r ... $600 ... $3.00 York colo leto - $7.00 celo leto $7.00 TKUST0M: CHelaea 3—3878 NO 256. — ŠTEV 256 1 l j GLAS NARODA Iistisfoveriskih :delavcev~ vAmeriki, Entered aa Second Clan Matter September 21, 1903, il the Post Office at Mew York, N. Y., nnder Act of Congrea* at March 3, 1870 NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 29, 1932. — SOBOTA, 29. OKTOBRA 1932 TELEFON: CHelsea 3—S878 VOLUME XL — LETNIK XL. PREDSEDNIK HOOVER JE ODGOVORIL ROOSEVELTU SENATOR JOHNSON JE POZVAL VSE NAPREDNE REPUBLIKANCE, NAJ GLASUJEJO ZA ROOSEVELT A Predsednik Hoover je posvaril deželo pred takozva-nim "greenback" denarjem. — Svojega nasprotnika je primerjal s kameleonom, sedečim na pisanem blagu. — Roosevelt se jezi nad inozemskimi posojili, dasi jih je svoječasno sam dajal. Zbornica izrekla Herriotu zaupnico INDIANAPOLIS, Ind., 28. oktobra. — V svojem tukajšnjem govoru je predsednik Hoover danes večkrat izzval svojega nasprotnika, demokratskega predsedniškega kandidata, governerja Roose- velta. PREROKUJEJO PRIHOD PIVA Kozarec piva bo po 10 centov. — Pivo bo pri-neslo $400,000,000 davka. — Najbrže bo i-melo štiri odstotke alkohola. Očital mu je, da ni dosedaj še niti črhnil o predlogi, ki je bila sprejeta v poslanski zbornici, naj se namreč natiska za dvatisoč tristo milijonov dolarjev "greenback'-denarja. to je denarja, ki bi ne imel potrebnega kritja. — Ce hočete vedeti, kaj po menja "greenback* *-denar*', vprašajte svoje sosede, ki imajo sorodnike v Evropi in ki so kupovali po vojni nemške marke. — Roosevelt neprestano govoriči, d a bo štedil na vseh koncih in\rajih, ako bo izvoljen, dočim sem si jaz na vse mogoče načine prizadeval preprečiti, da demokratska poslanska zbornica ni metala skozi okno denarja. Predsednik je očital svojemu nasprotniku, da je bil od začetka za revizijo tarifa, malo pred volitvami je pa izjavil, da ne bo trpel nobenega zmanjšanja carine na poljedelske pridelke. Roosevelt je potemtakem sličen kameleonu, ki sedi na kosu pisanega platna. Hooverjevi administraciji očita demokratski predsedniški kandidat, da jc naložila velike vsote v inozemstvu. Skoro vsa posojila so pa faktično šla z Wall Streeta, in Wall Street se nahaja v Roosevel-tovi državi. Leta 1 928 je bil Roosevelt načelnik neke družbe, ki je posodila v inozemstvo ogromne vsote denarja. Predsednik je pozval svojega nasprotnika, naj pojasni svoje stališče napram priseljevanju, česar dosedaj še ni storil. — Jaz zagovarjam najstrožjo omejitev priseljevanja, — je nadaljeval predsednik, — istočasno sem pa tudi za človečanske določbe v priseljeniških zadevah, posebno kar se tiče onih priseljencev, ki imajo v Evropi ožje sorodnike. Tem ljudem je treba dovoliti, da dobe sem svoje družine. V splošnem sem pa priseljevanje popolnoma prepovedal, da zmanjšam število nezaposlenih. Nadalje je pozval predsednik Roosevelta, naj pove, kaj misli o vojaškem bonusu. Tudi glede te stvari se je dosedaj le megleno izražal. SAN FRANCISCO, Cal., 28. oktobra. — Republikanski senator Hiram W. Johnson je danes govoril pred "Progressive Republican Roosevelt League" ter pozval vse progresivne republikance v Californiji, naj oddajo svoje glasove za Franklina D. Roosevelta. Odločno je napadel predsednika Hooverja ter rekel, da ne more glasovati zanj in da tudi ne bo glasoval. — Republikanska stranka hoče, da bi ji bili zvesti. Zvesti smo ji le toliko časa, dokler vodi pošteno in pravo politiko. V zavoženi politiki je pa nikakor ne bomo podpirali. — Hoover jeva vlada, kateri bo pa kmalu konec, je nedelavna, katastrofalna za Ameriko in neameriška, — je rekel Johnson. — Ameriški narod ima za seboj tri leta vlade omahovanja, tri leta napačnih prerokb in zlomljenih obljub. Prerokovanja Hoov-erjeve vlade so bila smešna in otročja. Sedaj nam Washington, D. C., 28. oktobra. Pivovarnarji so sedaj prepričani, _ Švedska po.lan.kozbornicomoc-j princesa na obi(ku v no stražo. Zastraženo, Londonu je stanovanje ministr-------------------- skega predsednika i n predsednika Angleške banke. London, Anglija, 28. oktobra. Vsled izgredov brezposelnih v Hyde parku je vlada pomnožila stražo pred hišo ministrskega London, Anfflija, 28. oktobra. Zopet je razširjeno domnevanje, da se ho angleški prestolonaslednik \V a leski prine poročil s švedsko^ prineeso Ingrid. ker se nrin-eesa nahaja v Londonu. Prod nekaj t^lni je bil Wale-ski prine s svojim bratom prin- VSE POKLICNE ARMADE V EVROPI NAJ BODO ODPRAVLJENE PARIZ, Francija, 29. oktobra. — Po dolgotrajni in vroči debati glede francoske razorožitvene politike je poslanska zbornica danes zajutraj izrekla Herriotovemu kabinetu zaupnico. — Za zaupnico je bilo oddanih 430, proti nji pa samo dvajset glasov. predsednika in pred stanovanjem | cera Oorgeom na obisku na šved-predsednika Angleške banke. Jskem traža je bila poslana pred stanovanja predsednika Angleške banke, ker je nekdo telefoniral. da bodo brezposelni razdejali njegovo stanovanje. 1'lic-e so bile- močno zastražen**. Organizatorji brezposelnih *<» nameravali vprizoriti vee shodov in veliko demonstracijo v nedeljo I'na Trafalgar trgu. Polieija se je bala. da bo več z demonstranti na mno- easn njegovega obiska na Švedskem je bilo mnogo govorjenja, da ho kmalu naznanjena njuna zaroka, toda prine se je e ho poročil prestolonaslednik, ki je že star 38 let. Seja se je vršila neprestano iz za včerajšnjega poldne. Višek je tvorila izjava ministrskega predsednika Ileirriota. da vsebuje frane. razorožit veni načrt predlog, da je treba vse poklicne evropske armade, kot je na primer nemški reiehsvvehr, nadomestiti s sistemom kratkoročne vojaške prisilne službe. Ministrski predsednik je to izjavil, ko je zahteval včeraj od zbornice polnomoč. da gre v Ženevo ter predložil franeoski načrt razorožit veni konferenci. ■ gili krajih, kot pa. če bi priredili Pred p rob ibici jo je nežna bla-! Vsi *kl>I>aj demonstracijo na enem dobivala od piva nad 13 j PnM,nru- ^monstrantje v Hyde i parku so na prigovarjanje obla- ga jn a milijonov dolarjev davka, vštevši davek na vino. ne j POLOŽAJ V MANDŽURIJI Moskva, Rusija, 28. oktobra. Ker je železniški promet ob kitaj-sko-vzliodni žel«znici, ki je last sti mirno odkorakali na svoja bivališča na različnih krajih liie-£>ta. Xotranji minister Sir John (»il-moiir je naznanil v poslanski zbornici. da je bilo ranjenih policistov. me«l njimi dva zelo težko in ->S demonstrantov. Polieija je aretirala dvanajst demonstrantov. Policija je na nekem truck ti našla 154 palic, v katerih so bili na enem koncu zabiti Itu-ije, popolnoma prekinjen med j žeblji. Harbinom in Mančuli. je ruska vlada ob vešč.da japonsko vlado o dogodkih v pokrajini, katero so zasedli kitajski i^porniki 27. septembra v uporu proti vladi nove države -v Mančukuo. Na