se 3O dni 12 . maraton Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si 14. JUNIJ Ptuj, petek, 16. maja 2014 letnik LXVII • št. 38 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski Aktualno Ptuj • Dobro služijo na več koncih, oskrbnin pa ne znižajo O Stran 3 Šport Nogomet • Zavrčani prekinili serijo Velenjčanov; v soboto doma s Koprom O Stran 11 Spodnje Podravje • 25. razstava Dobrote slovenskih kmetij Vrhunski izdelki slovenskih kmetij Do nedelje, 18. maja, bo Ptuj gostil že 25. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letošnjo je odprl minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan skupaj z družino Roberta Pungračiča iz Drenovca. Kmetija Pungračič je v 25 letih za svoje izdelke, sodelovala je s 85 izdelki, prejela 10 bronastih, 25 srebrnih in 45 zlatih priznanj ter 5 znakov kakovosti. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je zgodba o uspehu kmetijsko svetovalne službe in družinskih kmetij na slovenskem podeželju. Letos so ocenili 1230 izdelkov, za katere so kmetije prejele 582 zlatih, 319 srebrnih in 196 bronastih priznanj, 87 pa tudi znake kakovosti. Največ priznanj so prejeli izdelki iz žit, sledijo mlečni izdelki in olja. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, gre za izjemno razstavo tudi v evropskem merilu, nobena država na enem mestu ne zbere celotne ponudbe značilnosti podeželja. MG Foto: Črtomir Goznik Želijo nov obraz, a nihče ne ve, kdo bi to bil ... Spodnje Podravje • Pričakovane držav-nozborske volitve so tema številnih pogovorov in ugibanj, kdo vse bo zasedel poslanske stolčke in kdo bo potem sedel na prvi, najpomembnejši stol parlamenta oz. vlade. Koga bi si želeli videti na čelu vlade župani spodnjepo-dravskih občin? O Stran 4 in 5 Vabljeni na predizbor ansamblov za Ptuj 2014 JAROCITE STAJ Izbirate lahko med: • BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA • PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI 70x215 cm Seznam izžrebanih potnikov lahko najdete na strani 17. Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 25. maja ob 12.30 uri, izpred Avtobusne postaje na Ptuju. •fiii'iMSn&G:» !."'W]i Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 24.6., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. 2 Štajerski Aktualno petek • 16. maja 2014 Ptuj • Obravnava anonimk na sejah mestnega sveta Anonimke so lahko koristne, a na seje mestnega sveta ne sodijo Anonimke so postale del našega vsakodnevnega življenja in ravnanja. Skorajda ni več okolja, kjer ne bi imeli opravka z njimi. Najnovejša govori o domnevnih nepravilnostih v poslovanju ptujskega vrtca in ima skoraj pet strani. Avtorji zahtevajo, da se uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta, sicer bo posledice čutil ptujski župan na jesenskih volitvah. Taisti dopis pa bodo njegovi sestavljavci posredovali pravosodnim organom, protikorupcijski komisiji in medijem. tudi z neresnico in povzročajo napačno podobo oziroma vplivajo na napačno javno mnenje. Se pa anonimk ne moremo popolnoma otresti, so bile in tudi bodo realnost Kako je z obravnavo anonimk in ali je opredeljena tudi v aktih mestnega sveta, smo vprašali tudi nekatere mestne svetnike. Peter Pribožič (NSi): Anonimke ne rešujejo težav „Kar se tiče anonimk, sem načeloma proti temu, da se kot gradivo pojavijo na mestnem svetu. Kdor želi kritično presojati delo vsake javne osebnosti, naj to počne javno, s svojim podpisom. Anonimke ne rešujejo problema. Velikokrat so žaljive, povezane Uvodnik Ptujska železna lady Na čelu Doma upokojencev Ptuj je 15 let. Močno zaledje je imela do n eda vn ega na socialnem ministrstvu, kjer so pože-gnali vsako njeno inovativno poslovno potezo. Zaledje ima v stranki Desus in še kje. Marsikdo ji je poskušal priti do živega, a vsakič neuspešno. Bile so takšne in drugačne prijave, nadzori, inšpekcije. Preživela je vsako bitko, zavajala tudi inšpekcijo. Kapo dol pred njeno finančno iznajdljivostjo in gospodarnostjo. V zadnjem desetletju je prigospodarila tri nove domove upokojencev, dva obstoječa pa vseskozi obnavljala. Domnevno najmanj deset milijonov evrov ima ustanova, ki jo vodi, v tem hipu denarja. Gospa bi bila več kot primerna za vodenje vlade. Nedavno je dokazala, da ji sanacija potapljajoče se barke gre dobro od rok. Zavod v Ponikvah, ki ga je sanirala, danes posluje z 20-odstotnim dobičkom. Gospa bi zlahka racionalizirala delovanje javnega sektorja. Nemudoma bi jih bilo za 40 odstotkov manj. Teh magičnih 40 odstotkov je domnevno njena formula za uspeh. Takšen je bil najverjetneje še do lani odstotek kadrovskega primanjkljaja v Domu upokojencev Ptuj. Prišla je inšpekcija in hipoma se je začelo zaposlovati. Ne gre za dobro oziroma solidno plačana delovna mesta. Da ne govorimo o domnevnih pritiskih, o katerih govorijo zaposleni. A še to le redki. Ker o sistemu, ki vlada v Domu, govoriti ne upajo. So v strahu za svoj kruh, čeprav jih gospa železna hrani zgolj z drobtinicami. Drobtinicami tistega, kar ustvarja prav na plečih zaposlenih in na plečih stanovalcev. O znižanju oskrbnin oziroma cen bivanja ali o povišanju plač zaposlenih ni govora. Če se hipotetično zazremo v prihodnost, se lahko zgodi, da se sistem institucionalnega varstva starejših privatizi-ra. Ve se, kdo so prvi v vrsti za nakup premoženja. Tisti, ki so pri informacijah. In zgodbe menedžerskih prevzemov so znane. Za razliko od menedžerjev, ki so podjetja kupovali s krediti, ima gospa suhi denar. Glede na čiste bilance poslovanja ji bodo banke z veseljem primaknile še preostanek denarja in potem bo tisto, kar se je ustvarilo z denarjem stanovalcev in zaposlenih - njeno. Morda bo zgodba šla v tej smeri, morda pa tudi ne. Pustimo času čas. Mojca Zemljarič Kako se obravnava anonimka „V primeru, da na naslov mestnega sveta prispe anonimno pismo, župan na kolegiju župana z vodji svetniških skupin o tem seznani njihove vodje. Mestni svetniki se s prejetim anonimnim pismom lahko seznanijo, strokovno pa jih obravnava in rešuje občinska uprava MO Ptuj. V aktih mestnega sveta obravnava anonimk ni opredeljena." Sicer Komisija za peticije in pritožbe mestnega sveta doslej ni prejela nobene anonimke. naših družbenih razmer in politične (ne)kulture. Tudi sam sem se že z njimi srečal, vendar nikoli nisem na podlagi anonimk ocenjeval problema oziroma oblikoval stališč. Lahko pa na podlagi anonimk zastavim javno vprašanje neki osebi, ki ima potem možnost, da javno tudi obrazloži. Vsaka javna osebnost pa mora v osnovi svoja dejanja, besede in odločitve sprejemati pregledno in transparentno, da po nepotrebnem ne spodbuja možnosti nastajanja anonimnih presoj.« Štefan Čelan, župan MO Ptuj: Če so obtožbe dokazljive, naj se avtor podpiše „V dvanajstih letih župano-vanja sem prejel veliko anonimnih pisem. Z vsebino sem se običajno seznanil in se nato opredelil. Če je bilo pismo takšne narave, da sem lahko komu kaj pomagal, sem to tudi storil. Nikoli pa se nisem na nobeno anonimno pismo odzval tako, da bi nekomu škodoval. Najmanj od vsega me je strah, če mi ljudje v anonimnih pismih grozijo, vsebina pisma pa je zavajajoča ali celo lažna. Pismo, ki ga omenjate, dolgo je skoraj pet strani, pa je namreč polno netočnosti, zato takšnih pisem ne obravnavamo niti na občinskem kolegiju niti na občinskem svetu. Vsi tisti, ki imajo dokaze za navedene nepravilnosti, so jih dolžni z imenom in priimkom posredovati do ustreznih organov. Če bo pismo s takšno vsebino podpisano z imenom in priimkom, pa sem po službeni dolžnosti primoran ukrepati." Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki in svetnica se sicer strinjajo, da je anonimno pismo lahko kdaj tudi koristno zaradi opozarjanja na napake ali nepravilnosti, a nikakor ni pravi način za reševanje težav. Helena Naudauer (SDS): Večinoma gre za blatenje „Načelno ne odobravam anonimk. Posamezniki morajo imeti toliko poguma, da se ob argumentirani prijavi morebitnih napak, obtožb ... pod svoje pisanje podpišejo. Vse prevečkrat so anonimke samo priložnost za blatenje, laži ipd. Z anonimko, naslovljeno na mestni svet, bi se po mojem mnenju morali najprej seznaniti vodje svetniških skupin in oceniti, ali je napisana bolj iz bojazni pred morebitnimi posledicami ali pa je namenjena zgolj diskreditaciji osebe ali organa. V tem mandatu mestnega sveta sem osebno prejela dve anonimki. Obe sta se nanašali na delovanje javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je MO Ptuj. Ker je bilo iz anonimk razvidno, da sta bili posredovani tudi policiji in državnemu tožilstvu, sem ocenila, da bodo pristojni organi ustrezno ukrepali in preverili navedbe v anonimkah." Stanislav Brodnjak (DeSUS): Napaka je iz anonimke narediti afero „Anonimke v pisni obliki nisem dobil, vsaj ne spomnim se tega, da bi jo dobil v zvezi z delom MS. Dobil pa sem jih nekaj, ko sem bil še na drugih položajih. Moje mnenje je, da je vsako komunikacijo, četudi je anonimna, treba pogledati. Lahko, da se za njo skriva stiska ljudi ali pa je opozorilo na nekaj, kar ni prav, in je treba odpraviti. Seveda pa sem odločno proti, da se iz vsake anonimke naredi afera, ne da bi institucija ali posameznik, na katerega se nanaša, imel možnost povedati svoje mnenje. Če bi ocenil, iz poznavanja razmer ali iz same vsebine anonimke, da je namen blatenje institucije ali da posega v osebno dostojanstvo tistega, na katerega se nanaša, bi jo seveda vrgel v koš. Naslovljenca bi nanjo opozoril, če bi ocenil, da bi bilo to za institucijo ali zanj lahko koristno. Imel pa sem kar nekaj vprašanj, ko so me ljudje spraševali zaradi neaktivnosti, napačnih odločitev ali nezadovoljstva nad delom organov MO ali npr. Javnih služb." Miran Meško (SD): Informacije je treba preveriti „Anonimke v nobenem primeru ne sodijo na seje mestnega sveta. Brez dvoma pa so uporaben razlog za preverjanje posameznih vsebin, pa naj gre za izvedene projekte, prijateljsko zaposlovanje, pri-vilegiranje posameznih pravnih ali fizičnih oseb pri razpisih, neracionalno porabo denarja ali kaj čisto desetega. Žal tudi v MO Ptuj nismo imuni na anonimke, od prekupčevanja z zemljišči, neracionalno porabljenih sredstev (Ranca, reflektorji na stadionu ... ) in sistemskih napak v postopkih, slabo vodenih projektih (Gaj-ke), selektivnem zaračunavanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, zaposlovanja ... Pri vsaki taki anonimki sem poskušal pridobiti oprijemljive informacije in če so se pokazale kot verjetne, sem na to opozoril mestni svet ali župana. V primeru, da je šlo za porabo proračunskega denarja, pa sem predlagal nadzornemu svetu MO Ptuj preučitev posamezne zadeve." Lidija Majnik (LDS): Anonimke ne sodijo na seje „Mestni svet ni nikakršen raziskovalni organ ali organ pregona, ki bi se moral po zakonih odzvati na vsako ano-nimko, jo preveriti ali raziskati. Če bi na mestni svet že bila naslovljena kakšna anonimka, bi jo najbrž prejela komisija za pritožbe in peticije, pa še za njo nisem prepričana, da bi morala anonimko obravnavati. Nekako se mi zdi, da ravnamo enako kot mediji, ki nepodpisanih pisem bralcev ne objavijo. Druga stvar je sicer, če novinar posamezne trditve iz anonimke preveri, a to je že čisto druga zgodba. Skratka, po mojem mnenju anonimke na seje mestnega sveta ne sodijo." MG »Imate na zalogi kakšno ovadbo?!