Leto VI., štev. 86 Ljubljana, petek 10. aprila 1925 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din ca Ithafa oh 4. «jirtra|. ea Sune mesečno Din <5-—; ca Ino-»emstvo Din 40-— neobvezna. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: MikioSičeva cesta Ste*. 16/1. — Telefon Stev. ji. Nočna redakcija t od 19. ure naprej ▼ Knafiovi ul, St. j/L — Telefon it. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava 1 Upravništvot Ljubijsns, Prešernova ulica it. 54- — Telefon 5t. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica St. 4. — Telefon St. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Alekaandrova cesta, Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub. ijana St. 11.842, - Praha čislo 78.180 Wien Kr. 105.S41. Ljubljana, 9. marca. Maršal Hindenburg je sprejel kandidaturo za predsednika nemške republike. 77 letni starček se je baje do zadnjega trenutka upiral ponudbi desničarskih strank, pristal je šele, ko je apeliral na patrijotično dolžnost njegov skoro enako famozni tovariš iz svetovne vojne, »veliki admiral* Tirpitz. Glavni organ socijalne demokracije piše, da je bivši vrhovni vodja nemške armade najprej vprašal telegrafično za mnenje nizozemskega izgnanca, svojega gospodarja in cesarja. Viljem II., tako trdi «Vorwarts», je odobril Hinden-burgovo kandidaturo in mu izrazil svoje vladarsko zaupanje. Hindenburg je torej mož, ki ga misli združena nemška desnica posaditi na stol prvega predsednika republike, sedlarskega pomočnika in voditelja največje delavske stranke sveta, umrlega Friderika Eberta. Zunanji minister doktor Stresemann se je baje v začetku upiral opustitvi dr. Jarresove kandidature. vendar je končno tudi njegova nemška ljudska stranka popustila navzlic »zunanje-političnlm oviram«. Vse stranke desnice, nemško-nacijonalna, ljudska, bavarska ljudska, bavarska kmečka, narodno-socijalna. hannove-ranska in gospodarska stranka so se zbrale okrog Hindenburga in zalučile njegovo kandidaturo proti kandidatu združenih republikanskih in demokratičnih strank. Pred vojsko in med vojsko neznani duhovnik dr. Marx bo imel 26. aprila biti bitko proti po telesu ogromnemu in nemškemu ljudskemu srcu napol svetemu Hindenburgu. Mar-cijalična postava in impozantni brki nacionalnega junaka imajo pridobiti za načrte reakci.ionarne desnice tiste glasove. ki jih ni mogel zbrati zastODnik težke industrije in veleposestva doktor Jarres. Ves politični svet, posebno pa mali narodi, osvobojeni v svetovni vojni izpod germanskega jarma, morejo le pozdraviti Hindenburgovo kandidaturo. Nemčija je zadnje čase vodila politiko dvoličnosti in sladkih, uspavajočih besed. Ponujala je garancijski pakt za francoske meje. pripravljala se je na vstop v Zvezo narodov. Velika Britanija je verovala tem medenim geslom in Chamberlain je že začel napovedovati potrebo korekture mirovnih pogodb v prid Nemčiji. Amerika je pod vplivom senatorja Boraha pripravljala Franciji sovražne in Nemčiji več kot prijateljske ukrepe. Celo levičarska Francija si ni bila na jasnem o pravih namenih Nemčije. odtod nervoznost na Češkem, zlasti pa na Poljskem. Danes so krinke padle. V času, ko Anglija oznama strmečemu svetu, tla ne bo nikdar skle.pnla zveze, naperjene proti Nemčiji, v dnevih, ko levi karte! v Franciji poziva nazaj v prve vrste javnega življenja zagovornika nem-ško-fra* coskeera kontinentalnega bloka Cai'1auxa, v tem trenutku postavliaio vladne stranke v Nemč.i'i za kandidata za predsedstvo «repuHike» velik^a ooraženca najogromneiše vseh vojn. v katerem je za neugnani vsenemški duh inkarnirana ideja revanše. maščevanja. Stranke weimarske koalicije bodo Imele priliko nokazati. ali je Nemčija vredna zaunania. ki ga je začela radi Iskrenosti, če ne moHa radi zvitosti dobivati zadnie čase. Proti dr. Jarresu so (*ob'!e večino 2^. marca, naj dobe ?e kon?no večino 26. anrila "roti Hindenburgu. Položaj je tako jasen, da si pa roben ljubitelj res^e in luči ne more želifi tr^reiSeT^. Hmdenburg je za ves demokratični svet nredefavnik Dredvome Nemčije in predhodnik mo-narHstične reetavraene. Če bo stari General na svoi;h shodih to taiil ne prihaja v noštev. On ni zasebnik, on je živa mfcef nemške osvete. 26. anrila bo nemški narod povedal, ka? nai svet misli o ni^^nvib namenih. Imenova*"* " politični s^zbi Beograd. 9. aprila, p. Podpisan je tikaz. s katerim so imenovani za vladna tainike v 7. skimini I. kategorije: Mi'an M a k a r nri oVramem glavarstvu Mariboru: dr. Anton Farčnik v >marin. dr. Leon Brnnčko v CeJiu, Ivan M i 1 a č v Prevaljah. dr. Iv. V r e-?er v S!oveni'ek zunanjih mini. strov Male antante določil za 3. ma;a in da je na?a vlada že p^eHa delovni program te* Sa sestanka. Ta vest ni točna. Sestanek Ma« le antante še ni določen in tudi naš kabinet Še ni prejel nikakega programa o delu kon» ference. Začetek podaisnf za zvezo z Grajo Beograd, 9. aprila, p. Pogajanja z Grčijo za sklenitev prijateliske zveze pnčno v Beo. gradu dne 20. t. m. Zanikajo se vesti, da bo bivši ministrski predsednik Veniz<-los ime» novan za predstavnika Grčije v Beogradu. Turčfji in Albanija Beograd. 9. aprila, p. Nocoj je dobila vla* da obvestilo, da je turški parlament ratifi* ciral pogodbo o prijateljstvu med Turčijo in Albanijo. Nove uradne poneverbe v Zagrebu Zagreb, 9. aprila, n. Policija jc prišla te dni na sled novim poneverbam pri pokra, jinski upravi v Zagrebu v oddelku za soci. jalno politiko. Revident Vekoslav Horvat, načelnik X. odseka računovodstva v zagreb« ški finančni delegaciji, v čigar resort spada* jo posli socijalnega skrbstva, si je često do« ločeval komisije za pregledovanje in je tudi sestavljal obračune o kreditih, danih rava> Iidskim domom. Sedaj se jc ugotovilo, da je sestavljal tudi napačne bilance in tako pcmeveril okrog 200.000 dinarjev. Po Zagre» bu se govori celo, da manjka 600.000 dinar, jev; zaenkrat je dognano le, da je ponever. jen znesek 200.000 dinarjev. O ostalem de» narju sc vodi preiskava. Horvat je pred par dnevi izginil iz Zagreba, a ga je polici i* izsledila in danes do vedla v zapore, Beograd, 9. aprila, r. Kralj je danes opoldne odpotoval z avtomobilom v Topolo, kjer ostane do sobote popoldne. Po povratku kraljice Marije iz Bukarešte odpotuje kraljeva dvojica v soboto zvečer v Ilidže, kjer ie že pripravljena za sprejem kraljeva vila. Iz Ilidža se pelje kraljeva dvojica v Han Pijesak v kraljevo lovsko hišo. kjer ostane preko velikonočnih prazn kov. Pred svojim odpotovanjeni je sprejel kralj v avdijenci vojnega ministra generala Dušana Trifunoviča in ministrskega predsednika Nikolo Pašiča. Kralj je z niim konferiral od 10.45 do 12. oool-dne. Po odhodu z dvora je bil ministrski predsednik zelo dobro razpoložen ter je na vprašanje vašega dopisnika, ali je podal ostavko, odeovoril: «Nema ostavke«. «Morebiti rekonstrukcMa vlade?®. je vprašal dopisnik. G. Pašič je odgovoril z nasmehom:« «Ne, tudi rekonstrukcije še ni». ^Peograff, 9. aprila, r. V Narodni skun-šx;ni vlada r<->no'no mrtvilo. Danes p.i bilo v njej nobenih sej. niti konferenc. Zelo živahno pa je bilo v oredsedništvu vlade, kier je ministrski predsednik Pašič poleg mnogih politikov in poslancev snrejel tudi m'nistre Krsto Mi'e-tiča. Veljo VrHčeviča. Mirka Gjuriči-ča in Andro Staniča. — Kakor se doznava. se ie ministrski predsednik vseeno odločil, da odpotuje na kratek od- dih v Dalmacijo, in sicer bržkone v Cavtat poleg Dubrovnika. Iz -mnistrstva zunanjih del Beograd, 9. anrila. d. Danes je bil zelo ?ivahen dan v m'nisfrstvu ztmaniih del. Pri ministru dr. Ninčiču so bili italijanski poslanik general Bodiero. angleški pos!an:k Voung in avstrijski poslanik Hoffinger. ki je izročil pri tej priliki noto svo'e vlade, naj dovoli naše ministrstvo za sociialno politiko bivanje avstrijskih strokovnih delavcev na našem ozemlju, ki ga jim je naše ministrstvo za sociialno politiko zabranilo. Pogajanja radi konkordata Bec?rad. 9. aprila, r. Pogaiania med našo državo in Vatikanom radi konkordata se bodo pričela koncem tega meseca. Za našega delegata je definitivno določen minister n. r. dr. Janjic. ki mtt bo prideljenih nekoliko ekspertov. Ustanovitev sremske finančne uprave Beograd, 9. aprila, r. Minister financ Je izdal odredbo, po kateri se osnuje v Srcm. skih Karlovcih samska finančna uprava. V njeno pristojnost bodo snadale občine: Sremski Karlovci, Potrovaradin, Bcška, Vu* kovar, Čortanovci, Golubinci, Indjija, Ka« menica, Krčedin, Krušedol, Ledinci, Mara* dik, Neradin, Nov: Karlovci, Novi Skoka* men, Rakovica in Stari Slankamen. Se vedno frankovci, koncertraciia in radičevci Glasovi beograjskih listov o brezuspešnih spletkah opozicional-cev. — Zapor Fadiča in tovarišev ni več politično vorašanje. Beograd. 9. aprila r. Vsi radikalni listi potrjujejo informacije vašega dopisnika, da ni nobenih zvez mod radrkali in frankovci. Radikalno »Vreme* piše, da doznnva iz dobropoučenih in merodajnth radikalnih krogov, da so se pocajania s frankovci napačno tolmačila v Javnosti, ker nista niti vodstvo stranke niti min. predsednik Pašič nikomur dala pooblastilo za pogajanja in sklepanje sporazumov s frankovci. Nihče izmed radikalov ni mislil na taka pogajanja, ker je smešno pogajati se s skupino, ki ničesar ne pomeriia v politiki in ki je pri volitvah na ozemlju Hrvatske in Slavonije dobila 2300 glasov. Najusodnejši sporazum s tako skupino ne bi prinesel nocene koristi državi, radikalni stranki pa bi škodil, ker so frankovci privrženci pokojne Avstro-Ojjrske. Današnje »Vreme* trdi, da sta dr. Momčt!o Ivkovič !n Jelemič vso stvar vpri-zorila popolnoma samovoljno m da sta vse, kar sta storila. izvTšila brez odofrrc.ija radškalne stranke. Beograd, 9. aprila, r. »Vreme* piše. da je bila ideja koncentracijske vlade radikalom že od vsega početka nesim- patična' brez radikalne stranke seveia ni nobena koncentracija mogoča. Zelja opozici;c po koncentraciji se ne moro uresničiti. List trdi po informacijah k okolice min. predsednika, da so vse ve* sti o koncentraciji izmišljene in da ie obsodbe vredno, ako se podobne želje podtikuiejo kroni. Popolnoma neresnično ie tndi, da je kralj zahteval od min. nredsednika ostavko radi osnovanja koncentracijske vlade. 2e odpotovanlc kralia ie dokaz, da ni ničesar resničnega na teh vesteh. Beograd. 9. anrila. r. cVreme» javlia. da nima usoda zanrtega vodstva HR^S ničesar skimnega s preokretom v Radi-čevi stranki. V nasprotnem slučaju Bi nreokret v Radičevi stranki pomenjal samo navadno kravjo kupčijo, s katero naj bi se odkupilo strankino vodsho. U^oda Stjenana Radiča ln tovarišev je sedaj vprašanje sodišča in ni več politično vorašanje. Radičevci morejo vsto piti tudi v vlado, a to bi ne moglo vplivati na sodno postocanie. Smrt patrijarha Tihona Prvi samostojni ruski patrijarh od časa Petra Velikega. Moskva, 9. aprila. Včeraj ponoči je umrl v Moskvi na arterioskerozi patrijarh Tihon. Za Leninom je umrl s patrijarhom Tihonom prvi patriiarh. ki ga je izvolila Rusija od časa Petra Velikega. Iz po-itičnih vzrokov je car Peter Veliki odpravil ruski natrijarhat kot vrhovno poglavarstvo rusko - orfodoksne cerkve in prepustil izvrševanje najvišje cerkvene oblasti posvetnim oblastim. Boli-ševiška revolucija je s carizmom vred odpravila tudi ta spomin na duhovno moč carstva in poverila vrhovno vodstvo verskega življenja posebnemu cerkvenemu dostojanstveniku. Prcdb-gani so bi!l triie kandidati, od katerih je bil izžreban kot patriiarh Tihon. Sovjetska vlada nikakor ni podcenjeval vpliva cerkve na sentimentalno - religl-iozne kmečke mase in je pustila Tih=»-nu v tem oziru nrecej proste roke. Ko oa je Tihon nastoDil proti nameravani zaplembi cerkvenih zakladov s strani države, ie prišel v hudo nasprotje s sov ietsko v'ado, ki je odredila končno njegovo aretacijo. Aretacija je vzbudila, kakor znano, po vsem krščanskem svetu velikansko ogorče-re. Sovjetske oblasti so patrijarha končno pod su^e-stivnim pritiskom evrooskeea javnega mnenja izpustile iz zapora. Toda Tihon čegar zdravstvero stanje že takrat ni bilo ugodno, ie Dričel vedno bolj bolehati. Boj proti živi cerkvi patrijarha Antoninova. njegovega najhujšega na-snrotnika, ga je končno popolnoma izčrpal. -3SB- Pred ureditvijo donavskega vprašanja Beograd, 9. aprila, p. Meseca maja se bo vtšH sestanek delesrafov zainteresiranih držav zaradi določitve pravilnika za končno ureditev donavskejra vprašanja. Najbrže bo sestanek v Temlšvaru. V maju se bosta tndi sestali jusroslovenska in romunska dele-itaoija zaradi ureditve Dierdanskeea kanala. Našo kraljevino bosta zastopala Vasa Jovanovič ia NVilfan. Jugoslovensko-poljski klub v Beogradu Beograd, 9. aprila, p. V nedeljo bo sve* čana otvoritev Jugosk>vensko*tx>Jjskega kitu ba. Na čelu kluba stojita poljski poslanik Okenski in bivši predsednik narodne skuj* ičine Ljuba Jovanovič. Pastirsko pismo slovaških škofov proti Sokolstvu Bratislava, 9. aprila, s. Slovaški škofje na* mera vajo v prihodnjih dneh izdati novo pa« stirsko pismo, ki bo naperjeno najbolj proti češkoslovaškim Sokolom. V pismu bo baje prepovedano pristopiti katolikom v sokol« sko organizacijo, češ da je protikatoiižka. Kemal paša zbolel Pariz, 9. aprila, s. Kakor javlja «Matin» iz Carigrada, je odpotoval neki profesor tamošnjega Pasteurjevega zavoda v Angoro k Mustafi Kemal paši. ki ga je ugriznil ste« kel pes. Težka nesreča na morju Amsterdam, 9. aprila, k. Davi sta pri \Vi« lingenu trčila neki holandski in angleški parnik. Holandski je bil zadet v sredino in se je začel takoj potapljati. 16 mož posadko so rešili, štiri pa še pogrešajo in so najbrže utonili. Truplo ostalih šestih mož so že na« šli. Angleška ladja, ki je tudi poškodovana, je bila odpeljana v Fliissingen, kjer je poli* cijsko zastražena, ker sumijo, da je vsled napačnega manevra povzročila nesrečo. Iz boljševiškega raja VHna. 9. aiprila z. V ruski jetnišnici v Potočku so se radi nečloveškega postopanja s strani sovjetskih oblasti oprli tamkajšnji politični kaznjenci. Vojaštvo je zadušflo upor. nakar so demonstrant! pričeli z gladovno stavko. 35 kaznjencev je bilo nato obsojenih na smrt in so bi'a takoj ustreljeni. Darujmo za sokoisk! Tabori Na razvalinah dr. Koroščeve politike Obupne jeremijade škofovega lista. krona. Tudi se je pokazalo po lastili krivdi in nesposobnosti dr. Koroščeve politike, da so bili baš klerikalci tisti, ki so bili v bloku separatistov gonilno zlo. Tako dlskreditirarta ln difamirana in celo od lastnih zaveznikov zaničevana kakor SLS. ni nobena druga stranka v državi. To seveda boli in skeli vse od škofa Jegliča do limbarskega mež-narja. Zato poje na Veliki četrtek škofov list »pesem o polomu*, ki nI drugega kakor jeremijada. peta na razvalinah dr. Koroščeve politike. Značilno pa ie vendarle za klerikalce, ki se vedno izaaiaio za zaščitnike Slovenije, da s takim hreoeneniem žele Žerjavov in Pivkov izstop iz vlade, četudi vedo, da oni v vlado ne more-io in dasi priznavajo, da bi potem bili Slovenci brez vsakega vpliva na vrhovno državno upravo. Pa kaj mar klerikalcem Slovenija ln Slovenci! Zanje zadostuje unartie. da bi lo v tem prime« ru oni mani dobivali po grbi. kakor do-sedai. »SlovenČeve* kombinacije, po katerih bi bili samostoini demokrati iz-kliučeni od vodstva državnih poslov v korist klerikalni stranki, vsebuisio tako malo logike, da moreio vzbuiati upanie na bodočnost klerikalne stranke samo nienim najbolj butastim pristašem, ki z lastnimi možgani Še nikdar nišo znali misliti. Sicer pa naj nam častiti »Slovenec* pove. kako stališče misli zavzeti klerikalna stranka glede na novoustvar-jeni politični položaj. O demokratih je pod vplivom sv. Sembllje že dovolj povedal. kai vse bo ž njimi. Sedaj nai pa še pove. kako se bo SLS izkopala Izpod razvalin dr. Koroščeve politike? Skrahirana politika dr. Korošca gre klerikalcem silno na živce. To dokazuje najbolj drastično Škotov list, ki celo na Veliki Četrtek ni opustil mrcvaren'a resnice, samo da bi svojim obupanim bralcem zabrisal spomin na polomijo tlgrovske politike, ki je pri klerikalcih očividno jačji kako? spomin na trpljenje samega Odrešenika. «Sloveneč» piše: «HR5S ie kapitulirala«. Na to pa pristavlja, da gre roka v roki s to kapitulacijo tudi «polom vse politične smeri famoznega Narodnega bloka®. Zato, ker je Narodni blok in ideja narodnega ter državnega edin-stva zmagala, naj sedaj poleg Radiča pokleknejo še Pašič, Pribičevič in dr Žerjav. Pred kom neki na.i to store, to bi marsikdo rad doznal od »Slovenca*. Škofov list je tako velik mojster logike in izkrivljenja nujnih kotisekvenc, da bi bil nemara sposoben zapisati, da je v svetovni vojni sledil kapitulaciji Bolgar ske, Avstrije in Nemčije polom — an-tantnih in njim prijateljskih držav, »Slovenec* greši na račun zabitosti svojih naročnikov, meneč, da bo njihovo ozb-voljenost nad dr. Korošcem najlažje od pravil, ako napise, da je sedaj po Radl-čevi kapitulaciji konec samostojnih demokratov ter da sta sedaj Pribičevič in Žerjav radikalom nepotrebna. Nuina posledica kapitulacije je predvsem ta. da moraio sedaj za Radlcem kapitulirati tudi niegovi zavezniki. Ako bi klerikalci vedeli, da bo kapituliral T?adič. bi oni kapitulirali že pred njim. Za niitn pa le njihova kapitulacija zato tako težka, ker vedo, da jim nič vec ne koristi, saj so postali tako malovredm kakor carski rubelj ali pa avstrijska Sarajevski atentatorji in Srbija Izoovedbe atentatorjev kot dokumentarični ovržki inozemske kampanje. — Tekst sodnega stenograma. — Za k»j in proti koma so se žrtvovali sarajevski atentatorji. ' Človeka je bilo treba un!8ltU Predsednik: »Mar nI bilo tako. da ste Vi smatrali nlega za sposobnega vojskovodjo ln ste se ga bali za slučaj vojne s Srbijo?