prošnjo japonskega poslanika je ruska vlada na podlagi p<»ročil svojega konzula tv Man-eiili in drugih vladnih zastopni-kov v bližnjih me>tih vsak dan poročala japonskemu poslaniku o Demonstrant je -o dobili pred sodiščem različne kazni od majhne denarne globe do šest meseeev zapora. NltlBOGALA SVOJEGA MOŽA V tekn debate je poslance Hen- ( ri Frankiin-Bouillon. ki razen v Prineesa Ingrid se je pnpelja-i zadevah zunanje politike vedno la nepričakovano v London z ae-*«las"je z vlado, oestro napadel an-roplanom. — Neko poročilo jz ( pl^k^ga niinistrskefea predsedni-Stoekbolma. pravi, da bo začetkom novembra prišlo neko zelo važno naznanilo. Iz tejra se sklepa. da se bo angleški prestolonaslednik zaročil s princeso Ingrid. Ker pa je bil ž njim na obisku tudi njegov brat princ (Jeorge, je mogoče, da >e bo princ CJeorge zaroči! ž njo. Vendar pa je bilo uradno naznanjeno, da prine CJeorge ne misli na to, da hi se zaročil s prineeso. Ako se prestolonaslednik ne bo tudi sedaj zaročil, bodo vsi oni. ki žele, da bi se bodoči vladar največje držat ve na svetu poročil, v obupnem .stanju, kajti po njihovem mnenju je švedska princesa Ingrid zanj najprimernejša družica. Odkar je bil Waleski princ star 17 let, je bilo mnogo ugibano o njegovih nevestah in pri tem je bilo imenovanih več hčera ameriških milijonarjev. Toda vsaka prince.sa. ki je bila domnevana (kot angleška prestolonaslednica, — se je poročila z drugim. gleSkega ministrskefea ka Ramsay MaeDonalda. nakar «ia je Ilerriot odločno zavrnil. • Franklin-Bouillon je vzkliknil: Te bi bilo tako kot hoče MacDo-nald. bi prišla Francija kmalu pod nemški jarem. V svojem govoru je rekel ministrski predsednik Ilerriot. da Francija nikakor ne ho dopustila, da bi se razorožit vena konferenca končala brez uspehov. Novi francoski načrt je tako sestavljen, da bo Francija pridobila tisto, kar potrebuje, namreč prijatelje. Chicago, HL, 28. oktobra Dolan Ca se v, star 23 let. je pre- povedal svoji ženi. stari 17 let. da' Pw,e* V™**** I"*rkl bi bila bi si str igla lase. Ker pa .si je na- ed,na Pr,mfM"na ŽPna za an?,e5ke dogodkih. Poslaništvo pošdja *vo-j vaE,ie njegovi % prepovedi lase o strigla. se je mož ustrelil. ja poročila v Harbin in Tokio. Med Harbinom in Mančuli ne vozijo vlaki že od 1. oktobra. Ker je Rusija ponudila japonskim bajnineem zavetje na svojem ozemlju, kaže. da je Knsija v prijateljskih odnošajih z Japonsko. Zadnja poročila naznanjajo, da ->e nahaja v japonskem poslaništvu v Mančuli še vedno 300 Japoncev in čakajo na odločbo kitajskega poveljnika, koliko izmed njih sme oditi. Na vprašanje ruske vlade je kitajski poveljnik odgovoril, da morejo biti izpuščeni le oni Japonci, ki niso vojaki in uslužbenci japonskih častnikov. Vsled tega prevladuje mnenje, da ho izpuščenih najmanj polovica ujetnikov, ki so večinoma žene in otroci in jim bo dovoljeno. da si poiščejo zavetja na ruskem ozemlju. PRETEP V BOLGARSKI ZBORNICI Sofija, Bolgarska, 28 Ko je kralj Boris stopil na prestol. da prebere svoj f?ovor na sobranje, so pričeli komunistični poslanci iprot i m onar h Lst ič ne demonstracije. Drugi poslanci so natva- ga pre-tolonaslednika holandska prineesa in obenem nasledniea za holandski prestol, princesa Juliana. Toda princesa Juliana se najbrže ne bi hotela odpovedati ho-landskemu prestolu in v tem slučaju bi se moral angleški presto-' lonaslednik odreči angleškemu I prestolu v prid svojemu bratu. oktobra., p„|Pff prj5|i v ppjtev še dve hčeri bivšega španskega kralja. princesi Kristina in Beatrice, toda tu so vmes verske zapreke, ker je angleški prestolonaslednik ZAHTEVE ■ PRINCESE HELENE Bivša kraljica zahteva bivališče na Romunskem. Hoče večkrat videti svojega sina. — Zahteva $35,000 na leto. .... . . ... . . protestant, španski princesi pa lili na komuniste .n so jdi vrgli iz Uatolir.anki in •zbornice. Ostali komunistični po-' tega je se ... nevarnost bolezni krvavenja, kar prostovoljno zapustili dpfl5fina po an?ieiki kraljici . . w . i Viktoriji. Kralj Boris je ves čas. dasi bled.' slanci so zbornico. ostal miren in je izjavil v svojem t govoru, tla bodo upniki bolgar-j ske države dovolili lahka odplačila. Bukarešta, Romunska, 28. okt. Prejšnja romunska kraljica, princesa Helena, ki je prišla >z Londona. da obhaja rojstni dan svojega sina prestolonaslednika princa Mihaela, je ministrskemu predsedniku Maniu izročila celo vrsto zahtm-, ki naj pomenijo vodilno smer za njeno razmerje in odno-šaje z njenim sinom, ker se je leta 1928 ločila od svojega moža. kralja Karola II. ZAROTA NA JAPONSKEM Policija je odkrila zaroto proti dvema, visokima uradnikoma. — Mladi častniki v zaroti. Tokio, Japonska, 28. oktobra. Policija je v Osaki odkrila obsežno zaroto proti generalnemu go-vernerjn Koreje generalu Kazu-sigo Ugaki in čuvarju idadnega pečata, profil Xobuaki Makino. Zarotniki »o nameravali umoriti oba visoka uradnika. Zarota je bila odkrita po okrožnicah, katere so sprejeli mladi častniki in iz. katerih je ramulno, da je bil določen umor obeh na velikih manevrih. katerih bi se bila udeležila. General 1'gaki, ki je star G9 let, je imel priti v Tokio koncem oktobra iz Seoula. glavnega mesta Koreje in pri zadnjem obisku v Tokio je bilo govorjeno, da se ne ho več vrnil na svoje mesto, temveč, da mu bo poverjena naloga, da kot ministrski predsednik sestavi ministrstvo. Japonska javnost je pričakovlaa, da bo sedanji ministrski predsednik admiral grof Makoto Saito zaradi proračuna podal svojo ostavko in hi na njegovo mesto sjopil general 1'gaki, ki je, dairi vojak, mnogo zmernejši v -vojaški politiki kot sedanji vojni minister general Arak, ki spada med mlajše častnike in je pod vplivom vojaške stranke. Odkar se je pričela japonska vojaška politika v Mandžuriji 18. septembra lansketga leta, je bilo znano, da je bil general Ugaki nasproten japonski vojaški politiki, vsled česar si je nakopal sovraštvo mladih častnikov. Grof Makino, ki je star 81 let in je bil že zunanji minister, je bil večkrat določen, da bi bil umorjen. Ko je bil 15. maja umorjen ministrski predsednik Tsuoši Inu-kai, so zarotniki tudi bombardii-rali njegovo stanovanje, toda jo ušel nepoškodovan. Tudi v prvi fašistnvski zaroti v oktobru je bil med prvimi, ki je bil obsojen na smrt. Veliki vojaški manevri so ravno sedaj v teku. Svoj viiek bodo dosagli prvi teden v novembru, ko voljeno, da večkrat vidi svojega s<* ho. u4eležU ?iroh^ __r^__________i_____rv najvišjimi vojaškimi častniki. Prvič je zahtevala, da ji je do- VELIK BOŽJI BLAGOSLOV Riverside, Cal., 28. oktobra. — Mladi mehiški rancher Rodriguez f sina. Drugič zahteva za sebe pra vico, da sme živeti na Romunskem in tretjič zahteva, da se ji njen letni prispevek, ki je bil letos znižan za 22 odstotkov, zopet zviša