« V napetem predvolilnem času, ki se vse bolj odraža tudi na lokalni ravni že zaradi bitke za županski stolček, so v nekaterih lokalnih strankah, kjer kandidata za župana nimajo oz. ga ne bodo imeli, dobili nevsakdanje povpraševanje, "ali imajo morebiti na zalogi kakšno ovadbo, ki bi tistim, ki imajo kandidata, prišla prav v tej bitki, da se znebijo zdajšnjega župana". Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 16. maja 2014 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Dom upokojencev Ptuj kovnica dobičkov Dobro služijo na več koncih, oskrbnin pa ne znižajo Poslovni izid, ki ga je Dom upokojencev Ptuj (Dom) ustvaril v letu 2013, je pozitiven. Presežek prihodkov nad odhodki oz. dobiček znaša dobrih 650.000 evrov in je v primerjavi s predlanskim (2012) za približno polovico nižji. Sicer pa seštevek lanskega in predlanskega presežka znaša 1,8 milijona evrov. Manjši ustvarjeni presežek v lanskem letu direktorica Doma Kristina Dokl pripisuje cenam oskrbe, ki se že nekaj let niso spremenile, in večjemu številu zaposlenih. Dom je lani izplačal tudi razliko regresa za letni dopust za leto 2012, skupaj z zamudnimi obrestmi (19.351 evrov) in tretjo četrtino za odpravo plačnih nesorazmerij, prav tako z zamudnimi obrestmi (181.424 evrov). Foto: Črtomir Goznik Dom Ptuj poleg storitev institucionalnega varstva in oskrbe starejših opravlja tudi tržno dejavnost, s katero so lani ustvarili skoraj pol milijona evrov prihodka. Kot je razvidno iz poslovnega poročila, so prihodki od prodaje električne energije (sončne elektrarne) znašali dobrih 62.000 evrov, 38.000 evrov je bilo prihodkov od dejavnosti fitnesa, slabih 9.000 evrov znašajo prihodki v kavarni, 11.000 evrov frizerske storitve, prihodki od kosil 28.000 evrov, masaž 12.000 evrov in kar 210.000 evrov prihodki gostinskih storitev. Začetna kapaciteta zavoda v letu 2013 je bila 615 mest, po odprtju enote Koper se je le-ta povečala za 150, torej skupno na 765. Povprečna zasedenost kapacitet v Domu je bila lani 701 stanovalec na dan. Prihodki iz poslovanja Doma upokojencev Ptuj so lani znašali slabih 11 milijonov evrov. Bili so za deset odstotkov višji od načrtovanih ter 21 odstotkov višji od tistih v letu 2012. »Prihodki so se povišali zaradi odprtja enote v Kopru. Višji so zaradi povečanja kapacitet,« je dejala direktorica Kristina Dokl. Prihodki iz poslovanja so znašali 10,7 milijona evrov, ustvarili so jih s prodajo proizvodov in storitev ter z oskrbninami in prihodki iz zdravstva. Dobrih 224.000 evrov so znašali finančni prihodki, ki so jih ustvarili iz obresti za občasno vezane depozite prostih sredstev. Odhodki iz poslovanja so v lanskem letu znašali 10,2 milijona evrov. Nerazumljivo: število zaposlenih za 39 % povečali, stroški dela za 2 % nižji Med odhodki so tudi stroški dela. V letu 2013 so znašali 4,3 milijona evrov in so primerjavi z letom 2012 za dva odstotka nižji - kljub temu da se je v letu 2013 število zaposlenih v zavodu povišalo. Logično bi bilo, da če se število zaposlenih poviša, naj bi se povišali tudi stroški dela. A v Domu upokojencev Ptuj to ekonomsko pravilo očitno ne drži. Če primerjamo število zaposlenih v letih 2012 in 2013, ugotovimo, da se je Dom v lanskem letu kadrovsko okrepil za 39 odstotkov. Razlog za spremembo števila zaposlenih je odprtje nove enote v Kopru in popolnitev zaposlenih v skladu z normativi. Za pojasnilo, zakaj se je lani v primerjavi z letom prej število zaposlenih za skoraj 40 odstotkov povečalo, stroški dela pa so se medtem za dva odstotka znižali, smo za- prosili direktorico Doklovo. Ta v odgovoru med drugim pojasnjuje, da če primerjamo indekse, ki so povečani zaradi odprtja enote v Kopru, ne moremo delati enoznačnih zaključkov in da se tudi sredstva za plače niso znižala. A v poslovnem poročilu jasno piše: stroški dela za leto 2012 4.432.883 evrov in stroški dela za leto 2013 4.332.469 evrov. Razlika je dobrih 100.000 evrov. Dve tretjini zaposlenih za določen čas V Domu Ptuj je bilo na dan 31. december 2013 200 sodelavcev zaposlenih za določen in 92 za nedoločen čas. Natančnega odgovora, zakaj je stanje takšno, nismo dobili. Doklova je sicer med drugim navedla, da so za nedoločen čas zaposleni tisti, ki so v letu 2014 uspešno opravili pro- gram izobraževanja, ki ga je potrdila in verificirala Socialna zbornica Slovenije. Nejasna vrednost naložb, končni obračuni v zraku Iz poslovnega poročila Doma za leto 2013 je razvidno, da so naložbe v nepremičnine lani znašale 7,6 milijona evrov, od tega v zgradbe 6,7 milijona evrov. »V letu 2013 smo pridobili novo enoto v Kopru. Uredili smo kotlovnici v enotah Ptuj in Kidričevo. Prav tako je bilo v letu 2013 še nekaj del, ki so povezana z enoto v Juršincih. Pogodbena vrednost novogradnje v Kopru je 5.334.455 evrov. Končni obračun še ni izveden. Pogodbena vrednost za ureditev kotlovnic za Ptuj in Kidričevo je skupaj (skupni razpis) znašala 680.835 evrov. Končni obračun še ni izveden. Izvajalec je bilo pod- jetje Tames s podizvajalci. Vrednost del v enoti Juršinci je bila 5.977 evrov. Razpis zaradi višine vrednosti v skladu z zakonodajo s področja javnega naročanja ni bil potreben,« je povedala Doklova. Če ne bi bilo dobička, ne bi bilo razvoja. DA -a na čigav račun? Dom Ptuj je neprofitni javni (državni) socialno-varstve-ni zavod. Vodstvo Doma smo povprašali, zakaj iz poslova- nja ustvarjajo profit oziroma presežek prihodkov nad odhodki. »Tudi neprofitne organizacije morajo imeti opredeljeno mero uspešnosti, ki jih usmerja pri njihovem delovanju k zastavljenim ciljem,« pojasnjuje direktorica. Iz njenih odgovorov, ki nam jih je posredovala, lahko med drugim posredno razberemo, da po njenem mnenju ustvarjanje profita v neprofitnem zavodu sploh ni sporno. Presežka se sicer po pojasnilu Doklove ne sme izplačevati lastnikom, lahko pa se ga uporablja za izvajanje in razvoj dejavnosti zavoda. »Če v Domu ne bi skrbeli za razvoj, bi še danes stanovalci bivali v 12- in tudi večposteljnih sobah grajske stavbe v Muretincih, brez dvigala in živeli za današnji čas človeka nedostojno življenje. Starejši ljudje iz območja UE Ptuj bi odhajali v druge do- move, saj ustreznih kapacitet tukaj ne bi bilo.« Nadalje nas je zanimalo, zakaj glede na slabo ekonomsko situacijo v okolju in glede na enormne presežke, ki jih ustvarjajo, ne znižajo cen dnevnih oskrbnin in dodatkov. Odgovor je preprost - ker jim zakonodaja takšen način poslovanja enostavno omogoča. A se je treba po drugi strani resno vprašati, ali je primarni in najpomembnejši cilj delovanja tovrstnega socialno-varstvenega zavoda kovanje enormnih dobičkov. Po informacijah, ki jih po torkovi objavi članka na temo ptujskega doma upokojencev prejemamo v uredništvo, je situacija za zaposlene v tej instituciji in uporabnike storitev Doma vse prej kot rožnata. Zato se bo o tej temi v prihodnje v javnosti najbrž še veliko pisalo in govorilo. Mojca Zemljarič Dobrih 224.000 evrov so znašali finančni prihodki, ki jih je ptujski dom upokojencev lani ustvaril iz obresti za občasno vezane depozite prostih sredstev. Konec poslovnega leta 2013 je imel Dom na zakladniškem računu 9,9 milijona evrov. Vodstvo smo povprašali, koliko denarja imajo na zakladnici danes. Odgovora nismo dobili. Direktorica je povedala, da se zaradi nenehnega dvigovanja in polaganja prostih likvidnostnih sredstev znesek denarja na zakladniškem računu spreminja. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 16. maja 2014 Podravje • Pred letošnjimi predčasnimi državnozborskimi volitvami Želijo nov obraz, a nihče ne ve, Pričakovane državnozborske volitve, ki naj bi se zgodile morda že julija, sicer pa zgodaj jeseni, so tema številnih pogovorov in ugibanj, parlamenta oz. vlade. Kar je skupno večini razpravljavcev, je dejstvo, da naj bi vlado in državo v prihodnje vodila nova oseba z neomad Županom podravskih občin smo na to temo za tokratni Tednikov objektiv zastavili tri vprašanja. Prvo: katera politična stranka bo po njihovem osebnem mnenju dobila največ glasov na predčasnih državnozborskih volitvah. Drugo: katere stranke (parlamentarne in izven parlamentarne) bodo po mnenju županov prejele dovolj glasov za vstop v Državni zbor. In tretje: koga vidite oziroma bi najraje videli v funkciji novega predsednika / predsednice vlade RS in zakaj. Alojz Sok »Menim, da bodo zmagale stranke pomladne opcije, torej SDS, NSi in SLS. V parlament ne bodo prišle ponovno na hitro skomponirane predvolilne stranke. Še enkrat se je namreč pokazalo, kako dvorezen meč so v politiki novi obrazi pod starimi maskami. Upam, da so Slovenci spoznali, da potrebujemo trdnost, ker sicer se nam v prihodnje piše še slabše. Osebno bi si na mestu vodje slovenske vlade želel odločno in vsestransko modro osebo, brez bremen preteklosti, in seveda tudi modre in odločne ministre in ministrice. A za to je treba dobiti zadostno večino v DZ, in to s preverjenimi strankami, ki bodo vladi zagotovile trdno podporo.« Rajko Janžekovič Da se na predčasnih držav-nozborskih volitvah nasmiha zmaga stranki SDS, je absolutno prepričan župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Na vprašanje, katere stranke se bodo uvrstile v DZ, Janžeko-vič odgovarja: »SDS, SD, NSi, SLS in še ena leva, za katero napis na embalaži še ni znan.« O tem, koga vidi na mestu predsednika vlade, župan dodaja: »Zadeva je jasna. Tistega, ki bo dobil največ glasov. O tem bomo odločali volivci. Na koncu koncev ime sploh ni pomembno.« Miran Vuk Župan občine Zavrč Miran Vuk meni, da bosta na predčasnih državnozborskih volitvah največ glasov prejeli stranki PS in SDS, vsaka približno enako število glasov, z možnimi odstopanji kakšnega odstotka glasov. Po Vukovem mnenju se bodo v DZ uvrstile stranke PS, SDS, SD, DESUS in SLS, primernega kandidata za vodenje slovenske vlade župan Miran Vuk več ne vidi: »Primernih več ni, ker nihče več ne zna čarati. Do sedaj še nobenemu ni uspelo obuditi mrliča!« Štefan Čelan „V tej popolni politični zmedi je zelo težko napovedovati, kaj se bo zgodilo na predčasnih državnozborskih volitvah. Vse je odvisno od razpoložljivega časa za priprave na te volitve. Če bodo volitve še pred počitnicami, potem bodo imele obstoječe politične stranke prednost pred novonastajajočimi. V nasprotnem napovedujem več prednosti novonastajajočim političnim strankam. Kaj pa lahko novonastajajoče politične stranke ponudijo boljšega ob obstoječem volilnem sistemu, je vsakomur jasno. Nič takšnega, kar bi koristilo državljankam in državljanom. Spremembe lahko prinese nov volilni sistem, ki bi po v Zupan občine Podlehnik Marko Maučič o političnih strankah v Sloveniji: »Stranka, ki ne zajema vsaj 1/4 prebivalstva države, ni politična stranka, temveč klub enako mislečih, zato na vprašanje, kateri politični klub bo zmagal, ne morem odgovoriti.