* Grabež: »Nisem se bal. Mene nI brigala Srbiia. marveč Bosna!* Predsednik: «A mislite, da Je treba Bosno in Hercegovino prikloplti Srbiji?* Grabež: »Da!* Predsednik: »Je Ii to Vaš ideal?!. Grabež: »Da!. Predsednik: »Kaj, kako?» Grabež: »Izključno v formi ujedlnje-nia Pod imenom enotne Jugoslavije, pa bodi republike ali federalistične republike!* ... (Ker Je Srbija tudi takrat bila kraljevina. bi torej po logiki nemških političnih blričev takrat kraljevska srbska vlada bila za republikanske osnutke atentatorjev!) Konec razprave Je bil tak: Čabreinovič: »Nam ni tilhče rekel: Ubij ga! Mi smo v tem miličju sami prišli na to idejo! Reči pa moram le še to-Ie: Četudi se Princip in ml vsi junačlmo. nam ie vendarle žal. da nismo vedeli, da je Ferdinand bil oče malih otrok. Silno nas žalostlio besede, ki jih je Izgovoril svoii soprogi: Zofija, ne umri, ostani, živi za naiine otroke! . . . Zliko-vec sem in kar še hočete, vse! Vlagam pa prošnjo v svoiem in v imenu svojih tovarišev na otroke, nai nam oprostijo. A Vi kaznujte, kakor hočete! Storite takoi! Nismo zločinci, mi smo pošteni ljudie. plemeniti idealisti, ki smo hoteli storiti dobro, liubili smo narod, hoteli smo . . . umreti za svoje ideale!® Princip: »Kar se nam hoče sugerira-ti. da je kdorkoli izven nas bil Iniclja-tor. je neresnica! V nas samih je niknila ideja, to smo storili sami! Ljubili smo narod. V svoio obrambo ne maram ničesar govoriti.* Predsednik: »Razprava ie zaključena, obsodba se proglasi v četrtek Povodom kampanje, ki so k> nedavno uprizorili nekateri nemški ln angleški listi proti bivši Srbiji, dolžeč jo krivde /,a voino. ie vlada prejela iz Sarajeva sodni stenogram s procesa proti sarajevskim atentatorjem, ki povsem Jasno dokazuje, kako so atentatorji stvarno m •>dločno pobiiali vsa pndtikanja od Strani predsednika in državnega pravdni-ka. ki sta hotela na vsak način izsiliti iz obtožencev pritrdilo, da ie bil aten-'at naročen. Atentatorji niso nasedli njunim zanikam, temveč so ves čas razprave manifestirali svoje ve iko ju-goslovensko prepričanje, ki Izključuje vsako velikosrbsko idejo. Najznačilnejši in naibolj interesantni fragmenti lz stenograma se glasijo: Predsednik: »Kakšno je bilo V vasem klubu mišljen le o Avstriji?* Princip: »Smatralo se Je. da Je Av* strila zlo v našem narodu, kar taktično tudi je. in da ie treba —» Predsednik: Kakšno Je bilo mišljenje glede Srbije, ali bi se ona zavzela za Bosno in njeno priključitev?* Princip: »Gre izključno za to, da se njedlnijo vsi Jugoslovenl! Razume se. Srbiia. ki ie svobodna pokrajina Jugo-slovenov, bi imela moralno dolžnost, da pomore in oostane ono, kar je bil Piiemont v Italiji.* ^ , , Predsednik (mereč na direktno akcijo Srbiie): »Kakšna naj bi bila sredstva Za uiedinienje?* , Princin: »Jaz sem to pokazal z lastno volk). Ubiti in odstraniti je treba one liudi. ki povzročaio zlo!* Predsednik: «Zlo? Komu?* Princin: »Jugoslovenskemu narodu!* * Predsednik: »Zakaj ravno nJega. Magopokojnega Ferdinanda? Kaj ste imeli proti njemu?* Obtoženi Grabež: «On Se bil tisti k ie Bosni povzroči! vse zlo. on je bil zioduh. kakršen le more biti protivnik one velike jugoslovanske Ideje, ki je v meni in Principu bila tako silna. Takega Po volitvah v Belgiji Belgiiske volitve so se vršile 5. t, m. Izvesti se ie imela popolna obnova poslanske zbornice in senata. Belgija ima 2,335.000 moških volilcev. Poleg njih ima volilno pravico 10 600 mater in vdov na fronti padlih vojakov. Volilna kampania in same volitve so se izvršile v popolnem miru. Kralj Albert ni glasoval, pač je v prvič uporabil to svoio člržavliansko pravico prestolonaslednik Leopold, ki je ravnokar dopolnil 24. leto Ministrski predsednik Theunis, ki ne prinada nobeni stranki. Čeprav se nagiblje h klerikalcem, ni sploh kandidiral. Ker ie belgijski volilni red pre-cei kompliciran (dovoljuje n. pr. vezavo' list. preferenčne glasove itd.), se je štetje glasov zavleklo za več dni. Končni izid je naslednji: Dobili so glasov:^ , t92i katoliki 760 000 773.429 sociialistS S20.000 673.795 liberalci 300.000 353.429 Socijalisti so dobili 79 mandatov V poslanski zbornici, kjer so iih prej Imeli le 68. katoliki 78 (prej 80). liberalci 22 (orej 33). Od manjših strank dobe flam-ski separatist! 6 (prej 4). Komunisti so letos prvič nastopih samostojno in so dobili 2 poslanca. Poleg teh strank se je volitev udeležila cela vrsta manjših strančic z nazivi kot «stranka narodne obnove*. «stranka sredniih slojev* itd. V samem Bruslju je biio kar 9 list. v Antwerpnu pa 7. Vse te strančice so pri volitvah popolnoma omagale. . " . " y Izid glasovanja je dal znatno zmago sociialistom. ki se pravzaprav nazivalo »belgijska delavska stranka*. Sociialisti so povsod napredovali na škodo liberalcev In deloma tudi klerikalcev. Liberalni stranki ie naibolj Škodilo njeno sovražno stališče naoram vprašaniu ženske volilne pravice. Pred letom dni je namreč Že bil vložen predlog, da naj volijo ženske, ki jim ie doslej itak že priznana občinska volilna pravica, tudi pri pokrajinskih volitvah. Zadeva je važna zato, ker imenujejo provinci j-ski sveti gotovo število senatorjev (40 od 153 v I. 1921.). Ženske bi torei dobile. če bi bil sprejet predlog poslanca Pussemera. posredno vpliv na sestavo senata, ne na tudi na sestavo poslanske zbornice. Toda belgijska ustava določa, da moralo biti Isti volilcl za obe zbornici. Liberalci, ki so v Belgiji precej konservativni, so se protivlll priznanju ženske volilne pravice, češ. da bi bil to protiustaven čin. Vsled tega svojega stališča so izgubili Pri nedeljskih volitvah v prid sociialistom vse svoje demokratične elemente In zlasti mlajše volil-ce. Belgliska svobodomiselna mladina je po veliki večini sploh socijallstično orijentirana. Sociialisti imajo svoj sijajni uspeh predvsem zahvaliti dejstvu, da so bili cela štiri leta v oooziclji. dočim sta obe vladni stranki (liberalna ln klerikalna), v tei dobi mnogo izgubili na privlačnosti. Delavska stranka ie agitlrala z nevarnostjo za obstoj osemurnega delavnika, za podališanle zaščite stanovanjskih najemnikov in za zakon v prid zemljiških najemnikov, kar ji je priae- slo presenetljivo veliko glasov na kmetih. Prav je socijalistom prišla tudi ogorčenost nižjih državnih nastavljen-cev. ki niso prišli na svoj račun pri zadnii regulaciji plač. Katoliška stranka je bridko razočarana. čeprav se nien poraz ne da primerjati z liberalnim. Ona je bila vajena vladati, sai te pred vojno čisto sama vladala nepretrgoma 30 let. Delitev oblasti, na katero ie morala po premirju pristati, najprei z liberalci in šocija-llsti. nato pa s samimi liberalci, ji je postala neznosna. Zato ie skušala s popolno zmago pri teh volitvah doseči ho» mogeno klerikalno vlado, pod katero bi se spuščala v najčmeiše avanture in zatirala svobodo misli. Ta nakana ie k sreči propadla, ker nima nobena stranka večine, a v poslanski zbornici so sociialisti celo močneiši od klerikalcev. Parlament Se sestane 26. t m. Theu-nisov kabinet (6 liberalcev in 7 klerikalcev) ie že 5 t. m. podal demisijo ln z obnovo liberalno - klerikalne koalicije skoro ni računati. Liberalci so siti kompromisov s klerikalci. Voditelii liberalcev iziavbajo. da si niihova stranka zdai Želi »blagodejno kopeli ooozici-le*. ki je tako dobro dela sociialistom. Če liberalci vztrajajo pri tel antipatiji do ministrovania. potem tudi kombina-ciia »svete zveze« vseh treh strank pod predsedstvom Theunisovlm nc bo uspela. Tako bi ostala edino še koalicija so-cijalistov in klerikalcev. Vendar socijalisti ne bi mogli sodelovati s celo klerikalno stranko, temveč le z njenimi zmernimi elementi, zlasti z zastopniki katoliškega delavstva. Tudi vladi bi naibrž načeloval voditelj belgijskega sociializma Emil Vandervelde. Vandervelde bi mora! še prej za ta korak dobRi pristanek kongresa svoje stranke, ki na ima vani tako neomejeno zaunanie. da bo sprejel, karkoli bo vo-diteli predlagal. Belgiiskl sociialisti niso revoluciiona-ren element. Po večini so miroljubni In zmerni ljudie. ki Žele povsem ali vsaj deloma dobiti v roke vlado, da bi zado-voliili delavski razred z nekaterimi so-ciialnimi Zakoni. Tak Je pač njihov način razumevanja razrednega boja. Oni ne govore več o obsežni premoženjski oddali, temveč nameravajo le zahtevati 5mllijardni davek na kapital z direktnim obdavčenjem in s progresivno taksacl-jo dedšČin. Vandervelde sam tudi nI destruktiven socijalist. Po njegovi zaslugi je belgijsko delavstvo obogatelo. Njegovo delo ie solidno In trajno. Tekom 20 let je pre-pregel Belgijo z impozantnim številom kooperativ in tovarn na zadružni podlag!.. kl so povzdignile splošno bogastvo dežele. Tako sodijo o njem zmerni nasprotniki. Zato bi Vanderveldova vlada ne pomenila nobene večje nevarnosti za notranjo belgijsko politiko. Njegove ideje v zunanji politiki so manj sprejemljive. Ostale pa bi pač brez večjega vpliva, ker ji letos manjka opora delavske vlade na Angleškem. Belgija bo morala torej tudi vnaprej ozko sodelovati s Francijo. . __ Politične beležke + Red in oblčai zahtevata. Včerajšnji »Slovenec* poroča po Plžonovih »Novostih*, da Je v pondeljek zvečer obiska! Pašiča maršal dvora in spomnil predsednika vlad" da zahtevata red in oblčai. nai poda ostavko. Ker doslej Pašič še ni podal ostavke, sc more sklepati. da se noče držati reda in običajev, ki jih predpisuje opozicija predsedniku parlar^ntarne vlade potom maršala dvora: Torej: Na Balkanu se zopet nekaj kuha ... _ . , -r Zaman se perejo. Pogrešeno doktor KoroŠčevo politiko, kl jo niti ne poskuša braniti, prekriva »Slovenec* Z napadi na demokrate, češ d i so oni vzrok centralizma. Samostoini demokrati so se vedno Izrekali za decentralizacijo uprave, in ako se danes še rešujejo posli lokalnega značaja v Beogradu, so temu edino krivi klerikalci z radičevci vred. kl so onemogočali vsa leta izvedbo samouprav s svoio separatistično gonjo. Tega deistva ne bodo utajili, kakor tudi ne morejo utajiti, da niso pred sprejetiem vidovdanske ustave ničesar storili za ožlvotvorjenie samouprave Slovenije, dasi so Imeli v te-daniih narodnih ln pokrajinskih vladah večino in dasi so klerikalci zavzemali v Beogradu odlična mesta. Treba je bilo šele vidovdanske ustave, da je za-Jamčila za posle, lokalnega značaia okrožne ln okraine samouprave. Na vprašanje, kdo Je pomagal utrjevati centralizem, moramo z ozirom na navedeno samo odgovoriti, da so bili ti možje naši klerikalci. .Slovenk, tudi vprašuje, kdo je v Beogradu vedno poudarjal. da se nočemo več Čutiti Slovence? Na to moramo odgovoriti samo. da demokrati te?a niso ^udarjali, ker smatrajo, da more biti dober Ju-gosloven samo dober Slovenec, kar pa klerikalci nikdar bili niso. ker so ob vsaki priliki pred vojno ln med voino blliv službi nemškega režima In so tudi pozneje, še pred zadnliml volitvami paktlrall proti na?im naciionalnim interesom z Nemci. Če omenimo še. da ie dr. Korošec slovesno odklonil čltanle zapisnika Narodne skunŠČIne v slovenskem jeziku, da na Je pozneje pod nle-govim vodstvom vrMa ' 'erika'na stranka nalsrršo gonjo proti Srbom in državnemu edinstvu. ie slika klerikalne morale popolna. Na vprašanje, kdo je rienunciral slovenske kulturne delavce, kdo preganial slovensko čuteče urad-ništvo. In kdo Ima vse grehe nad slovenske kulturo In slovenskim premo- ženjem, pa je mogoč samo trikratni odgovor — slovenski klerikalci Ti so de-nuncirall. sicer ne Srbom, ampak že pred vojno in med vojno Nemcem v Avstriji siovenske kulturne delavce, ti so v Avstriji pa tudi v Jugoslaviji, kadar so bili na vladi preganjali slovenske uradnike, ti so tlačili slovensko kulturo, sežigali slovenske knjige in preganjali slovenske pisatelje, slovensko premoženje pa so tlačili v svoje bisa"^. Škode, kl so jo napravili klerikalci slovenskemu ljudstvu, ne bodo nikdar popravili in svojih grehov tudi nikdar oprali ne bodo. Najmanj pa bodo s svojim zabavljanjem prikrili žalostne posledice zavožene dr. Koroščeve politike. + Antlklerlkalnl blok. »Slovenec* piše, da se samostoini demokrati trudijo osnovati antiklerikalnl blok. Gospodje klerikalci, ta blok Je že osnovan In samostojnim demokratom se ni prav nič treba truditi za njegovo ožlvotvorjenie. Edina klerikalna stranka v Jugoslaviji k! ima zastopstvo v Narodni skupščini, je SLS. vse druge stranke pa so antiklerikalne. Koliko simnatij uživajo slovenski klerikalci med drugimi iugoslovenskiml strankami, se je najlepše pokazalo ob zadnlih razpravah v Narodni skupščini, nri katerih sta skušala braniti dr. Hohniec in Smodej zlorabe vere no klerikalni stranki, pa so in pustili celo lastni zavezniki na cedilu. Sicer pa nai ob priliki stavlio naši klerikalci v Narodni skupščini kak predlo" z odkritim klerikalnim obeležjem, da bodo lahko spoznali, da so kot »katoliška* stranka popolnoma osamljeni + Radlčeva nedoslednost. V pred-včerajŠnll posebni izdaii »Hrvata*, ki iz-hara vsako sredo namesto »Slobodne-ga doma*, skuša RuJolf Herceg na iti iogično zvezo med kapitulacijo HRSS in prednjimi dogodki. Navaja namreč zgodovino Politike Radičeve stranke od volitev 1. 