeležilo 180 kolesarjev iz 20 italijanskih in 16 tujih moštev. Lani je dirko osvojil Rus Špilevski. / ŠPORT Petek, 4. maja 2007 21 UMETNOSTNO KOTALKANJE - Tanja Romano konec tedna na Opčinah Nastop na EP v Parizu bi najraje preskočila Glavna cilja sta državno prvenstvo v Roccarasu in SP v Avstraliji - Uspešno študira Treningi, izpiti in zelo malo prostega časa. Delovni urnik Poletove svetovne kotalkarske prvakinje Tanje Romano je kot vedno precej natrpan. Kako pa ne bi bil, saj so tudi letos njeni načrti izredno ambiciozni: glavni cilj štiriindvajsetletne Romanove je osvojitev oziroma potrditev svetovnega naslova. Tanja, ki trenira vsak dan, bo v prostem programu uradni krstni nastop v novi sezoni opravila jutri, na deželnem prvenstvu na Opčinah, ki ga letos organizira ŠD Polet. »Nisem še v najboljši formi, saj še ne treniram celotnega programa. Doslej sem vadila le posa mez ne sko ke in raz ne serije skokov ter pilila kondicijo,« je povedala Tanja, za katero naj bi bilo jutrišnje deželno prvenstvo le lažji trening. Na začetku junija pa čaka Tanjo prva resnejša preizkušnja: državno prvenstvo v obveznih likih v Bologni. Vsi dobro vemo, da so ti liki Tanjina Ahilova tetiva. »Res je, ampak s trenerji smo se odločili, da bom še naprej nastopala tudi v ob vez nih li kih. Prav go tovo si ne bom belila glave, če bodo rezultati slabši. Recimo pred dvema tednoma, na deželnem prvenstvu v Pierisu, je šlo vse kot maslu. Nastopala sem zelo sproščeno. Vsekakor ostajajo liki zame šib ka točka. Bom pač potr pela.« V drugi polovici julija bo Tanja nas topi la še na DP v pro stem pro gra -mu, ki bo v kraju Roccaraso. »Hitro zatem (prvi teden avgusta) bo na sporedu evrop sko pr ven stvo v Pa rizu, ki bi ga najraje izpustila,« je razkrila Tanja. »Zakaj? Ker je pač na sporedu hitro po DP in medtem bi se rada na čimboljši način pripravila na svetovno prvenstvo, ki bo v začetku novembra v Avstraliji. Bojim se tudi poškodb. Konč no besedo bo pri tem imel selek -tor Antonio Merlo. Odločil pa bo šele pred DP v Roc cara su.« Tanja je od leta 2003 vedno nastopila na vseh treh preizkušnjah. »Verjemite mi, da je vse skupaj zelo na por no.« Tržaš ka ko tal karica bo na DP in SP nastopila z lanskim nekoliko predelanim tekmovalnim programom. »V dolgi program bomo vnesli nekaj novih elementov, v glavnem pa bo ostal ne spre me njen. Pre cej spre -memb pa bo pri kratkem nas topu, ki pa ga šele spreminjamo,« je zaključila Tanja, ki je obenem uspešno študira na univerzi v Pisi (izobraževalne vede za poučevanje na osnovnih šolah). (jng) Tanja Romano že od leta 2003 vsako leto nastopa na državnem, evropskem in svetovnem prvenstvu, letos pa bi celinsko tekmovanja najraje izpustila Deželno prvenstvo na Pikelcu Opensko pokrito kotalkališče na Pikelcu bo jutri in v nedeljo gostilo drugi del deželnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju. Najboljši deželni tekmovalci s Tanjo Romano na čelu se bodo pomerili v prostem programu. Pred več kot dvema tednoma so bili v Pierisu že na vrsti obvezni liki. V soboto (ob 15.00) bodo s kratkim programom nastopili kotalkarji kategorij naraščajnikov, jeunesse, senior in dvojice. V nedeljo (od 9. ure dalje) bo na vrsti še dolgi program. Poleg Romanove bodo na Pikelcu nastopili še nekateri člani openskega Poleta in goriške Vipave. KOŠARKA Domovci • v ■ • pričeli s pravo nogo Dom - Fuoricentro 66:63 (12:15, 33:32, 48:40) DOM: Bresciani 2, Corsi 7 (2 trojki), Gravnar 2, Cej 12, Franco 23, Collenzini 6 (1), Rauber 14 (1). TRENER: Ambrosi. Domovci so s pravo nogo pričeli svojo pot v končnici promocijske lige. Fuoricentro je vsega spoštovanja vreden nasprotnik, saj igra organizirano, poleg tega so domovci naleteli na zelo slab dan v metih na koš, zato pa je njihova zmaga še toliko bolj dragocena. Po slabem začetku so domovci prvič povedli šele v 2. četrtini, nato pa vodstva niso nikoli več izpustili iz rok, gostje pa so se jim v zadnjih minutah nevarno približali, iz zagate je ekipo v končnici povlekel Collenzini s tem, da je dosegel zadnjih 6 Domovih točk (trojko in tri proste mete). Vseskozi je bil najboljši mož na igrišču (tako v napadu kot v obrambi) Cristiano Franco, v obrambi pa se je izkazal Miha Gravner. David Cej je samo v drugi četrtini dosegel 10 točk, skupno pa 12 v 20 minutah igre. »Spoznali smo, da je bila tržaška kvalifikacijska skupina močnejša od naše,« je povedal do-movec Cej. Druga tekma bo jutri v Trstu (Monte Cengio) ob 18. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi v nedeljo, 13. maja, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Boškinih (Boschini) pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške. BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja 2007 ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (v slučaju dežja bo na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski turnir . Ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. Pozzecco 4. na zahtevni mednarodni tekmi V torek se je v kraju Nalles na Tri-dentinskem Gornjem Poadižju odvijala tretja preizkušnja pokala In-ternazionali d' Italia XC MTB. Srečali so se nekateri izmed najboljših kolesarjev iz celega sveta, tudi s Švedske, Švice, Norveške in celo Kitajske. Šest kilometrov dolga krožna proga je bila tehnično zahtevna: začela se je s strmim vzponom. Sledil je dolg spust. Mladnici so opravili šest krogov. Po prvem je bil naš Daniel Pozzecco (Arcobale-no Carraro Team) v vodilni skupinici. Ko je začel zadnji krog je bil šesti, do cilja pa je prehitel še dva tekmovalca in se uvrstil na dobrem četrtem mestu. Pred njim so se uvrstili Elia Silvestri, Sicilijanec Francesco Aulino in Nicholas Jean-tet. Charly Petelin (Devin) osvojil leteči cilj Začetniki SK Devin so se na prvomajski praznični dan udeležili deželne dirke v kraju Villotta di Chions pri Pordenonu. Organizator je bilo društvo Pedale San Vitese in dirka je veljala za Veliko nagrado Občine Chions. Skupno je nastopilo 54 kolesarjev. Devinovi kolesarji so se dobro odrezali, saj je Charly Petelin tudi osvojil en leteči cilj. Na tej dirki vidnih pobegov ni bilo, skupina je v glavnem vozila složno do cilja, kjer je bil v sprintu najhitrejši Enrico Salvador (Sacilese), na zelo dobro sedmo mesto se je uvrstil Devinov kolesar Simone Visintin, Charly Peteli je bil 17., Peter Sossi pa 19. . Kolesarji so vozili po 28,8 km dolgi progi in srednja hitrost je bila 36,6 km/h. Pomlad na mladinskih disciplinskih lestvicah Tržaška nogometna zveza je v svojem zadnjem sporočilu, poleg končnih lestvic, glede mladinskih prvenstev objavila tudi lestvice za disciplinski pokal. Naraščajniki Pomladi, ki so osovjili naslov pokrajinskih prvakov, so tudi na tej posebni lestvici dobro uvrščeni, dosegli so namreč 3. mesto za moštvi CGS in San Luigi B. Ekipa najmlajših se je na tej lestvici uvrstila na 5. mesto. Reprezentančni zbor Člana ekipe naraščajnikov Pomladi še naprej pridno trenirata s pokrajinsko reprezentanco. Selektor Virgilio Palotta je namreč na trening prihodnjega ponedeljka povabil tudi veznega igralca ekipe našega društva Aljošo Čoka in vratarja Giovannija De Denara. JADRANJE - Selekcije v razredu 470 Spadoni in Klinger odlična tretja Čupina posadka 470 Alessio Spa-doni-Max Klinger je prvomajske počitnice preživela v Livornu, kjer se je udeležila regate Trofeo Accademia Navale. Skupno so izpeljali 5 plovov. V konkurenci 52 posadk je 1. mesto osvojila posadka Capodanno-Giordano (Cir-colo Italia), 2. mesto je zasedla posadka iz SVBG Cherin-Condello. Alessi-o in Max sta se uvrstila na odlično skupno 3. mesto in 2. med mladinci. Regata je štela za državno ranking list, ki je seštevek vseh selekcij za evropsko in svetovno prvenstvo. (af) Valentičeva ubranila prvo mesto na skupni lestvici V Livornu sta se pete selekcijske regate v razredu evropa udeležili tudi članici TPK Sirena Nataša Valen-tič in Giulia Ceschiutti, ki sta si že na predhodnih regatav zagotovili nastop na SP, ki bo letos v Workumu na Nizozemskem. V konkurenci nekaj čez 20 ženskih posadk je Valentičeva s posamičnimi uvrstitvami na 6., 1., 2., 5. in 5. mesto zasedla končno 3. mesto z enakim številom točk kot drugo uvrščena Siliva Gennaro. Ceschiutti-jeva pa je bila z uvrstitvami na 7., 13. dsf., 16. in 11. mesto tokrat šele 13. Zmagala je bivša sirenašica Maria Giovanna Svetez, zdaj pri CV Mug-gia. Na skupni lestvici pred zadnjo preizkušnjo je Valentičeva ubranila prvo mesto, Ceschiuttijeva pa je tretja. Regate v Livornu so se odvijala v zelo šibkem vetru, ko pa je zad-njio dan zapihalo, so izvedli le eno regato, sicer bi bil končni rezultat varovank trenerja Bruna Bogatca še boljši. Samo tekmovanje pa je pokazalo, da naši predstavnici preraščata kla-so in se bosta morali čimprej odločiti za nastop v kakem olimpijskem razredu ali razredu, ki bo olimpijski morda postal po igrah v Pekingu. JADRANJE - Tekma optimistov v Kopru Člani Sirene in 106 drugih Na množičnem tekmovanju kluba Jadro Koper je bil Dan Polšak prvi med kadeti Na maj ski izbir ni regati v Kopru se je letos podalo na regatno polje res lepo število tekmovalcev. 