« moji oceni moral biti kombiniran. Polovico parlamenta po proporcionalnem sistemu in druga polovica po večinskem." Glede strank, ki bodo prestopile prag DZ, pa Čelan meni: »Osebno menim, da se bo število izvenparlamentar-nih strank zelo povečalo in mnoge izmed njih lahko dosežejo minimalni prag za vstop v parlament. Med obstoječimi pa imajo največ možnosti SDS, SD, NSi, DeSUS, SLS, LDS." Na zadnje vprašanje pa župan odgovarja tako: »V funkciji predsednice ali predsednika vlade bi si prvenstveno želel državnico ali državnika. V tem trenutku imamo namreč zgolj prvake političnih strank, ki se borijo za ozke politične interese. Resnemu državniku, kot je bil npr. dr. Janez Drnovšek, nikoli niso bili v ospredju zgolj interesi liberalne demokracije Slovenije. Slovenija potrebuje osebo, ki bo smeli vizi-onar z dovolj posluha za kreativne in ustvarjalne pobude državljank in državljanov. Ob tem pa mora imeti dovolj poguma za umeščanje Slovenije na tiste svetovne trge, ki želijo Slovenijo za razvojno partnerico in ne zgolj poslušnega Foto: Črtomir Goznik Po mnenju vprašanih bi bilo v Sloveniji najprej treba spremeniti volilni sistem, šele potem je možno pričakovati spremembe in tudi nove obraze v politiki. palčka kapitalskih mogotcev. Konkretnega imena, žal, nimam. Zagotovo pa je takšno osebo treba iskati med ljudmi, ki imajo visok etični standard in hkrati tudi praktične izkušnje na več področjih (gospodarstvo, javni sektor, civilna družba). Če me vprašate znotraj katere socialne strukture v naši družbi obstajajo takšni ljudje, lahko povem, da jih nekaj najdete med županjami in župani, ki so vsaj dva mandata vodili občino." Anton Leskovar Kidričevski župan je prepričan, da bodo na prihajajočih volitvah volivci izkazali največje zaupanje SDS: »Težko je napovedati, katere stranke vse bodo prejele dovolj glasov za vstop v DZ. Pričakujem pa spremembe. Glede predsednika menim, da je Janez Janša s svojo ekipo ob vstopu Slovenije v EU dokazal, kakšnega predsednika vlade mora imeti neka država. Zato ga v teh kriznih trenutkih potrebujemo na tej funkciji. Slovenija se sooča s težavami, ki jih je moč rešiti le s tvornim in složnim delovanjem. To bi moralo tudi biti vodilo preostale politike v slovenskem prostoru, saj je že čas, da se začnejo zavedati, da je v slogi moč! Milan Gabrovec »Upam in zelo si želim, da bi največ glasov prejela tista stranka, ki bo našo državo končno vodila v pravo smer; nikakor pa si ne želim, da bi bila to katera od ultra desničarskih strank, saj bi bile možnosti za dialog v državi še manjše. Sicer bodo po mojem mnenju dovolj glasov za vstop v DZ prejele stranke SD, Pozitivna Slovenija, LDS, SLS in tudi SDS. Resnici na ljubo pa moram povedati, da v tem trenutku ne vidim nobene osebe, ki bi lahko opravljala funkcijo predsednika vlade, zato se ne morem opredeliti do nobenega od znanih imen. Dajmo se presenetiti, Slovenija potrebuje osvežitev in nove obraze.« Marko Maučič »Stranka, ki ne zajema vsaj 1/4 prebivalstva države, ni politična stranka, temveč klub enako (če odštejemo tiste s figo v žepu) mislečih, mogoče malo večje društvo ali kaj podobnega in na vprašanje, kateri politični klub bo zmagal, ne morem odgovoriti. O tem ne razmišljam, ker kot se je izkazalo, je tako ali tako vseeno. Ljudje volijo imena, v katera zaupajo, kar pa se velikokrat po izvolitvi izjalovi. Sam sem bil vedno zagovornik tehnične vlade, kjer bi ključna mesta in ministrske položaje zasedali strokovnjaki in ne politični veljaki, ki mislijo, da so posrkali vso pamet sveta in so lahko ministri prav na vsakem ministrstvu! Vlado in državo bi moral voditi nekdo, ki bi si sam poiskal svoj strokovni tim, s katerim bi lahko delal in dosegal rezultate. Edina rešitev za našo državo je, da pomagamo na noge postaviti gospodarstvo. Imamo veliko strokovnjakov, ki bi jim to uspelo narediti, pa se zaradi različnih pritiskov ne želijo izpostavljati. Očitno je, da bomo morali povsem klecniti in le Bog ve, ali se bomo tudi pobrali. Tako kot to delamo sedaj, že ne. Uničila nas ni svetovna kriza, ampak lopovščina in pohlep domačih posameznikov in povezanih skupin, ki veselo skakljajo naokoli in se smejijo naši naivnosti in neodločnosti, namesto da bi gnili za zapahi vlažnih kleti in ne luksuznih zaporov.« Zupan občine Poljčane Stanislav Kovačič o slovenskih volivcih: »Slovensko volilno telo je zelo nepredvidljivo. Hkrati pa bolj podkupljivo kot športne ekipe pri organiziranju in realiziranju športnih stav!« petek • 16. maja 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 kdo bi to bil... Anton Butolen »Na ta vprašanja težko odgovorim. Kaže sicer na zmago SDS, vendar menim, da je politična situacija v državi tako nestabilna, da lahko en sam dogodek spremeni rezultat volitev. Prav tako je vprašanje, kako se bodo, če se sploh bodo, uspele organizirati napovedane nove stranke. Ne glede na zmagovalca volitev pa vlade ne bo enostavno sestaviti in se bo politična nestabilnost, ki smo ji bili priča nekaj zadnjih let, po mojem mnenju nadaljevala. Menim, da bo od sedanjih parlamentarnih strank ponoven preboj v parlament zelo težko uspel Državljanski listi Gregorja Vi-ranta, druge, menim, da s prebojem ne bodo imele večjih težav. Kar se tiče izvenparla-mentarnih strank, menim, da lahko uspe kakšna povsem nova, medtem ko »uveljavljenim« neparlamentarnim strankam, kot so Zares, LDS, Zeleni, Stranka dela, SMS ..., ne dajem posebnih možnosti.« Glede novega predsednika vlade pa župan pravi: »Morda bi bilo dobro, če bi se pojavil kakšen novi, povsem neobremenjeni kandidat, recimo Cerar, čeprav tudi takšna izbira včasih ni modra, ker se novinci na takšnih položajih kljub sposobnosti in volji včasih težko znajdejo, potrebne so namreč tudi izkušnje. V zadnjih nekaj vladali pa smo doživeli že marsikaj in bi veljalo poskusiti s povsem novim človekom. Seveda pa so to le razmišljanja. Mandatarja praviloma predlaga stranka, ki zmaga na volitvah. Friderik Bračič »Zelo težko bi napovedal, katera politična stranka bi na tokratnih volitvah lahko prejela največ glasov. Menim namreč, da se bodo glasovi porazdelili med vse obstoječe in nastajajoče stranke, tako da posebne prednosti ne bi napovedal nobeni. Glede tega, katere stran- Foto: Črtomir Goznik V parlament naj bi se po mnenju večine vprašanih ponovno uvrstile iste politične stranke kot doslej. Župan občine Dornava Rajko Janžekovič o strankah, ki se bodo uvrstile v DZ: »SDS, SD, NSi, SLS in še ena leva, za katero napis na embalaži še ni znan.« Župan občine Zavrč Miran Vuk o novem mandatarju: »Primernih v < 1 v v vec ni, ker nihče vec ne zna čarati. Do sedaj še nobenemu ni uspelo obuditi mrlica!« kdo vse bo zasedel poslanske stolčke in kdo bo potem sedel na prvi, najpomembnejši stol eževano politično preteklostjo in po možnosti s čim več izkušnjami. ke bodo dobile dovolj glasov za preboj v DZ, sem skoraj prepričan, da večina teh, ki so že doslej bile v parlamentu, možnost pa dajem tudi kakšni od novoustanovljenih. Za novega predsednika vlade pa bi osebno najraje videl nov obraz, nekoga, ki bi si upal več od vseh dosedanjih predsednikov. Prepričan sem, da izključno nekdo nov na vrhu vlade lahko prinese upanje za rešitev številnih težav, v katerih se je znašla naša država!« Janez Jurgec »Brez spremembe volilnega sistema se ne more kaj bistveno spremeniti. Vsaka vlada bo pod pogoji, ki jih dirigirajo manjše parlamentarne stranke, obsojena na propad. Spet se bodo stari obrazi pojavili v nekih novih strankah s sicer novimi liderji, ki bodo imeli veliko vpliva na politiko v državi, država pa bo spet tonila v še večjo revščino, zadolževanje in krizo. To se dogaja pred vsakimi volitvami, zgodba naprej po volitvah pa je vedno enaka. Dokler ljudje ne bodo tega uvideli in preprečili, pa bodisi za katero koli opcijo gre, ni pričakovati pozitivnih premikov in stabilizacije raz----- mer« Foto: Črtomir Goznik Velika večna županov je enotnega mnenja, da naj bi državo v prihodnje vodil povsem nov obraz, a m v> v nihče od teh niti približno ni vedel povedati, kdo bi to lahko bil. Trije župani so kot želenega novega Stanislav KOVdCiC mandatarja vendarle navedli nekaj imen, in sicer: Janez Janša, Miro Cerar in Matej Lahovnik. Župan Poljčan Kovačič pravi, da je najprej treba vedeti in videti, katere stranke bodo sploh nastopale na dr-žavnozborskih volitvah. »Tudi sicer sem glede napovedi volilnih rezultatov bolj slab napovedovalec. Slovensko volilno telo je zelo nepredvidljivo. Hkrati pa bolj podkupljivo kot športne ekipe pri organiziranju in realiziranju športnih stav!« Ivan Žagar Slovenskobistriški župan, sicer član SLS, ni želel napovedati zmage nobeni stranki, niti svoji, želi pa, da zaradi nemotenega delovanja držav, do volitev pride čim prej: »Od predsednika / predsednice vlade in novih ministrov pričakujem, da bo strokovna ekipa, ki bo imela ustrezen odnos do regionalnega razvoja in lo- kalnega okolja, ki bo razumela potrebe ljudi na terenu in ne bo sprejemala odločitev mimo ljudi, kot so npr. davek na nepremičnine ali neupoštevanje lokalnega in regionalnega nivoja pri pripravi strateških dokumentov za novo finančno perspektivo. Alojz Gorčenko Makolski župan Alojz Gor-čenko pa je dejal, da bi morali poslanci sestaviti novo vlado in počakati na redne volitve v letu 2015, sicer pa o predvidenih predčasnih volitvah ne razmišlja in tudi ne želi dajati napovedi. Alojz Kaučič Župan Alojz Kaučič ni hotel ugibati o tem, katera politična stranka bo na predčasnih državnozborskih volitvah dobila največ glasov. Meni pa, da bodo dovolj glasov za vstop v državni zbor prejele stranke SDS, Nsi, SLS, SD, Desus in stranka Verjamem. »Najraje bi videl v funkciji novega predsednika vlade RS Franca Bogo-viča (predsednik SLS), ker je načelen in razumen človek,« je še dodal župan Kaučič. Franci Krepša Po mnenju župana občine Sv. Andraž v Slov. goricah bo na predčasnih državnozbor-skih volitvah največ glasov prejela politična stranka SDS. Župan še meni, da bodo dovolj glasov za vstop v Državni zbor prejele stranke SDS, SD, NSI, SLS, DESUS. O tem, koga bi najraje videl v funkciji novega predsednika / predsednice vlade RS, pa je župan Krepša previdno odgovoril: »O tem je še prehitro razpravljati.« Mirko Cvetko »Največ glasov bo dobila Janševa SDS,« je na vprašanje, katera politična stranka bo na predčasnih državnozborskih volitvah prejela največ glasov, odgovoril župan občine Sveti Tomaž. Prepričan je tudi, da bodo dovolj glasov za vstop v državni zbor prejele vse dosedanje stranke, razen Virantove Državljanske liste in Pozitivne Slovenije. »Dobili pa bomo v parlament novo stranko, ki ji bo predsedovala Bratuškova.« Kot nov mandatar pa bi se po njegovem mnenju najbolje odrezal Matej Lahovnik: »Se pa bojim, da se ne bo želel izpostaviti. Kakšne druge kariz-matične osebnosti ta trenutek ne vidim. Pogoj za uspešen in trden Državni zbor pa je v spremembi volilnega zakona. Brez te spremembe bomo imeli zopet enake ljudi na enakih položajih!