1923. do deklaracije Pavla Radiča. Med drugim opisuje, kako Je Pašič vtaknil Markov protokol v žep. ne da bi ga predložil svojemu klubu, nakar je Radič napovedal preklnjenje vsakih zvez s srbskimi strankami ter odšel v London. Komaj pa se je nastanil v Londonu, je pristal na to. da neki radikalni prvak In poznejši minister ponovno omogoči pogaiania s Pašičem in je šlo že za to. da neki zagrebški odvetnik odnese točno formulirane predloge za sporazum na dvor In Pašiču. Do tega Pa ni prišlo, ker so nekateri zagrebški izgubljenci prepričal! Pašiča ln radikale. da bodo Radiča zapustile njegove množice, kakor hitro bi Radič odšel v Beograd, radi česar hrvatski zastopniki nočelo In ne smeio priti v Beograd. Pašič le temu verjel ln se prevaril. pravi Herceg. Slika, kl jo Je podal Herccg o Radičevi politiki, zopet jasno dokazu-ie niegovo »doslednost* hrvatskega vo-dltelia. Ko je izgubil igro z Markovim protokolom, ie škrlpaloč z zobmi pobegnil v London, povzročivši obenem v •Slobodnem domu* divjo gonio proti Pašiču in radikalom. Istočasno pa je pričel ponovno paktira*i ž njim. Herceg je storil slabo uslugo Radiču. ko je hotel dokazati niegovo dobro voljo za sporazum. Dokazal je s3mo. da ie Stipa Rad;č eden največjih političnih pu stolovcev na tem božjem svetu. + Republikanci o »oberrepublltan-cih*. Znano je. da so klerikalci trdili, da so večji in bolišl republikanci kakor pa radičevci. To bi znalo biti res. ker so se radičevci odpovedali republiki, klc-rkalcj pa svojih izjav še niso preklicali. Seveda sc sedaj med seboi prepirajo kdo je več kriv sedaniega položaja, ki ie za ene kot za druge zelo težaven. Pri tem si povedo tudi marsikakšno resnico v obraz, ker se iz Časa svojega skupnega »sodelovnnia* drug drugega dobro poznajo. Tako oiše n. pr. zadnii »Slovenski republikanec* o klerikalnih »oberrepubllkanc^*. da ni SLS oriljub liena ne med Srbi in ne med Hrvati, ker oboji nočejo ničesar slišati o kleri kallzmu. ki nima nič skunnega z neodvisno notranio narodno in liud«ko politiko. za katero gredo svobodomiselni Srbi in Hrvati. Zato so Slovenci zastopani v vladi samo no SDS. Poizkus •krščanskega sociialisfa* dr. Gosaria braniti SLS pred očitkom klerikalizma, ie bil zc!o neroden, ker so Srbi v par lamentu samem videli, da je med 20 poslanci SLS nič mani kot 7 duhovnikov. Ves svet tudi vč. da so glavni uredniki klerikalnih listov vedno le du hovnikl. da so nollfčna ta'ništva SLS zasedena z duhovniki, da nI odbora v klerikalni gospodarski organizaciji katerem ne bi sodelovali duhovniki Za-kai se SLS tega sramuie? Naravnost smešno pa ie. pravi *SI.)v. republikanec*. da hočejo «!oven«kl poslanci, kl so duhovniki, v Beogradu to zakrivati tudi s tem. da so tamkai oblečeni kakor vsak drug civilist in da si snamejo ali na nataknem knlar Šele nri Dobovl ali Brežicah! NadaMe pravi slovenski radl-čevski list. da je dr. Korošec s svoio nelojalnostjo, neodkritosrčnosfio in za-hrbtnostio svoi ugled lahkomiselno zapravil ter zadn-e leto Izgubil tudi vse simpatfie pri Hrvatih, radi česar Je danes SLS popolnoma osamljena. »Slov. republikanec* nride koncem svolih Iz-vaianl do zakliufka. da bodo osamljenost SLS morali Slovenci drago plačati. ker Imaio od nien«ga parlamentarnega zastopstva več ikode nego koristi — Sedal čakamo odgovora »Slovenca* na te očitke slovenskega Radiče-vega glasila. Kadar bo odgovoril, bomo citirali tudi n'ega. ker hočemo biti v boiu med slovenskimi republikanci In klerikalnimi »oberrepublikanci* nepristranski! + Radikali ln Radlčeva stranka. «Sa mouorava* od 7. t. m. piše z ozirom na pisavo opozicljoualncga tiska glede zbližanJa radikalov in radičevcev nastopno: »Mi radikali ne zovemo HSS v svojo stranko, niti jI ne vsiljujemo svojih političnih naziranj. Priznanje da-našnie državne ustave. monarhične oblike države in narodne dinastije, kl izključuje samoposebi vsako zvezo z neprijateliskim inozemstvom, nam za-dostuie za iskreno priznanje HSS kot politične stranke, ki mora imeti na podlagi ustave vse pravice strank, organiziranih v okviru ustave. Ako voditelji te stranke po Izrečenem soglasiu z -a-dikalno stranko o temelinih ciliih države naldejo politične razloge za politično delovanie ž njo. ne bo radikalna stranka v interesu konsolidacije ooll-tičnih razmer odklonila proučevania možnosti takega sodelovanja, seveda vedno zasledujoč interese naroda in države. To nai bo iasno vsakomur, da se prekine vsako nadaline intrigiranje. Ce pa smatrajo voditelji HSS za bolj logično, da ostanejo v bloku narodnega sporazuma, ker da njihovemu nazl-raniu o državi bolje odgovarja sodelovanje s političnimi elementi ki tvorijo ta blok. kakor Pa s strankami katerih temeljna nazlrania o državi so na svečan način priznali, je to stvar niihive vesti In politične uvidevnosti proti čemur seveda nimamo ničesar. Mi nočemo Intrigirati kakor gg. Davidovlč in PiŽon proti njihovi svobodi politične opredelitve, ker je ta svoboda po ustavi niihova pravica. Na blokaške Intrige o neiskrenosti radikalne stranke nočemo odgovarjati ker so te intrige plod politične nedostojnosti. Skrb o politični bodočnosti HSS se mora prepustiti njenim voditeljem, kl Jih je sama izbrala, in v izvrševanju te pravice jih radikali nočemo z ničemer ovIratL Iz demokratske stranke Nova krajevna organizacija dem»vrtlake stranke se le v nedeljo dne 5. ?pr!'a ustanovila v Oortloi pri Mutl, vk"ub hujskanju klerikalcev In ncmSkularJev, ki so ljudi vedno gtrailll, tei da se ustanav« Ija OrJuna, In kl io na drugi strani * t> rorlem odvrafall Hudi od pristopa. klerikalno - nemSkutarskl magnatl »o «vo Jim uslužbencem In najemnikom grulili s odpustom In ( odpovedjo »tanovanj*. če pristopilo k demokratski stranki Vkljub temu pa se Je organizacija ustanovila tn Je pristopilo takoj prvi dan 18 Članov. Za predsednika Jc Izvoljen ugledni kmetovalec Ivan H u t e r, tudi ostali odborniki so odlični možje. Zanimanje ia lavno žlvllenle narašča tudi v teh krajih (n liudie si želijo videti Clm prej poslanca Pivka v svoji sredini. Z gori navedenimi teroristi m.-d katerimi Je zlasti znani Janlsch, pa se b -mo pomenili še kje drugje, kjer se Jim bi dokazalo, da Je tako omejevanje osebne svobode nedopustno. Mladi organizaciji pa kličemo: Krepko na delo! Poslanec dr. Pivko ostane do velikonočnih praznikov v Mariboru In bo sprele« mal stranke dnevno med 11. In 13 uro v tajništvu SDS v Cankarjevi ullcj t. S*. mISIJenike tudi opozarjamo, da se ob^iJt-jo na g. poslanca le preko talnlStva, tud pismeno, ker more v mnogih slučajih zadevo reSitl tajništvo samo, ali pa vsal pribori g. poslancu potrebno informaciK V nasprotnem slučaju sc zadeva samo zavleče. — Tajništvo SDS v Mariboru. Občni zbor krsjevne organizacije Demokratske stranke ▼ Mariboru M vfU v tredo 15. aprila 1925. ob 70. uri v moli dvorani Katodnega doma. DNEVNI RED 1.) Poročilo g. poslanca dr. Pivka: 2.) poročila predsednika, tajnika ia b!a« gajnika; 3.) volitev novega odbora: 4.) razprava o volitvah v ob'astno skup* Kčino. zlasti z ozirom na Maribor; 5.) predlogi, nasveti In razno. Po svetu — General Pflanzer-Raltln t. V sredo popoldne je umrl na Dunaju znani avstrijski generaloberst Pflanzer-Baltin, ki je bil v svetovni vojni spočetka komandant av-stroogTBk'h čet v Bukovih in Vzhodni GaK-cijl. kasneje pa v Albaniji. Dosegel Jt starost 70 let. Pred osmimi dnevi ie tbolel na pljučnici kateri ie tudi podlegel. — BIvSI kitajski cesar odpotuje ▼ Ameriko. BivM kitajski cesar HsuangstunK, M živi sedaj v Tientsinu pod imenom Hefl>' Puyo- je prosil ameri&ko vlado za dovolj« nje. da sme potovati tja v Studijske svThe, r kar Je vlada Zedinjenih držav tudi privolila. Kitajski krogi smatrajo, da se namerava bivši kitajski ccsar deiinitivno Izsciid lt Kitajske. — Demonstracije proti lordu Batlourju v Damasku. V Damasku v Siriji so se vrftle o prš!:ki prihoda lorda Balfourja velike demonstracije. Ogromna množica naroda ss Ie zbrala pred hotelom, v katerem Je loil-ral Balfour In pričela bombardirati njeeov balkon s kamenjem. Ballour se je radi dogodka tako vu&niriL da le takoj odpotoval lz meata. Pogreb Milana Pluta Ljubljana, 9. aprila. Naš dobri tovariš, urednik Milan Plut, je nastopil danes i opoldne po svojem trudapolnem življenju, bogatem na veličastnih dogodkih, a tudi polnem bridkih razočaranj, svojo poslednjo pot. S trnjem je bila posuta pot njegovega življenja, omahnil je izmučen, ko je sredi pota doživel uresničenje svojih idealov. Pomladansko jugoslovensko solnce je zlilo danes vse svoje žarke na svobodno Ljubljansko polje z isto toplino, s katero je Milan Plut kot zvest in idealen sin ljubil svojo domačo grudo. Svobodna naša zemlja ga je sprejela sedaj v svoje okrilje, da sniva v njej večni sen. Žalni sprevod se je vršil izpred mrtvašnice državne bolnice, kondukt pa je vodil pravoslavni prota Dimitrije Jankovič. Vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika dr. Čerina je za-svirala turobno «Vigred», čim so pričeli žalni obredi. Sprevod je otvorila četa Orjunašev v kroju z zastavo Oblastnega odbora na čelu, nakar je sledil ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki je izgubil s pokojnikom svojega na'bolj-šega ustanovitelja in najmarljivejšega delavca. Za njimi so se razvrstili člani Udruženja dobrovoljcev in Sokola I. Ob mrtvaškem vozu je korakala častna vojaška straža z golimi sablhmi. Krsto so pokrivali venci ljubljanske in zagrebške sekcije Udruženja jugoslo-venskih novinarjev, ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficira i ratnika in dva venca sorodnikov. Veličastna je bila udeležba oficirskega zbor~ ki je bil zastopan skoro pol-noštevilno. V žalnem sprevodu so bili vsi trije ljubljanski generali: divizijo-nar general Stoianovič, generala Zivkovič in Trinkovič ter šef generalnega štaba, polkovnik Nedeljkovič. Armada se je z lepim spremstvom najlepše oddolžila svojemu članu in sobojevniku za ujedinjenje. Za oficirskim zborom so se razvrstili: konzorcij «Jutra* z načelnikom g. Adolfom Ribnikarjem, gospa' Milena dr. Zerjavova, Ijublianska mestna gerenta gg. Turk in Likozar, starosti JSS. nadzornik Eng. Gangl. univ. prof. dr. Radojčič itd„ dalje pokojnikovi stanovski tovariši — skoro vsi ljubljanski novinarji, deputacija pravoslavne cerkvene občine, zastopniki akad. društev «Jadran», »Triglav* ter Centralnega odbora jug. napredne mladine, jugoslovenski dobrovoljci ter številni pokojnikovi prijatelji. Sprevod ie zaključila zopet Četa voiakov. Vojaška godba je na vsej poti svirala otožne, večinoma slovenske narodne žalostinke. Na potu od mrtvašnice do železniškega prelaza je tvorilo špalir občinstvo iz vseh slojev. Večina udeležencev pogreba je spremila pokojnika skozi na pokopališče, kjer je ob odprtem grobu opravil prota Jankovič zaključne, v srce segajoče pogrebne obrede. V imenu novinariev se je poslovil nato od svojega stanovskega in uredniškega tovariša naš glavni urednik in predsednik ljubljanske sekcije Novinarskega udruženja Stanko Virant. V kratkem nagovoru je poudarjal pokojnikovo požrtvovalno in plodovito delo za zmaeo ju?o-slovenske ideje in njegovo res idealno pojmovanje težkega novinarskega poklica. Pisatelj Vladimir Levstik je sporočil velikemu borcu za Jugoslavijo, katerega edino plačilo je tesni, hladni grob, zadnje pozdrave nacijonalistov. Orjunaška zastava se je nagnila, na polju pred cerkvijo je zadonela vojaška salva, na krsto so se pričele vsipati Smil Zolla: Otrok variatea ali Borba dveh žensk do srajce! «■ Mladini prepovedano. —— Elitni grude in zaprl se je nov grob, zadnji, tesni dom našega tovariša v prostrani svobodni naši domovini. Sožalne brzojavke Ljubljanska sekcija Udruženja jugoslov. novinarjev je prejela povodom smrti svo« jega člana Milana Pluta sledeče sožalne br» zojavke: Subotica: Primite naše iskreno saučešče. Sekcija Subotica JNU. Sekcija Subotica. Beograd: Odlienom poborniku za pobedu ideje ujedinjenja i dragom drugu vječnaja pamjat, sekciji saučešče. — Beogradska sek» cija. Sarajevo: Povodom smrti kolege Milana Pluta primite saučešče od sarajevske sekcije. Zagreb: Drugu i borcu Milanu Plutu laka žemljica. Sekciji iskreno saučešče. • Skoro vsi jugoslovenski listi so prinesli o pokojniku daljše ali krajše članke, v katerih povdarjajo njegovo požrtvovalno novinar« sko delo za našo narodno in državno misel. Saj je bil Milan Plut po svojem predvojnem delu, ki ga je vodilo v vsa jugoslovenska me« sta, znan po celi državi ne le v novinarskih krogih ampak tudi med drugimi narodnimi in kulturnimi delavci, ki bodo ohranili nje« govo ime v častnem spominu. Cesta F^kek-Grahovo-Stari trg »Jutrov* članek o škandaloznih razmerah na veliki prometni cesti Rakek-Grahovo - Stari trg. je izzval med tam-kašniim prebivalstvom splošno zadovoljstvo in priznanie. Tudi uspeh ni izostal. čeprav se cestni načelnik gosn. Ivan Turk trudi po časopisih zvreči krivdo za slabo vzdrževanie in stame ceste na vse mogoče okolnosti. Cesta se sedaj pridne:še nasipa in zvedeli smo obenem, koliko dobi cestni odbor letnih prisnevkov za vzdrževanje te ceste. in sicer: od lesnih trgovcev in na drug'h dokladah. Splošno se trdi. da plača vsak lesni trgovec od naloženega vagona lesa na Rakeku po 150 Din (in ne 180 Din) za uporabo ceste, kar znaša mesečno lepe desettisočake. Iz iziave gosp. Turka pa vemo sedai. da znašaio tozadevni mesečni dohodki le okoli 12.000 Din. Lesni trgovci torej sami ne vedo. koliko plačujejo. Pa recimo, da so bile naše navedbe o tozadevnih mesečnih prejemkih netočne in pretirane. Ali 12.000 dinarjev mesečno morda ne zadostuje za primerno celoletno vzdrževanie te ceste, ako se enkrat temeliito nagra-mozi in nastavi potem nekai dobrih cestarjev. katerim se odmeri gotov del ceste v dnevno oskrbo? Da bi bila ta cesta tako blatna in razrita samo spomladi. ko se mehča zemlja, nikakor ni res. Taka je namreč tudi med letom po vsakem dežiu. Če ni blatna, je na iako prašna in jamčasta in zato slaba za vožnje. In to vse Ie radi tega, ker se cesta nesistematično posipa. Ako bi dal gosp. Turk navoziti toliko voz robatega gramoza na razdra^ano not. kolikor je nagromadil nepotrebnih »robatih* stavkov in besed v »Slovencu*, bi malone dobro nagramoz'1 vse še nena-sute cestne dele svoiega delokroga. Vseeno pa upamo, da se bomo letos po tei cesti vozili prijetnejše, kakor prej-šnia leta. Upeljava nameravanih, od g. Turka omenienih cestnih mitnic za vsa vozila, ni napačna misel in bi bila ta uvedba v gotovem oziru celo popolnoma umestna. Josip Turk 601etnik Danes, 10. aprila praznuje svoio 60 letnico eden najbolj agilnih požrtvovalnih in zaslužnih ljubljanskih meščanov, gospod Josip Turk. Skromen je iu ča-stihlepnosti ne pozna. Zato mu bo pač neprijetno, da ga spominjamo, kako «mladosti leta kmalu so minula*. Toda izpustiti ne moremo te prilike, da bi se kot kronisti ne ozrli po njegovem dela. uspeha in zaslug tako bogatem življenju. Josip Turk je pristna ljubljanska srajca. Rojen 10. aprila 1865 v Ljubljani kot sin posestnika in začetnika izvoščkarske obrti ljubljanske, celovške in mariborske, je posečal tri leta realko in dovršil Mahrovo trgovsko šolo. Določen očetu za naslednika, je Josip stopil v prakso najprej v Trstu ter pozneje razvil svojo obrt do najvišje. v našem mestu možne stopnje. Potem je začel trgovino s konji in je bil mnogo let vojaški dobavitelj za Ljubljano, Pulj in Trst. V javnem življenju stoji že od leta 1896, t. j. od najtežje, po potresu nastale dobe. Kot zvest sin bele Ljubljane s eje takoj po katastrofi posvetil blaginji mesta ter je deloval zanjo z r*J-ko vnemo in idealno vztrajnostjo k.-t obč. svetnik nepretrgoma do 1. 1910. Bil je član ln potem načelnik najbolj zaposlenega stavbenega odseka. Udeležil se je po potresu neštevila sej in s >-deloval pri nebrojnih stavbnih in odkupnih komisiiah. na katerih je kot r.a- j stopnik obč. sveta vedno uspešno pj- j sredoval na korist občine. Bil je č'an 1 odseka za regulacijo mesta, policijskega in finančnega odseka ter od l. 1899 —1914 vzdržema č'an naborne komisije. Dalje je bil član odseka za mestno kanalizacijo, agilen član obrtnega odseka in upravni svetnik Mestne hranilnice. Kot stavbni referent je v im> nu občine nadzorov?] gradnjo mest-ie j elektrarne, palače Meščanske imovine («kresije») in velike ubož^lce v Jap'je- j vi ul. ter končno impoza^tne vlšle dr- ; žavne obrtne šole na Aškerčevi ceitL ! Josip Turk je ustanovil prvi slovenski pogrebni zavod v Liubliani in ga upravljal osem let. Kot načelnik Gasilskega društva ie pred 25 leti prvi u\e-del slovensko poveljevanje, ie bil cd L 1904. podnačelnik in kasneje načelnik Oncpskera in reševalnega društva, ie bil med ustanovitelji Gasiiske zveze, njen prvi slovenski načelnik ter je še danes podstarosta Jugoslovenske gasilske zveze. Žrtve njegove, osebno in gmotne, so na gasilskem polju naravnost neprecenljive. Udeležil se ie ket poveljnik premnogo požarov ter je bil vedno vzor nesebično ljudomilega gasilca. Med vojno je kot načelnik reševalnega društva prevažal vojake ranjenec in bolnike z občudovania vredno vztrajnostjo. Okoli 1.800.000 bolnih mobilizirane ev je dal prepeljati po rajnih bolnišnicah ter je rešil smrti ali naddj-ne vojne službe marsikaterega slovenskega moža in uslužbenca. Josip Turk pa je bil vneto delaven tudi kot politik. Njegovo dolgolc+i.3 agitatorsko delovanje za tedanjo narodno napredno in kasneie demokratsko stranko, zvezano s fizičnim naporom in gmotnimi žrtvami, je bilo vedno prav posebno uspešno. Bil pa je tudi trikrat deželni poslanec, izvoljen iz sp'ošne kurije, ter je deloval v deželnem zboru celih 14 let V dobi hude ob^trukcije in opozicije proti baror.u Schwarzu zaradi sentemberskih dogodkov, je imel velik govor proti Sclnvarzu, grofu Barbu in Nemcem sploh ter je izzval med nasprotniki tmrav besno divjanje, a je žel v narodnih krogih največje priznanje. Jos. Turk. dežel, poslanec, obč. svetnik. narodni gospodar in podjetnik, pa je tudi od svoje m'ade^;ške dobe naravnost idealen SokoL Bil je ustanovitelj Sokola I. ter je prvi podpisal znatni prispevek za zgradbo Sokolskega doma na Taboru. Koliko je za ta dom doslej deloval, agitiral in žrtvoval, vč le Sokol I„ ki ga ljubi in ceni kot svoiega očeta in kavalirskega mecena. Od minole jeseni je Turk član občinskega gerentstva te' vrši svoje gospodarske posle z vzgledno vnemo, pre-vdarnostjo in energijo. LjubPana na-nanreduje. in tudi tu ima Turk nove velike zasluge. Jubi'ar je ustanoviteli in predsednik Političnega in gospodarskega društ',1 za šemtneterski okraj ter je podpredsednik JDS za ljubljansko oblast. Od 1. 