110 mladih jadralcev se je v treh dneh pomerilo na šestih plovih. Članom Regatnega odbora jadralnega kluba Jadro-Koper je večkrat po-nagajal veter, tako da so izpeljali šest od predvidenih devetih preizkušenj. Eno regato so morali prekiniti zaradi prevelike spremembe smeri vetra, drugo zaradi brezveterja, za zadnjo regato pa je zmanj kalo časa. Pa še sre ča, da je ne na -povedana nevihta popestrila dogajanje tik pred nagrajevanjem, ko so bile vse jadrnice že na varnem in pospravljene. Barkovljanski pomorski klub Sirena je tokrat nastopil v postavi: Matija Ugrin, Erik Gregori, Dan Poljšak in Da-nie - l Gruden. Nekoliko utrujeno je deloval Matija Ugrin, ki se je pravkar vrnil iz napornih selekcij za svetovno prvenstvo v Punti Ali, kjer je zasedel 22. mesto, ki je zelo dobro izhodišče pred drugo selekcij sko regato ki bo čez me sec dni v Ca-gliariju. Matija je v Kopru tokrat z niha- Nadarjeni kadet Sirene na optimistu Dan Poljšak velikokrat zmaguje jočimi rezultati zasedel 17. mesto. Dan Poljšak je v prvih treh regatah startal skromno in ni mogel izraziti svoje nadpovprečne hitrosti. V naslednjih dveh plovih je mladi talent Sirene nadoknadil zamujeno in že tretjič zaporedo ma sla -vil med kadeti. V absolutni konkurenci je pristal na 23. mestu. Končni vrstni red, mladinci: 1. Giulia Lantier (SVBG), 2. Matteo Omari (SVBG), 3. Enej Kocjančič (JK Jadro Koper), 17. Matija Ugrin (TPK Sirena), 40. Erik Gregori (TPK Sirena), 85. Daniel Gruden (TPK Sirena). Kadeti: 1. Dan Poljšak (TPK Sirena), 2. Zanetti Sofia (CDVM), 3. Bellanova Mario (CDVM) Petek, 4. maja 2007 Št. 17 (32) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Aljoša, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jari, Kaja, Martina, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it EVGEN BAN - Izid prve cd-plošče »Kunfvjouc in Milan« A casa mia si dice »hvala vsem«, che significa grazie a tutti. (Evgen Ban, ob izidu plošče) O sebi pravi, da je »Kunt'vjouc in Milan«. Mi smo ga sicer zalotili doma, na Kontovelu, kamor se poredkoma vrača, za božič in za pust pa skoraj obvezno. Evgen Ban je v naših sredah dobro poznan predvsem kot bivši član glasbene skupine Status symbol, nekateri se ga spominjajo še prek radijskih valov Radia Opčine, Radia Trst A in Radioattivita, drugi pa kot televizijskega voditelja na Tv Koper in Ra-iu Športnikom je prav gotovo znan kot špi-ker bivšega tržaškega prvoligaša Pallaca-nestro Trieste. Kljub temu da je bil doma tako zaseden, si je nekega dne rekel: »Šel bom v Milan!« In res. Šel je in uspel kot televizijski voditelj na zasebni televizijski postaji. Po treh letih vodenja različnih glasbenih oddaj pa je že pred novim izzivom, saj bo danes izšla njegova prva CD-plošča z naslovom Eugenio Ban. »Naslov plošče je moje ime v italijanski različici,« pravi Evgen, ki poudarja tudi, da je on še vedno samo »tv-voditelj, ki poje. Zato mi ne boste zamerili, če v petju nisem prav perfekten.« Kljub temu pa Evgen ne skriva želje, da bi rad še nadeljeval po tej poti... »To je poskusna plošča. Če gre, bo še ena.« Evgen ali Eugenio, kako naj zapišemo? Vedel sem, da me boste to vprašali. Eugenio sem iz enostavnega razloga, ker mi je moja takratna šefica, ko me je izbrala za tv-voditelja, rekla: »Glej, fantastično, v redu, si naš, Evgen pa je prezahtevno ime za našo publiko.« Oddaje, ki jih vodim, so oddaje za starejšo publiko, za Lombarde pa je Evgen neizgovorljivo ime. To je bil torej prvi pogoj: »Vzamemo te, a samo če pristaneš na to, da si Eugenio. Imena nisem spremenil iz nobenih političnih ali podobnih razlogov. Še vedno sem Evgen, z v-jem, kot moj nono, 100 % OGLASNA DESKA MAJENCA 2007 Danes, 4. maja - ob 21.00 koncert skupine Turbo Angels in Ne me jugat. Jutri, 5. maja - čez noč slovesno postavljanje maja. V nedeljo, 6. maja - ob 19.30 prihod partnerjev in parternerc na Gorico, ob 20.00 ples za ansamblom Okrogli muzikantje. V ponedeljek, 7. maja - ob 21.00 koncert Blek panters in Slebwoost SOBOTA, 5. maja Prvi sezonski večer v priljubljeni diskoteki Miro' v Lignanu. Special guest: Guendali-na iz oddaje Grande Fratello 7. V Števerjanu (Bukovje 6) prvomajsko praznovanje s skupino The Maff Show in Blek Panters. Koncert od 21. 