« Alojz Benko Po mnenju župana občine Trnovska vas Alojza Benka bo na predčasnih državnozbor-skih volitvah največ glasov prejela politična stranka SDS. Župan Benko meni tudi, da bodo dovolj glasov za vstop v Državni zbor prejele vse stranke, ki so v parlamentu, razen Pozitivne Slovenije. Na vprašanje, koga vidite oziroma bi najraje videli v funkciji novega predsednika / predsednice vlade RS, pa župan Benko odgovarja: »Odvisno od izida volitev.« Jurij Borko »Kdo bo dobil največ glasov, so lahko samo ugibanja, saj bodo stranke, ki so se razdelile, in tiste, ki prihajajo na novo, zopet vplivale na razmerja in delitev. Gotovo bodo na delitev glasov imeli velik vpliv mediji,« meni župan občine Središče ob Dravi. Tudi o tem, katere stranke bodo prejele dovolj glasov za vstop v Državni zbor, župan ni hotel ugibati. Prav tako pa ni hotel razkriti, koga bi najraje videl v funkciji novega predsednika / predsednice vlade. Dodal je le: »Če bi bili normalna država, nobena od strank, ki so državo zavozile in prezadolžile, ne bi smela priti v parlament.« Vladimir Vindiš »Nisem vedeževalec, zato težko odgovorim, kdo bo zmagovalec izrednih volitev. Sam dajem prednost strankam slovenske pomladi, čeprav je v času, ki ga živimo, to bogokleten odgovor. Po volitvah se vsakič veliko govori o spremembi volilne zakonodaje, le stranke tega niso pripravljene storiti, saj bi s tem zmanjšali možnosti nastajanja večnih poslancev, ki so zgubili stik z volivci in delajo samo v svoje dobro. Obstoječa zakonodaja in kadrovska politika političnih strank bo omogočila spet vrnitev istih ljudi - žal. Kar se tiče poplave političnih strank po vzoru muh enodnevnic, pa niso garancija ne napredka ne stabilnosti, še manj pa resnega dela demokratičnega vodenja države. Koga za predsednika vlade? Težko je najti pravi odgovor. Prav gotovo vsi čakamo človeka, s katerim bo zavel nov veter, brez obremenjenosti z nosilci te funkcije v vseh 23 letih naše države. Prepričan sem, da je skrajni čas, da prestopimo prepričanje v smislu: glavno, da je naš, saj ni pomembno, če je strokovnjak,« je povedal župan občine Destrnik Vindiš. Monika Levanič, Mojca Zemljane, Mojca Vtič, Majda Goznik, Martin Ozmec 6 Štajerski Spodnje Podravje petek • 16. maja 2014 Ptuj • S skupščine območne gasilske zveze Lani 119.000 evrov za delo občinskih poveljstev Na skupščini območne gasilske zveze (OGZ) v Ptuju so ugotovili, da so slovenske gasilce letos družili februarski žled in poznejše poplave. Sicer pa je predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič poudaril, da je bilo minulo leto 2013 za gasilce izredno aktivno. Poleg številnih aktivnosti na izobraževalnem področju in udeležbe na kongresu GZS v Kopru so junija lani proslavili tri visoke obletnice: 90 let humanega delovanja PGD Stojnci, Nova vas in Markovci ter še 40 let PGD Kicar. Pri pripravah na gasilsko olim-pijado v Franciji so ekipam iz Hajdoš in drugim ekipam iz celotne Slovenije zagotovili najboljše pogoje za vadbo. Po pričakovanjih so rodile želene sadove, saj so bile v Franciji okronane z zlatimi medaljami, ki so jih osvojile ekipe PGD Hajdoše. Sicer pa so za realizacijo svoje dejavnosti v OGZ Ptuj lani prejeli dobrih 235.168 evrov, kar je za dobrih 45.000 evrov več, kot so načrtovali. Od tega so za delovanje organov zveze in upravnega odbora porabili okoli 6.000 evrov, nekaj čez 6.000 evrov za delo posameznih komisij, za plačilo zaposlenih delavcev slabih 43.000 evrov, za stroške vzdrževanja prostorov slabih 4.000 evrov, za druge stroške, vezane na delovanje zveze in službeno vozilo, okoli 28.000 Foto: M. Ozmec Za realizacijo svoje dejavnosti so v območni gasilski zvezi Ptuj lani prejeli dobrih 235.168 evrov. evrov, za investicije pa le slabih 3.000 evrov. Precej sredstev, okoli 119.000 evrov, pa so porabili tudi za delovanje občinskih poveljstev; od tega za poslovanje OP Ptuj dobrih 83.000 evrov, za OP Hajdina 23.000 evrov, za OP Markovci skoraj 26.000 evrov, medtem ko so za OP Zavrč, Cirkulane in GZ Dornava skupaj porabili le okoli 6.700 evrov. Za svoje delovanje letos načrtujejo dobrih 188.594 evrov in veseli so, da so vsa potrebna sredstva že zagotovljena, saj so februarja z župani vseh občin, na območju katerih delujejo, že podpisali anekse za opravljanje gasilske službe. Sicer pa so lahko slovenski gasilci svetal zgled vse bolj razdeljeni Sloveniji, saj so bili po besedah Janeza Merca letos zelo enotni pri odpravi posledic februarskega žleda, nato pa še v reševanju ljudi in premoženja zaradi poplav. M. Ozmec Ptujska Gora • 11. Florjanova nedelja Gasilskega zavetnika naj častijo vsi Slovenci Nekaj manj kot 100 članic in članov iz devetih gasilskih društev se je minulo nedeljo, 11. maja, na pobudo ptujskogorskih gasilcev udeležilo maše v baziliki na Ptujski Gori ter tako počastilo god zavetnika gasilcev in gasilk sv. Florjana. »Florjanova nedelja je naš praznik, moral bi postati tudi vseslovenski. Gasilci smo tisti, ki vedno priskočimo na pomoč, četudi smo poklicani ob enih ali dveh zjutraj, žal pa država našega prostovoljnega dela ne ceni, saj še zdaj gasilci nimamo urejenega statusa,« je dejal predsednik PGD Ptujska Gora Ivan Zolar. Pa vendar so v nedeljo gasilci pozabili na statusno-pravne ureditve in se raje prepustili druženju, saj kot je še dejal Zolar, gasilstvo ne pozna meja, ne občinskih in ne državnih. Gasilcem se je pri praznovanju pridružila tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki je zbrane pozdravila in se jim zahvalila za delo na humanitarnem področju ter še posebej ptuj-skogorskim gasilcem zaželela lepo jubilejno leto. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Na pedalih v poletje Poli maraton je že zelo blizu Kilometre bomo premagovali tradicionalno; bogato, v odlični družbi in z izvrstno pogostitvijo Bodite tudi vi v družbikolesarjev 12. Polimaratona. 12. Poli maraton ¡e že skoraj tu. Trase so pripravljene, organizatorji - Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Di@log co in Radio-Tednik, pa vam z vsemi izkušnjami preteklih let zagotavljajo izvrstno doživetje na prehodu v poletje. V soboto, 14. junija, se bo vse skupaj začelo ob 8. uri na Ptuju, ko bo vse mesto zaživelo s tisočero kolesarjev. Vabijo nas slikovite poti okoli Ptuja, prijazni in gostoljubni domačini ter najslastnejša pogostitev po prihodu na cilj. Ze enajstkrat smo pedala poganjali na Poli maratonu. Letos, ko jih bomo že dvanajstič, organizatorji po olimpijsko obljubljajo najboljši Poli maraton do zdaj. Prihaja nepozabno doživetje za vse generacije, saj je do zdaj Poli maraton prepričal že več deset tisoč rekreativnih kolesarjev. Ptuj jih tokrat vabi predvsem zaradi odlične družbe, kolesarjenja skozi idilično pokrajino, zabave za vse generacije, vrhunske organizacije, bogatega programa, nagrad za udeležence in celostne ponudbe s tehnično podporo, osvežilnimi napitki na progah ter pogostitvijo na cilju. Vse to in še več je pripravljeno tudi letos. Nagrade Največja nagrada za vsakega kolesarja je seveda premagana pot. Da pa bi 12. Poli maraton udeležencem ostal v daljšem spominu, dobi vsak prijavljeni bogat darilni paket. V njem najdemo napitke, različne ugodnosti in vsestransko uporabno multifunkcijsko ruto, skupaj z navodili, ki nam bo na kolesarjenju ali v drugih dejavnostih služila še dolga leta. Različne ugodnosti pa seveda pripravljajo tudi naši dolgoletni partnerji in prijatelji Poli maratona. _ Pogostitev ? Da pa ne bi omagali po koncu kolesarjenja in -§ po vseh premaganih izzivih kilometrov, Peru- "§ tnina Ptuj v starem mestnem jedru pripravlja i slastno piščančjo pojedino, na kateri zagotovo nihče ne bo lačen. Pečen piščanec, obara, testenine in različne priloge, značilne za ptujske okuse, bodo prijetno ogrele naše želodčke in nas pripravile za zabavni program in druženje ob izkušnjah, nabranih skozi slikovito pokrajino. Trase Tako kot vsako leto tudi letos Poli maraton ponuja tri različne trase, prilagojene kolesarjem z različno telesno pripravljenostjo in voljo do kolesarjenja. Za najmlajše je pripravljena Poli snack proga, ki je idealna za družine z majhnimi otroki. Proga vas krožno popelje po Ptuju, sledita pa ji trasi za malo zahtevnejše kolesarje. In sicer srednja Mini Poli maraton, ki je odlična za lahkotno kolesarjenje ter družine z otroki, ter Maksi Poli maraton, ki je pravi izziv za potrjevanje pomladne telesne pripravljenosti. Komaj vas že čakamo Vse je torej že pripravljeno, manjkate le še vi. Zagotovo se bomo srečali. Ormož • Regijsko tekmovanje OŠ Sv. Tomaž tretja Aprila je v Osnovni šoli Rada Robiča Limbuš potekalo 8. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči. Preverjanje, ki je potekalo v organizaciji RKS OZ Maribor, je bilo sestavljeno iz teoretičnega (področje prve pomoči in področje delovanja Rdečega križa) in praktičnega dela, v katerem so tekmovalci na treh delovnih točkah oskrbeli šest poškodovancev. Tako so se srečali s situacijami, v katerih so morali oskrbeti nezavestno osebo z odrgnino desne goleni in poškodbe, kot so vreznina na hrbtišču roke, obsežna raztrganina dlani desne roke in zlom desne ključnice, zaprt zlom leve nadlakti, odprt zlom leve goleni ter opa-rina prstov in dlani desne roke. Preverjanja so se udeležile štiri ekipe osnovnih šol iz mariborske regije, ormoško območje pa so zastopale učenke Osnovne šole Sveti Tomaž Lucija Ra-kuša, Anamari Emeršič, Meta Ivanuša, Lea Dimitrovski, Nika Klemenčič in Meta Majcen, ki so se na tekmovanje pripravljale pod vodstvom mentorice Andreje Kolar. Dosegle so odlično tretje mesto. Le za nekaj točk sta jih prehiteli ekipi OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Rada Robiča Limbuš. Četrta je bila ekipa OŠ Breg Ptuj. Ekipa OŠ Rada Robiča Limbuš se je z zmago uvrstila na državno preverjanje, ki bo 10. maja 2014 v MZL Debeli rtič. Maja Botolin Vaupotič Foto: MBV Ekipa OŠ Sveti Tomaž pri oskrbi poškodovancev petek • 16. maja 2014 Podjetništvo Štajerski 7 Poljčane • Zelena delovna mesta in socialno podjetništvo » Mladi imajo rajši lopato in motiko kot zvezke« Zupani občin Majšperk, Makole in Poljčane, ravnateljice osnovnih šol iz Laporja, Poljčan in Slovenske Bistrice ter še nekaj manj kot 40 drugih so se minuli petek zbrali na turistični kmetiji Domačija Debelak in prisluhnili idejam socialnega podjetništva in zelenih delovnih mest Marinke Vovk in Ane Vovk Korže, profesor mariborske pravne fakultete Rajko Knez pa je podal svoj pogled na zakonodajo. Namen projekta je razviti in približati znanstvene rešitve s področja samooskrbe, varstva okolja in zelenih delovnih mest ljudem, hkrati pa opozoriti na ovire, s katerimi se srečuje podjetniško okolje na omenjenih področjih. Tudi ko gre za samooskrbo in podjetniško delovanje v ruralnih okoljih. Rajko Knez je tako nizal podatke, kako ima Slovenija štirikrat premalo obdelovalne zemlje za samooskrbo in da smo po skupku obdelovalnih površin na repu držav članic Evropske unije. Brez uvožene hrane bi bile trgovske police prazne »V zadnjem stoletju smo naredili korak nazaj. Nekdaj je bila v ospredju zemlja, ki je preživetje. Če bi danes vse trgovine prenehale uvažati hrano, bi videli, kje smo. Meni je nelogično, da uvažamo nekaj, kar tu raste,« je dejal. Prav tako pa mu je neskladen z logiko slovenski sistem obdavčitve, ki po Knezovem mnenju obdavčuje delo. »Pavšali lahko tukaj odigrajo veliko vlogo, žal jih pri nas skorajda ne pozna- mestih, takih, ki prispevajo k ohranitvi naravnih virov. Kot primer dobre prakse je Vovk Koržetova podala svoj učni poligon v Modražah, kjer so postavljene visoke grede, lesen rastlinjak, mongolski šotor, zemljanke itd. - vsi objekti, ki na naravi prijazen način omogočajo samooskrbno življenje. Poligon letno obiščejo številni osnovnošolci in kot pravi Ana Vovk Korže: »Mladi zelo radi delajo, rajši imajo lopato in motiko kot zvezke. Zelo radi načrtujejo, vendar nekaj, kar je potem tudi uresničeno.