na prejšnjo vsoto $35,000. je pa začela pretiti. Njena sedanja parola se glasi:.ie kai^j Ministrski predsednik se je od- ■ »i i . v i u i * T • j. | njegova 24 let stara žena mu je peljal na grad Sinaia, da se otem Lanko bi bilo 8e slabse kakor je. lo je edina tO- podarila štirinajstega otroka. j posvetuje s kraljem. Kot se po- lažba, S katero tolaži Hoover narod. Hoover je bil I>ružin» Rodriguez ima trikrat | roča. je ministmki predsednik Ma-dolgo let mesetar na londonski borzi in tam je po-'?!0^^ Rodri?utVe T,la > "iu prinee?V Heleni\da i -i i i ✓ ■ . . r il-* let, ko sta se poročila ▼ Me- bo o njenih zahtevah raapravl^a- zabil, kakšne potrebe ima ameriški narod. hiki. la vlada in ne kralj. Xajbrae je bilo nameravano umoriti Ugakija in M*kimo ob tej priliki. ADVERTISE in'GLAS NARODA' moor ate NSW YORK, SATUKDAT, OCTOBER 39, 1932 TOT LARGEST SLOV KHZ DAILY in U. 1. A- Gki Nafoda" J- PubliriMd by SLOfENtC PUBUSHTNO COMPANY (A CWTwrmtlao» PcMk H ftMeHlt. trtM. 0*6 W. >sf the wpowttai adilrg—M ot sba*e uffleers: of M—fcttm Nw> YfV CKy. N. -OLA8 NARODA* Y. (Y*i dolgih letih .spoznali, da posledn-r vojne niso v nobenem Mini blagodejne. Od leta 1914 do leta 1919 so mislili, da 1)0 vojna ustvarila silna bogastva. Pa so >e motili, ker jih ni preteklost ničesar naučila. Tdda zgodovin a je dobra ut-iteljiea. Vsaka večja motnja v življenju narodov je imela dvoje posledic: — vrasi je denarja /manjkalo, največkrat je pa denar izgubil svojo vrednost. Po svetovni vojni ni manjkalo denarja. Še preveč afl je bilo. Toda vreden ni bil hogvekaj. Zgodovina natn priča o veliki tftiski in draginji, ki je nastala po veliici francoski revoluciji. V napoleonskih yojirih je bilo še huje. Po veliki ameriški i**vohioij! leta 177tf je bil 'denai *kor<> brez vrednosti, to pa zato. k<» natiskali tolika bankovcev, da je bilo groza. V New Yorku jelhilo treba plačati za sod moke $1575. za bu*elj koruze $150 in za funt čaja Bostonran Samuel Adams, junak ameriške revolucije, pravi v svojih spominih, da j- moral plačati za klobuk in obleko dva tisoč dolarjev. Toda tedaj je .še cvetela mala obrt. in ljudje ni*o bili]morju ima drug namen. Vpraša v zadregi gk*ie domačih potrebščin. Poleglega so bila me-;1,J* JP' * °re?a nt a razmeroma majhna, in v njih ni bilo takega proletari-J^ jata kakor je dane«. Poljski pridelki biii poceni, in si jih je človek lahko nabavil. Tistega, kar imenujemo dams svrtnviio gosi»o. Z drugimi besedami rečeno: — posamezni narodi niso biii odvisni »drug «»d drugega; v gospodarskem pogledu je bil skoro skherni narod samo-Stojen, Dandanes je j>a zlo dosti bolj vkorentnjeno. Vsled S _ ? t V . ■■ * /- i , v ' V i " . _ ' ' Vozni list do Havre na parniku Železnica od Havre do Ljubljane---$ 14.73 Vozni list iz New Yorka do Ljubljane in nazaj do New Yorka s parnikom . "Paris" samo — ---------$166.— (Davek posebej.) Pišite takoj za brezplačna pojasnila, da Vam pravočasno preskrbimo povratno dovoljenje, potne liste in potrebne vlzrjc. METROPOLITAN ™AVEL BUREAU PRANK SAKSER New York, N. Y. I skega in političnega življenja, z4 v.seui kaosom barbarizma in modernih ustanov. je bila mogoča 1«* tako dolgo. dokler so rta njenem ozemlju, križali interesi in apetit treh »'vropskih velesil, ka-j irrim se je zadnja leta pridoižila i« Severna Amerika. O *i torej dalu . Italija dovoljuje upe. da to. kakor pSe "Tribuna", v sko-tajšnji hodoeiM»*ti porabila svojo kolonijo K rit rejo za "središče Ai-načrta kolonijalne pk-ipanrijt". potem je »otovi*. da se ji« rivaliteta m-»*d velesilami n-I lazila in da je odporna sila Abe-»ineev znatno popustila. Ta navedena predpostavka je i re-niena. kajti težisV-e angleške in frant-oske kolonijalne (politike ni ve«* na tej toeki. Praneija si je na zapadnem dHii Afrike ustvarila svoj kolonijalui imperij, ki sep-a od Sredozemlja preko Sahare prav do konireškejra obrežja. Aujrlija na drusi stmni pa ne smatra Abestnijo vee za tako važno) s stratejrienejra ^tališea. odkar jej svoje jnžno-afriške pf«>e>iti zveza- ! •SB* POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se ni so odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo narocino. Ko mur to začasne ni mogo Če, naj nafti sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" J lilUi mm hm— Peter Zgaga P«»neki>d imajo eudno gospodinjstvo. Slifta! -em ženo. ki r* rekla možu: —• Skoei v ki« t Lit mi prinest oljno steklenico, ki j«- napolnjena z malino vee rn. I teknil bi pa biti notri tudi petrolej, zato prej pi»ku>i. ee ni . . . — Ali >e zavedaš, da ;*redo tri »"-etrtine moje plaee samo za tvoje raeune— je vprašal ž« no. — Tako — potrm bi rada vedela. kani jrre »Vtrta eetrtina.* la z Effiptom ter si prisvojila ne-< . . .. . . . , , ... so podpissilt pojrofl-be. ki zamku omejeno kontrolo nad velikansko . . .. jejo njiliove praviee delojema LAŠKA KOLONIJAMA POLITIKA Italijanski kralj je obiskal z 1 največjim jjsijajem italijansko kf»- v Ioni jo Eritreo ob Rdečem morjtt. Ta obisk pomeni nekaj vee. kakor običajni obiski pojlavarjev držav v raznih kolonijah, ko «rr«» edino za to. da s«» kolonija Iniin naroilom pokaže velieina in moe države — zaseitniee. Eritrea je razmeroma tako malenkostna ko-lonijalna posei-t, da bi se na noben naein ne splavalo prepričevati tistih par tisoč domačinov, ki pre bivajo ob obrežju Rdečejra morja 5n v flo 2000 m visokem jr o rov ju. ki se pora/.jribi naposled v etiopske i>e^"ene pušča ve. da je Italija — za ščitnica v resnici mogočna in nepremagljiva velesila. Hb-• isk Viktorja Emanuela v Rdečem črto od Suez« do Capetown«, lta-iijan^ke težnje, osvobojene anjrlo-franeo-.ke barijere. pridejo danes torej innojro bolj ba s francoskega st a lis«" a. , . , , , . . , ..... . iker zapo.tenah pij i ve. (rnspod.nr: — .Mar mislite, da vam bodo za tako pičlo najemnino. ki jo plačujete mesečno. r:i»li Hrepeneč po delu m notri ljudje j lin,_r(>ij,-.ki po stenah: fJeorffe j« l.lovd (Icor^re j»* bil začel-cev. Te pogodbe vsebujejo razne! k„ s^0je karijere povabljen na nezakonite pojroje. na primer pO-1 B(iko večerjo, kjer bi moral za-1 stavek. brke. Trudil ■»e je na vse načine, da bi zabaval «lam«». toda koncem koncev *-e obre|fn>» obenj: — Vidite, gospod Lloyd tierirjre. da mi niso pr;rv nič vm»č vaši polil ični nazori in vaši brki. — Nič se ne bojte. «ns;iit zagotavljam v».s. da ne boste imeli nikoli posla niti z enim niti z dni- '_rim. i "* ^leseee in mesece j»* rojak mučil. «la bi odfmal kokoši, ki so sose<1 let. (orikar -e je na afriški obali Rde-ec^a morja naselila italijanska trgovska družba Ruhattino ter ustanovila tamkaj svojo podružnico. Naslednja leta je poskušala prodreti dalje v notranjost Abe-sinije in Etiopije, začetkom z oboroženo silo. pozneje z miroljubnimi ^redstvi. toda vsakikrat je prav gotovo zadela na nepreko-račljivo barijero angleških in •francoskih interesov. I*rvi poskus tenkih motenj, ki sta jih povzročila svc-lnvna vojna in nasilnega pro MeneJik s tem. da je Italijane porazil 1&S0. nakar je z njimi sklenil zvezno pogodbo v l*čali. V tej pogodbi je prvič priznal ob-reno ceno Rdečega morja za italijansko kolonijo Eritrea. Nekoliko let pozneje. 