1893 je srečno oženjen in rru je rodila vrla žeia čvetero sinov 'n hčerko. Vsi so kakor njih ded in oče tipični zastonniki iskreno zvestih, na, »rednih ljubljanskih meščanov. Vzorno marljivemu in vztrajnemu delavcu na narodnem, gospodarskem ln sociialnem polju, našemu zvestemu s«-boriteliu Josipu Turku kličemo k njegovemu jubileju: Se na mnoga leta — zdravo! Velikonočna številka »Jutra*, ki bo imela 32 strani, izide v najmanj 25 tisoč izvodih že iutrl, v soSato zjutraj. Veliki in mali oglasi se sprejemajo za io številko v unravi „Jutra*, oglasnem oddelku, Prešernova ulica št. 4, danes do 5. ure popoldne, vendar se inserenti naproša o, da oglase še dopoldne naroče. Velike narodne svečanosti Ministrski svet je te dni razpravljal o narodnih svečanostih, ki se bodo vršile začetkom meseca junija. To bodo velike državne proslave, pri katerih bodo sodelovali dvor. vlada, parlament in različne druge korporacije. Kot prva taka proslava se bo vršila na predlog beograjskega patrijarha Dimitrija. manifestacija na grobovih naših herojev, ki počivajo v veliki grobnici blizu Krfa pod senco tužno zelenih palm. Tu se bodo vršile velike žalobne manifestacije. pri katerih bodo sodelovala različna pevska društva in kjer bo nastopilo nebroj govornikov, ki bodo proslavljali spomin padlih junakov, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo in našo domovino. Pred proslavo na Krfu bo prirejen po dosedanjih dispozicijah še oficijelen obisk Splita in Dubrovnika. V Splitu bo spominska proslava hrvatskih kraljev na dan proslave lOOOletnice hrvatskega kraljestva. V Dubrovniku na bo svečanost na grobovih Dušanovih herojev, ki so proširili svojo oblast in svojo moč do jadranskih voda. Po krfski proslavi pa naj bi se vršilo pravo narodno romanje v Solun, kjer Dočivaio tisoči junakov, ki so največ pripomogli do tega. da je našemu narodu vzklilo solnce svobode. O natančnem razporedu vseh teh na- , rednih svečanosti ministrski svet še ni j sklepaL pač pa je bila dana le inicijativa I za vsa ootrebna pripravljalna dela. Sklep ministrskega sveta je gotovo hvale vreden, kajti dolžnost države je. parakfeisfch obiti Sf^ ;c ptvrlniov DStli CE30 ia5.PvOJ!NU!»a! da se primerno pokloni spominu onih. ki počivajo v lahki zemlji, da moremo mi mirno uživati svobodo in prostost Vlomilec ustreljen od detektiva Hud boj zagrebškega detektiva z nevarnim vlomilcem. Vsled nenavadno velikega števila vlomov, ki so bili izvršeni v zadnjem času v Zagrebu posebno v trgovine, ie kriminalna policija strogo opazovala vse sumljive elemente. Med opazovane je spadal tudi nevarni vlomilec Gjuro Lončar, stro:ni ključavničar, ki ie bd že ponovno kaznovan, enkrat celo na 5 let težke ječe in je živel v zadnjem času brez posla. Lončar je star komij 26 let in pravcat orjak. Kriminalni detektiv, ki je nadziral periferijo mesta na Selški cesti, je prišel zato v sredo zvečer v zelo neprijeten položaj, ko je naletel na Lončarja v Kovašičevi branji« riji pri žganju in ga je hotel aretirati. Pozval ga ie s samokresom v roki, naj dvigne roke, kar je ta na splošno presenečenje tudi storil. Ko pa je detektiv v tem trenutku nekega v gostilni naha-jajočega se gosta prosil, naj Lončarja preišče, ali ima pri sebi orožje, je ta z vso odločnostjo izjavil, da se ne da od nikogar preiskati, dokler je živ. Obenem se je pričel pripravljati, da napade detektiva, ki se je zato umaknil skozi vrata lokala na vrt, da poišče tamkaj potrebno pomoč za aretacijo. Zato ic zaprl takoj vrata in oddal slep strel, >!a prikliče svoje tovariše na pomoč. V tem trenutku pa ie že prodrl skozi vrata orjaški vlomilec s pištolo v roki. Lončar, ki je bil v smrtni nevarnosti, je izstrelil nato drugi strel, na katerega je nevarni vlomilec odgovoril s protistrelom. Kmalu nato pa se je Lončar težko ra-nien zgrudil na tla in izdihnil. Orožnikov strel ga ie zadel v prsa. Komisija, ki je prišla čez nekaj časa na kraj dogodka, je ugotovila, da je Lončar ma'o poprej izpil znatno količino žganja. Ko so preiskali truplo mrtveca, so našli pri njem 7 moških ln dam-skih ur z verižicami in veliko množino cigaret, ki so gotovo izvirale iz tatvin. Izkazalo se ie dalie, da je Lončar razno usodepolni večer ukradel lastnici branjarije, kjer se je nahajal, 400 Din. Preiskava pa je razkrila še bolj zanimiva dejstva. Pri lastniku branjarije našli namreč za 50.000 Din usnja, katero je ukradel Lončar o priliki vloma v Preisovo trgovino v Trenkovi ulici dne 2. aprila. Bran-'evec Kovačič je bil torej z Lončarjem očividno v zvezi, toda Lončarja to ni čisto nič motilo, da ne bi okradel tudi njegove žene. • Nov policijski zakon. Strokovna komisija za sestavo osnutka novega policijskega zakona bo v kratkem zaključila svoje delo. Novi policijski zakon, ki bo veliaven za celo državo, bo vseboval določilo, da mora imeti vsako mesto svojo policijo. Policija je aH popolnoma občinska, ali pa rma za šefa d-ržavnega uradnika, alj pa je popolnoma državna. Državno policijo bodo imela samo večja mesta. Oblasti dobe posebne policijske referente, srezi pa policijske komisarje, ki bodo vršili izključno policijsko funkcije. Obmejni polioijskt komssarijati sc bodo ustanavljali po potrebi. V ministrstvu za notranje zadeve se ustanovi generalna policijska direkcija, kateri bo podrejena vsa polioiiska služba v naši državi. 12. aprila je Velika noč. 12. aprila ob '/? 11. pride v Ljubljano Kralj zraka — Harry Piel. ELITNI. Kulturni pregled Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Nedelja. 12.: »Golgota*. Izv. Pondeljek, 13.: aLizistrata*. Izv. Torek, 14.: Zaprto. Ljubljanska opera Nedelja, 12.: «Don Juan*. Izv. Pondeljek, 13.: «Carmen*. Izv. Torek, 14.: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 12.: aScampolo*. (Kuponi.) Pondeljek, 13.: «Traviata*. (Kuponi.) Koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo ki se Je vršil v sredo dne 8. aprila v ljub« Ijanski filharmonični dvorani, je privabil polno dvorano ljubiteljev zborovega petja, ki so z odobravanjem sledili pestremu spo» redu zborovskih in solističnih točk. Mladi, a navdušeni pevski zbor, ki ga tvorijo seve« da sami diletantje in povečini obrtniki po svojem privatnem poklicu, se je pod vod« stom pevovodje g. Mihelčiča prav dobro in uspešno predstavil. Spored je obsegal pe» stro niz slovenskih umetnih pesmi lažjega značaja, ki jih je zbor prinesel s precejšno ambicijo in dosti zadovoljivo. Seveda se po sestavi svojih g'asov ne more meriti z naši« mi odličnimi pevskimi zbori, kakor sta n pr. Glasbena Matica in Ljubljanski Zvon: ma« teriial je š" nekam trd in neprožen in čuti je, da je imel pevovodja mnogo dela z njim. Vsekakor pa je upoštevanja vredno, da se nepoklicni pevci povzpno do tolike izvež« banosti, da zamorejo dati svoj lastni kon« cert in to s kolikortoliko težavnim spore« dom. Vsem izvajanim točkam zbor ni bil dorastel; najbolje je prinesel seveda ume v« no lažje skladbe. Operni pevec g. Banovec je zapel četvero samospevov in je žel s svo« jim mehkim glasom in čustvenim prednaša« njem mnogo pohvale. Na klavirju ga je z umevanjem spremljal g. Heri Svetel. Uspeh koncerta naj bo marljivemu zboru in nje« govemu vestnemu vodji v pobudo za nadalj« no, vedno uspešnejše delovanje. Slovanska svečanost v Parizu. V velikem amfteatru na Sorborati se je vršila te dni velika svečanost Slovanskega odbora, ki je imela umetniški značaj ln na karteri so nastopiti: poljski vloHnist Sirewicz, Srb Jovanovič, ruska pevka Cerkaska ln bolgarska pevska umetnica Morfova. VePkonočni prazniki na mariborskem gledališču. Za velikonočno nedeljo se vpri-zori zvečer duhovita ln nad vse zabavna komedija »Scarnpolo«, ki je dosegla pri dosedanjih predstavah izredno let nspeh. Na velikonočni pondeljek se vprizori priljubljena opera »Travlata«. Razstava zagrebškega »Proljetnega salona« v Oaljeku. Dne 7. t. m. je otvoril zagrebški »Proljetni salon« razstavo v Osije-ku, ki je po številu 24. prireditev imenovanega zavoda Na ogled je nad sto slik in kipov, katere so napravili slikarji in kiparji: Fran Cota, Hinko Jutm. Ivo Kerdič, Josip Turkali, Pero Pallavicini, Sreten Stojanovič, Dušan Kokotovič. Anka Krizmanič-Panflč, Milo Milunovlč, Sava šumanovič, Marijan Trepše. Marin TartagHa, Gjuro Tiljak ter Sfbe Miličič. iProljetni salon« razstavlja v Osijeku že tretjič. 443. obletnica Rafaela Santljevega rojstva se je te dni slavila v Turhiu ob velikanski udeležbi ljudstva, drfavrrth. civilnih m vojaških oblasti. Predstavnici korporacij so okrasili rojstno hišo veltkega upodabljajočega umetnika z zelenjem m vencL Hudožestvenikl v Beogradu so odigrali svojo nastopno predstavo Gorkega drame »Na dnu« dne 5. t. m. pred nabKo polnim gledalSščem. Kritika posebno pohvalno omenja igralce Pavlova, Grevevo, Križa-novsko in Sterova, dostavlja pa da se ji vidi, kakor bi se bila igra Hodožestveirkov zadnja leta spremenila ter postala bob' razumska In manj iskrena. Ponovitev Pergolesejevega oratorlja »Stabat Mater« se je vršila dne 8. t. m. v prostorih zagrebškega Glasbenega zavoda in je uspela zelo dobro. Povratek člana zagrebške drame na oder. Po enoletnem bolezenskem odmoru ■Jte je vrnil v zagrebško dramo igralec Bo-rivoj Raškovič, ki nastopi prvič na velikonočni pondeljek v Nušlčevi »Protekctjl«. Noviteta v sarajevski drami. V Sarajevu so te dni Imeti premijero Raortove komedije »Menažerfja«. Avtor tega dela je Poljak ter spada med upoštevane mlajše beletrlste sodobne Poljske. V »Menažeriji« obravnava povojno življenje, prikazuje njegove napake, nemoraJnost. družinske laži, pustolovstvo in stično. Reprezentante za te lastnosti je poiskal pisec med žrvalrni. Očr-tal jih ie tako živo fn jedko, da so se čutiti nekateri krogi na Poljskem zadete v živo. ko se je stvar prvič igrala na domači po-zornici. Operna premijera v Osljekti. V četrtek zvečer se je pela na osiješkem odru prvič Offenbachova opera »Toledski zlatar«. Delo ie vodil ravnatelj Lev M irski, režirai ga je Dušan Mitrovič. Vofnovtfev .Prolog nenapisane drame« na odru. Dne 2. t. m. se je igrala v Dubrovniku, v prostorih Bondinega gledališča Voi-novičeva drama »Prolog«. Listi poročajo, da se Dubrovnik zlepa ne spominja tolikega navdušenja in pozornosti kakor ob tej prilUri. Vprizoritev je delovala na poslušalce z eiementamo silo. Posebno se vsi strinjajo v tem, da so tehnične zmožnosti dramatika Vojnoviča dosegle baš v tem delu svoj višek. Drama je neke vrste transcendentalna pesniška vizija in izžareva toliko prepričevalnosti, da ne more nihče zatajiti njenega vpliva. V sceničnem oziru ie to delo zelo težko, toda avtor, ki je bil obenem režiser io igralci so dosegli popoln uspeh. Odčna Božena Begovičeva, interpretira glavne ženske vloge je igrala zelo Inteligentno, njen partner N. Matijevič je bil izvrsten in prav dober je bH tudi tretji igralec B. Bubalo. Vojnovlč je moral večkrat pred zastor, kjer mu je občinstvo živahno vzklikalo. Prejel je mnogo vencev in cvetja ki ovacije množice so se nadaljevale še po predstavi na prostem. dišave o zavojčkih so najboljše. Domače vesti * Kraljeva dvojica m ISdiab. V Sarajevo je prispe! delegat našega dvora, da tiredl vse potrebno za prebivanje kraljevske dvo-šce, ki nameravata veRkooočne praznike preživet! na Ilidžah pri Sarajevo. Pri tej priliki bo kraljevska dvojica poset!!a tudi tovski dvorec v Han-Pijeskn. * Konferenca poslanikov v zadevi Sv. Nanma. Naš poslanik v Pariza, dr. Spalaj-kovič se je Iz Beograda podal na tvoje službeno mesto v Pariz, da se udeleži nove konference poslanikov, ki se bo bavita z vprašanjem Sv. Nauma. Konferenca se prične po velikonočnih praznikih. * Odlikovanja. NačeinFk agrarnega oddelka v ministrstvu za agrarno reformo Janko ŠufiaJ in načelnik kolortiziciiskega oddelka Zvonomlr KraJj sta odlikovana z redom Sv. Save tretje vrste. * Promocija Slovenke. V Inomostn Je bila promovirana za doktorico vsega zdravilstva gdč. Marija Kolarjeva iz Višnje gore. * Seaton Watson obišče Jugoslavijo. Profesor londonske univerze Seaton Wat-son prispe v kTatkem v Beograd ter ostane dva meseca v Jugoslaviji, da prouči naše povojne prilike. Seaton Watson dokončava ravnokar svoje novo delo o Jugoslaviji bi njenem postanku. * Izpremembe v državni službi. Za namestnika stalnega delegata naše vlade pri mednarodni Donavski korristji v Bratislavi je imenovan dosedanji pomočnik pri omenjeni komisiji Fran Wilfan. Tajnik v ministrstvu za vnar.je zadeve dr. Zdravko Visele je podal ostavko na državno službo. * Imenovanja v politični službi. S rezki komisarji gg. dr. Ivo Vrečar, Milan Mlakar in dr. Mirko Potočnik v Mariboru so Imenovani za vladne tajnike. Za vladna svetnika sta imenovana srezka poglavarja Maks Vrišer ta dr. Marko Ipavic v Mariboru. Za po'rioljskega svetnika je imenovan višji policijski komisar Kari Pestevšek, za srezke poglavarje vladni tajniki Ivo Poijanec, RaJ-ko Mulaček ia dr. Stanko Majcen v Mariboru. * Smrtna kosa. v Lešah na Koroškem je tnnrla gospa Marija J a n e ž I č, roj. Koben-tai, iz znane koroške narodne rodbine. V Št Petni v Sav. dolrm je preminul g. Anton Ko z m e I, eden najstarejših hmeljskih trgovcev in 'zboren poznavalec hmelja. Bil je znan lo priljubljen po vsej Savinjski dolini. — Na Zidanem mostu je včeraj zjutraj umrl g. Davorin P e t r i n č i č, ki je bi! pred vojno restavrater v mariborskem Narodnem domu. Pred kakim! 18 let! se je prese-!ii na Zidani most, kjer je Imel dolga leta gostilno pri radeškem mostu. Pokojnikom blag spomin, preostalim Iskreno sožalje. * Zdravniško društvo v Mariboru. Za leto 1925. Izvoljeni odbor Zdravniškega društva v Mariboru se je konstituiral sledeče: predsednik dr. Fran Jenkov«, zdravnik v Maribora, podpredsed. dr. Rihard Berg-maim, okrožni zdravnflt v Žalcu, tajnik dr. Franc Pestotnik, sekundarij v bolnici v Maribora, blagajnik Vilko Marin, železniški edravnffk v Mariboru, knjižničar dr. Mirko Černlc, primarfj v bolnic! v Mariboru, odbornik! dr. Hugon Robič, primaril v bolnici v Maribora, dr. Anton Klesnič, okrožni zdravnik v Pragerskem. dr. Kari Ipavic, privatni zdravnik v Mariboru, dr. Fran Marin ič, zdravnik v Maribora; namestnika dr. Vincenc Drasch, dr. Matej Justin, zdravnika v Mariboru; revizorja dr. Otmar Dernjec, zobozdravnik v Mariboru, dr. Ivan Jurečko, višji okrajni zdravnik v Maribora. * Poziv k glavnim naborom češkoslovaških državtjanov v Sloveniji In Prekmurju. Prejeli smo: Dne 22. in 23. aprila se vrše giavtri redni nabori letnikov 1903. 