« Da otroci res radi poprimejo za lopate in si umažejo roke z zemljo, so priznale ravnateljice treh omenjenih osnovnih šol, ki so v okviru projekta Popestrimo šolo pripravile številne delavnice in vrtove, na katerih se skozi delo tudi učijo. Največja ovira -birokracija In kaj so ugotovili sodelujoči? Ljudje želijo delati, pridelovati hrano in izdelovati izdelke, a pri tem jih od tega odvrača birokracija. »Nekdo, ki ima dve kravi in bi rad na tržnici prodal kolač sira, mora imeti, če malce pretiravam, skoraj tako urejeno sirarno, kot jo imajo Ljubljanske mlekarne,« je problem ilustrirala Jelka Lovrenčič iz občine Poljčane. Mojca Vtič »Mladi zelo radi delajo, rajši imajo lopato in motiko kot zvezke. Zelo radi načrtujejo, vendar nekaj, kar je potem tudi uresničeno,« je povedala Ana Vovk Korže, temu pa so pritrdile tudi ravnateljice treh omenjenih osnovnih šol. mo. V Avstriji pa greš na kavo in dobiš račun, napisan na roko. Kakšne davčne blagajne! Avstrijci plačujejo pavšal oziroma davek glede na prostor in ne od dela oziroma dobička. Pri nas pa država zahteva davek, ker delamo,« je dejal. Toda kljub davkom na delo je mogoče uspeti in ob tem zaposlovati ljudi, ki bi sicer le s težavo dobili zaposlitev, ter delati v dobro okolja in skupnosti. »Ni res, da se ne da, v prvi vrsti je interes! Delovna mesta ne bodo padla z neba. Vse je proces, nič se ne da takoj narediti,« je dejala Marinka Vovk, ustanoviteljica prvega socialnega podjetja Center ponovne uporabe, ki iz odpadkov ustvarja nove uporabne stvari. Njena sestra Ana pa je spregovorila o zelenih delovnih Sp. Podravje • Štajerska vina na prestolu Ptujska klet in P&F ■ I ■ |Vai ■ ||l Vil Jeruzalem z najvišjimi odličji Ptujska klet in P& F Jeruzalem sta se s svojimi vini tudi letos odlično odrezala na svetovnem prvenstvu Mondial de Bruxelles v glavnem mestu Belgije. V konkurenci 8.060 vin 41 vinarjev s 310 ocenjevalci vin je Ptujska klet za polnitev Pul-lus sauvignon 2013 prejela zlato medaljo, za Pullus rumeni muškat 2013 pa srebrno. »Rezultat je toliko pomembnejši glede na dejstvo, da je na ocenjevanju zlato medaljo prejel manj kot en odstotek vseh ocenjevanih vin,« je po prejemu priznanja za dve polnitvi povedal Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti. V vseh letih je Ptujska klet kot nosilec kakovosti vinarjev štajerske regije na tem ocenjevanju od leta 2006 do danes prejela 10 medalj za kakovost, od tega kar šest zlatih, ki se jim je zdaj pridružila že aktualna za paradno polnitev sovinjona. Samo za sovinjon je Ptujska klet prejela že 68 odličij, med katerimi je 19 zlatih in kar šest šampi-onskih oziroma enakovrednih nazivov za kakovost. Ormoški vinar P&F Jeruzalem pa je bil na istem tekmo- vanju nagrajen s kar s štirimi medaljami: eno zlato in tremi srebrnimi. S tem je prejel tudi največ medalj od vseh slovenskih kleti oz. vinarjev. Z zlatom je bila nagrajena zvrst sovinjo-na in sivega pinota 2013, s srebrom pa sivi pinot 2013, renski rizling 2013 in kabernet sovinjon & merlot 2013. Samo lani je največji slovenski vinar P&F Jeruzalem Ormož za kakovost vin prejel 77 medalj. Concours mondial de Bruxelles je eno izmed najbolj referenčnih ocenjevanj v Evropi, kjer se vsako leto zberejo vinarji z vsega sveta. Letos je to tekmovanje praznovalo 20-letnico. Sicer pa je to eno izmed petih najpomembnejših vinskih tekmovanj pod pokroviteljstvom O. I. V. (Mednarodne organizacije za trto in vino). Ur (vir: Dialog, Sonja Erčulj) Foto: Črtomir Goznik Med zbranimi na turistični kmetiji Domačija Debelak so bili tudi župani občin Makole, Poljčane in Majšperk ter Bojan Mažgon, vodja projekta za povezano ponudbo pridelkov in izdelkov v Dravinjski dolini. Podravje • Nov denar za podporo inovativnosti Za startup podjetje tudi do 324.000 evrov subvencije Direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič je ta teden v okviru konference Podim v Mariboru napovedala dva nova razpisa s finančnimi sredstvi za podporo razvoju startup podjetij. Prvič bosta objavljena junija, skupno pa bo prek njiju v dveh letih na voljo za pet milijonov evrov sredstev. Slovenski podjetniški sklad je omenjena razpisa - v letu 2014 bo prek njiju razdeljenih 2,5 milijona evrov, prav toliko tudi v letu 2015 - pripravil v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter drugimi subjekti. Za to so se odločili, ker so skupaj z Iniciativo Startup Slovenija zaznali veliko pomanjkanje kapitala v semenski fazi in posledično množično odhajanje startup podjetij v tujino. »Ugotovili smo, da obstoječe subvencije ne zadoščajo za fazo, v kateri podjetja želijo na globalni trg. Kreditov še ne dobijo, skladi tveganega kapitala pa medtem čakajo na podjetja, ki so že v fazi hitre rasti. Tu se je pojavila neka manjša luknja in to zdaj rešujemo z instrumentom s semenskim kapitalom,« je na novinarski konferenci v okviru dogodka Podim povedala Tomanič Vidovičeva. Prvi razpis, poimenovali so ga SK 50, bo namenjen startup podjetjem v čisti semenski fazi. V okviru razpisa se bodo lahko potegovala za konvertibilno posojilo v višini 50.000 evrov. Program bo osredotočen na sodobne metodologije gradnje podjetij po t.i. vitkih metodologijah in jih bo skozi to vodil do čim hitrejše potrditve vrednosti inovativne ideje na trgu. Drugi razpis z imenom SK 200 bo namenjen podjetjem, ki so že dokazala vrednost na trgu oziroma že imajo stranke za svoj inovativen produkt in obenem potrebujejo dodaten kapital za hitro globalno rast. Njim bodo na voljo lastniški vložki v višini 200.000 evrov, ki jih bo izvedel sklad neposredno kot investitor pod pogojem, da v podjetje vstopa tudi zasebni vlagatelj. Skupaj z že leta 2006 uvedenim mehanizmom P2, v okviru katerega se prek razpisa razdeljuje zagonske subvencije za prva tri leta v višini do 74.000 evrov in v katerem Slovenski podjetniški sklad že sodeluje z Iniciativo Start:up Slovenija, bo tako za posamezno inova-tivno startup podjetja na voljo tudi do 324.000 evrov semenskega kapitala. (sta) Foto: arhiv Foto: MV 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 16. maja 2014 Ptuj, Ormož • 12. maj, mednarodni dan medicinskih sester Proti zmanjševanju števila medicinskih Letošnji 12. maj, mednarodni dan medicinskih sester, je potekal pod geslom Moč spremembe: Ključni vir zdravja. Ob mednarodnem dnevu babic (5. maju) in mednarodnem dnevu medicinskem sester (12. maju) je Tanja Ribič Vidovič, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož, povedala, da se zavedajo, da včasih zdravstveni delavci pacientom ne morejo nuditi vsega, kar bi lahko, če krize v državi ne bi bilo. V tem trenutku v Sloveniji primanjkuje že več kot 20 % medicinskih sester, ba- bic in zdravstvenih tehnikov. „Za paciente skrbimo 24 ur na dan, vse dni v letu, profesionalno, po svojih najboljših močeh. Ne smemo dopustiti zmanjševanja števila medicinskih sester in nižanja stopnje izobrazbe ob bolniški postelji. Skrbeti moramo, da bomo zdravstveni tehniki, medicinske sestre in babice v teh težkih časih delovali skupaj, povezano," je ob 12. maju povedala Tanja Ribič Vidovič. Zlati znak Zbornice - Zveze Karmen Panikvar Žlahtič Praznični dan so letos medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki Slovenije obeležili tudi s podelitvijo priznanj. Zlati znak, ki je najvišje priznanje Zbornice - Zveze, je prejela tudi pred. Karmen Panikvar Žlahtič, dipl. m. s„ spec., mag. zdravstvene nege, pomočnica direktorja ZD Ptuj, trenutno študentka doktorskega študija socialne gerontologije. V ptujsko-ormoškem društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov so letošnji praznični dan obeležili tudi s humanitarno akcijo. Zbrali so veliko pripomočkov za osebno higieno, ki so jih Tanja Ribič Vidovič, predsednica društva, Brigita Mlinaric, blagajničarka, in Makole • Okrogla miza na Štatenbergu Tujci nisi zagotovilo za dobiček Turistično društvo Štatenberg je maja, pripravilo okroglo mizo o turistični ponudbi in povezovanju ponudnikov v občini Makole. Približno 15 prisotnih je srečanje sklenilo s sklepom, da v občini manjkata komunikacija in povezanost med ponudniki izdelkov, pridelkov in storitev. Edina konkretna informacija ali sporočilo okrogle mize pa je bilo, da Impol nima namena vlagati v obnovo dvorca Štatenberg. V uvodu je stanje turizma v makolski občini pokomentiral župan Gorčenko, ki je dejal, da so prvi koraki že narejeni z ustanovitvijo društva Zakladi Dravinjske doline, v katerem so povezani lokalni ponudniki unikatnih izdelkov ter domačih izdelkov in pridelkov, prav tako je z odprtjem hostla Strug lansko leto občina dobila prenočitvene kapacitete. »Motivirati je treba še ljudi, čeprav je država nenaklonjena malim ponudnikom, vsaj glede na višino davkov. Država mora najprej počakati, da ljudje nekaj zaslužijo,« je kritično pokomentiral trenutne razmere Gorčenko. Vendar je turizem razvojna možnost občine in prav tako priložnost za samozaposlitev ljudi, zato je prisotne predstavnike društev pozval, naj iščejo izzive in nove priložnosti. Ob tem pa poudaril, da lahko le z drobnimi koraki nekaj dosežemo, spremenimo. In enako naj bi veljalo za dvorec Štatenberg, ki velja za baroč- ni biser Dravinjske doline. Z majhnimi koraki, z majhnimi deli ga obnavljajo, oživljajo. Slednje je predvsem na plečih društev, ki imajo v dvorcu svoje prostore. »Vedno mora biti najprej osebni interes. Interes podjetja Impol je, da se dvorec vzdržuje na nekem nivoju. Pričakujemo, da bodo ljudje nekaj vložili, če želijo doseči svoje interese. Primarna dejavnost Impola je industrija, zato na Štatenbergu ne iščemo ekonomskih efektov,« je na okrogli mizi priznal Vlado Leskovar, direktor družbe Štatenberg, d. o. o., skupine Impol. Parzival v ponudbi lokalnih pridelkov? Da je turizem tek na dolge proge, je ocenil Jože Vovk, predstavnik kolektiva Zeleni turizem, ki se že štiri leta ukvarja s turistično dejavnostjo v občini Makole. Izposta- Foto: Mojca Vtič »Primarna dejavnost Impola je industrija, zato na Štatenbergu ne iščemo ekonomskih efektov,« je na okrogli mizi priznal Vlado Leskovar, direktor družbe Štatenberg, d. o. o., skupine Impol. Ob njem župan Alojz Gorčenko, župan občine Makole. vil je potrebo po skupnem predstavitvenem prostoru, postavitvi informativne table pri stavbi občine, pozval pa je tudi k medsebojnemu povezovanju in sodelovanju. Elena Begant, strokovna sodelavka pri projektu Terra Parzival, pa je opazila, da je marketing makolske turistične ponudbe na »nuli«. Predlagala