00 dalje. Slovenec. Eugenio je torej samo moje umetniško ime. So ti dali na izbiro še kakšno drugačno umetniško ime? Ne, najbolj naravno je bilo Eugenio, ker je najbližje Evgenu. Jaz sem predlagal tudi Leonardo, ma samo za hec. Ko sem hodil na castinge na MTV, sem bil Evgen, ker je tam publika mlada in bolj prilagodljiva. Roker, ki se je posvetil swingu Danes izide tvoja prva zgoščenka. Kako bi jo predstavil? Gre za zgoščenko swing glasbe. Tudi drugi napovedovalci kot na primer Fiorello so že posneli podobne plošče. Skupno je 11 pesmi, med katerimi je 10 »coverjev« klasikov italijanskega swinga iz 40., 50. in 60. let. Pesmi so v stilu Michaela Bubleja »dei poveri«. Med njimi je tudi italijanska verzija pesmi Minnie the Moo-cher v verziji Cap Callowaja v filmu Blues Brothers, ki sem jo prevedel za svoj program. Zadnja pesem z naslovom Da cosa nasce cosa pa je čisto nova, napisali so jo zame. Med avtorji slednje sta tudi dve znani imeni: Renato Brioschi, ki je napisal melodijo in je tudi avtor pesmi Terra promessa Erosa Ra-mazottija. Med avtorji teksta pa je Gatto Panceri, znani italijanski kantavtor, ki je med drugimi napisal tudi pesem Vivo per lei, nekaj pesmi za Giorgio in celo za Mino. On je priredil besedilo moje pesmi. Kako si pa prišel v stik z njimi? V bistvu jih pozna moj producent Dino Angelini. Panceri je bil izredno navdušen nad mojo ploščo in mi obljubil, da bo za naslednjo zgoščenko napisal kar celo pesem, tekst in glasbo. Koliko stane produkcija take zgoščenke? Za vsem tem je projekt diskografa Bruna Barboneja, ki je lastnik majhne in važne diskografske hiše Duckrecord v Milanu. On se je naravnost zaljubil v ta načrt ter vložil kar nekaj truda in denarja v produkcijo. Je studijska plošča, ampak dejansko zveni, kakor da bi bila snemana v živo, saj nismo uporabili nobe-neh sintetizatorjev, ne računalnika. Zato pa je bilo treba plačati glasbenike, ki so sodelovali pri projektu. CD ni primerljiv s kakšnim velikim projektom znanih pevcev, za ta naš regionalni trg pa je kar dober. Komu je tvoja zgoščenka sploh namenjena? Ljudem od 0 NEDELJA, 6. maja Ob 9.30 pohod od Števerjan na Gonjače, ob 18.00 pa kabaretni večer in koncert skupine ETNOPLOC TRIO. do 99 let. Glavni trg bo severna Italija, kjer me bolj poznajo, seveda jo boste lahko kupili tudi v Trstu. Kako se je rodila ta ideja? Obožujem swing glasbo, v ameriški in tudi italijanski različici. Swing je zadnje čase precej v modi. Potem ko sta Michael Buble in Robbie Williams začela s swingom in imela velik uspeh, so se začeli tudi drugi preizkušati na tem področju. Ljudje so se spet navdušili za ta tip glasbe. Moj CD se zgleduje po italijanskem swingu, kjer sodeluje od pet do šest glasbenikov, v ameriških zasedbah pa je tudi do 50 ljudi. Kljub temu da mi je swing všeč, sem pa po naravi roker. Trenutno se ukvarjam s televizijskimi programi, ki so namenjeni določeni publiki, kateri bi verjetno rok ne ustrezal, in sem zato izbral drugo zvrst glasbe. Ta plošča je seveda tudi način, da bi začel delati kaj novega. Pred leti si s skupino Status symbol slovel po zamejskih odrih. Od tega je minilo nekaj let. Si medtem časom stalno kje pel? Vsako toliko. V svojih oddajah vedno kaj zapojem ... Si se petja tudi kdaj resno učil ali si pravzaprav samouk? Ja, na žalost se petja nisem nikoli učil. Je žiher cajt, ja ... Kaj je zate glasba? Glasbo čutim kot nekaj svojega, je del mojega življenja in telesa. Od Indiane Jonesa ... Glasba, ampak tudi film. Na univerzi v Trstu sem študiral fil-mografijo in zgodovino filma. Kljub temu pa sem imel vedno kot referenco televizijo. Ze takrat sem sodeloval s televizijo Koper, nekaj z deželnim sedežem Rai in verjetno sem zato izbral to fakulteto, ker televizijske smeri preprosto ni bilo. Kasneje sem se usmeril predvsem v delo na televiziji in tako film pustil malo pri miru. Ali drži, da si pred to izbiro poskusil tudi druge študijske smeri? Poskusil sem kar na treh fakultetah: najprej na političnih vedah, nato »lette- re antiche«, ker sem mislil, da bom postal Indiana Jones, potem pa sem razumel, da je bolje, da pustim vse skupaj in presedlal na »lettere moderne«. Vedno pa sem sanjal o televiziji, na univerzo sem šel, ker je univerzitetna izobrazba važna, ker ti da kulturo in podlago za nadaljnje delo. Pomemben pa je predvsem papir, ki ga lahko potem priložiš v svoj curriculum. Univerzo sem torej vzel kot bazo za svoje televizijske posle. Sama univerzitetna izobrazba pa tudi ni dovolj... Jaz sem imel pri tem veliko srečo, sreča pa trka na vrata tistega, ki jo išče in se trudi. Ni dovolj, da samo upaš, da bo sreča potrkala in potem tam čakaš. Ko so mene izbrali za to delo, sem imel že desetletno izkušnjo. ... do »Fešte na trgu« Od leta 2004 vodiš oddajo Festa in piazza. Kakšen tip programa je sploh to? Gre za glasbeno oddajo z glasbo iz 50., 60., 70. let, z nekaj operete ... Igramo se z različnimi prvinami in tipi glasbe, tako da je naš program namenjen različnim generacijam. Včasih povabimo kakšnega znanega gosta iz televizijskega ambienta. Obiskali so nas že Manuel Casel-la, Maria Teresa Ruta ... Potem so še plesne skupine, tudi bolj moderne, različni pevci, kvizi, nagradne igre ... Med oddajo tudi sam kaj zapojem. Vodiš še kakšno drugo oddajo? Ob četrtkih in nedeljah sem na An-tenni 3 zaseden z oddajo Festa in piazza, ob petkih pa vodim