1P05. so Italijani namera železniške zveze iz Assa-be v Eritreji do iibesinske meje. Italijanske načrte, da izkoristijo ogromne vode tanaškega jezera v Abesiniji za velike namakalne naprave. ki bi omogočile razvoj velikanskih povoluih nasadov, je J razen abesinskega orožja ravnotk«» onemogočila angleška rega se * 1"" »vojeiu ž njo «ir«sli fHidrf»bno-sti kultiirm-ga in gospodarskega prodiranja v cesarstvo Salomonovo. [talija bi nastopila kot podjetnik in kapitalist, kot nosilee Zaposlenec se zavezuje ubogati lla nj0?e odpoveduje pravici zahte- drale iz njegove7« vrta. več ni bilo nobene koko- nohen način ni bilo mogoče pove- prosieg« stoletja. Anglija in Fran zati niti Eritreje niti Somalija z \ eija hi pristali na to "žrtev", sa-naravnim zaledjem, je bil gospo- | n)0 rla utihnejo italijanske prit« darski napredek italijanskih ko-i be 111 sitnarenja na drujrih toč- Drn'-ini hotel- Ktavnim pravieam. ^ sk i »»prava se skuša zaščititi na » AValeški prine in njegov mlajši tak način, zahteva odsk'nlnitto z« hrat .Inrij hotela te dni pre-najiuanjško poškodbo, baje po- okusiti prinčev novi avto. lonij do danes tako rekoč nemo-ikah. kjer so anglo-francoski inte- j v*r«t>no od zaposlen«-«. | rrinc je sedel h krmilu, po po- * ........... • »' 5 »t"><» pogodben 1 poboji so pomoti ipa je zavozil z avtomo- nezakoniti. F LIS. 1 biJr.m nazaj namesto naprej in j»- — ! zdrobil nekemu zadaj .stoječemu goe. Ak. J«* » re>.i bolj občutljivi (recimo Tu-italijan.ski 111U in Kenija). V tej luči zado- kralj napotil, da obišče to zapuš-1 b>va kraljevo potovanje čisto dm-1 in napol zadavljeno koloni-' gi pomen in na.s opravičuje, če vi-. i-eno jo. pomeni, da so s«* prilike bistve dimo v jubilejnih slovesnostih v »•podarsko žirij en je. so so zvitelt* »'ono vsrin živi jonskim potrehičinam. ZemljiV-a so se strahovito podražila, in kdor je r čaMh po vojni k«j zidal ali kupil, jp moral pla-rati več ko pm?rer*. Pa saj jo. lahko, kajti denarja jo 'bilo dovolj in )e bil jako poceni. Izneuada je pa xarela pojemati ?ak ^o«»podarski itvedenee vam bo to z dokazi potrdil. TcMa voditelji ameriških finanr niso lifJieli krize, ampak so bili pripravljeni s pomoejo kreditov vzdržati gospodarstvo na sijajnem višku. V zameno so pa zahtevali Uišeitno earino in so jo tndi ifobili. to je pa imelo troje posledic: ameriško blaj?o ni dobilo v tujih deželah odjemalcev; ameriško blaj?o se je r Ameriki strahovito podražilo; ameriški narod je žarel špekulirat L In tako je nastala največja katastrofa, kar jih pomni tgddovina Zdruienih držav. vnovič začeli z vojaško silo pro-1 nes upa na tako Izzivalen način s dirati proti Abesiniji. kljub mi-, kraljevim obiskom napovedati m in kljub pogodbam, toda Me-j bol j aktivno politiko za razširitev nelik jih je končnoveljavno po-J svoje vzhodno-afriške kolonije, ranil 1. marca 1896 pri Abebi in l potem mora biti brez dvoma pre-s tem likvidiral za dolga desetlet-j prn-ana. da je obrambna moe Abe-ja z italijanskimi oboroženimi ak- -inije oslabela in da so se notra-t>ijami. Dne 26. oktobra 1896 je J nje prilike v cesarstvu "'Salamo-mirn Addis Abebi Italija opu-j novega prestola" toliko poslabša-stila vsako misel na protektorat le pod cesarstvom sedanjega Xe-čez Abesinijo. Angleži iti Fran<»o- guša Hajleselasje (preje Ras Ta- pfturraiJTVo KARADZ PO MA&ODMOSTI. Ljndako št rt je od Ma 1931 pokaraj« da je prebivalstvo Kanade aaaialo 10.376,786 dna, kar je sa Tf^ kot 18 odsto naproti le-tn l^ftl. Prpbivalei, rojeni t bri-lioikeni eecaarstvu tvorijo več kot 8^ odsto vaefa prebivabttva. Ljudje, rojeni t Združenih državah, ♦ vorijo 3.32%, kar je odsotno nekoliko manj kot r deset let X« drmci at rani se je od- 4e1. in jih je bilo 753.000. Večina teh se je rodila v Združenih državah, namreč 405.000 Po zadnjem ljudskem it rt ju pa je celotno prebivalstvo znašalo 10,377,000. <)d teh ae je rodilo v Kanadi 9r254.000, na AnrleSkem pa 1.139,000. £fc(»vilo tujerodcev pa >e bilo 1.123.000. Izmed teh 344,600 j* prihajalo iz Združenih držav. AtevUo ljudi, rojenih v Jugoslaviji, je navedeno kot 17,125 italiianov je ravno trikrat toli kof Cehoslovakov približno 23,000 &7JOOO. N"elbeev 39,000 ie^itevilo (M8t000) K Ari 1» Poljakov taro*ti. ima I l>,"jal princu: i .. -z it t eaja. — T'* ga 'stalno službo ali pa redne dohod-1 bankovca itak ne bom nikoli v/ Zakoni o pJa'eevawju mezd veti-, ke. 1 no prepovedujejo, da hi se pla-' Zajamčite si prostor vnaprej.'« — P1* hn'Vtf* PO»»*m z de- " narjein .' — je vprašal prine začudeno. — Dal kim. Ta genialni eastnik ki.kr.r prejšnje ea,^e. V Tem ri*- noma v angleški, nemški, frain-»• ii bil uainre - pri najinem m-«*- kautnem in '»pašnem poklicu vlada -»'.i. jaj»on>ki in ameriški službi.,., •"■anju \ lterlinn bljtihil. dn mi Im» /Jaj praveata "haus.»e'\ j Sovjetska Kiisija j«* za volume ra/Kuzal veseljaško |xmo.-uo živ- (M »'-a »a d»> .'a.,* se i/ve i* «'a^o- dez« la pravcatega strahu in gro-I • nj. prestolnici tvoje domovi- j Lod se tare t a juiii policistov !:•■ /rlo m bil presenečen, ko mi U»io v Parizu zajeli toliko poklic- J Poleg tega manjkajo v Rusiji to. lini''irmirau orožnik. /a katerem i ni h vohunov meri njimi Ilir sna-j **;*»*:• tujih naselbin. ki jili najde Ma Mala še dva oborožena s?ražni- J ja. Kiogierja. Mellerja in štiri J on v dnurih evropskih di*žplab in k . Zahtevali so od inene. naj isto- i drujre. Francosko vojno ministr-jki i>om»-nijo z« vohuna idealu • in izka/em. kdo sem. K stvr. dela jw>sku>e z novo brzostrej- M;r«\išče. V ruskem vnanjem mini- strMvu podvržejo potni list vsakega takšnega inteligenčnega uradniki najstrožji preiskavi in kar >»■ ne p*»izve tam. prinese v slučaju r-» i p»Vl'«vh-o Vxtra .«v*-tot-n»ira pH-- bi v; iMva. i v ropa jf >iliio !;i>n!h naseljena, p"* tcin j»- treba š" ujMivti-vati. da je_v zadnjih .-to letih ' izseljevanjem oddath pr»-ko milijonom lj.nl: Novemu svetu. Vzhod Zedi-njenih držav šteje sil do !MI milijo-iti v ljudi. Prihodnji parniki bodo imeli imena francoskih provinc. sreči sem. čenrav sem |»o pokole- no pu^ko.... Torej., nju Hum. prbJaa starega režima in it e \ diplomatskih krogih dobro I H-znajo :m.je Orožniki .mi pregledali Aretirani vohuni pripndajo enemu izmeti tistih novih trustor, ki « | • ■ • _ - - l—J««. • « ■ U* • M« » •"»»II« 1 listine, telefonirali na »l™-««*'™ V V<*UI»tVU. ka- ^ ^ dj|n ^^ fJ idavni | w»l ieij> k i urad ter obvestili I 'HlJ° T° »nran, i-t o»usn« francosko P >*UnwtVU. kl 11 hoT*P'J'» alkoh-l. tobak in ma-! Vc Poljskem živi mnopo ljudi. I.jtr tne Or^bno potnajo. Zdaj sel""M Ti ^»n*1 P™"- kl obvladajo n^-ino tako vzorno, j rjih obnašanje spremenilo — "".'J" nalogo, ki spada v >e s ponarejenimi listinami lah- njih jK»k!ic. j ko izdajaj ► za linse. Po|j4ai v.»