1904 !n 1905 v prostorih konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani. Breg 8. I. nadstr. in sicer: Dne 22. aprila 1925. za vse češkoslovaške državljane, rojene v letih 1903, 1904, /n 1905, stanujoče v področju oblasti Ijub-tjanskega velikega župana, in dne 23. apri!a 1925. za one, toi prebivajo v področju oblasti mariborskega Velikega župana Vsak na-nornik se mora izkazati z redni-m potnim listom aH domovnico ter prinesti s seboj <0 Din kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se morajo odzvati tud! vsi jni letnikov 1898—1902, ki dosedaj svoji taborni dolžnosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili. Zoper vsakogar, ki se ne odzove pozivu ter ne zadosti svoji naborni dolžnosti, se bo kazensko postopalo v smislu orambnega zakona. Zdravniški pregled se ča|l: Blaž Rupnik železn. čuvaj. 74 let. — losip Smollč, kočijaž, 41 let. — Marija Hočevar, bivša branjevka, hiralka, 74 let. — A'.a Nosan, posestnikova žena, 50 let. — Jovp Bartol. natakar, 30 let. — Helena Anž'.?, pleskar Jeva žena 37 let. — Ernest Kv«d»-bivši trgovec, 49 let — Anton Pungirtnlk delavčev sin, 17 mesecev. — Marija Pivk, delavčeva žena, 46 let. u— Policijske prijave. Od srede na če>r-tek so bili prijavljen! policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poneverba, 1 prestopek razgrajanja na ulici, t perlustracija. 2 popaJa od psa, t prestopek nošenja orožia brez d voljenja, 2 prestopka kaljenja nočnega m"-ru, 9 prestopkov cestnega policijskega reda In 2 prestopka prekoračenja polirijske ure. Aretacija se je izvršila t In sicer radi pijanosti. Iz pravega angleškega svtl flora K00AVICZ v vseh modnih barvah po najnižjih cenah se d aH jo le v trgovini irao* A. tlBEBT, Kongresni trg. Kupujte srečke za sokolski Tabor! Iz Maribora a— V L)ud>kl univerzi Je včeraj zarai odsotnost! dr. Vošnjaka odpadlo napo»'ed*. no predavanje o češkoslovaškem revolucl-Jonarnem pokretu. Predavanje $e bo vršil« pozneje. a— Nervoznost Mariborski klerikalci so sklicali za belo nedeljo zbor vseh krajevn h organizacij SLS. Vrhutega se vrle v vs h okrajih na prvo in drugo nedeljo po VePki noči shodi zaupnikov SLS, na katerih bodo baje poročali klerikalni poslanci o rsznh «velevažnih» vprašanjih. Torej zopet zlr-rovanje pri zaprtih vratih. V dneh svoje najhujše polomije se klerikalci strahovito bojijo Javnosti. Iz Celja e~ Določitev mednih cen. Kakor smo že poročali je Izdalo celjsko županstvo razglas, s katerim se maksimiralo cene me« za mesto Celje In odreiajo stroge mere preti vsem. ki bi se pregrešili proti zakonu o pobijanju draginje. Sedaj je Izdalo sličrc naredbo tudi srezko pog'avarstvo v Ce iu in maksimiralo cene za prodajo mesa v občini Celje - okolica ta v vseh ostalih oblinah celjskega sreza. Doč m veljalo g^som zadevne naredbe za občino Celje - okoMca iste maksimalne cene, kakor za mesto, s* je za vse ostale občine v celjskcm srezu na maksmum še znižai ta sicer veljalo za te občine naslednje cene: 1 kg prvovrstnega mesa volov ta tellc do 19 Din; 1 kg drugovrstnega mesa volov, tellc ta bikov Iz vzemši kravje meso, do 17 D'n; 1 kg me;a debelih krav do 15 Din; 1 kg mesa drugih krav do 13 Din In 1 kg telečjega mesa do 20 Din. e— Izkazi o odmeri najemninskega davka za leto 1925.—26. so od 1. do 15. aprila razgrnjeni pri davčnem okrajnem oblastvo na vpogled. Predp s najmarine postane pra-vomočen za one obvezance, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled ne vlože 20 D:n kolkovanega ugovora pri davčnem okr oblastvu v Celju ne da bi se Jim Izročili posebni plačilni nalogi. e— Okrožna skupščina Rdečega križa za Celje se vrši v torek dne 14. aprila ob pot 11. ur! dop. v mali dvorani Narodnega d/-ma v Celju. e— Smrtna kosa. V četrtek dne 9. apr'"a ob 13. uri Je umrl v cellskl Javni boln;rl pa daljšem bolehanju g. Moric R a u c h, trgovec v Celju v 60. letu starosti. N. v m. p t Iz Trboveli t— Komisijonalnl og/ed. V Sokolskcm do. mu ho danes okoli pol 10 dopoldne komisi« jonalni ogled z« uporabno dovoljenje in z« novi kino. Komisijo tvorijo gg.: vladni taj. nik Marčič iz Laškega, inž. Dietrich iz Ljub. ljane. nadsvetnik Marek iz Celja, zdravnik Vizinger iz Litije in inšpektor Domajnko iz Ljubljane. t— V znamenju prelepov. V Floreninljevi gostilni je 24letni Franc Mcdveščck pričel izzivati mirne goste. Izmed katerih je *eč oklofutal tn vrgel ob tla. Pretep »e je nato nadaljeval na cesti, kjer je zadal enemu fan. tu, s katerim se je ruval. štiri rane z nožem v roke, drugemu pa v glavo. Pri pretepu je bil tudi sam ranjen v levo roko, ki so mu jo obvezali v bolnici Bil je aretiran, nato pa izpuščen, ker je že itak ovaden. t_ Alkoholne mahinacije. V rudniški kan. tini na Dobrni je prišlo do družinskega pre. pira med gostfničarjem Antonom Pclkotom in njegovim sinom, v katerem bi sin kmalu zadavil svojega očeta, če ne bi priskočili vmes navzoči gostje. Malo preje se je zno. sil tudi nad materjo, vse to pa v pijanosti. Ko se je streznil ga je bilo tako »ram, da je vzel pri rudniku obračun z namenom od. iti iz Trbovelj. t— Žrtev goreiega plaza žlicovodja Fer» dinand Burja, o katerem smo poročali v tor. kovi številki, je že izven smrtne nevarnosti kljub strašnim opeklinam. t— K ognjem v dimnikih. Tukajšnji občin« ski dimnikar ima v svojem delokrogu dvoje, vrstno delo, mesečno In trimesečno S svo. jm pomočnikom in vajenccm gre Se večkrat kakor je običaj, vprašati poedine stranke za ometanje, vendar se mu pa te redno iz. mikajo. Če bi hotel vse te numanlti, hI mo. ral naznaniti polovico Trbovelj in potem bi morali imeti na občini enega referenta samo za dimnikarske zadeve posebej. Zadnji čas bi že bil da hi se ljudje zavedli nevarnoati, ki jim preti, če ne bodo pustili dimnikarju redno očistiti dimnikov. Večkrat so se že vnele saje in še vedno brez resnih poledic, toda končno tudi ne ho šlo vedno tako lepo po sreči kakor do9edaj. Iz Primor ja • Tajniško diplomo je prejel bivši urad. nik goriškega deželnega odbora g. Fran Gor. kič, doma iz Vrtojbe na Goriškem. • Smrtna kosa. V Komnu na Krasu je pre. minul v jedva 29. letu svoje dobe Janko Strnad N. v m. p. • Sežansko gasilno druitvo, ki je pokazalo zadnje čase mnogo agilnostl otvori v krat. kem lastno knjižnico ter prevzame v svojo last knjižnico bivše sežanske Čitalnice. • Zakaj so bili trije goriikl monsignorjl suspendirani a divinls? Poročali smo, da je zadela trojico goriških monsignorjev ▼ G o. rici »uspenzija a divinis. Kazen je bila proti njim izrecna zategadelj, ker so duhovniki poslali na sv. Stolico v Rim spomenico, v kateri so zahtevali odstavitve goriškega nad škofa drja Scdeja. GoriSki fašisti so radi te suspenzije zelo razburjajo in zloglasni od. vetnik Pisenti ki si ie pridobil žalostno sla. vo s tem, da je prepovedal slovenske liste v materinem jeziku, piše sedaj protestne član. ke zoper zasluženo kazen v goriške liste. Bomo videli, koliko bo zaleglo? • Morilec lastne žene pred poroto. Radi umora svoje lastne žene se je moral zago. varjati pred porotnim sodiščem v Trstu 28. letni železničar Ltika Priore. ki sc ie bil pred časom oženil s Slovenko Antonijo Zuiek v St Petni na Krasu. Kmalu pa so šla pota mladih zakoncev narazen. Priore si je na*el prilcžnico, s katero se je hotel poročiti. Ker ni Btofid odstraniti svot« orve žene drugače. ce je odločil za umor. katerega je tudi ia» vršil. Priore j« bil po zaslišanju ogromnega števila prič (okolu šestdeset) obsojen na de. set let ječe ter na izgubo vseh državljanskih pravic. • m Sovi rod» na indeksu. Didaktični rav. natelj v Kopru je zabranil podrejenemu uči. teljstvu razširjanje tržaškega mladinskega li» sta »iNovi rod» v šolah V okrožnici, katero je razposlal dne 31. marca grozi, da bodo vsi razširjevalci tega lista naznanieni oblast, vom in da sc bo proti njim postopalo po predpisih. Kulturna sramota Italije pač ne more biti večja, kakor je pod sedanjim re» žHnom. • Kanonik Matija Sila umrl. Vedno botj se redčijo vrste tistih narodnih duhovnikov, katerim jc bil svečeniški poklic poslanstvo božje n« zemlji. V torek dne 7 t. m. je umri v Tomaju na Krasu upokojeni kanonik M a. tija Sila, blaga duša. ki je lani praznoval S5»letnico svojega rojstva. Sila pa ni bil sa. mo duhovnik, ampak tudi zelo izobražen človek. Njegova stroka je bila zgodovina, o kateri je svojčas mnogo pisal Zbral je m no. go tozadevnega materijala, ki se nanaša zla« sti na tržaško in kraško ozemlje. Žal da si ni vzel nikoli kaj več časa, da bi napisal ka. ko večje delo, katerega je bil vsekakor zmo. žen. Sila se je rodil v Povirju na Krasu 14. februarja 1840. Ljudsko šolo je ohisko. val v domači občini, srejjnjo šolo in bogo. slovje je dovrši! v V mašaika je bil posvečen L 1863. Prva njegova služba je bi. Ia pri sv. Antonu novem v Trstu. Pozneje je bil premeščen v Volosko, končno pa je služboval v Tomaju, kjer so ga upokojili le. ^ta 1920. Pogreb blagega pokojnika, za kate. rim žaluje ves Kras, bo danes, v četrtek po. poldne na tomajsko pokopališče. • Zidanje hotelov za letovllčarje In boTnh ke na trnovski planoti. S. I. A. T., družba za hotelsko industrijo na trnovski planoti namerava pričeti v kratkem z zidanjem veli. kega hotela na Lokvah. Cena stavbe Je pre« računana na en milijon 250 tisoč lir stroškov, katero vsoto hoče pokriti družba deloma z deleži svojih članov, deloma s prenosom vojne »kode, ki bi jo dobili posamezni dni. štveniki za svoja porušena poslopja v Go. rici In okolici. Deželna komisija v Vidmu je tozadevni prenos vojne škode že dovolila. Prvemu hotelu bi sledilo v doglednem času ie več stavh, v prvi vrsti zdravilišče za boL ne na pljučih v Krnici. Poroka pred justifikacijo V jetnlšnld v Winnipejcu v Kanadi sedi morilec, ki ie obsojen na smrt. ki se ie imela te dni izvršiti. Zaprosil je sodišče v Ottawi. naj mu dovoli, da se pred smrtjo poroči. Sodišče je tej prošnji morilčevi ugodilo. .,.„,. , Poroka se je vršila v jetmšnici sicer skromno, a vendar slovesno z vsem predpisanim ceremonijelom. Da ni bila vesela, kot so navadno svatbe, si lahko mislimo. Saj je imel ženin živeti le še nekai ur. potem pa umreti nasilne smrti! Vendar se je delal veselega, da bi nevesto malce razvedril in tudi sam skušal vsaj za hip pozabiti, kaj ga še čaka. Ko bi bil revež pogledal skozi okno. ki pa ie bilo zastrto, bi videl, da postavljajo zanj vislice na dvorišču jet-nišnice. Komaj ie bila poroka končana, je prejel ravnatelj jetnišnice brzojavko vi-šiega sodišča, s katero ie bil morilec pomiloščen v dosmrtno ječo. Duhoven, ki je tako nesrečni par poročil, je pozval mlado ženo. naj poljubi svojega moža. ker ga ne bo v življenju nikdar več videla. V tem trenutku ie prišel v celico ravnatelj kaznilnice, ki ie sporočil mlademu možu. da ie pomiloščen na dosmrtno iečo. Ko je žena to slišala, se je onesvestila. Smrt najbogatejše kmetice V Kingsvilli v državi Texas v Zedl-njenih državah severnoameriških je umrla te dni gospa Henrieta Kingova. lastnica največje farme na svetu, stara 93 let. Njeno posestvo se razteza približno sto angleških milj (približno 160 kilometrov) daleč ob Mehikanskem zalivu in obsega 1.280.000 oralov zemlje. Na nienem ozemlju se nahaja mesto Kings-ville z 2250 prebivalci, ki so vsi nameščenci farmarke. Svoje posestvo ie podedovala Po svojem možu. znanem živinorejcu. Kot mlada žena ie s svojim možem živela v trdno zgrajeni koči. kier so io neprestano ogrožali divji Indijanci in roparji. Po smrti soprogovj je poskočila cena orala njenega ogromnega posestva od nekai centov na mnogo dolarjev, in gospa Kingova je oosta-la mnogokratna milijonarka. Števila svoje živine sama ne ve. ker ga ni mogoče natančno določiti. Živina se namreč pase napol divja po prostranih prerijah in tudi goienih pašnikih in se silno množi. Vsako leto vržejo krave okoli 100 000 telet. Kingova ie ustanovila v svoiem kraljestvu več šol za otroke svoiih nameščencev. pastiriev. hlapcev, voznikov, uradnikov itd. Ko je ored kakimi 15 leti uničil požar njeno hišo. si le dala zgraditi drugn iz marmorja, vendar popolnoma v prvotnem slogu lesenih, oziroma napol zidanih hiš. kakršne imaio farmarji v Zedinjenih državah Njena marmornata hiša velja kot najlepša v Ameriki X Smrt največjega nemškefi generala. V Kaaslu v Nemčiji je umrl te dni gereral Otto ron Pliiskovr. star 73 let Dolgo let je bil znan kot največji častnik in kasnejši gc. neral pruske vojske. Dolg je oil namreč 2 metra in 8 centimetrov. Ko je pred leti t-mri francoski ministrski predsednik Faure, so ga poslali v Pariz k pogrebnim ivečanoitim da hi reprezentiral postavnost ne>nš'< h 'hstni. kov. Parižani so takrat pravili- «lm«nuje se PlOskovr, ker je plus que haut* (več t vi. sok j. in sveta Smrt bivše sra perzijskega šaha V San Remu je umrl na posledicah srčne kapi bivši perzijski šah in oče novega poglavaria perzijske države .Mohamed Alk Bil ie komaj 53 let star. Mohamed Ali se je rodil 21. julija 1872 kot sin šaha Muzaffera Eddina ter je stopil na prestol 8. januarja 1907. Kot prestolonaslednik je bil deležen v prvi vrsti voiaške vzgoje ter je imel za uči-telia bivšega avstro - ogrskega majorja in poznejšega generala Wagnerja VVet-ierstadtskega. Bil je vzgojen v strogo absolutističnem duhu. zato mu je bila ustava, katero je izvedel njegov oče L 1906.. pravo bruno v očesu. Radi strogega absolutističnega nazirania je imel Mohamed Ali neprestano spore z ministri. Ti konflikti so posegali globoko v perzijsko parlamentarno živlienje. Ru-siia in Anglija, ki sta dne 31. avgusta 1907 razdelili Perzijo v tri sfere, v rusko. britansko in med njima ležečo nevtralno cono. sta zaman svetovali šahu zmernost in pamet. Perzijsko ljudstvo je b:!o takisto zelo ogorčeno. L. 1908. ie bil izvršen na Mohameda Aliia bombni atentat, ki ga tudi ni pripravil k razumu. Krvoločni mož je nastopil proti UDornikom z vojaštvom in je zanetil v deželi ljute poulične boie. v katerih je sodelovala celo artiljerija. 21. junija 1908 je šah razpustil zbornico. Ko ie videl, da uporniki nočejo odnehati, je proglasil vojno stanje nad Teheranom, katerega so dobili v roke kozaki pod poveljstvom polkovnika Ljakhova. Dne 24. novembra 1908. leta se je odločil Mohamed Ali za opasen poskus. Izdal je proklamacijo, v kateri je iziavil. da ne bo nikoli več dovolil parlamenta. Anglija in Rusi'a sta vnovič protestirali, roda zaman. Šele usoda turškega sultana Abdula Hamlda ie Mohameda Aliia nekoliko iztreznila. Maja meseca leta 1909. je šah zopet uvedel parlament in se vrnil k staremu ustavnemu življe-niu. Bilo pa je že prepozno. Dežela je plamtela v revoluciji in mesec julij je prinesel odločitev, ki je bila za šaha usodnega pomena. Mohamed Ali se je moral umakniti ored vstaši in se zateči v rusko poslaništvo. Dne 16. juliia ga je zbornica odstavila. Prestol ie zasede) niegov komaj llletni sin Abmed. ki stoji še danes na čelu perzijske države. Mohamed Ali je moral zapustiti domovino in oditi v inozemstvo, kjer je sedai umrl. Perzijski narod gotovo ne bo žaloval za njim, ker je doživel pod njegovo vlado preveč bridkosti in užil preveč gorja brez potrebe. Demagog nekdaj in danes Da so bili demagoški politikunl pred 2349 Jeti prav taki, kakršni so danes, lahko čitamo v Aristofanesovi kome« diji »Vitezi«. Tam je kožar »Paflago« nec» (= Kleon) opisan takole: Zavraten je in denuncianten kot nih« če, klečeplazec pred gospodarjem*, ki se mu dobrika in ga slepari z mehkimi čenčarijami, kakor: »Nadrobe, kaj si, le papcaj, le papcajl Ali si še lačen?« In kar smo pripravili mi, ugrabi in mu prinese. Nedavno sem imel koline, a me je prehitel in mu pritresel v diru, kar sem zaklal jaz sam in kar mi je ukra« del. Nas pa podi stran: nikomur ne pu» sti, da bi postregel gospodarju, nego nas odganja z jermenom, starcu pa sam poje marnie, ki jih rad posluša. In ka> dar ga vidi, kako posluškuje z neum« nim pogledom, začne kovati spletke :n opr-vlja in obrekoje lažnivo vso hišo. Zato smo potem tepeni. Vsakogar hru« li, ga straši z grožnjami in izsiljuje d:'« rove češ: «Ali ste videli, kako je bil Hilas izbičan le na mojo besedo? Ako se ne uklonite, vas dam zbiti do mrt« vega!» — In mi plačujemo, kar zabte« va, saj imamo vedno polne hlače ... Aristofanes pobija demagoga kožar« ja s tem, da mu postavlja nasproti še bolj bedastega, nesramnega in sirove« ga — klobasarja. Pravi mu: «Ti srečnik, mogočnik! Zdaj si Je nič« la. a jutri boš že velikan, Atenam naj« višji vladar. Po svetovalstvu boš teptal, se rogal poveljnikom, jih zapiral in vklepal. In prav ker si ničeven, meše« tarski in nesramen, postaneš mogoč« njak. Da si iz nizkega rodu, je zate prav posebno ugodno, in da o umetnijah čisto nič ne razumeš ter da znaš le za silo citati, je tvoja sreča! Poslej ne spa« da med voditelje naroda, kdor se lah« ko diči z umetnostmi muz in je pleme« nitega duha: biti mora nevednež in nič« vrednež! — Zato ostani klobasar, ka« koršen si: mešaj in sekljaj vse posle v kašo ter se vedno ruvaj za naklon je« nost Demosa (ljudstva)! S sladkimi be« sedami se mu prilizuj, saj imaš sicer vse vrline ljudskega voditelja: kričač si, ordinaren, kramarska natura. Torej si posestnik vsega, kar zahteva državna uprava. Zato snreimi venec in žrtvuj nevednosti ter bodi predrzen!