na Tele Lombardiji oddajo Tuttaunaltramusica, ki je vidna po satelitu tudi v Trstu. To je tudi glasbeno oddaja, ki je sicer nekoliko bolj folkorna. Ta je bila pravzaprav moja prva oddaja. Milano, Milano Prav gotovo imaš po treh letih tudi že svoje fane. Ali se jih moraš na milanskih ulicah kdaj izogibati? Ja, seveda. Včasih me kakšne starejše oboževalke naravnost napadejo, me vsega obsujejo s poljubi. Eugenio sem, Eugenio tja ... V glavnem me prepoznajo starejši ljudje, vseeno pa tudi nekateri mladi: taki, ki me vidijo med »zappingom« in tudi taki, ki gledajo oddajo z mamo in nono ob nedeljah popoldne. Kakšno je tvoje milansko življenje? Misliš, da je takšno, kot bi ga imel doma? Ja, v Milanu živim tako, kakor bi živel na Kontovelu. Delam veliko, tako da nimam niti časa, da bi zahajal v »vip« ambient. Ker vodim tudi turistično oddajo, sem včasih tudi nekaj dni izven Milana. Ko pa imam čas, grem rade volje kam, večkrat pa časa žal nimam. Je v Milanu veliko Slovencev? Še kar. Zamejcev je nekaj, predvsem pa je precej ljudi iz Slovenije. Nekateri ne živijo v Milanu, ampak se redno vsaki teden vračajo domov. Nastal je tudi klub Slovencev v Milanu. Na žalost se največkrat srečujejo ob četrtkih ali petkih, ko sem jaz zaseden. Predvsem z nekaterimi mlajšimi pa se včasih vendar srečamo in kot vedno, ko se dobimo Slovenci, se na takih srečanjih preveč spije. Si z Milanom navezal stike že preden si odšel tja? Ali si šel pravzaprav s trebuhom za kruhom? Ko sem končal študij, sem najprej nekaj časa delal v Trstu: na Radioattivita, na TV-Koper ... In potem sem si rekel - šel bom v Milan. Curriculum sem poslal povsod, pripravil kovček in šel. Najprej sem trkal na najrazličnejša vrata. Začel sem sodelovati v Modeni, kjer sem vodil program za mladino. Vse skupaj je trajalo dva meseca. Takrat sem spoznal tudi svojo bodočo šefico Mario Grazio, imel sem nekaj pogovorov z njo, takrat me pa še niso vzeli. Po enem letu sem se naveličal in sem se vrnil v Trst. Tu sem začel spet sodelovati z raznimi radijskimi in televizijskimi ustanovami v Trstu in Kopru. Potem me je po nekaj mesecih Maria Grazia spet poklicala in me povabila v Milan. Šel sem na razgovor, kjer so mi povedali, da imajo delo zame. In sem si rekel, da poskusim. Podpisal sem pogodbo, znova pripravil kovčke in šel. Misliš, da je treba za uspeh zapustiti zamejstvo? Odvisno na katerem področju hočeš uspeti. Meni je všeč plavati v širo- ... in se ... Je član nogometne reprezentance Artisti TV e stelle dello sport. Igral je že z DJ-jem Ringom, Maxom Giustijem... Pri 16. letih je vodil na Radiu Opčine 24-urno oddajo »z eno komanijo de balordi«. Italijanski vsedržavni reviji Di piu in Stop sta že pisali o njem. V kratkem bo imel tudi svojo spletno stran. Nastopal je v filmu »Senza Confini« v režiji Fabrizia Coste in v filmu »Ilaria Alpi - Il piu' crudele dei giorni« z Giavanno Mezzogiorno in Radom Šerbedzijem. kih vodah in sem šel zato v Milan. Vsekakor če bi se človek rad soočil z italijanskim trgom radia, televizije, mode ali glasbe, sta seveda Rim in Milan zakon. Si kdaj pomislil, da bi se odpravil v Ljubljano, se preizkusil v slovenskem ambientu? Ja, poskusil sem prodreti tudi na slovensko tv-sceno, imel sem nekaj razgovorov z Mišo Molk in z Vanjo Vardjan, čestitala sta mi za televizijski pristop, moja slovenščina pa je bila preveč primorska. In tako sem poskusil na drugi strani, v Italiji. Takrat sem bil trdno odločen, da hočem postati televizijski voditelj, v slovenščini, italijanščini, turščini, kakorkoli že. Se boš kdaj vrnil v Trst? Trenutno ne, mislim, da bom pogodbo podaljšal. Če bi sedaj pustil vse skupaj, bi bilo kakor pokazati hrbet sreči, ki se jo imel do sedaj, in vsem ljudem, ki mi zaupajo. To je kot v športu: če imaš talent in ga ne izkoristiš, je to nesramno do tistih, ki talenta nimajo in garajo, da bi kaj dosegli. / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. maja 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. Video natečaj - Šola Srečko Kosovel - Prosek: Špricanje 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 10.50 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 0.20 0.50 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nan.: Nova družina Addams - Domek sladki domek (i. Glenn Taranto, Ellie Harvie) Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Aktualna odd. o cenah na tržnici: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Clery, Alessio Di Clemente) Variete: Festa italiana Aktualna odd.: Življenje v živo (vodi M. Cucuzza) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' Eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: I raccomandati (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: TV7 Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik/Gledališče/Potiho- Rai Due 6.00 6.15 6.55 7.00 9.15 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.10 17.50 18.00 18.30 19.00 19.50 20.10 20.30 20.55 21.05 22.50 23.00 23.50 0.20 Dok.: Focus Idealna nevesta Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Tgr - Gore Svet v barvah Dnevnik, vreme/Kino/Medicina 33/Nesamodenar Variete: Piazza Grande Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice Nad.: Andata e ritorno Tg2 Flash, šport Dnevnik, vreme Reality: La sposa perfetta Nad.: Piloti Risanke Dnevnik Tg2 Deset minut Film: Il monaco (pust., ZDA, '03, Paul Hunter, i. Chow Yun-fat, Se-ann William Scott) Tg2 dnevnik Aktualno: Soočanja Tg2 Mizar Reality: La sposa perfetta Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 10.15 Slovesnost ob 146. obletnici ustanovitve italijanske vojske 12.00 Tg3 šport, Meteo 12.25 Tgr Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik/Tgr Nea-polis 15.10 Nan.: Trebisonda, 15.45 The Saddle Club 2 16.15 Tg3 Mladinski dnevnik 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Dok.: Drugačna Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Rai 3 (vodi Andrea Vianello) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo Piano 23.45 Variete: Glob 0.35 Tg3 Night News 0.55 Aktualno: Economix u Rete 4 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nan.: Kojak, 7.40 Charlie's Angels (i. J. Smith) 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, vreme 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. J. Heinrich) 16.00 Film: Facciamo l' amore (glas., ZDA, '60,m i. Yves Montand) 18.55 Dnevnik, vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualna odd. Tg4 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.05 Nan.: Arma letale (pust., ZDA, '87, r. R. Donner, i. Mel Gibson) 23.15 Film: Gioco di donna (dram., ZDA-VB, '04, i. Penelope Cruz) Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash Nan.: Squadra Med (i. Rosa Blasi, Jennifer Lewis) Uno, due, tre.... stalla! Nad.: Vivere (i. Cristina D' Alberto, Luca Bastianello) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Aktualno: Moški in ženske Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut Nad.: Tempesta d' amore (i. Gregory B. Waldis, Henriette RichterRöhl, Sepp Schauer) Uno, due, tre... stalla! Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Nan.: Il giudice Mastrangelo 2 (i. Diego ASbatantuono, Amanda Sandrelli, Alessia Marcuzzi) Aktualno: Matrix 11.50 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.10 17.00 17.05 18.10 18.45 20.00 20.30 21.10 23.30 O Italia 1 6.15 Nan.: V osmih pod eno streho - Boj med titani 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada),10.05 Supercar 11.10 Nan.: Hazzard (i. John Schneider, Tom Wopat, Catherine Bach) 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, šport 14.05 Risanke 15.00 Nan.: Smallville 8i. Tom Welling), 15.55 Sedma nebesa - Angel 17.35 Risanke 18.00 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu (i. D. in C. Sprouse) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Variete: Candid camera 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 20.10 Nan.: The O. C. 21.00 Nan.: Grey's Anatomy (i. Patrick Dempsey, Ellen Pompeo) 22.50 Film: Gothika (thriller, ZDA, '03, i. Penelope Cruz, Halle Berry) 0.55 Šport/Odprti studio ^ Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Pisma Don Mazziju 10.25 Svetnik dneva, horoskop 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time v živo 15.00 Nan.: Velika dolina 17.00 Risanke 19.00 Povejte županu 19.55 Športna oddaja 20.05 Glasbena oddaja 20.50 Film: Baron Munchausen 23.40 Oddaja za mlade La 7 LA^ 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 9.30 Dok.: Crocodile Hunter 11.30 Nan.: Angelski dotik 13.00 Nan.: Dowling 14.00 Louis Vuitton Cup 17.00 Dok.: Lovci na zaklade 18.00 Nan.: Star Trek, 19.00 JAG 20.30 Osem in pol 21.30 Aktualna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi I. D' Amico) 0.00 Variete: Markette (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.40 10.00 10.15 10.45 11.15 11.55 13.00 13.15 13.35 14.20 15.00 15.10 15.40 16.05 16.25 17.00 17.30 17.45 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Volk branil kokoši pred lisico (M. Matičetov) Kratki dok. film: Tamar bi rada slišala (izrael) Enajsta šola Nad.: Živalski vrt iz škatlice Štafeta mladosti TV kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nan.: Rožmarinka in Timijanka Slovenci v Italiji Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Od pomladi do poletja Nan.: Patrikov svet (VB, 8. del) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Dok.: Wall Street na M iklošičevi Dok. nan.: Zgodovina medicine (Nem., 3. del) Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Družinska nan.: Začnimo znova (Vojko Anzeljc, 17. del) Na zdravje! Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub: Delo nekoč in danes 0.15 Dok.: Zgodovina medicine 1.10 Dnevnik, vreme 1.45 Nad.: Babuške (3. del) 2.35 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 10.00 10.50 11.40 12.00 13.55 14.20 15.15 15.45 16.05 17.25 20.00 20.50 21.50 23.20 0.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.05 17.30 18.00 18.20 18.30 18.45 19.00 19.30 19.55 20.25 22.20 22.35 23.05 23.50 0.20 0.35 10.30 11.00 17.00 17.30 18.00 18.40 18.45 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 23.00 23.40 8.30 Zabavni infokanal Infokanal 9.30 TV prodaja Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Kalejdoskop Hum. nan.: Frasier Film: Kreolski kralj Žogarija, ko igra se mularija Mozaik Primorski mozaik Študenstka Zdaj! Oddaja za razgibano življenje Košarka: CSKA - Unicaja (turnir četverice, polfinale, prenos iz Aten) Dok. nan.: Peta dimenzija Aktualno-pogovorna oddaja: Vroči stol (r. Iztok Tory) Film: Zadnji kazino (kom.-dram., Kan., '04, r. Pierre Gill, i. Charles Martin Smith, Katharine Isabelle) Film: Tu (dram., Hrv., '03, r. Zrin-ko Ogresta, i. Jasmin Telalovic, Marija Tadic, Zlatko Crnkovic) Dnevnik zamejske TV Koper Čezmejna TV Euronews Dok. oddaja Četrtkova športna oddaja Film: Sin (Fr., '73, i. Yves Montand, Lea Massari, M. Bozzuffi) Mladinska odd.: Fanzine Vas tedna Program v slovenskem jeziku: Študentska Ali me poznaš Pravljice Mike Make Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost Potopisi Košarka: Panathinaikos - Tau Ceramica (Evroliga, prenos) Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Četrtkova športna oddaja Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Utrinki iz Evropskega parlamenta Gledališka predstava Razred Miš Maš Napoved dnevnika Spomini borcev Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Preventiva v cestnem prometu Razgledovanja Jesen življenja Vedeževanje z Magdaleno Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga - Brina Svit: Odveč srce (prip. M. Kjuder, 10. nad.); 10.30 Etno - World glasba; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Nekoč, nekje, pa ne že spet predrugačimo pravljični svet (pripr. Gregor Geč), sledi Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Prirmorski dnevnik; 18.00 Glasbena industrija; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio bla bla; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.05 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nok-turno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Valovska izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 20.00 Koncert; 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Prodajno naročninska služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Oglaševanje Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, Korzo Verdi 51 TRST, Ul.Montecchi 6 Komercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% Nekomercialni oglasi Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Petek, 4. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , srediste a sredisce ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA DUBLIN o -/- LONDON O 7/22 K0BENHAVN AMSTERDAM BERLIN 09/|L 7/20 O /^OBRUSELJ VARŠAVA O 5/13 8/21 DUNAJ 7/16 „ ° (S LIZBONA O 11/17 MADRID O 8/14 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. --- C: O KIJEV A' O SOFIJA -1/14 „„ATENE ^ ^Nad zahodnim Sredozemljem je ciklonsko območje, danes bo dosegla naše kraje izrazita vremenska fronta. Pred njo bo pritekal od jugovzhoda zelo vlažen zrak. Ob koncu tedna bo hladen __višinski zrak povečal krajevno ^nestanovitnost. " " Nad jugozahodno Evropo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska motnja se iznad Sredozemlja pomika nad Balkan. Nad naše kraje doteka vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 Dolžina dneva 14.26 r LUNINE MENE W Luna vzide ob 22.58 in zatone ob 6.519 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.39 najnižje -56 cm, ob 12.11 najvišje 27 cm, ob 17.14 najnižje -11 cm, ob 23.04 najvišje 39 cm. Jutri: ob 6.06 najnižje -51 cm, ob 12.50 najvišje 23 cm, ob 17.43 najnižje -4 cm, ob 23.25 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 1000 m...........11 1500 m............6 2000 m............4 2500 m............1 2864 m ...........