- P.ritnka tajna služila je imela že huu^ka služba je poslal .svoje agen-r-il začetka leta polne mke dela. da,fe i.e j rerl leti čez rusko mejo in onemogoči pn»»el tujih vohunov, ki (skoraj nikojrar niso tam zasačili in *-, h'»teli za vsako ceno vdreti v-ujtli. Nenadoma pa m> je polož-ij skrivm»ai v^jne mornarice, zrač-j spremf nil. Polovili >o agente dru-nega bnvlovja, voj.ske. diplomacije. z«*1 »Irngim in jih [wxtrelili. u 'iavnih fill' /t- itd. Angleži se o-] Vodje vohunske služIte m> bili ob-l ilno |HVlu,.«tjejo metode, da tak- up: ni. Ali so imeli izdajalca v sv -ie vohune napačn<» informirajo, 'ji lastni sre«!ini Oprezno >o šli Prvehno s.* danes čuvajo držav-! n;: delo. Slednjič .-.o ugotovili, da ne tajne gh*de d laUo važne in tehtni \ Ijmlno s> mi namignili, da wni • iro««t in lahko odidem. Pre»»eiičeii s«*ui vprašal : — Kaj pa s«* je prav za prav /ir> dihi.' Kje je major Dombovski * Orožniški narednik mi je odvrni!: - Maj« »rja 1 )ouil>ovskcga so (lavi u-lr»»lili. \jito mi me pomenljivo p»gle-tlali. Bilo je dovolj, vsa |H>ja»nil:i s»» mi (Kitala «d\w. Pr^talo mi je ja>no: jKiljski major |)«imho\>ki jej bij i žila ja le«- »voj«* v >j»»ke. Pozneje sem zvedel |todntbnosl i i".»» grive usmrtitve. Sfara |»esem: 1'ilianAlie težave; mikavna ponud ; luj »lenar denarja, ki >-» prav j sta se redno obiskovala neki štah-ehtne kakor kakšna; ni čj»>tnik in plesalka .Mejeti'ska. iuo\a pogodba ali novo orožje. »-I e|,«u velikemu un'duarotlneniu siu- plesalka Meje\v: Kjj se je sk**ivah» /a tem znanjem I ..»u bežen Začeli s»i častnika nad- dikatit >|M-kiilantov m* je n. pr. po- zrrati. Nekega ve«'-era je zazvonil Ministrstvo za trgovsKo mornarico je določilo. d» s.«* bo novi 70.000-tonski paruik. ki bo danes splovljen v St. Na za i re ladjedelnici. imenoval "Normandie" srdaj j«* bil paruik v gradnji znan jK»d imenom T—<». Sprva se tlomnevalo. bo dobil ine* po pokojnem predserlniku Doumern. toda vdova usmrčenega predsednika je želela, da bi se imenoval po njem dritjri pa mik. ki b»» vr- šil potniško službo z Imlokino. kajti M. Doumel- je bil kolouijal-ni ifoverner hiilokiiie. Paruik "Normamlie" b«» začel vr»ziti med Havre in New Vorkom ! spomladi leta 1 Imel ho stro- je. ltn!]i visok. Na nj»-iii bo p r« »štora za JITU potnikov. Doljr b»» sk«ir«» tisoč čevljev ter b»» imel od »ilUMHI »lo 7:5.<«M> irr..s> t«»n. Paruik "Normandie" ho odvze! White Star parniku ".Majestic" naslov največje ladje. Za Normandie in Majestirom se vrst». j »o v»*liko-ti: IVerengaria. lireraen. Rex. Mu ropa in Leviathan. ..»••Vilo. da si je pr«*>krl»e| g«-to\e ^ majhno indb-kre-1 l^latk- - l-H/iki date valute a.i-Nk v nekem vlade. Nato je začela družba eij<»; tajen olliMk -_____— . . i i ^ i». -.• — pr« »lajati vn-du »te v sterlingih. ki 'j' neralnem stanu : rslkritje; are-; 1 J * la«*lja : olu-odba ; strel.... j Kot voliuii je hil major Dom- ... , , . - . .. in a 19.11. opustila zlato veljavo. l»o\ kt izvanredno neoprezen. Vr- ........ . _ • s. f.-'zah' v milijarde. Kakor z ia-i e. je angleška vla«la konee s»^ptem- gel j»* vs«' mobilizacij.ske načrte ,Sri»«iikat. ki je bil o tem vnaprej , . , . . i p< u"en. je napravil nad 10 milijo- p»e i.-ke armade — kup clokiunen- 1 , . . , .. .... . ii« v augleakib funtov čistega d»»tu«'- t»»\. /eiiiljevuto\ in uaertov — v |m |>ntn.> torh'h'o in na4totil z. njo iui rusko poslaništvo. Zajeli » ^a v treniliku, ko je po'.voull pri V ,iT h ( tajiti ni niogH ničesar, »•»»kiiz je bil v nj«*rov» ro."ni torbici. (Mvedli so sra takoj v vojno mi-u:str>tvo . kjer no g« zaslišali, obhodili na smrt in ga jn^tifieirali— Primer je tipičen. Odpira uant i potflftl v nove |*»vojne simptome Delajo n»k«» v roki a predvojnimi p< klicnimi v«4iuni in z rednimi ir-vistitelji moikeira in ženskega spo-i.i. k: sj» v službi * * i nt el igenč n i h *' oddelkov gotovih držav, tistih, ki česa bojij«i ali |»a tistih, ki bi rade kaj irvnliale . fb janski je »»bžalovanja vredno ironija it-orle, da |Mb>tajajo prav zd;:j v ča.sii razorr.iitvenih konfe- ALfSTE TRUDNI ZJUTRAJ KOVSTANETE? .*k»» nt* UiUj Si m (Mvhavn. » "' i)»U»t y isruti«-! IH^ipIr Mt»tiT« drtt«H»»ll» *df-«vll. I»- |T.( |MHIi:iCaJn DU>'4V| vntili IkinitllillO in t'iravo nianjr-, ki J* nHn« llTlJrnja Ta Jr ?Ct'»-TOMR. In I«*! Kikiih*. k.-. 1 udi Nemčija ni prosta takšnih '-'di.-rt-kih »»prezov alee v. Njih vpri.šanja s«* glasijo takol«': V ko. lik« m ear ii .se »la nemška zrakoplov-ha | reii^trojiti ni vojne svrhe ? — Kakšne množine in kakšnih stru |r»v lahko proizvaja nemška keiui-č:,j. industrija K«lik<» |Kwlatmnie lahko zgratiijo nemške ladjedelniee in \ k'»likein •"•asu* Kakšne kon-slrtdseij^ke skrivnosti v.-ebujejo t ikozvana žepna vojna letala .' V Kvropi s»» države, ki jim na od-gi-vorih na ta V|trašanja ležeče mm co. Preidemo k intlu^lrijkkim vnhn-l.ovn. katerih trenutno mrgoli v Hii-.»•i.ii. Ta ne-dtončna dežela — lah-ko bi r»4cli: svet — trdi čisto odkrilo in javno, da /more evropski Kapitalizem s sv>jo pn-tletko ik»-pob»»»ma uničiti. Itodočnost Rusije Zii\L-i izključno od njegovega go-sp wiai'wkega razvoja. Rdeči mogotci .-t >i tega popolnoma svesti. Zato so ruske tvomiee. ruski rudniki naj.*tr^žje zastraženi. Na vohune pazijo v Itusiji prav tako kakor p* i angleški mornarici ali tia o-prezovah-e v francoskem obramb-i.ens jiasu n« vzhodni meji. Vsak j. e ivf-m pohUU« v l»- k.» rn* h. Ki»om» - T . ... . - n. ^r»vti.n> M.n^ .n t»il«i ustrelilo povprečno stin in- |N> uftlvHnJu * l^fca J« dni n+ ! d Ust rijske vohune. Xeda%-no >-o v \ »iJI. ** Vil m vaA drnar iwrnr * Arfv.l i.a mizi vo^litelja vohuiLske služIte telciou : Majewska je pravkar od-hrrelji z avtoiiiobilom pr »ti meji.. . T al: o j so bili o tem obveščeni oh-mejni orgalii. ki -o dobili potrebn.j navodila. V (Idansku je čnkal Ma-jewsko sovjetski agent — zaman. P'esalka je |»ostala predrzna. Pri n.i< j <»e je n;iš"l spisek vs»-h poljskih vohunov v liu.siji. F)va tre-lj«'iii trupk* v gi^b za i/.dajice in 24 ur pozneje je doletela ista ns<»-d;i šlabn»'ga častnika.... Na Poljskem, v Romuniji, v Češkoslovaški iu v rlrugih evropskiii di/»'lah se prijeti vohuni ustrelijo ali obesijo. V Angliji. Franeii, Nemčiji in Ameriki jih za pro in iz-ženejo iz dežele. Časniki ■» tem 1" kaj t n a I etra poMw"-ajo ali pa eeio taksnih dogodkov niti ne zabeležijo. PhhI vojno je imela vsaka država em'ga ali dva soteeda. prefl ka-terima je morala čuvati. Danes s» nekatere države printoran«> paziti na dvanajst in še več malih siv s dov. Samo v IVrlinn <»bstoji iT raziičnih vohunskih organizacij. V T';.rizu jih je il. v Varšavi l:i. Vs.