je, da makolski ponudniki posvojijo zgodbo o vitezu Parzivalu in njegovi deželi. Prav tako je naštela projekte, ki jih bo letos izvedla na tem območju in v okviru katerih naj bi Dravinjsko dolino oziroma Parzivalovo deželo obiskali avstrijski zdravniki alternativne medicine, evropski politiki, podjetniki in številni drugi. Begantova je še predlagala, da se izdelki ponudnikov opremijo s prevodi v angleščini in nemščini ter da ponudniki pripravijo predstavitve v tujih jezikih. Ob tem pa jo je Jelka Lovrenčič, ki deluje v društvu Zakladi Dravinjske doline, opomnila in seznanila, da so ponudniki na tem območju predvsem kmetje in opozorila, da 30 % članov ne zna delati s spletom, še več, veliko jih svoje dejavnosti še nima registrirane in tako šele pridobivajo certifikate. Ob koncu okrogle mize pa je bilo mogoče slišati tudi drugo plat o posledicah obiska opevanih tujcev Dravinjske doline. V minulem obdobju je ta del doline obiskal avtobus Belgijcev, in kar je imela prodajalka ročno izdelanih prtičkov in nakita od obiska tujcev? Ukradli so ji tri izdelke, kupili pa ničesar. Turizem v občini Makole še vedno orje ledino in premaguje začetne, predvsem birokratske ovire, in kot je bilo mogoče razbrati iz pogovora za mizo, je razkorak med željami in visokoletečimi projekti nekaterih še vedno velik. Mojca Vtič Zbrana negovalna sredstva so članice Društva medicinskih sester Ptuj • Spominski koncert Poklon Antonu Horvatu V športni dvorani OŠ Ljudski vrt Ptuj je Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Si-moniča 10. maja pripravil koncert v spomin velikemu glasbeniku, dirigentu in človeku Antonu Horvatu. Njegova življenjska in glasbena pot je izjemna. Več kot pol stoletja je bil član Pihalnega orkestra Ptuj, več kot 32 let tudi njegov dirigent, pod njegovim vodstvom je napredoval do zavidljive ravni. Pihalni orkester Ptuj se je prvič republiškega tekmovanja pihalnih godb udeležil že leta 1969, osvojil številna priznanja in plakete. 26 let pa je bil Horvat tudi ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Pri svojih učencih je bil izredno priljubljen. Njegove učne ure so bile polne humorja, kot pedagog je imel izjemen posluh za usposabljanje mladih glasbenikov, številne med njimi je usmeril na poklicno glasbeno pot. S sobotnim spominskim koncertom so se spomnili njegovega dela, neprecenljivega prispevka slovenskemu in ptujskemu godbeništvu. Zaigrali so tudi nekateri njegovi učenci, med njimi odlična saksofonist Miha Rogina in Suzana Meno-ni - Planinšek na pikolu. Olga Zorko je zapela zmagovalni valček ptujskega festivala na-rodno-zabavne glasbe izpred 30 let pod naslovom Pesem zate, ki ga je napisal Horvat za skupino Zrelo klasje. Besedilo zanjo je napisal novinar Martin Ozmec. Pesem še danes seže do srca. Violinska mojstrica Vita Gregorc je bila odlična v Čardašu. S solistično točko Koncert v spomin Antonu Horvatu je pritegnil več kot 850 ljudi. Ptujski godbeniki so več kot navdušili, stoječe petek • 16. maja 2014 Spodnje Podravje Štajerski 9 sester in nižanju izobrazbe V Sloveniji je po podatkih statističnega urada Slovenije poklic medicinske sestre opravljalo skoraj 19 tisoč oseb. Namen letošnjega praznika je opozoriti vlade, delodajalce in celotne skupnosti na to, da so zaposleni v zdravstveni negi ključni vir za zdravje prebivalstva, medicinske sestre bistveno prispevajo k zdravju in dobremu počutju vse družbe. Samo v kliničnih okoljih danes manjka 1500 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, na drugi strani pa je stotine izobraženih in usposobljenih izvajalcev zdravstvene nege prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Foto: Črtomir Goznik Ptuj-Ormož predale Območnemu združenju RK Ptuj in RK Ormož. Nevenka Rosic, podpredsednica, predale sekretarki Območnega združenja RK Ptuj Marjani Cafuta. Razdelili jih bodo med najbolj pomoči potrebne. Letos razdelili že okrog dva tisoč prehrambnih paketov Za novo delitev so že pripravili 450 prehrambnih paketov, ki jim bodo priložili tudi higienske pripomočke. Pakete bodo delili 9. junija. V tednu RK, ki pravkar poteka, pa so nekaj pomoči razdelile tudi terenske organizacije RK. Za junijsko delitev paketov so porabili neporabljena sredstva v letu 2013 in delno tudi že letošnja sredstva, ki so jih pridobili od občin. Samo upajo lahko, da jim bo še v maju, juniju in juliju uspelo zbrati dovolj sredstev, da bodo lahko izpeljati tudi četrto delitev prehrambnih paketov v začetku avgusta. Za zdaj evropskih sredstev za delitev pomoči Slovenija še ni pridobila, ker še ni zagotovila svojega deleža v višini dobrih osem milijonov evrov, ki jih vlada v odstopu še išče. V letošnjih delitvah so razdelili že blizu dva tisoč prehrambnih paketov. MG na klarinetu je občinstvo navdušil tudi Rudi Toplak. S Pihalnim orkestrom Ptuj je nastopil nekdanji član Mirko Orlač, ki danes vodi Godbo na pihala Izola. Kot dirigent je vskočil koncertni mojster Jure Rogina, saj je kot solist na pozavni nastopil tudi dirigent Pihalnega orkestra Ptuj Fredi Simonič, ki je koncertni program sestavil tako, da je zajel celotno glasbeno ustvarjanje Antona Horvata. Pri snovanju mu je bila neprecenljiva pomoč Stanka Menonija. V njegov spomin je zapela tudi pevka Nuša Derenda, z njim je večkrat nastopila tudi v tujini. V baletni točki so navdušili člani baletne skupine Glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc, v plesni točki pa so swingali člani društva Swing story s Ptuja in A Štajer c Can Swing iz Maribora. Verjetno pa ni bilo med sobotnim številnim občinstvom nikogar, ki ga ni še posebej ganila skladba Miss Saigon, ki predstavlja enega izmed vrhuncev Horvatovega dela s Pihalnim orkestrom Ptuj. Prvič so jo zaigrali leta 1995, nato pa ponovno čez pet let, leta 2000. Anton Horvat je ostal član Pihalnega orkestra tudi po predaji dirigentske palice leta 2000. Leta 2009 je postal častni član Pihalnega orkestra Ptuj, leto kasneje je prejel priznanje Zveze slovenskih godb, plaketo Bojana Adamiča za svoje življenjsko delo. Na ti dve priznanji med številnimi ostalimi je bil še posebej ponosen. Njegov prispevek k slovenskemu in ptujskemu godbeništvu je neprecenljiv. MG Foto: Črtomir Goznik ovacije so povedale vse. Videm • Noč knjige v Vidmu Če ne bomo brali, nas bo pobralo Ob letošnjem mednarodnem dnevu knjige so se pestremu dogajanju v Noči knjige pridružili tudi v Kulturnem društvu Franceta Prešerna Videm in tako postali eno od 168 prizoriščih v 79 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Tisto sredo zvečer se je Drvarnica spremenila v prijetno mini knjižnico, saj so obiskovalce pričakale številne knjige, revije, knjižne kazalke... Pa brez zamere Lepota in bik Mit o nekem kontinentu Miti in bajke znajo biti močnejši od zgodovine. Včasih pa jo tudi določajo. In ker je zgodovina zmeraj vsebovana tudi v sedanjosti (kdo bi to vedel in občutil bolje kot mi Slovenci, ki se še danes prepiramo o tem, kdo je zadnjih petinšestdeset let imel prav in kdo ne), so miti in bajke tudi pomembni elementi, ki definirajo in osvetljujejo sedanjost, vpričnost. Če hočemo razumeti sedanjost, moramo razumeti tudi mite in bajke, kiji ležijo vpodstati. In eden izmed ključnih elementov sedanjosti za nas same je tudi prostor, v katerem bivamo, naš življenjski prostor. Nekateri boste sedaj gledali okoli sebe po stanovanju, drugi vrgli pogled malce dalje, na svoje mesto, morda državo bivanja. A v življenju se moramo nujno naučiti biti še bolj širokogledi - v tem primeru torej moramo pogledati še dalje in videti širšo skupnost, v kateri živimo. Videti moramo evropsko skupnost, videti moramo kontinent. Ob minulem 9. maju, dnevu Evrope, moramo videti Evropo, naš dom. In da bi jo jasno videli, moramo pogledati v bajke. Pogledati moramo v mit o Evropi. Evropa je bila hči feničanskega kralja Agenorja, zala in prikupna. Tako prikupna, da se je vanjo zaljubil celo sam Zeus, vladar Olimpa in grških bogov. Zaljubil do te mere, da jo je enostavno moral imeti. In kar si je Zeus zaželel, je tudi dobil. Tako se je, ko je Evropa s prijateljicami nabirala cvetje, spremenil v impozan-tnega, a krotkega bika, ki je Evropo prevzel. Povzpela seje nanj, on pa jo je hipoma ugrabil ter jo odnesel preko morja na neki drug kontinent, kjer se je spremenil v lepega mladeniča, ki je dekle očaral in pod pretvezo, da je kralj Krete, Evropo tudi popeljal v svet spolnosti. Ko je mladenka naslednje jutro objokovala izgubljeno devištvo, se ji je prikazala boginja Afrodita ter ji pojasnila, kdo je v resnici ta bik in mladenič. Hkrati pa ji je razkrila tudi, da se bo nova dežela, kjer je iz dekleta postala ženska, imenovala po njej. Pustimo ob strani nadaljevanje Evropine zgodbe (Zeusu je med drugim rodila tri sinove) in se osredotočimo na doslej navedeno. Kaj so tisti elementi, ki jih s seboj nosi ta mit? Če boste zgornji povzetek prebrali še enkrat, vam bodo iz njega zraven lepote zasijali predvsem naslednji koncepti: pohota, pretvarjanje, prevara, trik, zavajanje, ugrabitev - vse zaradi lastnih interesov mogočnika. Tistega, ki ima moč. Če mit o Evropi beremo na tak način, poanta torej ne izpade nič kaj bajeslovno. Še več - če ga zremo v tej luči, nam ta mit pove izjemno dosti o sedanjosti, ki jo živimo. Ne pove nam zgolj, zakaj je Evropa Evropa, ampak nas opozori na kar nekaj neprijetnih stvari, ki se v tej naši družbi, na tem kontinentu in v tej povezavi, ki se imenuje Evropska unija, dogajajo dandanes. Mit o Evropi tako ne deluje nič kaj zaprašeno starogrško, ampak skoraj zastrašujoče aktualno, sedanje. Nekatere stvari bi morale ostati zgolj v bajkah in mitih. Gregor Alič Zvečer so se najprej zbrali otroci, ki so si ogledali knjige različnih oblik in velikosti, med njimi največ slikanic, med njimi tudi tako brez besedila. Z zanimanjem so prisluhnili pravljici Tiho, tukaj beremo, nato pa navdušeno poustvarjali. Ob 19. uri se je začel program za starejše otroke in odrasle bralce. V prvih dveh urah druženja so med seboj izmenjevali bralske izkušnje, brali najljubše pesmi in odlomke iz proznih del, nekateri pa so predstavili svoje avtorske pesmi in prozna besedila. Pogovor je nanesel tudi na prihodnost knjige in odnos do branja. Sledil je ogled slovenskega filma, posnetega po knjižni predlogi. Obiskovalci so se strinjali, da imajo raje knjige kot filme, saj je v slednjih zgodba običajno moč- no skrajšana in celo vsebinsko spremenjena. Prisotnim knjigoljubcem je bil na razpolago kar zahteven kviz, s katerim so preizkusili poznavanje slovenskih avtorjev. Seveda pa na prvo noč knjige ni šlo brez knjižnih nagrad, saj smo jih z žrebom razdelili med otroke in odrasle bralce. Ob tej priložnosti je KD v sodelovanju z OŠ Videm zbralo kar nekaj slovenskih knjig za hrvaške učence, ki se učijo slovenščine v okviru projekta Poučevanje slovenskega jezika in kulture v Varaždinski županiji. Kljub pozni nočni uri so se obiskovalci poslovili z željo po še kakšnem druženju ob knjigah. Ali kot je zapisal Tone Pavček: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Manja Vinko Foto: MAV Otroci so z zanimanjem so prisluhnili pravljici Tiho, tukaj beremo, nato pa navdušeno poustvarjali. 