-1 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 7/17 CELOVEC O 7/16 TOLMEČ O 9/14 TRBIŽ O 8/13 O 6/12 KRANJSKA G. o TRŽIČ 9/16 o 7/14 S. GRADEC CELJE 9/17 O MARIBOR o 9/17 M. SOBOTA O 7/18 PTUJ O o KRANJ VIDEM O 12/18 O PORDENON 13/17 <8k ČEDAD O 13/17 _ 0 LJUBLJANA r,ORirA rt O N. GORICA 11/17 N. MESTO 9/16 14/18A0^ 12/18 0°8/14JNA ° ^ „ KOČEVJE TRST O (a S /~YK O 15/20^^ - o PORTOROŽ O ^ ---VZ^ ^ CRN°MELJ 13/19 OPATIJA REKA 15/9 ZAGREB 10/17 O JA —r» _ r ¿h ^NAPOVED ZA DANES' Pretežno oblačno bo s padavinami. Vmes bodo tudi ne- Oblačno bo. Dopoldne se bo dež na zahodu krepil in do vihte. Ob morju bo pihal zmeren vzhodni veter, v popol- popoldneva zajel vso Slovenijo. Ob morju bo pihal jugo. danskih urah jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 12 do 17, ob morju 19 stopinj C. V,_> O GRADEC -/- TOLMEČ O 8/18 0 VIDEM O 11/23 O PORDENON 12/22 ™BJŽO O 9/14 „ 7/ KRANJSKA G. ČEDAD O 12/22 0 CELOVEC O 9/16 O TRŽIČ 11/16 O KRANJ o-/- S. GRADEC CELJE -/O MARIBOR o-/- PTUJ O M. SOBOTA O-/- GORICA O 13/23 O N. GORICA 13/19 O LJUBLJANA 13/18 POSTOJNA O 10/16 KOČEVJE O ČRNOMELJ N. MEST012/18 o ^ ZAGREB 12/18 O 60 REKA 15/21 r# (NAPOVED ZAJUTRI ^Spremenljivo bo. Ob prehodnih delnih razjasnitvah se Jutri dopoldne bo dež ponehal. Jutri popoldne in v nedelji bodo pojavljale posamezne plohe in nevihte, ki bodo po- bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo gostejše v popoldanskih urah. krajevne plohe in nevihte. BUDIMPEŠTA - Konec prejšnjega tedna v Kiskunhalasu Slovenske klekljarice uspešne na mednarodnem tekmovanju BUDIMPEŠTA - Na mednarodnem čipkarskem tekmovanju, kije potekalo konec prejšnjega tedna v Kiskunhalasu na Madžarskem, so slovenske klekljarice osvojile dve nagradi. Drugo mesto v kategoriji klekljanih čipk je osvojila čipka z naslovom Red v kaosu, 17-letne Polone Rudolf, tretje mesto v isti kategoriji pa je osvojila čipka z naslovom Mavrica sveta, delo oblikovalke Afrodite He-bar Kljun, sklekljala pa jo je Helene Kra-mar.Tema osmega mednarodnega tekmovanja v t.i. Hiši čipk na Madžarskem je bila Barve sveta. Kot so sporočili iz Združenja slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke, so na tekmovanje poslali 14 del svojih članic iz Cerknega, Gorenje vasi, Ljubljane, Polhovega Gradca, Škofje Loke, Železnikov in Žirov, dva izdelka učenk Čipkarske šole Žiri in izdelek učiteljice iz Čipkarske šole Železniki, Čipkarska šola Idrija pa se je tekmovanja udeležila samostojno in sicer s štirimi izdelki svojih učenk. Poleg Slovenk so tekmovale še klekljarice iz Avstrije, Belgije, Češke, Estonije, Francije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Srbije, Španije in Švedske. Združenje slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke, se je v manjšem številu tudi predstavilo na prireditvi na Madžarskem. Pred Hišo čipk so na ogled in v prodajo ponudili tudi svoje izdelke, so še sporočili iz idrijskega združenja. (STA) Klekljarica med delom LONDON - Raziskava psihologov Po hitrosti hoje Ljubljančani 18. LONDON - Pešci po vsem svetu danes hodijo okoli deset odstotkov hitreje kot pred desetimi leti, je pokazala raziskava britanskih znan-stve ni kov pod vod stvom psi ho lo ga Richarda Wisemana. Prebivalci Ljubljane so se po hitrosti hoje uvrstili na 18. mesto med 32 svetovnimi velemesti, najhitrejši pa so po rezultatih raziskave prebivalci Singapurja. Na drugo mesto so se uvrstili prebivalci danskega Koebenhavna, tretji na lestvici tistih, ki se jim najbolj mudi, pa so v španskem Madridu.Znanstveni-ki so v vsakem od 32 mest izbrali ulico z velikim pretokom ljudi, ki ima širok, raven pločnik, na katerem ni večjih ovir. Med raziskavo so merili, v kolikšnem času 35 ljudi prehodi 18 metrov pločnika, pri tem pa so upoštevali le odrasle brez spremstva. Iz študije so sicer izvzeli vse, ki so med hojo govorili po mobilnem telefonu ali nosili nakupovalne vrečke. Rezultati študije, ki so jo primerjali z rezultati podobne raziskave pred desetletjem, so po mnenju Wisemana pokazali hitrost življenja v posameznih mestih. »Preprosto merjenje ponazarja fizično in družbeno življenje v mestih. Tempo življenja v največjih mestih je danes veliko hitrejši kot v preteklosti,« je poudaril Wiseman. Simbol Ljubljane Raziskava je sicer prinesla nekaj presenečenj, saj se nekatera izmed največjih svetovnih mest niso uvrstila med prvih pet. New York se je tako uvrstil na osmo, London na 12., Tokio pa na 19. mesto. Največje spremembe v hitrosti hoje so sicer zabeležili na vzhodu. V Singapurju se je hitrost pešcev v zadnjih desetih letih povečala za 30 odstotkov, v kitajskem Guangzouu pa za več kot 20 odstotkov. Med mesti v bližini slovenske prestolnice sta se Dunaj in Zagreb uvstrila na 10. oziroma 13. mesto. (STA)