-|t'» priča, kako velika je danes nezaupljivost v svetil. V fr»ne»>-kem poslaništvu v Berlinu so imeli stare bil za-j bsal v t»-j zsid'e\i. Ampak ti»Vk .i»-j bi' že odletcl — iu zavoj seveda /. rjirr-. Zaradi te zadeve ni bilo m"-«.»"-»• obvestiti riti policij«-. kaj!i» I Metalo hi lahko u- dno. «"-»• J»i hib-n»'niške obl;isti stric pečat na p» šd.iki. Stari ruski general pa /i' i zvoreii za knjigo .s šiframi ata^e <»m»|i.tnega italijaiLskeva poslaništva, liarbec-t*l»»»». Nj»*u»»va lajiii»-a. slaba |»laia-lia lisiužbenka sretinjiJi let. ni u.'ttrla upirati .skušnjavi. Misleča, »la s. knjiira \ ^»»iMvt » in lieiieiju »le bo rabila, si je "izposodila " knjigo in šli. y njo na francosko pi*.!(tni-?tvo. kjer so fotografirali. < ! ta»n s»- j»* podala š»* nn ni kri »Iruiro p«'*sh»ništvf». kj<-r so |»uiu.vil» i>t»»'. Nasleclnii a se je. »la mi se v n»-i|e-lj«» j-<»iifv«"-i primerili neki diplomatski zaplet l ja jo in ataš»* t larlteeehio ni »liti omenil tatvine. Obvestil je o d »giMlku samo |*>daiiika. s katerim sta sklenila, da ne bosta »» KOLIKO NAS JE NA SVETU? \ prasanji* o številu ljudi j" ii i ina na večj,- število pori h lov. veslam kakor človeštvo .samo. tiaiaHiko manjši iu celo d«*loma ne/na-znanost nam streže s ktilikor toli-jtcu j»- presežek r»»jstev v r»»man-k» točnimi p«»»laik; šele mah> ča—Isl.ih iu germanskih »l»-žclah. k.iei >;;. oficialiia liiolska štetja se vrši-1 jki pada zaradi izholjšanih hiirien-j»j nainrei* š.'l»- o»| prve pol»»vi«-»-J razmer umrljivost. M»-d U|»o- prejšnjega stoletja. Sic.-r s»» pr»--(šle-animi 4!» držiivami v p»»r n-ilu s<"\ali ljudi že v starem in sre»l- Di i štva namdo\ inia Kistarika u.jem veku. tmln le v |io-ani' /niii j n;».i\»čj»* število r»»jstev. namreč o/einljih ' Pale>tiua. Rim ili mestih. Ta štetja »». up».števala tudi U* število orožja ali davko.-spi-.^tbnih cjM-b. Rezuitati. tudi ••»■ bi se bili ohranili, hi nam »kili le 1'ezaiirtdjiV't o]»or»» <» številu I j i n t i pred 1 i !>.:{ odt. Meil t»*ni se j« števil » uj»-nih r»»j>tcv ]»r»-»-ej p | lavilo. Največja celina Azija, slej«- pu z.ul>»jih podatkih l<)7f> milijonov domnevali, da ohljuduje /cinlj»> '«'»- t" j'* ;a»lovie»». Kvropa ka milijonov ljudi. 1MWI I. !KKij "i »» •'»■trtim* okrotr milij«ui'»v . i:.ilijonov. lso.*!. I. milijonov. 1 ■'."»S. |. milijonov. |. |»a milijonov. Število l»i po t«-h I -odalkih torej zdaj padalo, olaj -e dvigalo — mi p:i \etlto. ežgal«. S:r.it tfiliko in š<- pr»*d koncem stoletja za poldrugo milijardo. I tones \; pa dolgo trajalo, ko j«* Mus-< - pa > po najnovejših po tiiču-e. Mnogi, ki so tuli zapleteni' ..... . .fl.„, . , ' lelih 1914. do izostalo za pri- v ... r*. H, rtan«. n» U.-^ll, , ,„„ mi,u«„,.v Ijmli. J'«..^ ^^ T statjsts-nih podatkih narawa v r.v- .l/»7»ar1 Hortx4»r. ■ ropi slovansko plem»* n;ijnKČn»'j»' kllh driiTth. NAJMODERNEJŠA KNJIŽNI CA V PARIZU Fessar»h»vi ulici v Parizu. ■»r.Ot •hljud«Mi«' četrti I»ellevile. zgradili knjižnico v najnimlernej •*cnt tipu. ki !>»# na vsak>~ lunr l»r«z o»t.-kodriiue in t'ormalno--ti. Poslopje je pr«siiet»-k ameriških knjižnic, kar tiče oprave in razsvetljave kakor tu»li urejenosti in ka?alogiziicije knjig. Poslopje j * zgradil arhitekt fiaiitier in .-esfoji i' p<»dpritličja s čitalno dvorane, pritl-čja s študijsko dvorano iu prvi ga nadstropja za mladinsko k tji-ž;i-eo ki j»- opremljena / minia-turr-im lnoliiliarom. Tu l»o lo za malčke prirejali tn»li bralne ure. iu >icer izmenoma / zabavnim in poučnim štivom. I »si.bje sestoji iz samih absolventov francosk<>anieriškc kiijižniške Š' I • v Parizu, ki je v zvezi z ame-rško knjigarno, kajti naiin-ščenci Ij;u*>ke knjižnice hi morali ime*3 v»i |"t>l»in» i zš»4:in«»-t. pr»-dvs«jn v |isiliohrškcm in |«'ilair<»škem '»žiru. Obiskovalcem !»<» torej onif-go-••eru. pregledovati knjige in »"aso pise \ najtig »ilriejšili okoliščinah, it si jih bod<» tu»li lahko iz[x»soja-h Knjižnico j»- ustanovila pariška o!»čIi»a iu j»* prva v celi \i-sti »lru-ki i»e»lo na Franco>k» m šf* -le-dii»* in» načelu, ki ga j»* i'r»-kel Car negi* eibui naj vin-jih iuiciatorjev Ij ii'skiii ^njižnii*. " Najnčinko\ itejšii človeška or-gj-nizacija. največja prednost »"le v»-ške ilriizlw j»* ta. »la napravi d »-si '»piie \.st-in ljudem zaklade t.-:. ki tičijo \ knjimdi." »»i;e Ameriki, ki merita malo manj u* Azija, štejeta 2-"»0 ni i I i j' >n» v ljudi. Afrika !."»!» milij»uiov. A'.-strs.Iiji. ki je mal»*rkost manjša »»»I K v rope. pa 10 mil jonov. Najbolj r istu naseljeni žive lju«I.j»* \ Sprec!-uji in Ilolainl-ki Indiji. \'zho.w i okrog 44'» friiji u »»v ljudi in r . samo v Sprednji Indiji :*7M milijiiska ]»a ';4 ii»*!ijotiov. \* teh treh koncentracijskih ozemljili obsega Azija že «»- Uro- P.-,!! milijonov ljudi. To j.- -,ko- RaročJte m na **Giaa Nareia" — otokih. Božični prazniki so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšhja leta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno čakajo pisma is Amerike Veseli so posdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli de&arna pošiljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem MJKAM 'CUS UMM' Metropolitan Travel š Bureau (frank Sakser) 21« Wert 18th Street New York, H. Y. * " * 1 ■ ==--------——-------..........-•—- j- BOLJŠO SerajRArouoSS Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.Sth Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN DA1 HEW YORK, SATURDAY, OCTOBER », 1932 Liia ILOVBII DAILY ta U. t £ VSAKDANJI KRUH ■MMilOlUI IZ tmJtIJAMMHH Zrn Olms Naroda priredil L H. i 42 (Kadalj^Tiajr.) Ni im<*L« Se noben** tsluibe; že iest te«lnov je bila pri Re/.eko-vih in rajii bi ostala n* tlalje. kot pa bi vrela kako službo, ki ni bila xa njo. We k rat je ie ila pogledat kako iJužbo. toda vedno je prišla x dol pri ni obrazom Kjer *o jo hoteli vzeti, ji ni ugajalo in kjer ji je ugajalo, se je <»dinj* spodtikavala nad izprieevalom po-*pe Setnikarjeve. !