10 Štajerski Kultura petek • 16. maja 2014 Ptuj • Mestno gledališče v novi sezoni „Če delaš dober teater, ljudje pridejo ..." »Repertoar sezone MG Ptuj je v bistvu naše upanje,« je ob njegovi predstavitvi na tiskovni konferenci povedal direktor Peter Srpčič. To še ni resničnost, le pol repertoarja, ki ga načrtujejo v sezoni 2014/2015, imajo pokritega. Gre za program do novega leta, vse drugo je upanje. Tega se še kako zavedajo, vendar so prepričani, da bo postal tudi resničnost. Financiranje gledališč se izvaja na letni ravni, ki pa se ne pokriva s sezonami. Foto: Črtomir Goznik Direktor MG Ptuj Peter Srpčič je predstavil repertoar sezone Mestnega gledališča v sezoni 2014/2015. Napovedujejo pa celo še malo več; kljub temu da naj bi dobili denar le za tri majhne predstave, jih bodo naredili sedem, kar je po mnenju Srpčiča srečna številka. Pet v rednem programu, dve pa v okviru odprtega odra MG Ptuj. Prvič sploh bodo sodelovali kot partnerji z največjim slovenskim gledališčem, SNG Drama Ljubljana. Skupaj namreč pripravljajo predstavo, ki se bo ukvarjala s slovenskim gledališčem in njegovo zgodovino pred sto leti, v času I. svetovne vojne. Gre za predstavo Hotel Modra opica avtorja in režiserja Miha Tomca, ki govori o Ignaciju Borštniku. Premiera bo 19. septembra. Nova sezona MG Ptuj bo bogata in barvita V predstavi Mali priročnik bodo dramatik Rok Vilčnik, režiser Matjaž Latin in igralec Nenad Nešo Tokalic z veliko mero humorja in ironije predstavili poslovni svet, njegove skrivnosti in stranpoti oz. zgodbo od »pizdeka do tajku-na.« V predstavi Veliki pok bo imela glavno besedo znanost na malo drugačen način, način, ki je mladini bližji od klasičnega izobraževanja. Režiserka in avtorica je Maruša Kink, predstavo bodo postavili v sodelovanju z Zavodom Margarete Schwarwald in Cankarjevim domom. Zgodba o sodobni družini je predstava Kimberly Akimbo, zgodba o šestnajstletnici z boleznijo progerio, pri kateri se mlad človek hitro stara. Redni program sezone bodo končali s predstavo Vsakih sedem valov, ki nadaljuje zgodbo predstave Proti severnemu vetru, v kateri bodo tudi tokrat združili ustvarjalne moči s Prešernovim gledališčem iz Kranja. Na odprtem odru bosta nastali dve zanimivi predstavi mladih avtoric Barbare Kuko- vec, ki se bo v gibalno-gleda-liški predstavi lotila tematike bogatih etnoloških obredij tega okolja, ki govori o tem, kaj se pravzaprav dogaja v človeku, ko si nadane masko in vstopi v obred, in Nike Beze-ljak Zakaj (n)ima otrok(e), ki govori o tem, kako v tem času na svet spraviti otroke in zakaj ali sploh. Kdo bo dal 20.000 evrov za festival Monodrame? Tudi v novi sezoni bodo stopnišče MG Ptuj krasile likovne razstave Galerije Fo.Vi in projekta Art Stays, pod vodstvom mentorice Branke Bezeljak pa bo potekal Gledališki studio, v katerem bodo svoje prve izkušnje pridobivali mladi ljubitelji gledališke igre. Tudi v novi sezoni bodo imeli abonmaje, denar je zagotovila MO Ptuj. Brez pomoči države, ministrstva za kulturo in MO Ptuj pa niso sposobni sami izpeljati festivala Monodrame. Prijavili so ga obema, a nobeden ni odprl denarnice. »Upanje še obstaja, v kratkem bodo volitve,« je denarno sušo pri tem festivalu komentiral Srpčič. Če bi dobili 10.000 evrov, bi festival izpeljali, ker so prepričani, da bi pri sponzorjih in donator-jih dobili še potrebnih drugih 10.000 evrov. Na drugi strani država samo za teden slovenske drame prispeva 120.000 evrov in še več ... Do počitnic jih čaka še kar precej dela. Na ptujskem gradu bodo 12. junija premier-no uprizorili igro o korupciji Michael Kohlhaas s podnaslovom Z ognjem in mečem nad krivico in korupcijo pod režisersko taktirko Nikole Za-višica, s katerim sodelujejo prvič. Glavni motiv predstave je predvsem korupcija v vrhu izvršne oblasti, še posebej kolaboracija vlade in sodstva, kjer so družinske in prijateljske vezi pomembnejše od človeških pravic in resnice. Ptujski igralec Nenad Nešo Tokalic se pojavlja v dveh predstavah. Direktorja Srpči-ča to izjemno veseli: »Izgubljeni sin se je vrnil, skrajni čas je bil.« Srpčič je zadovoljen tudi z obiskom: »Če delaš dober teater, ljudje pridejo.« MG Peter Srpčič za zdaj ostaja Prvega aprila letos je Peter Srpčič začel svoj drugi mandat direktorja MG Ptuj. Na tiskovni konferenci je priznal, da je leto pred koncem mandata resno razmišljal, da bi odšel s Ptuja. Imel je mamljive ponudbe od drugje, a je želel delo najprej končati na Ptuju, kljub temu, da so razmere za ustvarjanje vse prej kot lahke. »To je čas, v katerem je kljub vsemu treba vztrajati,« je prepričan. Odločitev je bila poplačana že s predstavo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Maka-rovič pod režisersko taktirko Jerneja Lorencija in drugih. S to predstavo bodo letos gostovali v Moskvi, in Zagrebu. Majšperk • Srečanje folklornih skupin Kako se odpravi ječmenček v očesu ... Folklorniki s Ptujskega in Dravskega polja so minulo soboto na območnem srečanju folklornih skupin v Majšperku s plesom, petjem in igro v spomin priklicali marsikateri sicer že pozabljen običaj, navado. Njihove splete je spremljala eminenca slovenske folklore Mirko Ramovš. Kaj je pušn šank, pa zakaj so nekdaj fantje še posebej radi česali konje ter nato prah posipali po plesišču in kako se odpravi ječmenček v očesu ..., vse to in še več je na odru Kulturno-poslovnega centra v Majšperku prikazalo dvanajst folklornih mladinskih, odraslih in veteranskih skupin. Strokovno oko Mirka Ramovša pa je nastope fol-klornikov ocenilo: »Videl sem veliko novih stvari, je pa težko smiselno združiti zgodbo in ples. Se pa skupine trudijo in plešejo dobro, tudi veterani, ki sicer plešejo bolj za veselje.« Z Majšperkom je Ramovš končal ocenjevanje skupin na območnih srečanjih Podrav-ja, sledil bo ogled posnetkov najboljših skupin in nato odločitev, katere skupine so si priplesale nastop na državnem srečanju v Beltincih ali v Sežani. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Tednikova knjigarnica Ptičji ščebet V današnji Knjigarnici bi vam rada pripovedovala o slikanici, ki je za te presnete ledene može in to polulano Zofko najbolj odrešujoča. Ilustracije so čudovite, vsa knjiga je v prijetnih toplih barvah, enostavna in na pogled je ravno prav zabavna. No, saj ni, da bi bila pripoved kaj posebnega, a sličice ptičkov so tako srčne, da bi bilo škoda prezreti to prevedeno avtorsko slikanico Suzanne Barton. Slovenski založnik (Ali pa je tako tudi v izvirniku?) je na zadnji platnici zapisal, da je to prisrčna pravljica o drobnem slavčku, ki išče svoje mesto pod soncem. Slavčku je ime Svit in prebudi se, ko so v globokem gozdu zašelestela drevesa in so se zganile živali. Slavca je zbudilo čudovito petje in hotel je vedeti, kdo tako lepo poje. In se odpravi na pot, da bi potešil svojo radovednost. Na tej svoji poti je srečal sovo, a ta mu je odskoviknila, da ona pač ne prepeva tako lepo. Slavček Svit je enako nagovoril že žabo v mlaki, nato pa je pogledal kvišku in na vrhu hriba je zagledal cel zbor ptic na velikanskem drevesu. Vse so prepevale in slavček je z veseljem in očarano prisluhnil (Pa res, kako lepo se zjutraj glasijo ptičji zbori!). Ptičke so Svitu pojasnile, da so one jutranji zbor, ki napoveduje lep nov dan, ko ptice pojejo druga drugi. Tudi slavec je želel peti v jutranjem zboru in dirigent ga je povabil na avdicijo naslednje jutro (Ali malčki vedo za avdicijo?), zato je začel pridno vaditi ob pogledu na večerno nebo in zvezde. Slavček je tako dolgo vadil, da je jutranji ptičji zbor prespal, zamudil. A dobil je še eno priložnost in še več časa za vajo, tako lepo je pel, da so druge ptice umolknile in prisluhnile sladkemu petju. Tokratne avdicije ni zamudil, a bil je tako utrujen, da je njegov kljunček lahko še samo zehal in jutranji orkester mu je ostal nedosegljiv. Zvečer pa, oj, zvečer pa je Svit znova zapel - sladko, presladko. In glej: nedaleč stran od njega je bila še ena slakokljuna ptica, ki je enako lepo prepevala ... Tako, čisto do konca pa ne povemo, saj je nujno avtorsko slikanico doživeti v celoti: s sliko in besedo. Njen naslov je Jutranji zbor (Prevedel Miha Sužnik. Hlebce: Zala, 2014) in je bila natisnjena na Kitajskem. K tej slikanici odlično pristaja izvirna, antologijska pesmica Kraljiček Josipa Stritarja (1836-1923) in jo najdete v knjigi Sončnica na rami (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996): Majhen sem, najmanjši ptiček, palček meni je ime; rajši slišim pa kraljiček, kakor tudi mi vele. VEDNO SE VRTNIM IN SUČEM, MOJ ŽIVOTEK JE DROBAN; KAKOR MIŠKA URNO SMUČEM PO VRZELIH RAD VES DAN. ENO PA IMAM NAPAKO, RADOVEDEN SEM STRAŠNO; KO PRIKAZEN VIDIM KAKO, HITRO; TEK,TEK! Kaj je to? REPČEK NOSIM RAD VISOKO; ČE ČLOVEKA SREČAM KJE, SE PRIKLANJAM MU GLOBOKO, ČAST IN SLAVA, KAR MU GRE. KAKOR KOS NE MOREM PETI, NIMAM TOLIKO MOČI; JAZ SPOMLADI IN POLETI DROBNO POJEM: ČIČIRI. Prijetno branje želi Liljana Klemenčič Kolesarstvo Na Gorenjskem slavje Roškarja in Sagadina Stran 12 Rokomet Ormožani na dveh zaključnih turnirjih Stran 12 Dejan Zavec »Formo tempiramo za sredino julija« Stran 13 Strelstvo Reprezentanti lovijo formo za svetovni pokal Stran 13 Košarka OŠ Majšperk v finalu ugnala OŠ Kidričevo Stran 14 Nogomet Hrvatice na Ptuju premagale Slovenke Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 34. krog Zavrčani prekinili serijo Velenjčanov STRELCI: 0:1 Golubar (10.), 0:2 Sambolec (33.), 1:2 Eterovic (67., z 11 m), 1:3 Kelenc (84., z 11 m), 2:3 Eterovic (94.). RUDAR: Rozman, Klinar, Dedič, Bubalovic, Jahič (od 79. Saramati), Stjepanovič (od 61. Kocič), Radujko, Rotman, Črnčič, Pod logar (od 86. Plesec), Eterovic. Trener: Jernej Javornik. ZAVRČ: Fink, Kurbus, Sambolec, Roškar, Kokol, Šafarič, Golubar, Kelenc (od 88. Čeh), Kre-singer, Matjašič (od 46. Težak), Smrekar (od 68. Brlečič). Trener: Željko Orehovec. Nogometaši Rudarja so na zadnjih šestih srečanjih zabeležili pet zmag in en remi, zato so na svojem igrišču tudi v torek proti Zavrču pričakovali zmago. Z njo so želeli ostati v borbi za končno 2. mesto, ki ga trenutno drži Koper. A so jim načrte prekrižali odlični Zavrčani ... Ti so v Velenje odpotovali v polni postavi, trener Orehovec je odpočil le kapetana Sandija Čeha. Domačini so začeli zelo podjetno in si preko Klinarja pripravili dve lepi priložnosti, a je bil Fink na pravem mestu. Ta nalet so gostje ustavili na najboljši možni način: z zadetkom na drugi strani: odbita žoga iz kazenskega prostora je prišla do Golubarja, ki je s Sambolcem odigral dvojno podajo in sprožil s kakšnih 20 metrov, žoga pa je pod vratarjem Rozmanom končala v mreži - 0:1. Velenjčani so želeli hitro izenačiti, a so težko prebijali zelo dobro postavljeno obrambo Zavrča. V 33. minuti pa so gostje udarili drugič: Kelenc je izvajal prosti strel iz velike razdalje, žogo je močno podal pred Rozmana, PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 34. KROGA: Rudar - Zavrč 2:3 (0:2); strelci: Eterovic 66., 90.; Golubar 9., Sambolec 31., Kelenc 83.; Olimpija - Gorica 0:2 (0:1); strelec: Coda 18., 58.; Maribor - Triglav 2:1 (2:1); strelca: Fajič 17., 41.; Redžič 30.; rdeči karton: Arghus 40./Maribor; Luka Koper - Domžale 1:1 (1:1); strelca: Pučko 6.; Janža 31., iz 11-m; Krka - Celje 2:2 (1:0); strelci: Ranic 36., Carevič 84.; Gobec 87., iz 11-m; Verbič 89. 