« Nato se vrši besedna tekma med obe« ma demagogoma, med kožarjem in klo« basarjem! Psujeta se, klevetata, kričita za stavo, si grozita s pestmi in zobmi, očitata drug drugemu sleparije, podku« povanje carinikov in pisarjev, zavrat« nost, nesramnost, požrešnost, tatvino, a se bahata z vsemi temi podlostmi kot z vrlinami. In klobasar kot večji lopov in hujša sirovina končno zmaga nad ko« žarjem ter postane — narodni vodja atenski I Take satire je pisal Aristofanes leta 424 pred Kristom, nam pa se zdi, da či* tamo popolno sliko današnjega demat goitva... • Ta »gospodar* je Demos, narod, ljud« *TOl Vlomilska šola Pariška policija ie prijela moža, ki Je pod imenom »oče Mousset* imel v Rue Montmartre vlomilsko šolo. Učenci, fantje in dekleta, so se sistematično vzgajali. Teoretičnemu pouku so sledile praktične vaje. Torej popolnoma tako kot v drugih šolah. Šola je imela na razpolago bogat In-strumentarii najrazličnejšega vlomilskega orodja, od najpriprosteišega do najnovejših jeklenih svedrov in meha s kisikom. Tekom šestih mesecev je bilo izvedeno v okolici šole 40 vlomov. »Dijaki« so šli pod nadzorstvom učitelia na delo in so mu prinesli bogat plen. ki ga je seveda obdržal zase. V noči na 25. marca so gojenci te čudne šole srečno izvršili tri drzne vlome. Iz neke hiše blizu šole so prinesli 3000 frankov. V sosednii ulici so ukradli starinarici blaga za 10 000 frankov. Da iim ne bi bilo treba iti daleč, so vlomili kar v sosednio hišo v trgovino poprav-1'alca fonografov in prinesli domov fo-nografov in drugih ropotii za 20.000 frankov. Ko so se učenci tako dobro obnesli, jim ie podelil oče Mousset zrelostno spričevalo. Početje tolpe je končno vzbudilo pozornost policije, ki ie vdrla v šolo in vse vkup aretirala. Šest absolventov, ki so dobili zrelostno spričevalo, se je že osamosvojilo in so se postavili na lastne noge. to je. začeli so delati na svojo roko. Zato so bili tudi pri:eti posamezno in nekoliko prei. Pri zasliševanju so pozabili na hvaležnost do učitelja — kakor se to navadno dogaja v življenju — in ga izdali. Dediči brez dedšeine Iz New Yorka poročajo, da se je te dni konča! dolgotrajen proces, v katerem je šlo za dedščino v znesku 125.000 dolarjev (okrog 7.500.000 dinarjev). Tri dolga leta so se tožarili dediči J. L. Cur-tissa iz Ga!esburga v državi Iliinoisu. Proces je bil jako srdit, ker ni hotela nobena stranka odnehati. Enkrat se je nagibala sreča, da bo dobil pravdo, enemu, drugič zopet drugemu. V pondeljek se ie stvar nenadoma zasukala. in sicer na način, ki ga ni nihče pričakoval. Odvetnika obeh strank sta prišla namreč na sodišče in sporočila. da bo pač treba pravdo črtati s seznama procesov, ki se vlečejo v neskončnost. Vzrok, ki sta ga navedla, bodo sodniki pač morali upoštevati. Odvetnika sta povedala, da je milijonska dedščina z odvetniškimi in sodnimi stroški skoraj popolnoma izčrpana in da zato nima več pomena, da bi se oe-diči še nadalje pravdali za dedščino. ki je ni več. Sodniki so ta tehten razlog uvideli in ugodili zahtevi odvetnikov, da se pravda ustavi. Svojima strankama sta izrazila obžalovanje, da pokojni Curtiss ni zapustil dedičem toliko, da bi tudi nanie še kai odpadlo. Reči se pač mora. da je bila ta pravda silno draga. Tudi tokrat je zelo na mestu pregovor: »Ako se dva prepirata (zlasti za medvedjo kožo), se tretji smeje.* Ta tretji sta bila oba odvetnika. Tragična usoda zaljubljene vdove Ljubezen je strašna stvar, če pre« vzame človeka. Nešteto ljudi je to že poskusilo na sebi in jih še poskušuje vsak dan nanovo. Marsikomu zagreni ljubezen življenje tako, da se skonča. Samomorilnih kandidatov radi Ijubez« ni ne manjka. Oni tvorijo med samo« morilci največji procent in sc navadno poslužujejo sredstev, ki učinkujejo za« nesljivo in hitro. Najljubši jim je strup pa tudi strelno orožje. Ženske se po« služujejo rade prvega, moški rajši dru« gega. Ne tega, ne onega, temveč nečesa tretjega se je poslužila vdova Draga Tašič v Beogradu, stanujoča v Kape« tan Mišini ulici. Pred leti je Dragi umrl mož. ki ji je zapustil nekaj premoženja. Bila je marljiva ženska in se je dan in noč trudila, da bi dedščino s pridnost« jo pomnožila. Sprva je šlo to zelo tež« ko. A ljudje so jo radi marljivosti ze« lo cenili ter so jo ime'i često v mislih češ. ta bo še naredila karijerol Kmalu se je Dragi res ponudila za« konska karijera. Seznanila se je z ne> kim moškim, ki je b ilppokl iocu kim moškim, ki je bil po poklicu mi« zar. Pisal se ie Radomir Jelič. Razumel se je z njo dobro. Zahajal je k njej na dom pogostoma in ljudje so že govorili, da je zakon med obema »gotova stvar«. Jelič se ni oziral na njihove govorice. Mirne duše je zahajal v vas k Dragi, ki ga je vselej rada sprejemala ter ga pogostila s poličem pijače in prigriz« kom. Vse to je dajala v dobri veri, da postane njegova žena. Toda ženska obrača, moški pa obr« ne. Jelič je storil naslednje. Nenadoma brez vsakega pravega povoda se je na« pram Tašičevi ohladil. Prihajal je na obiske poredkoma in se je začel tako obnašati, da je Draga imela pravico dvomiti nad njegovo ljubeznijo, kate« ro ii je prej vroče razodeval. Ko so sosedje opazili izpremembo, je Jelič že pogostoma izostajal. Babni« ce so stikale glave, ugibale, kaj utegne biti vzrok Jeličevi hladnosti in so na« posled potuhtale. da ie mizar iztaknil primernejšo partijo. Bilo je resi Ko Je Draga doznala za to lopovščino, je jokala dan in noč in se ni pokazala Iju» dem po cele tedne. Naposled se je ojunačlla ter pisala mizarju pismo, v katerem ga je rotila, naj je ne zapusti, ker ji brez njega nI mogoče živeti. Jelič ni odgovoril nič. Draga ga je iskala na stanovanju in ga prosila, naj izpolni dano obljubo In naj jo vzame za ženo. Zopet nič. Očividno je prišla Draga ob ves kredit pri njem. Slednjič je počil glas, da se je mizar poročil. Draga je tulila kakor obstre« liena zver. Zaprla se je v stanovanje, kjer ni ne jedla, ne pila. ne spala. Ko je bila poroka mimo. je sk'enfla. da po« skuša še enkrat omajati Jeliča. Zopet ga je iskala s pismom in osebno, toda on se ji je nrevidno izmikal, da ne doži« vi »sramote« pred mlado ženo. Ko pa ni hotelo biti niene nadlege konec, se ji je odzval s pismom, v katerem jo je imenoval — vlačugol To je vplivalo na Drago tako, da je sklenila napraviti konec svojemu življenju. Napisala je par poslovilnih pisem, med n jimi posebno pisan ie Jeliču. v katerem mu je ponovila, da ljubi edino njega n da ji brez njega ni mogoče ži« veti. Potem je vzela ostro brušen nož in si ca je zasadila v grudi. Rdeče je brizgnila kri. ki ie oškroni'a rjuhe na postelji in pohištvo. Draga je zakriča* la. Zgrnili so se ljudje, sosedje in z ulice in kmalu je bila na mestu tudi ambulanca. Zdravniki so ugotovili, da je rana. katero si j« zadala Draga, opasna, to« da ker je ostalo srce nepoškodovano, jc upati, da bo vdova okrevala. Ce pre* boli ta udarec, si bo prihodnjič gotovo premislila, predno si bo prostovoljno pomagala na drugi svet. V Velik pofrtt v Ameriki. V okolici Gua« deloupea t Severni Ameriki jc bil v nede« I jo silovit potre«, čigar podrobnosti u manj« kajo. Govori te o velikem Števila mrtvih ali ranjenih. Mnogo tiso« ljudi Je brez »tre. he, ker je potres poruiil na stotine hii. Sko» da je velikanska. X Umor na Montmartru. N« Montmar« tru » Parizu jc bil te dni napaden pariški slikar Berger, izropan in smrtnonevamo ra« njea Na posledicah hudih poikodb je umrl potem, ko ao ga našli oris Putjata. Uveljavljal se je kot režiser in igra'cc predvsem v francoski komediji, ruski drami, pa tudi sicer v veh komadih svetovnega repertoarja. Izprva je igral sicer v ruskem jeziVu. vendar pa le n e gova eminentna igra takoi osvopla ljub liansko občinstvo. Vzliubil je Liubljaro in ona njeza. In za'o se Je z vso »Temo poprijel slovenščine, v kateri bi bil gotovo še napredoval, da ga ni od leta 1923., ko je moral prestati težko opera-ciio. ovirala bolezen in v zvezi z nlr SDlošna telesna os1abe'ost. Kliub temu je ta genlialni starček vztralal do zad-niega in marsikdaj občinstvo ni niti slutilo. da ga zabava mož, ki se je pred nastopom s pomoč'o zdravnika komaj opomottel od omedlevice in še med Igro drgetal od mrzFce. V dobrih štirih letih, odkar je take uspešno de'oval na našem odru, je igrul nad 20 naslovnih vlog v s'ovenskem jeziku. Niegove režije na na?em odru so bile: Madame Sans Gen*. Kozarec vode. Revizor, Gardist, Žlahtni meščn-. Anatol, Svatba Krečinskega, Jack Straw, Idiot. Črešnjev vrt. Osma žena, Nju, Oolobček, Smešne precljoze, Ašant Va, Ana Karenina, Padavka. Pirma P B„ Cvrano de Bergerac In Stričkov sen Nekatere večje vloge ka^or: Higgins 'PvgmaPon). Ftearo. Tatarinov (Anfi-sa). Kneza (Linbosumje), Je igral v ruskem jeziku. Vloge pa, kakor Nano'con 'Madame Sans Oene), Bo'inbrocke 'Kozarec vode). po, Booaventura (Verouka Deseniška), Breodel (Rosmersbolm) oa v slovenskem Jeziku. Zadnja vloga, v kateri je nastopil še pri aranžirki. Je bil atenski svetovalec v Arlstofanovl Lizistratl. Zadnja njegova naštudlrana vloga je bil Ulrik Brendel v Ibsenovem Rosmerholmu. Zadnji njegov naston na je bil žid Bonaventura 14. marca t L Umetniško delo Borisa Putjata m odru je lzvira'o Iz prroiene Igralsko velenadarjene narave ln bogate duševne Izobrazbe, tod* spopolnlene z rev nim strokovnim študijem. Zato je naravno. da je vnlival vzgoino zelo pln-donosno na naše mla'še Igralske moči >n obudil v marsikaterem struno, ki H bila brez njega zelo pozno ali pa snl.»b nikdar zapela. Karnkterizacija njegovih reži! Ie v tem. da so *le v notranjost. Kot igralec ie imel tako iirok regi- ster kakor malokaterl Interpret svetovnega repertoarja. Znkai on je segal cd najlažjih komičnih v'og preko sa!onck'h do najg'oblie tragičnih karakterijev. Bil je izrazita igralska n~'ura. ki 6«, 1 vagon 500. Tendenca nespremenjena. Mariborski trg (9. t m.) Cene: kromp r j 50 — 2, karfijola 5 — 20, česen 15 — 20, čebula 3 — 5, sveže zelje 3.50 — 4, kiso z-MJe 1.50 — 2, šopek peteržilla 0.50 — 1, šopek zelene 0.50 — 1, zelenjava k Juhi 0 50 — 1, glavnata solata 14, špinača kuo-ček 1, jabolka 3 — 8, suhe češplle 16 - 18, mleko 3 — 3.50, sirovo maslo 60, mas'o kuhano 60, Jajca 1 - 1-25, smetana 12 do 18 Din. Dunajska torza za kmetijske produkt (8 t m)Z ameriških borz so prispela čvr-stejša poročila, ki imajo svoj vzrok v neugodnih vremenskih poročilih in v ponovnem večjem povpraševanju s strani evropskih držav. Zato je bila tendenca na dunajskem tržišču prijaznejša. Promet je živahnejši- Pšenica in turščica beležita povl-šano ceno. Notirajo za 100 kg v šiling h vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 50.50 — 51.50, madžarska s Potisja -53.50 — 54, Jugoslovanska 53 — 53.50, Rosafč 49.50 — 50; ječmen: d>-tnači 45 — 50, češki 56 — 60; turščlci: 26.50 — 27.50; oves: 39 50 — 40.50; pšenič-nl zdrob: 89 — 91; pšenična moka «0«: domača 85 — 88, madžarska 83 — 87, iu«i>-slovenska 83-86 iiUn®>V Chlcaška žitna borza (8. t. m.) Otvoritveni tečaj: Pšenica: tendenca stanovitna (7. t. m. čvrsta): za maj 151 (150 T/.): za Jutij 140 (139 «/,); september 130.5 (131 '/,). Tn rščica: tendenca mlačna (zelo čvrsta); za maj 103.75 (104 s/„); za julij 108.25 (108 »/.); september 109.5 (109 5/„). Rž: tendenca čvrsta (čvrsta); za maj 118 (116); za julij 110 (109.25). =« Trgovinska pogajanja z Avstrijo se bodo po vesteh Iz Beograda obnovila v prvi polovici meseca maja. =» Nova carinika tarifa. Kakor poročalo iz Beograda, bo nova carinska tarifa najkasneje 1. Julija stopila v veljavo. = Položaj na tržišču Jalec. Spričo bližnjih praznikov je kupčija z jajci izredno živahna. Jajec se sedaj tudi mnogo izvaža. V Švici ln Nemčiji se plačajo jugosloven-ska jajca po 148 do 150 švic. frankov zaboj fco obmejna postaja. Domače nakupne cene se gibljejo med 85 do 90 par komad. =* Znižanje sladkornih cen. Zaradi miline tendence na inozemskih trgih in da se izbegne uvozu je sladkorni kartel zniža' v prošlem tednu sladkorne cene za 15 par pri kg. — Premovan.ie plemenskih bikov v srezu Maribor, levi breg. Pri liccneo-vanju plemenskih bikov dne 6., 7. In 8. aprila so dobili nagrade s!edeč; bikorejcl: l. državne nagrade: Twickel Pij, veleposes-nik v Krčevini in Brus Matevž, posestnik v Plintovcu po 500 Din, Iglar Josip, posestnik v Boču 400 Din, Majer Henrik, posestnik v Št. Ilju v Slov. gor. 350 Din. Po 200 Din pv Fanedl Franc, posestnik v Sv. Juri'u ob Pesnici; Cep Franc, posestnik v Koprivnl-ku; Twickel Pii, veleposestnik v Krčevln'; Rošker Anton, posestnik v Zg. Hlapju; Su-panič Leopold, poses:nik v Jelenčah; Upra-vlteljstvo kn. škof. posestva v Lajteršbcrgu Upraviteljstvo «Racerdvor» v Krčevini. If-okrajne nagrade: Majer Henrik, posestrrk v Št. Hju; Čerče Mirko, posestnik v Sv. Juriju ob Pesnici; Gamze Ivan, posestnik v Piaču in Paskolo Julijana. posestnica v Sh-•tlnskem dolu po 150 Din; Katalinič Damjan, posestnik v štrihovcu; Ehrlich Franc, posestn k v Št. Ilju; Jančič Franc, posestnik v Gačniku ln Bezjak Ivan, posestnik v Sp. Dupieku po 100 Din. Nagrade se naj dvignejo takoj, najkasnele pa v 8 dneh pri okt. zastopu v Maribora, Koroška cesta 26. = Carinski pomorski pravilnik. V generalni direkcifi carin je izdelan pravilnik o carinski s'užbl na morju. = Dohodki monopolske nprave v prvih 10 mesecih zadnjega finančnega leta, to Je od 1. aprila 1924. do 1. februarja 1925. znašajo 2„015,546.197 Din. Dohodki so večji, kakor jih predvideva državni proračun. = Poštna hranilnica — članica beograjske borze. Iz Beograda prihaja vest, da je poštna hranilnica stopžia v članstvo beograjske borze. = iBelgrader wlrtschaf{liche Nachrlch-ten«. Znani tedenski gospodarski list »Prl-vredni Preglede v Beogradu je začel izdajati tednik v nemškem jeziku pod gornjim naslovom. Cilj tega lista je propaganda izvoza naših produktov v države centralne Evrope tor obveščanje inozemstva o splošnih gospodarskih prilikah v Jugoslaviji. Interesentom se pošlje list brezplačno na ogled. Stane letno 150 Din za Jugoslavijo, 200 Din za inozemstvo. Administracija: Beograd, Dvorska 3. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 23. t. m. pri intendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave skupno 10.200 m3 drv za garnlzije Ljubljana, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Kamnik; 8. maja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošna-tega železa; 9. maja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dvigalnic za lokomotive; 11. maja pri Autokomandi II. armijske oblasti v Sarajevu glede dobave gumijev za avtomobile. Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Prodaja nedograjenih ter.der-laiKj, kl se nahajajo v Jugoslovenskem brodogradi-lištu v Kraljeviči, se bo vršila 11. t. m. pri ekonomskem odelenju za mornarico v Ze-munu. Predmetni oglas ie v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Potrjena poravnava Splošne industrijske banke na Dunaju. Na seji konkurznega senata se je potrdila poravnava Splošne industrijske banke na Dunaju. Določeno pa še ni, kakšna bo kvota. Banka bo likvidirala. Čvrstoča na ameršMh žitnih borzah. Na ameriških ž:tnih tržiščih so se cene zopet povišale. Porast napram najnižjemu S'a nju znaša zadnje dni okrog 12 centov Zato so cene čvrstejše tudi v Evropi, kjer Je stanje posevkov povsod povoljno. = Vest o slabem stanju posevkov v Ameriki. Kakor poroča časopisje, so po privatnih vesteh izgledi nove žetve dokaj slabši kakor po uradnih podatkih. Najbrže so te pesimistične vesti kak nov manever špeku-lactje = Olajšave deviznega prometa v Madžarski. Madžarska narodna banka bo ra-slednje dni sledila vzgledu Avstrijske narodne banke in uvedla nekatere olajšave v deviznem prometu. Sedanje omejitve se bodo sukcesivno odpravljale. Najprej sa namerava dovoliti prosta trgovina do 100 trilijonov mK. =s Povišanje blagovnih tarif v Italiji. Italijanske državne železnice povišuj sle s 1. majem svoje blagovne tarife z<5 400 odstotkov napram predvojnim tarifam. Tudi potniške tarife se povišajo. = Konkurence Inozemskih bank v Parizu. Konkurenca angleških in ameriških ba1. milijarde. Izza 11. oktobra 1924. je bilo v celem vzetih Iz prometa 168.94 mMjona rentnih bankovcev. = Olajšave izvoza valute iz Rumunlje. Iz Bukarešte poročajo: Rumunsko finančno ministrstvo je uredSo naredbenitn potom vprašanje Izvoza valute in se v potniškem prometu dovoljuje iznos 2000 francoskih frankov namesto dosedanjih 1000. Odredba dovoljuje iznos 2000 francoskih al! belgijskih frankov ali Ur, 1000 švicarskih frankov, 3000 Kč 5000 drahem, 6000 Dm, 10.000 lejev, 600 avstrijskih šilingov, 500 poljskih zlatov, 400 zlatih mark, 100 dolarjev. 20 funtov aH 7 milijonov madžarskih kron. Inozemec, ki prinese v državo večji valutni znesek si mora to svoto potrditi na potnem Kstu pri obmejni carinarnici, da more potem pri povratku iznesti enako svoto. = Povišanje cene sukancu v Nemčiji Iz Berlina poročajo, da je razpečevalna družba nemškrh tvornic bombažnega sukanca, d. z o. z. v Miinchenu slrienHa povišanje cen šivalnemu sukancu za 35%. = Visoko obdavčenje v AngUII in Zedlnje-njer.ih državah. Po angleški uradni statistiki je znašala davčna obremenitev na osebo v Angliji 1. 1924. okrog 15.7 funta šterBnga (okrog 4500 Din v naši veljavi) napram 22 funtov šterlingov za leto 1920. fn 3.11 funta šterlinga za zadnje predvojno leto. V Zedi-njenih državah sek vota na osebo ceni v 1. 1924. na 26.8 dolarjev (okrog 1600 Din v naši veljavi) napram 53.8 dolarja v 1. 1919. in 6.8 dolarja v zadnjem predvojnem letu. Vojna je torej tudi v teh dveh bogatih državah davke naravnost ogromno povišala. = Prvi bančni Izkaz po povišanju diskonta v Češkoslovaški. V zadnjom tcJna marca se Je po izkazu Bančnega urada piv večal obtok novčanic v Ceškoslovašk' za 613.05 milijona na 7.680.87 milijona Kč. Zlato in srebro je nekoliko porast'o aa 1029.96 nrlijona Kč, dočim Je devizna zaloga padla za 10 milijonov na 544 tn"ijn. nov Kč. Bor^e 9. aprila LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij-skl zaključki). Vrednote: 7% posojilo 0—60.50, vojna škoda 159—161. Celjska posojilnica (210), Ljubljanska kreditna 215—0. Merkantilna 110—126, Praštediona 830-840 Kreditni za trgovino 190—200, Strojne 120— 135, Trbovlje 400—409. Vevče 100—110, Nihag 51-0, Stavbna 265—280. — Blago: les: smrekovi, oziroma Jelovi hlodi, od 25 centimetrov premera naprej, 4 m dolžine, fco Ljubljana 250—0; jelove deske, paralelne. monte, 12. 18, 24. 2S mm. medla 30 cm, fco Postojna tranz. 660—0; corovl kriji, 2 dolžine, od 25 cm premera naprej, fco nakladalna postaja, za 100 kg, 10 vas. (18); bukova drva- lm dolžne polsuha, polena, fco meja, 2 vagona (25); poljski pridelki: pšenica: Hard Winter 2, pariteta Ljubljana 0—4S0, Rosafč, pariteta LJubljana 0—475, otrobi pšenični, drobni, jut ne vreče, pariteta Ljubljana 0—195; turščica: promptna pariteta Ljubljana 0—212.50, prompt. mešana, štajerska postaja: rdečkasti 0—140, beli 0— 125, rumeni 0—110; bučne peške, nereše-tane, rinfusa, fco hrvatska postaja 0—560; fižol mandalon, fco Ljubljana 310—0. . ZAGREB. Na efektnem tržišču je bil promet zaradi predstoječih praznikov še posebno slab. Največ prometa še beleži vojna škoda. — V devizah je v početku sestanka bila tendenca prlllčno čvrsta, a je proti koncu sestanka po razgovorih z zunanjimi tržišči oslabela. Zato so tudi povišani zaključni tečaji proti koncu borze po-pustSi. Proti koncu borze je bilo blaga dokaj več ln se je ponujalo v posameznih devizah na višini poslednjih zaključkov. Promet je bil slab. Narodna banka je intervenirala v posameznih devizah, posebno v devrzi na Italijo. Jutri na veliki petek borza ne posluje; naslednji borzni dan bo v torek 14. t. m. Notirale so devize: Dunaj 864—884. Bruselj 3113—316.5. Italija izplačilo 253.4—256.4, ček 253.05—256.05, London izplačilo 295.375—298.375, ček 295.375— 293.375, Newyork ček 61.4—62.4, Pariz 319.5—321, Praga 182.625—185.625, Švica 1193.5—1203.5. valute dolar 60.6—61.6, šilingi 872.5—892.5. Ure 257.5-260.5; efekti: bančni: Lltorale 59—65. Trgo 15—16, Eskomptna 105-106, Poljodeljska 19—20, Kreditna Zagreb 105—110, Hipo 58-59, Ju-go 98—100, Ljubljanska kreditna 219- 230, Braštediona 830—835, Narodna 0—3700; industrijski: Eksploatacija 42-43, Isls 60— 64. Nihag 45—50, Outmann 425-^137.5 Sla-veks 140—150, Slavonija 54-55. Trbovlje 400—410, Union 400—420. Vagon Osijek 99 —100; državni: 7% posojilo 62—63, agrarne 29.5—30, vojna škoda per kasa 158.5— 159.5. obračun 159—0 BEOGRAD. Položaj v devizah je bil nespremenjen. čeprav je dinar v inozemstvu čvrst. Nekatere devize so zabeležile celo neznaten skok. Narodna banka Je intervenirala v manjših količinah. Notirale so devize: Amsterdam 2470—2480. Dunaj 873— 873.5, Berlin 14725—1475. Bukarešta 28.4— 28.6, haltja 2545—254.6. London 296.75— 296.95, Newyork 61.8-61.85. Pariz 318.5— 320. Praga 183.75-184. Švica 1197—1198. CURIH. Beograd 8.375, Newyork 517.6). London 24.75, Pariz 26.65. Milan 21.25, Praga 15.3275, Budimpešta 0.0072. Bukarešta 2.425. Sofija 3.775, Dunaj 72.90. DUNAJ. Beograd 11.435 — 11 475, Berlin I6S.7S — 169.38. Budimpešta 98.20 — 9S.6\ JjOU&Mi 44.95 — Milan 29.12 — 29J4, NewyorC 709,35 — 711.85, Parit 36.47 tfo 36.63, Praga 21.045 — 21.125, Varšava 136.15 — 136.65. Sofija 5.15 — 5.19, Curiti 137.01 — 137.51; dinarji 11.40 — 11.46. dolarji 707.60 — 711.60. PRAGA. Beograd 54.50, Berlin 805.62\ Rim 138.75, Newyork 33.80. Curlh 654. BERLIN. Beograd 6.78, Dunaj 59.06, MIlan 17.255, Praga 12.435, Curih 81.05, LONDON. Beograd ^296, Italija 116.45, Švica 24.76. Newyork 478.43. Sokol Častni večer br. Josipa Turka. Podsta-rosta Sokola I. in podpredsednik »Društva za zgradbo Sok. doma na Taboru«, br. Jože Turk, praznuje danes svojo 60-letnico Velike so njegove zasluge za napredno misel, nič manjše pa tudi za Sokoistvo. Di Ima Sokol I. svoje lepo telovadišče, na katerem se dviga ponosni dom, kl bo kmalu dokončan. Je po veČini zasluga slav!Jen:a. Hoteč mu ob priliki njegovega redkega rodbinskega praznika izkazati pozornost In zahvalo, priredi »Društvo za zgradbo SHt. doma na Taboru« z društvom »Kazina«, okr. odborom In načelstvom JDS v četrtek doe 16. aprila ob 20. uri v gorenjih prostofh »Zvezde« Turkov častni večer. Spored: P<> zdravni nagovori društev In organizacij ter poklonitev spominskih diplom. Sodelujeta orkester Sokola I. In šentjakobski pevski zbor. Vstopnine ni. Bratje, sestre In prijatelji, udeležite se večera polnoštevilno! — Zdravo! Gospodarski odsek Jugoslov. Sokolske-ga Saveza se je na svoji prvi seji po skupščini kons"itu:ral tako-le: predsednik Tu'k, podpredsednik dr. Gregorin, zaplsnikarlci Možlnova. blagajnk KaJzelJ, nadzoro!k knjigovodstva Biber. upravnik Glasniki Dev, likvidator Turk, člani odreka BaUt", Cobal, Svalgar, M klavc In Cebular. Odsek je imenoval tudi svoje zastopnike v osta t odseke In sestavil manjše pododseke, kl J'm Je pridelll posebne dc'okroge. Gospodarski odsek Ima seje po potrebi ob sredah zvečer ob 18. urL — Vsak mesec hoče predložiti saveznemu starešinstvu sirovo bilanc,). Iz katere bo razvidno finančno stanje saveza, za kolske Ideje mnogo pridobilo za poznejše udejs-tvovanje v Sokolstvu. Šport Otvoritvene kolesarske in mo-tociklistične dirke v Ljubljani Na velikonočna praznika priredi, kakor smo že poročali, S. K. Primorje na svojem dirkališču — Dunajska cesta velike otvorit« vene kolesarske in motociklistične dirke. Z ozirom na številne prijave iz vseh kra« jev Slovenije ln drugih delov naše države, posebno iz Zagreba, obeta ta prireditev biti izredno zanimiva. Že lani je »Primorje« pri« redilo zelo uspelo prireditev, kljub temu, da dirkačem drugih klubov n: bil dovoljen start ker S. K. Primorje tedaj ni bil član JKS. Le« tos startajo skoraj vsi najboljši dirkači Ju« goslavije. Ni izključeno, da se bo prireditev v zadnjem momentu spremenila v interna« cijonalno. ker so sc javili dirkači tudi iz Tr« 6ta. Že imena naših najboljših slovenskih dirkačev sama jamčijo za krasen športni uži« tek in športnega tekmovanja željno občin« stvo bo na vsak način prišlo na svoj račun. Prijave se sprejmaio še do danes zvečer v Narodni kavarni od 18. naprej. Zaključek prijav je ob 21. istotam. Istotam se vrši v zadnji sobi ob 20. sesta« nek vseh kolesarjev dirkačev. Znani prijatelj kolesarskega športa g. Zu« žek je daroval lepo kolajno za dirkača, ki postavi na kolesu Pegout najboljši čas dne« va. Dirke se pričnejo oba dni ob 15. Službene objave LLAP. (Lahkoatletska sekcija. Iz seje u. o. dne 8. aprila 1925.) Pozivljejo se delegati vseh klubov, da pri« dejo po kolajne za sledeče prireditve LLAP.: Cross»country prvenstvo LLAP. za 1. 1924.; prvenstvo LLAP. za L 1923 in L 1924. ter : prvenstvo LLAP. za L 1924. v moškem in ženskem olimpijskem petoboju. Predaja ko« lajn se vrši na seji u. o. v torek, dne 14. t. m. ob 20. uri v kavami Emona, damska soba. Z ozirom na lahkoatletski miting damski C.SR : Jugoslavija, dne 14. junija sklene se predlagati JLAS., da se vrši isti v Ljubljani in da program obsega sledeče točke: teki: 60 m. 200 m. štafeta 4krat 100. me« kopja, diska, krogle in skoki v dalj in vis z za« letom. JLAS. se t-di predlaga, naj vsebuje dam« ski prvenstveni standart program sledeče točke: teki 60 m, 100 m, 200 m m od 300 do 800 m, štafeta 4krat 100. meti diska. kop. ja. krogle: skoki v vis in dalj z zaletom. Za glavno skupščino JLAS. se predlaga: 1.) Glasovalno pravico na glavni skupšči= ni JLAS. naj imajo klubi in ne podsaveri. 2) Popolna delitev hazena športa od lah« koatletskega športa. Vzame se na znanje po JLAS. verifi« ciranje sledečih novih jugoslovenskih dam. skih rekordov, postavljenih na prvenstvu LLAP. dne 13. in 14. septembra 1924: tek 100 m: 13.6 sek. — Stntel Duša (Pri« morje), tek 200 m: 28« sek — «antcl Duša (Prim.) skok v vis z tal.: 135.1 Santel Duig met kopja: 26.43 m — Preveč Silva (Pri. morje), met kopja: 26.43 m. Preveč Silva (Primorje), met krogle: 74.5 cm, Bemik Fan« ti illirija^met diska; 23.67 m — Krisch Bt» by (HMj«), štafeta 4 V tO m: 33.4 telt, Primorje (Ravnikar Marija, Santel Voja, Preveč Silva, Santel Duša). Podsa vezne prireditve se bodo vršile sle« deče dni: 1. VL Propagandna štafeta skozi mesto, 14. VL prvenstvo v akademskem petoboju za fakultete ljubljanske univerze, 29. In 30. VIII. Uhkoatletsko prvenstvo LLAP, 20. IX. miting za prvenstvo STednijh šol Slovenije; 27. IX. prvenstvo LLAP v moškem in žen« skern olimpijskem petoboju. Oktobra stafe« ta Kranj«Ljubljana. Natančna določitev se prepusti glavni skupščini LLAP. 8. XL Je» senski cross«country LLAP. Odobri se vršitev propagandnega stafetne« ga teka skozi mesto, prirejenega po Lasku in naloži tehn. odboru, da določi jurvjo. Vzame se na znanje prošnja S. K. Svobo« da za vstop v lahkoatletsko sekcijo LLAP. in se imenovani klub sprejme z dnevom, ko vplača članarino ln vpisnino. Tajnik I. INR (Službene objave iz seje k. o. t dne 8. IV.). Igralcu Erman Josipu se izreče po § 17 b 6 mesečna zabrana Igre in to od 29. III. do 29. IX., Zupančiču Ivanu pa ukor po i 21. kazen, pravilnika, obenem se pre« klicuje zabrana igre. Zupančič Milen in Mi« klavčič Matko se oprostita in velja za nju že preje objavljena ukinitev zabrane igre. Igraču Lansky se izreče ukor po § 23. k. p. In Spuntu 2 tedenska zabrana igre po § 14 od 25. IIL do 8. IV. — Tajnik II. Itirija : Osfmark. Predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč. Cene: sedeži 20 Din, stojišča 15 Din, dijaške 10 Din, mladinske 5 Din. V predprodaji sedeži 16 Din. stojišča 12 Din, dijaške in mladinske se Izdajajo sa« mo pri dnevni blagajni. S. K. Ilirije nogometni trening danes, v petek ob 17., ia I. moštvo ob 18. uri. Rezer« va igra v pondeljek predigro s komb. mo« Stvom Jadrana. — Po treningu razdelitev prostih ln znižanih vstopnic ra mesec apriL — Načelnik. S. K. Primorje, nogom. tekdja. Danes, v petek ob 19 sestanek v garderobi na igri« šču, vsled česar izostane jutri v soboto obi« čajni redni trening. V slučaju dežja ob istem času v Narodni kavarni. Važno! Načelnik. Primorje rez. : Slavi j a. V nedeljo pred« poldne ob 10. odigrata kluba pri jate! isko tre« ning tekmo, a v pondeljek predpoldne ob istem času nastopi jun. moštvo Primorja proti S. K. K rakovo. Kolesarsko tn mofodklistično druiivo *Sava» v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeležijo nedeljske ln pondeljske popoldan« ske dirke Primorja, kolesarsks sekcije na dirkališču ob Dunajski cesti. Hajduk na Malti. Tudi svojo tretjo tek« mo na Malti je splitski Hajduk odigral brez poraza. Proti F. C. Florian* je Igral z 0 : 0 neodločeno. Internacionalne nogometne tekme. Od« bor S. K. Ilirije je prevzel velik fir>ančni ri« ziko, da je pridobil za Velikonočne prazni« ke znani dunajski profesijonalni klub «Ost« mark», da nudi tako naši publiki prvovrsten šport. Ostmark spada med prve dunajske klube in rezultati 3 : 1 proti Slovanu, 0 : 0 proti Vienni, 2 : 4 proti Rapid'i itd. označu« jejo pač dovoli jakost in kvaliteto te profe« sijonalne enajstorice. Prctečcno jesen je ab« solvirala Ostmark vrsto tekem v Ljubljani, Zagrebu, Subotici in Temešvaru in povsod zmagala z diferenco 1 do 4 golov. V Ljublja« ni je obvezana nastopiti s svojim najmočnej« šim moštvom. Ilirija bo sigurno zastavila vse sile, da popravi lanski poraz po Ostmark! 0 : 4. Svetovni rekord r hoji. Znani italijan« ski lahkoatlet Friggerio je v Newyorku po« stavil v hoji na 10 km nov svetovni rekord v času 44:38. Dosedanji rekord, ki ga je dr* žal Rasmussen, je bil 45:20.1. Avstrija : Francija. Kakor javljajo iz Pariza, se vrši 19. aprila v Parizu nogomet« na tekma med avstrijsko in francosko re» prezentanco. Je to po vojni prvi boj med imenovanima moštvoma. Ob tej priliki je sklenila nogometna liga Severne Francije, da ne bo poslala v francosko reprezentanco nobenega svojega igralca, ker so avstrijski topovi v svetovni vojni bombardirali severo francoska mesta. Sah Jugoslovenski šahovski trening-turnir v Ljubljani Sinoči se je po prihodu zunanjih udele« žencev določil nastopni spored napoveda« nega šahovskega trening.turnirja. Počcnši z današnjim dnem (petek) se vr?e dnevno do vključno velikonočnega ponedeljka, javne trening.partije in sicer: med mednarodnim šahovskim mojstrom Sarajevčanom prof. L. Astalošem in jugoslov. saveznima šahovski« ma prvakoma E. Kramerjem (Maribor) in L. Furianijem (Ljubljana) d^p. in pop. v kavar« nI «Evropa», a med šahovskim velemoj« strom dr. M. Vidmarjem in prof. Astalošem dnevno v igralnici kavarne «Emona*>. I. trcning--partija med zadnjeimenovanima prične danes v petek ob 6. uri zvečer, II. in III. partija pa na velikonočno soboto in ne« deljo obakrat ob 3. uri pop. Vse prireditve so splošno dostopne ter vabimo vse ljubi« telje šaha k polnoštevilni udeležbi. Ljubljanski lah. klub. EBaaElEHEBSaEElD Modni listi za pomlad in pu!a£]c, z najnovejšimi kroji, za dame la gospodo, so pravkar došll. Dobe se v knjigarni Tiskovna Zadrug« v Ljubljani, Prešernova ulica itcvlka 54 (nasproti glavne poŠte). Desetletnica divjanja tifusa v Srbiji V dvorani novega univerzitetnega poslopja v Beogradu se je vršila v nedeljo spominska svečanost za zdravnike, ki so v obrambi domovine v vojnah od 1912—1918 žrtvovali svoje življenje. — Letos je poteklo namreč 10 let. odkar je divjala v Srbiji strašna pegavica. ki ie zahtevala na tisoče žrtev med vojaki in civilisti in tud! veliko število zdravnikov. Skoro vsak drugi zdravnik je v izvrševanju svojega vzvišenega sama-ritanskega poklica postal tudi sam žrtev te nevarne bolezni. Velika dvorana univerze je bila povodom spominske svečanosti nabito polna. Po dijaških klopeh so sedele tudi matere padlih zdravnikov, njihovi osiveli očetje, žene, sestre in bratje. Kralja je zastopal admiral Priča. Predsednik srbskega zdravniškega društva, prof. Jovanovič je v svojem spominskem govoru poudarjal skoro neverjetni heroizem srbskih zdravnikov v težkih dneh. ko je bila Srbija ena sama velika bolnica. Početkom leta 1915. je nad polovico zdravnikov podleglo pegastemu lesarju; vrh tega ni bilo niti enega, ki ne bi obolel na tej bolezni. Ko so aprila meseca prihitele Srbom na pomoč zavezniške zdravniške misije, v deželi že ni bilo več tifusa, zmanjkalo pa ie tudi nad 150 srbskih zdravnikov Srbski zdravniki so takrat pokazali. da ni žrtve, ki se ne bi mogla doprinesti. kadar gre za blagor in rešitev domovine in dali s tem mlajši generaciji klasičen vzgled heroizma in požrtvovalnosti. Zanimivi so statistični podatki doktorja Lazarja Oenčiča o žrtvah srbskih zdravnikov v vojnah. V svetovni vojni je izgubila Srbija 153 zdravnikov. 