*a naj je Beria «e tako žalarttno povesila oei in je • t res oei ni )fltf*«>ni ae tako ropota vljaJa. kakšno krivieo so ji storili, kako jrrdo jo je nevoščljiva kuliariea očrnila, v Lzprieevalil so o«tal* beseile: "Ni poštena**. To je bil jieeat za izpričevalo. Spočetka se Iterta za to ni brigala, kajti bilo ji je jiopolnoma prav, da se je ipo tolikem "mre varjen ju", kot je rekJa. mogla en krat odpoeit i 1'ostala je '»krogla kot p repel i ra : jedla je mnogo sladkorja in čokolade. Toda polagoma je postala nemirna, eelo bojev* — ali bo »edaj vedno imela tako težavo s kako novo službo. Tudi klet ji postaja vedno bolj -zoprna, zlasti še. ker ni mogla vre hoditi k Trudi na zabave. Mati je-na ^vojo bčer /.Ho pa/.ila. Prijazne duše so prinesle go-spej Režekovi na uho. da se je gospod Ladih« izrazil, da j** imel Trudi zelo rail. tod» z njegovim drikžabnim stališčem pa je bilo to neadružljivo. da bi imenoval za svojo zaročenko dekle, ki je z v sanmi ljubimkovala. ki je ponoči hodila a tujimi go-podi — ne hodila. temveč "vlačila" se je s tujimi gospodi — tako je rekel. — Kaj ii bodo vsled tega v Kopanju mislili! In kakor se je Trudi zagovarjala in je vse klofute sprejela z nedolžnim obrazom, in četudi je bila gospa Režekova v dnu svoje duae trdno prepričana, da je *-amo črna nevoaeljivuwt iti podla zavist razdrla zaroko, je mati vendar zelo 'jKutrla svojo hčer. Z neizmerno strogostjo je mati vztrajala pri tem. da je Trudi iz trgovine naravnost prihajala domov; gorje ji. ako bi se le za minuto kje zakasnila. Tedaj je bilo zmerjanja, psovk in klofut. Postavila — Tega ne verjamem. — pravi Mina. — Ali mu nisem takoj pihala, takoj prvi dan. da me naj obišče? In natančen naslov! In potem še eno pismo. In ni prišel. Niti odpisal mi ni. In vendar ve, kako je z menoj! — T. — jo tolaži Matilda, — prišel bo pa le! Kako more biti človek tako nezaupljiv! Kdo ve, kaj je tam — in zamahne z rokami. — kako stoje zvezde. »*rst Kronfeld na prostoru Kreu-denau velik jadralno - letalski meet inp. ter pokazal prvič dunaj-aUi javnosti svojo umetnost. Je-.s«*i!ski nedelji je prisostvovalo okoli 25.000 gledalcev ter občudovalo umetnosti, ki jih ni do danes še n < h če pokiizal. Tramvaji' in avtomobili so br-zeli iz centra ven. eni na nr^gomet-ne tekme (Ogrska : Avstrija >. drugi so se vračali z velikih zborovanj narodnih socijalistov, ki jim je prL-o.ftovul Goehriug. jaz pa sem odrinil na letaUki dan. Od «prevod-nika pa do zadnjega človeka v . . , . . . tr imvaju je Šla govork-a o včerajš- »e Kit. da pazi nanjo in mali otrok je v.del, , e*ar sploh n. bdo .u je Iijw|f Krollfeldmem poletu s pa„a. izdajal sestro za pešč.eo sladkorja. žlrjem nad Dunajem, o današnjih Kot rastlina, ki sum jo presadili iz gnojne zemlje v lonec s pe- poletih, o velikem obisku itd. ičeno zemljo, je venela Trudi. Bleda in nejevoljna je zvečer sede- j pomnil .sem m* na llleriuta, ki la doma pr. mizi. ter se globoko sklanjala nad ročnim delom. Tru- ^ hVojini Jetalom prvl preietel di je imela z*lo urne prste, zato je mati takoj naročila belo obleko Pok-£Vski pn.liv Kronfeld je isto za El. m morala je imeti mnogo čipk. Morala je napraviti tudi z jadralnim,letalom. Tudi mnogo srajc ... drugega per.la sama za sebe. umetnost našoga Riusjaua. ki je ,*>- Na tihem je e dvigne navpično proti nebu ter se zvrne preko hrbta zopet v normalen polet, drugi looping, tretji, četni — trinajsti! Nihče še ni do danes pokazal! Končno .sledi "smrt-nonosna spirala...." V elegantnem drznem letu maha Kronfeld z roln"-kom in oil oduševljene mase pozdravljen. pristane. Tema je napočila in meeting je zaključen. Prisostvoval *cm mu s Kronfeldovim učencem, znanim letalcem Muehlbaeherjeni iz (Iradca. Združenih drla v, veliki Mali ____________________ Nova Evropa ---------- Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana, Mississippi, Washing- ten, Wyoming, vsaki i>o ______________—23 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. MieWgan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New \ork — Virginia. Ohio. Now York — vsaki po ___________________________41 Naročilom Je pmožiti denar, bodisi v gotovini. Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Oe pošljete gotovino, rekomandlrajt« pismo. Ne naročajte knjig, katerih m o ceniku. Knjige pošiljamo poitsine prosto ••GLAS NARODA" tis W. Ig Street NBW TORB METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (F RAX K SAK.SER) 2U WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ^ir.i.g.r? □ SHIPPING NEWS "V S 2. Novembra: Koma v Umna Uanliaitan v Havre AJhei t it;, m n v Cherbourg 3. novembra: L»r*-nr A«iuitanU» v Clieli^uia 5. novembra: l*liami>lu>ti v Mavre 9. novembra: fit-«. IUh>m>! fit v Havre llaliibui'E V Chrrbuuri novembra: Berlin v Kremen (•"■•riir Uranile v Il«in»ri«- v Cht-rbourc 27. decembra: Kura v Uremen 23 decembra: Vf.rk v Oierhnur* )lnnhatt:n v Havre 30. decembra: OJjmpic v CherlK'urx V JUGOSLAVIJO Preko Havre Va Hitrem Elcspresnem Parnua CHAMPLAIN t. .vor. — -ju. \ov. PARIS //. Xovrmhra — !). Decembra, LAFAYETTE J. ./animrjn — Janini rji t NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Z* pojasnila i rt* potne nate vpra* tejte nji» pooblaitene aganl« efreach JlnA 19 STATE STREET. NEW YORK ) 15. novembra I^- via t ha '■ v Clii-rliourj in l!i«m ; M'.lt'Z bas 'V al lili O v nr* m orjjailll. .v . novembra: I \ ul.-ania v Trvt normalen. Wutwiiiand Pravi v/.r»«k ho v neki rent mi- ni spremembi, ki je v zvezi z narašča j o«'i m i leti in ki j«* sorodna motnjam cspomina. ki se javljajo M ueh I livelier ja Imuiio videli pri-1 isto tako v višji starostni d«.bi. brtinje leto na Pohorju. | _ Zopet krasen uspeh jadralnega letalstva. Tudi mi bomo zmoprli v pa." letib isto dokazati, moramo se-veila — delati. PRVI ZNAK STAROSTI Prof. dr. .Maks Fleseli KATERI ZAKONI SO NAJ-TRAJNEJŠI? pcMtnoejo. vbVnejra Marta z avtomobilom zakonov. vsaj v Xemeiji, v Ziidnjem rasu spet naraŠ4*ajo. fla.-i še niso diisijrle številk i/, prvih povojnih let. Zanimivo jr tudi zvedeti, kateri zakoni so prf tem najbolj prizadeti. Tr> namree ni.>o mladi zako- itek t 'lierltuiirs 18. novembra: < >lymii v Oherl^uric i'res. Hardinir v Jiavie 24. novembra: Člen v«»ii sieut.en V hmiieii 23. novembra: lierefig.iria v ChirUtiirf 26. novembra: i "h.i mii..mi v Havre Au|rii*!ii<< v Orii'u • S' a jes«i i<- v Cheri«»urr 23. novembra: Rrenien v llremen 30. novembra: New- Y<*rk \ Mannatlan v htairniLm ' f*herl.nnrj Havre iloii!i>Krie ^tir Mer niiia. Pred wfiu je bilo lierti tudi n.no hojo pridejo še motnje v rav- 'se^imi petnajstimi leti Pred vojno grl«. | jadralni letali. - Falke" in - Pro- notežju. Kolesar na pr.. ki ne ttospa Hezekova. ki se je vedno bala razdalje, ji je ze>lo od go-1 fVsn.rV višini 2000 m sta se ja-1 najde ver takoj ravnotežja, ko ▼arjala; taka glodališka igralka še ni nobena gospoda in bo še dru- dralea odklopila od motornega te-ist0|>i ,lrt kolo. je upravičen do-go gospodo preplašila. Toda Berta ji odgovarja : — Na vse to zviž- tala. ter v krasnih ovinkih zopet ninevati. da je prenehal biti mlad. gam! — Samo pror! Vedno je morala hoditi po Franko-panski ulici, pristala. Po kratkem odmoru je Vrasih se te motnje pojavijo in nikdar ni mogla jti mimo Setnikarjeve hiše. ne da bi ji šinila v Kronfeld govoril v mikrofon du- nenadoma, brez vidnih prehodov. n.ij.