87 med niimi vsled pegavlce Od zavezniških zdravnikov, kl so prihiteli Srbiji na pomoč, iih ie umrlo 25. med niimi 19 za pegavico. 2 za trebušnim legar-iem. Ujetih zdravnikov ie umrlo 11. skoro vsi za tifusom. Vrh tega ie žrtvovalo življenje za domovino še 27 me-diclncev, 19 med niimi iih ie umrlo za tifusom. Od 432 zdravnikov ob izbruhu svetovne volne jih ie Srbiia zgubila ravno polovico, namreč 216. Na armado nad ool milijona mož le prišlo samo 350 zdravnikov. Bili so polki, ki so imeli samo no enega zdravnika, polki tretjega poziva pa so imeli samo oo enega medicinca. V mestu Valiev« le bilo 8000 ranjencev, a samo 2900 postelj in komai 26 zdravnikov, čeprav bi jih moralo biti najmanj 150. Spominska svečanost ie bila zaključena s slovesno službo hožjo. katero je daroval sam patriiarh Dimitrije, nato pa je sledilo predavanje dr. Oenčiča o sedanjih zdravstvenih rnzmerah v naši državi ki postajajo tako ugodne, da moremo čisto mimo zreti v lepšo bodočnost. Jamstvo za to so posebne ■ wu n Številne sanitetne institucije ln dve novi medicinski fakulteti. Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo, urejuje Znrko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubij. Zvon«. Izšla je četrta številka, kl prinaša J Ravnikov moški ioot »Kam si šla« in St. Premrkiv mešani zbor »Polžek«. Naši pevski zbori se »Zborovt Iphko veseli, ker .Hm nudijo izbrane težke in lahke skladbe za njihove koncerte t« nastope. List se naroča po dopisnici na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Nemčija v stremljenju po kolomiah Zadnji čas. ko se toliko plšs o ga-rancijskem paktu in stoji Nemčija v ospredju zanimanja, se nekako pušča v nemar ena stran nemških restavracijskih teženj, to ie stremljenje po zopetni pridobitvi kolonij. To stremljenje je v Nemčiji splošno in se kaže na različne načine. Ustanavljajo se organizacije, prircialo predavanja. izdaiaio publikacije, prirelajo razstave. Pred nedavnim je o priliki otvoritve kolonijalne razstave v Berlinu vojvoda Adolf-Friderik Meklenburški iz-iavil pred predstavniki vseh ministrstev, da Nemčija še vedno una. da si pridobi zopet svoie kolonije. Berlinski žunan pa je šel ob tel priliki še dalie. rekoč, da je Nemčiji sila vzela prekomorsko posest, toda pravno ii ta prinada še vedno. Te misli izva ja io v prakso na ta način, da so pričeli prirejati v Berlinu koloni-ialne razstave, na katerih se kažejo vsi rezultati in uspehi nekdanjega nemškega koloniialnega udeistvovania. Ze leta 1920. so se pričele ustanavljati družbe, ki Imajo namen pronaelrati težnjo po zooetni pridobitvi kolonij, sprva med zastopniki kapitala in trgovskih družb, ki so bile aktivno zainteresirane v kolonijah. V 1. 1923. in 1924. se je ta propaganda prenesla v širšo javnost. A še več. Versko misijonske družbe so obnovile svoio delavnost. V 1. 1922., so brodarske družbe obnovile svojo službo na afriških obalah. KolonHalna trgovina se obnavlia tudi v vzhodni Aziji. Nemčija je mogla na ta način zopet pričeti z živahno nrekomorsko trgovino. Par številk v dokaz: v francoski zanadni Afriki le šel v dobi 1909. do 1913. 13 odst. eksnorta proti Nemčiil Po vojni. 1. 1°20. je šla samo neznatna množina 0.18 odst. v Nemčijo. I. 1921. 1.46 odst. 1. 1922. 4 38 odst. in 1. 1923. Že 8.40 odst. tedaj dve tretjini predvojne množine. E25223 So tndl konkretni posknsl pridobi« si znova politično kolonijalno gospostva Vsled svojih izredno dobrih zvez bi si bil že Imenovani vojvoda Meklenbiirškl skoro že pridobil dovoljenje od Holand-ske. da se osnuje posebna družba, ki bi dobila pravico eksploatiratl del severne Nove Gvineje ter Imela skoro Značaj države v državi; holandska zbornica je vendarle preprečila ta na' Črt. Trdi se. da so pozneje poskuSall nekaj stičnega o portugalskih afriških kolonijah s tem. da so hoteli Anglijo Pridobiti za obnovo pogodbe o razdelitvi teh kolonij v angleško ln nemško Interesno sfero. Osobito Je značilno sledeče: Ko so Angleži silili Nemčijo, naj prosi za vstop v Zvezo narodov, so nemški ministri odgovorili: »Zagotovite nam. da s enam bodo Izročili mandati za kolonije.« Izjavili so. da bi bili zadovoljni. ako se Jim dovolijo privilegirane družbe (comoagnies i charte). Pogajanja o garancijskem paktu so se baje gibala tudi okrog teh zahtev; trdi se. da so bile na razgovoru portugalske kolonije. Uvidevajoč. da bo Nemčija oo vstopu v Zvezo narodov nedvomno skušala priboriti si mandat nad kako ko'inHo. opozariajo v Franciji da ne ho Berlin stremel po bivši Nemški Vzhodni Afriki, ki jo ima Angliia. niti po Nemški Jusro-zapadni Afriki, ki jo ima južnoafriški dominiion. niti oo paci*i?Hh kolonijah, marveč baš po Togu in Kamenina, kl Sta sedai francoska, ter po portugalski Afriki. To na iim ho šele baza za na-dalinie asniraelie. V bližnii bodočnosti bo potemtakem še često aktualno kolonijalno vprašanje. Dopisi ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Tukajšnl« ga- spno društvo bo v naikraJSem času dogradilo svoj novi gas'!ski dom. Dne 3. ma'.i prredi društvo veliko s'avmst v proslavo blaposlovljenla novega doma, odlikovanj gasilcev In 45-letnlee obstoia drul'va. Briška društva In vsi prljatelll gasilstva se že seda) otmarjalo na pomembno slavno^t. RADOMLJE. Preteklo nede'jo Je upr!z>-rilo snknisko društvo iz Mengša v tuk^JŠ-jl šnkolskl dvorani dramo »Srenja.. Igra le b<-la zelo dobro n*študirana In Igralci so šlli svoie vloge povcem zadovnlllvo. želeli pa bi bilo b">ljSe ud~le'be Vsa Čast »Mec-ueškemu Soko!ti», ki Je s to igro pokazV, da se dajo tud-' z zaietr.ikl doseči dob-t uspehi. Želimo, da bi nas ob priliki zopet posetil S kako prireditvijo. JAVORN7K. Po dolgi boletni Ja premimi1 v nedeljo dne 5. L m. na Javornlku navdv-len in idealen narodni delavec ter d>tt->~ letnl odbornik in blagajnik CMD pndružnt.-e g. Peter Hafner. Pokojni Je bil eden Izmed onih redkih, ki to trdno verovali, da min taelle solnce lepše bodnčnot:L Uvkle! n potrebo narodnih društev ter te posebno zavzemal ta podrvinlco Ciril In Metodove druibe ta Savo. Javornlk In Koroško Bco, katere član Je bil preko 15 let. Zapuiči li-lujočo soprogo tet več nepreskrbljeni* otrok. Vrlemu In tefko preizkušenemu m > žu bodi teml|'ca lahka, nj -govl teiko pn-tadeti rodbini p« naše nallskrenejše solalie. SKOPJA LOKA. Pozor kme ovalcl «•/». noreld in me*ar|l! Dne 24. aprila na dan sv Jurilt ob priliki letnega selim v Skotil Loki se vrš1 llcencovanje blk^v. Verjetno le. di se bo našlo med našimi kmetovalci In 2I< W norejcl precejšnjo tanlmanle, tato smo do. vabUl na t> dan mesnrl« In druge Interes te It oddaljenih krajev, da se sejma gn'o> vo udeleže, ker se J'm bo nudila ngodr.a pifika za nakup fvine. Da bo^n pa p^vai-lienl kuocl vsestransko tadovn'|nl, »e obračamo do Vat kmetova'cl s prošn'o. da pri-pellete vso živino, ka ero Imate namen te > dati na trg, ker le v tem bi usoeh s<1ma ako bo dovoli prodajalca kakor tudi 4--voif kuncev, za katere le preskrblleuo. — Občina Skofl a Loka. SODRAŽ1CA. Prosvetni odsrk Soki'a v Sodražlcl priredi na vel. po"de'lek zibani večer s plesom pri br. fMdlgu, nakar opozarlamo v« okolčane. Zdravo! MFRN4. Na «Slovenčev» dopis z dne 5 I. m., sem primoran. da resnici na ljubo odi -vorim, ker s?m v stvari največ prizadet. R,| sem šel dne 20. marca zvečer z g. uCtelljin v gostilno Vidmar. Kmalu po n linem prlhc-du me Je začel klerokonvmist Kordan izzivati radi neke toibe z našim »nad vse pri!Ju.-*-IJenlm« kaplanom, ki dela le združbo In sovraštvo med faranl. Po večkra nem opornim. na| «e fte zavtema za stvar, za katero nc ve. Je tako Izzivalno nastopi, da sem mu dr zaušnica Kordan Je seg"! nato takoj v žep p» nož, katerega pa sem mu odvzel. »Preganjani* »SlovenČev* somiŠ'Jenik Luk'k kot ga nazlvajo, skoči le nato v mene, da bi pom> gal svojemu sodrogu. Pahnil sem ga sam' ttran, dočim sem Kordai« spravil Iz gos tl-ne ln ga na niegovo prošnjo celo spremliJ proti domu kar lahko potrdi sam. Med t*m časom pa |e bil Lukek pretepen. Od kogi, ne vem ne lat ne mof tovariši In bo dok i-zala sodnlja. Odločno pa izjavljam, da nI bil g. učitelj pri vsem tem niti najmanj prlzad.-t tn tudi ne udeležen. Vse to |e le izmlVJot*. na dopisnika, kateremu |e g. učite!) rad' ni-prednostf trn v peti. Značl'no za kler'kalcj ie to, da lm?|o za kolovodle ljudi, ki so s-5 prel ponujali vsem strankam, katere so i:!» pa odklonile radi nilhovega, ne ravno vzgled-nega obnašanla. nakar so se zatekli v pribežališče grešn;kov, v klerikalni tabor k)er to Jih seveda sprejeli t največllm ves-'Je'it Take IJudU vzame seveda farovž v svo;j okrilje ter Jih tato »Slovenec* zagovarja In pere. pa na} Itvršllo Se tako lopovščino. Toliko ta Javnost, domačinom pa bomo s posebnim oklicem pred cerkvijo priporočili resrl- Nogav'ee IIMMiim. M poceni po4-»kuj« Pred Stollj« 1/1 Na dobro hrano M imjai *•» ro.|xxWT ali dim. Vpra*» »« » b»-Mi anlTCTM »Dvorec. 9068 Cementne cevi prvovritM kakevoftl ter TMkoTrMne Ofoka po "likih renkh, In* »"Ino * »loči 1». Ofrin. l.jwM)»n». Ombetjeva BakrcIJ« il. 8. 736J co!Jubnl škofov list. Dopisnika pa Javno Imenujem lažnivca. — Prane Strah, stroiar. TRBOVLJE. Dne 5. apri'a Je predava' * Trbovljah prilinbijenl predavate1) g. vrcL Dolžan o vesolinem potopu. Predavanji ]e bilo ze'o zanimivo in stvarno, kar so rll poslušalci z dokotralnim plosk3n;*m. K')ub temu, da Jc bilo predavanje na so'nč-nl popo'dan, trboveljski dramski ods«-l; v Narodnem domu v Hrastniku In prece!3ije število bratov v Zagorju, je bilo število slušalcev prrvollno. Predavanja se ie udeležilo tudi delavstvo, ki Je tudi kon em predavan'a p^eglo v debato. Prihodnlič — dan predavanja se še določi — predava g. prof Do'žan o »Postanku sveta«. LAŠKO. Nn splošno že!|o člansh-a se Je pred par dnevi o:vor'la pisarna srezkega n-čclstva IDS v bivši nrmški Soli. Poslužuje se Je lahko v«akdo ln se d >be tam tudi v»e podrobne informacije v strankinih zadevah. Uraduje se vsak dan od I«, do IS. ure, cb re-del;ah In praznikih pa od a do 12. ure — Tajništvo srezkega načelstva JDS. ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo Je prirello preišnlo nede'Jj Igro «T lio'apcl», ki Je v moralnem ln gmotnem oziru dobro uspela. Poznalo se pa Je. da Je bito premalo vaj. ktf pa nI krVda Igralcev, ki so vsi vneti za g'e-dallške litre, ampak krivda leži na vodite!l!lu Režiser ne sme p iznati raznih muh in iskit« namišljenih vzrokov, da prsti i?ralce simc pri vajah in odide iz dvorane, kakor se I? to pri nas že dvakrat zendl'o. Ljudje radi pr'-halajn k igram In b! bl'o želeti, da bi se !< e bo'i pogoeto unrlzarlah In d bro naš'udiralc! SV. IL.I V SLOV. GORICAH. Pevsko d -štvo «Obme|nl Zvon« priredi na vePknnoM pondeljek dne 11. aprila v gos ilni g. Kat? i-ne Muršec v Cerknici (»0 min. od postj'e Sv. IIJ v Slov. gor. ob drž. ccs*i) veliko veselico. Na sporedu Je peiJe, tamburanie, ples šaliiva pošta itd. Začrck ob 3. url popo'dn-% vstopnina 5 Din ta osebo 7veza z vlak! |« Jako ugodna. Tudi za led in pijačo bo v po -nI meri preskrbljeno. K obilni udeležbi u!jud-no vabi — odbor. _ Izdajate!) In latlnlk: mKonzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik: Fran Brozovlč. Tirk Narodne thkarna v Ljubljani. Ivan Cankar Zbrani spisi I- zvezek je ravnokar IzSeL Vsehim: Erotika — Pesmi — Vinjete. Broširan Izvod stane Din 55*— vezan v pol platno . 70 — vezan v pol usnje . 90'— Cankarjev zbornik, uredil dr. Joža Glonar. Ceni ta broširan Itvod Din 30-— vezan 37-— Navedene knilge se dobe v knjigarni Tiskovne Iddruge v Ljublianl, frešerneva ulica St. 54. nasproti glavne pošti. Toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom, da za praznike in ob praznikih točno čitaio tndi oglase ter kupujejo svoje potrebščine za velikonoč in pomlad pri ivrdkah, ki inserirajo v našem listu. Prosimo jih, da se pri svojih nabavah sklicujejo na inserate v .Jutru*. Inseratnl oddelek »Jutra*, Ljubljana, Prešernova ul. 4. Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjtl znesek Din Zeniive, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši tnesek Din 10-—t Slamnike fn svilene klobuke IfT »»ifcoT^tno pttoMIfco »zaje priporoča M Jeclif. SioraSkova nli«» -1 Ivan Magdič kroJ»S. tjnhljjnm. 0!^» ollr* »t 7, »e pri|» MiSa s» spomlartuo tel ono 131 Pekarno 4obro Hoto. prod« Pr. VaupotIC. pekarna, Maribor, Aleksandrova e. 53 (liCeio) Elektromonter Tel« instalacijskih, pro«tj-»Oilnlh in ilrngib » lo »if> ko »padajočih det. II {» «lullie pri kakem fioilj-tjn T LJubljani, kt raki monterja ia mentalna dela. — Orr tmll t kako elektrarno » Sloveniji. — Cenjene ,o-no.ibe pe na npravo »Jutr«. rod iifro »Stan Itet. IS. SS04 Opremljena Soba s po.ehnlm »hodom, se s 15. aprilom o.tilee »Tesehen'orff«. nai hitro lefe po niih — •'oklet He »1o?a traja. — Iran Br»relidk. Li«ll:»n« Velik« Čolnarska allea «1 7JM Slamniki danski ter sa m-pod« h otroke, »e nrod»i«Jo In s|irjema)o t«d| * popvavllo po telo aeodpl ceni v>aVI dan na stojnicah t Ljubila*) sa St. Jakob* tri-e 81» Trte-Smnnilc® komad po t R prodal* Vinko Vnet. Beefsk-Jurkinrl pri Ptuj«. S1SS Moško kolo •IMMI orel«]. Nailev povt »Jutra«. 8IS> Lokomotiva M paro. dobro ohranjena. t iračnleaml — mladinske k a JI g t in nekaj droglli Irrač. se orodno proda na RlelsrtiMVi eeetl k. H"'- Narodna tiskarna ^ana, Knallje^ ^ ^ V lastni hlftl. Inriilt tlakarak« dal« v vsaki mno-lini In aioer i uradna tiskovine, cenike, kuverta, rafiune, hranilna in zadruina knjižic«, poročna naznnnlla, vabila, cir-kularje, vatopnioe, etikete, mrtvaSka naznanila, zavitke, časop ve in vaa v tiakarako atroko spadajoča dela okusno in aen«. — Haro6ila sprejema tudi „Na-radna knjigarna", Pre6srnova ulica 7 II Dva trgovca 118 s t» učiteljico rs francoščino in hrraMIno _ Prednost imajo mlade dame. Ponudbe aa postni preda! St. 153. 6212 Proviz. rastoonlk ki N potoval 3 aH Štirikrat os teto po PToveni!i in Hr rati-kl Irt kl M no'e".edi VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI Komedija, '/O D.n, po pošti 1 Din več. V kratkem izide: Nušič-Gnvekar, NARODNI POSLANEC. Naročila sprejema: Tiskovna začrasa v ljubljeni, PreSerncfa 51. —— mmm — t — rwYi(v, i iniirt .miimi IT Vsak Jugoslovan mora poznati svojo domovino 1 Vse, kar nmraš vedeti, dobiš v kr.jigi HIELIK, JUGOSLHVIJH Celotno delo stane na slabšem papirju Drn 110*— na boljšem Din 140*— b<-»z poštnine Prodaja se v knjirarni TISKOVNE ZADRUGE v LJUBLJANI, Prešernova ul 54. nasproti g avne pošte Les Telegrafske droge, jelkove, smrekove, borove 8-12 m dolge, imilni do konca aprila; tudi tazlični trdi les. Hojuik v Levcu pri Celju. Oglasni zavod KOPITflfž LJUBLJANA, Čopova 21 oskrSnjs za trgovce in obrtnike vse inserate za vse časopise Se prijazno pilporoča KOPITAR lllt n so tudi prvovrstni porotni vozovi (bruni z gtimagnrul kolesi) po izjemno nizkih cenah na raipo'ago. es-i t