^ke radio pf^taje o pomenu ja- š^ (laI1 prt.j si na pr z ]ahkoto dralnejra letalstva kot s^rta, ter našel ravnatelje na kolesu, srdaj o možnosti njegove jMrpularizaei- pa moraš s težavo poskusiti trije Nato je C-pilotinja Tamara (i„ štirikrat. Ktorasno se obieai-ISrneek startala na "Falke-ju" s no pojavij:, tlMli n,.ka omotica, pomočjo avtomobila, ki ima vre- bo(lit.i pri stopiulju „a kolo. bo- pri stopanju na raz?l»*fliie valo je in tmli ni imela več beliča. Bila je suha kot poper. Zato gre k Mini > Dolgo je morala iskati, predno je našla pravo hišo. Na tem kraju so si celo zajci in lisice voščili lahko noč. Noben človek ni ; t„no ter ovija ^ m ^ jadral. ■ ved^l. kje stanuje Matilda; za njen priimek pa spioh ni vedela. no ]eta|n — Matilda? Matilda ji je ime? — sta se smejala dva moška, ki Kronfeld je sam konstruiral no- sta stala z zavihanimi srajcami na pragu neke hiše in kadila. — To jadralno letalo "Austria II" in s*u-er dvosedežno. Pasažir vstopi skozi posebna vratca v zaprto kabi- gf.vih umetnostih, '"comme tin oi-m*i'." — kakor ptica! Tudi državni Poziv! Kdo more poznati vsa dekleta T Pfuj! surovi ljudje! Samo delavci! Berta viha n<»« Konečno so ji otroci, ki so se navzlic dezjn igrali na dvorišču J Minister Heinl je to novo leta-pokajcali pravo stner. j lo tr.di krstil. Francoski letalski Svoj mokri dežnik, držeč pred seboj kot sulico, gre po vk*okih ' »n«»'ister Painlev«* si je tudi ogledal stopnicah, ki so bie zelo obhojene. četudi je bila hiša še gkoro' ki mu «ra je Kronfeld raz- no va. kazal. Laskavo se je izrazil o nje- V četrtem nadstn^pju vsa zasr»pljena postoji — tako visoko hoditi, na to. hvala Bogu. že ni bila več navajena. Na slepo .srečo potrka na ena izmed mnogih vrat. « — Notri! — To je bil Minin jrlas. Zare*. tu sedi pri oknu in šiva. In njej nasproti na košari čepi Matilda; komolce ima uprte v kolena, glavo med obema rokama ter ■ sanjavimi očmi gleda skozi okno. Bertinega trkanja najbrže ni niti »llaala. Zdaj pa dvigne roke in zakliče: — O Bog. mudila sem — o. vi ste gospodična. Mina je zelo vesela Bertinetra obiska. — No. da me prideš enkrat obiskat, to je zelo lepo od tebe. Sedi. Berta. — Prijateljico potisne na stol. ji odvzame mokri dežnik in ji skrbno otre«a deževne kaplje od obleke. — Da si ne boš kaj pok varila 1 — To ni nič. — se brani Berta. — nič ne škodi. Saj to ni moja najboljin obleka. — Bom pa akuhala kavo, — pravi Matilda. — Gospodična, saj bon te pili kavo? — ftem tako prmta. — in od »trani vidi. kako nurio je djaJa Matilda kave v lonec; pa toliko več eikorije. To bo dobra kava! S pomilovalnim nasmehom se oeira Berta po sobi — kaka revščina ! Tako stanovati, tega pa ne? Mina opaši njene poglede, pa m jih drugače razlaga. — Kaj ne. lepo je pri nas? Ne morem ti povedati; zdi se mi, da a« »em v nebeaih. Tako dobro mi že dolgo ni šlo. .Sama za sebe! Tnkaj ae naj enkrat odpočijem. Samo da tistega ne bi bilo! — AH bo le kaj kmalu? — vpraša Berta. — Pa tega si ne «neš t«ko vzeti k srcu Prej bi morala na to mirfiti. — 8aj ni to. — pravi Mina in zakrije z roke obraz. — Vidite, pa zopet joka. neumniea. — mrmra Matilda. — in natanko — »agaj*tu5 bukve pravijo tako — da bosta zopet Seveda, člosrek mora verjeti! Kdor ne verjame, temu Izdajanje list* je ▼ zvezi z velikimi stroiki. Mno go Jih je, Id so radi tla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. H. »t decembra: Fur«»t»a v Hrt rnen IV* U«wiHev elt v S. decembra: IWIiri v Kremen H i vre stolpe itd. Včasih zadostuje že kakšna krivulja ceste, da povzro- ri takšno omotico. Ta naraščajo«"« k» so trajali več nesro 20 let. negotovost je tista, ki po nazira-ii j ii prof. Flescha vodi do počasnejše hoje. ki je pravi znak starosti. Ta negotovost pa nikakor se j« tel zakonov ločilo ltf.o odst . v zadnjih letih pa do 3,"» odstotkov. To so pač zakoni Iz v>jnejra in pr-vepa povojnega časa. ko >o iirrali veliko vlogo prenagljeni sklepi. Zakoni iz predvojnega in poznejšega jH>vojnega časa so sc v zadnjih letih sicer tudi lorili v večji meri. a nikakor ne v tako velikem razmerju kakor omenjeni. Najmanj pi: so narasle ločitve zakonov*, ki trajajo 5 do 10 let. namreč samo za •» odst. nasproti fO odst. za medvojne zakone. Zanimivo je. da znaša odstotek ločitev starih zakonov. | 14. decembra: več Majewlie v Cl'#»rlw»tir|C. Iterensftria v ChrrlMmrf f. decembra: Stutis*>rt v Kremi * 2. decembra: I l«itii*-ri.- v n.Hl».iir< -». deeemhra: Ilex V I left.,a 9. decembra: ftilurnla v Trat 9. decembra: PA IMS (BOŽIČNI tZLET) All.ert B.illin v Cherbourg Olympic v riirrlxiuig •O. decembra: Kotna v f>n Pre=. it+ntmm prvem stadiju je sluh večinoma lahko vsak hip spremeni, vendar še nedotaknjen — dokaz za to, |Ja je značilno za dobo. v kateri da je čut ravnovesja, ki ima svoj živimo. H.irro I>rutM'h.aiid v CherlK»irc VELIK BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO • preko Cherbourg > na največjem Cunard-ovem ekspresnem par-niku BERENGARIA dne 26. Novembra Vkrcanje v petek zvečer Pod osebnim vodstvom Mr. M. S. EKEROVICA in dne 15. Decembra pod osebnim vodstvom Mr. A. MARKI SA Omenjene dni bo potovalo dosti naših rojakov, in ('«-nard Črta si seveda prizadeva, da bo uspešna kakor v pretek!osti. ter vam jamči udobnost, postrežbo in dobro domačo kuhinjo. Zajamčite si proster takoj. Obrnite se na svojega lokalnega agenta ali na CUNARDLINE 25 Broadway New York ADVERTISE IK GLAS NARODA Važno za potovanje. Kdor je nnmenjrn jtoforati v stari kraj ali dttbiti kotja od tam, je potrebno, da je ponren r vseh strank. Vsled nate dolgoletne skušnje Vam zamorrmo dati najboljša poja*ntii in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. J/i preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna disvolje-nja, potne liste, viz*je in tploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem vosu, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedr zavija ni naj ne odlašajo do zadnjega trenutka. ker predno se dobi iz Washingtona jtovraJno dovoljenje, RE-EX-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.' Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni ^ udobno potovali. METROPOLITAN T E A V E L BUREAU (FRANK SAKSER) 216 W. 18th St., New York, N. T. X BOŽIČNI IZLE1 V JUGOSLAVIJO Tak Božič kakor včasi sn-morete imeti, ako praznujete praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite se enema naših izletov pod osebnim vodstvom. Posebna odplntja iz N e V.-Torka. ALBERT BALUN - -10. DECEMBRA HAMBURG----14. DECEMBRA Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja is Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki nase proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si zgocUj prostore. •159 OD NEW YORKA OO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED '159 Za nadaljna pojaanila vpraiajtc kateregakoli lokalnega agenta a>i HAMBURG - AMERICAN LINE