1. MARIBOR 34 23 4 7 76:30 73 2. KOPER 34 19 6 9 47:34 63 3. RUDAR VELENJE 34 17 9 8 50:28 60 4. GORICA 34 15 10 9 57:30 55 5. ZAVRČ 34 16 5 13 55:58 53 6. DOMŽALE 34 10 14 10 46:34 44 7. OLIMPIJA 34 10 6 18 33:53 36 8. CELJE 34 9 7 18 29:56 34 9. KRKA 34 7 7 20 26:60 28 10. TRIGLAV 34 6 8 20 34:70 26 Najboljši strelci: 17 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 16 zadetkov: Nusmir Fajic (Maribor); 14 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 13 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov: Joshua Parker (Domžale); 10 zadetkov: Goran Galešic (Luka Koper), Gianluca Lapadula (Gorica); 9 zadetkov: Matija Smrekar (Zavrč), Benjamin Verbič (Celje); 8 zadetkov: Gianvito Misuraca (Gorica), Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), Nik Omladič (Olimpija) ... Jernej Javornik, trener Rudarja: »Strinjam se s tem, da je bila tekma zanimiva za gledalce. Mi smo na prelahek način prejeli prva dva zadetka, kar je tekmo obrnilo v smer Zavr-čanov. Omenil bi še podrobnost, da smo v zadnjih treh gostujočih tekmah zaradi izključitev vedno igrali skoraj celotno tekmo brez enega igralca, kar se je danes poznalo na utrujenosti.« Gregor Fink, Zavrč: »V Velenju smo se že na drugem zaporednem gostovanju - pred tem že v Celju - pokazali v dobri luči. To je bila tekma z zelo veliko priložnosti na obeh straneh; lahko smo srečni, da smo mi zadeli večkrat.« Željko Orehovec, trener Zavrča: »Tekma je bila odlična! Prvi pritisk domačinov smo uspeli s trdnim blokom ubraniti, nato pa smo se začeli dvigati in zadevati v pravem trenutku. V Velenje smo prišli prikazat sproščeno predstavo, kar nam je uspelo. Svojim fantom čestitam za dobro predstavo in zmago proti zares odlični ekipi.« Foto: Črtomir Goznik Boris Sambolec (Zavrč, beli dres, desno) je asistiral pri prvem zadetku in sam dosegel drugega. Če k temu dodamo ubranitev 100-odstotne priložnosti Črnčiču, potem si je upravičeno prislužil naziv igralca tekme. Levo je Dino Kresinger. ki jo je le odbil, Sambolec pa jo je iz bližine potisnil v gol -0:2. Štiri minute kasneje bi že lahko padla odločitev o zmagovalcu, saj je Golubar prei-graval v kazenskem prostoru domačinov, Dedič pa ga je zaustavil z očitnim prekrškom. Ker je do strela prišel Smre-kar (Rozman odlično brani), se sodnik Marko Podgoršek (ta je prvič sodil tekmo v 1. ligi) ni odločil za enajstmetrovko ... Prvi polčas je bil izjemno zanimiv in dinamičen, s številnimi priložnostmi na obeh straneh, tako da je lahko bilo kakšnih 800 gledalcev zares zadovoljnih z igro. Drugi polčas so bolje odprli gostje, ki so si v dveh proti- Za konec domačih obračunov: Koper Ni premora, bi lahko rekli za prvoligaško tekmovanje, ki se bo s tekmami predzadnjega kroga nadaljevalo v soboto (vse tekme bodo ob 17.00). »Na ta naporni ritem smo se že navadili. Treningi so prilagojeni, tako da imamo nekaj časa tudi za počitek. Naš trener ve, kako rotirati igralce, tako da z utrujenostjo nimamo posebnih težav,« je povedal Dejan Kurbus, ki je v Velenju odigral celotno tekmo. V soboto prihaja v goste Koper. »Igramo doma, pred svojimi navijači, kjer dodaten motiv ni potreben. Ob tem prihaja v goste kakovosten tekmec, tako da lahko pričakujemo zanimivo in napeto tekmo,« je dodal Kurbus. Pričakovanja je podal tudi trener Zavrča Željko Orehovec, ki ne bo mogel računati na Kokola, Matjašiča in Kresingerja (kartoni): »Zmaga v Velenju nam je dala dodatnih moči in ta zalet bomo poskušali izkoristiti tudi proti kakovostni ekipi Kopra. Naši navijači so nas celotno sezono spremljali in spodbujali, zato se jim želimo na koncu oddolžiti z dobro predstavo.« napadih priigrali »zaključni žogi«. Lepšo je zapravil Težak (ob polčasu je zamenjal Matjašiča), ki se je po podaji Golu-barja znašel sam pred Rozmanom, ki je njegov strel ubranil. V 50. minuti je Klinar iz boka podal v sredino, žoga pa je pri tem oplazila prečko. V 66. minuti je Kokol v svojem kazenskem prostoru izbijal žogo, a je to storil tako nesrečno, da se je zadel v roko. Tokrat Podgoršek ni okleval, Eterovic pa je zadel z 11-metrovke - 1:2. To je dalo domačinom dodatnega poleta in v 70. minuti so bili blizu izenačenja: Fink je žogo izbijal izpred gola, do nje je prišel Črnčič in streljal proti golu, kjer pa se je na golovi črti znašel Sambolec in jo izbil v kot. V 83. minuti je Težak prestregel žogo med branilci Rudarja, nato je atraktivno preigral Dedica, ki ga je znotraj kazenskega prostora zaustavil s prekrškom. Najstrožjo kazen je zanesljivo izvedel Kelenc - 1:3. V 89. minuti bi lahko vodstvo povišal Aleš Čeh, a je iz ugodnega položaja streljal mimo gola. V zadnji minuti sodniškega podaljška pa so domačini postavili končni rezultat: trenutek nezbranosti gostov je izkoristil Eterovič in postavil končni izid srečanja - 2:3. Čeprav obramba Rudarja velja za najboljšo v ligi, so jo Zavrčani tokrat ugnali kar trikrat - to je v tej sezoni uspelo le še Mariboru v 2. krogu. Jože Mohorič 1. SNL, 35. krog: Zavrč - Koper, sobota, 17. maja, ob 17.00 v Zavrču Medsebojne tekme 8. krog: Luka Koper - Za-vrč 1:1 (1:0): Čovilo; Kokol; 17. krog: Zavrč - Luka Koper 1:0 (1:0): Kresinger; 26. krog: Luka Koper -Zavrč 2:1 (1:0): Štromajer, Črnigoj; Fuček. Nogomet • 1. SNL Maribor ... šampion! Nogometaši Maribora so si dva kroga pred koncem prvenstva zagotovili četrti zaporedni naslov državnih prvakov. Zaradi najbolje urejenega in organiziranega kluba in z najštevilčnejšo armado navijačev bi lahko rekli, da je to pričakovano in povsem zasluženo. Močan člen vijoličastih je tudi nekdanji član Aluminija Martin Milec (najboljši mladi nogometaš sezone, najboljši igralec je Massimo Coda), za katerim je izjemna sezona. Boj za 2. mesto še ni odločen, čeprav so Velenjčani izgubili z Za-vrčem. Koper je namreč istočasno samo remiziral s »specialisti« za remije, Domžalčani. Posebna zgodba kroga je derbi začelja, kjer so bili igralci Krke štiri minute pred koncem tekme s Celjani na pragu zmage, a so v samo dveh minutah prejeli dva zadetka in si močno otežili borbo za obstanek. V tem krogu so po dva zadetka dosegli trije najboljši strelci lige: Coda, Eterovič in Fajič. Že v soboto bo na sporedu predzadnji krog, ko se bodo ti trije ostrostrelci znova poskusili zavihteti na vrh. JM Rudar - Zavre 2:3 (0:2) 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. maja 2014 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Na Gorenjskem slavje Roškarja in Sagadina Za kolesarji Perutnine Ptuj je zelo naporen, a uspešen konec tedna. Že v prejšnjih številkah smo pisali, da Ptujčani nastopajo vse bolje in da za potrditev dobre forme manjkajo le še stopničke. To se je zgodilo minuli konec tedna, ko so fantje vrteli pedale na Gorenjskem, najbolj pa odmevata sobotno slavje Tima Roškarja med mlajšimi mladinci in nedeljska zmaga Luka Sagadina v isti starostni kategoriji, kar je njegovo prvo slavje v tej starostni kategoriji. V 42. Dirka ob Blejskem jezeru V soboto so se mladi Ptujčani najprej podali na Bled, kjer so nastopili na mednarodni 42. Dirki ob Blejskem jezeru. V kategoriji dečkov C je na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru stopil Miha Muršec. Njegov uspeh je dopolnil Enej Klasinc, ki je s svojo letošnjo najboljšo vožnjo zasedel 6. mesto, rob deseterice pa je zaokrožil Žan Aljaž Poropat. Dečki A in B so tekmovali skupaj. Dirka je bila dolga 15 km oz. 5 krogov. Vsak krog so morali tekmovalci premagati 400 m v klanec. Pri dečkih B je bil deseti Aljaž Ljubec. V najstarejši kategoriji dečkov je Marko Hozjan zasedel 5., Nace Malovič pa 8. mesto. Uspehe svojih mlajši vrstnikov so na Bledu, kjer so poleg Slovencev tekmovali še Avstrijci, Hrvati in Italijani, sijajno dopolnili mlajši mladinci. V konkurenci 60 kolesarjev so za KK Perutnina Ptuj nastopili: Luka Kramberger, Tim Roškar, Luka Sagadin, Jernej Paj, Jan Medved, Rene Gomilšak in Denis Draškovič Sattler. Fantje Tim Roškar (desno) je bil najmočnejši v ciljnem šprintu. Foto: Marjan Keiner so morali prevoziti 8 krogov, ki je vseboval drzen spust, ravnino ob jezeru in vzpon do cilja. Na selektivni progi so v ospredju hitro ostali le najboljši z Roškarjem, Saga-dinom in Krambergerjem na čelu. Ptujski fantje so diktirali ritem dirkanja, saj so bili v ospredju najštevilčnejši. Ko je Sagadin zaradi okvare kolesa odstopil, je napadel Roškar, ki si je s tem na koncu priboril prestižno zmago. Klubski uspeh je s 6. mestom dopolnil Kramberger. VN Občine Gorje V nedeljo so mladi fantje ptujskega kluba nastopili še na bližnji VN občine Gorje, kjer je dogajanje krojilo deževno in vetrovno vreme. Pet krogov zelo selektivne proge je pri dečkih C poskrbelo, da so se kolesarji že na začetku povsem razbili. Na šesto me- sto Mihe Muršca pa tokrat ni vplivala selektivna proga, temveč padec v drugem krogu, ki ga je oddaljil od boja za najvišja mesta. Po padcu je pogumno nadaljeval in se boril do konca, tako kot to naredijo pravi borbeni kolesarji. Ob odsotnosti Eneja Klasinca je bila ekipa sicer nekoliko oslabljena. Pri dečkih B je imel Aljaž Ljubec veliko smole, saj je v začetnih krogih držal priključek z najboljšimi, nakar se mu je pripetila okvara kolesa. Dragocene sekunde so šle po zlu, kar je na tako selektivni progi usodno. Pri dečkih A je že v prvem krogu pobegnil kolesar iz Idrije in si prikole-saril prednost, ki mu je zadostovala za zmago. O 2. mestu je odločala skupina sedmih fantov, v kateri je bil najboljši kolesar ptujskega kluba Nace Malovič in si prigaral prve stopničke letos. V tej skupini je bil tudi Marko Hozjan, a je imel med dirko smolo, saj je grdo padel. Kljub padcu je nadaljeval in dosegel solidno 8. mesto. Pri mlajših mladincih je fante čakalo 20 krogov po zelo razgibanem terenu. Svoje je dodal tudi dež, ki je progo naredil še zahtevnejšo. Spet so Sagadin, Roškar in Kram-berger odlično dirkali in poskrbeli, da je v ospredju ostalo le 11 kolesarjev, od tega trije s Ptuja. V ozadju se je trudil priključiti vodilnim še Paj. Ko je Kramberger zaradi okvare moral odstopiti, sta začela izmenično napadati Sagadin in Roškar, a si večje prednosti nista uspela prikolesariti. Tako je ob koncu prišlo do sprinta manjše ubežne skupine, v kateri je bil Sagadin najmočnejši in si je tako priboril svojo pre-mierno zmago v tej starostni kategoriji. Roškar je bil 9. Tadej Podvršek Rokomet • Starejši dečki A Četrti v državi, a ponosni na predstave v Celju Starejši dečki A (letniki 1999 in mlajši) RK Jeruzalem Ormož so na Final 4 v Celju osvojili končno 4. mesto v državi. Po zlatu iz leta 2010 (DP v mini rokometu) in srebru iz leta 2011 (mlajši dečki B) je ekipa še tretjič zapored zasedla nehvaležno 4. mesto. Skozi celoten turnir je ekipa prikazala odlične predstave: v primerjavi z lanskoletnim Final 4 je bil napredek pri ekipi Jeruzalema glede na druge ekipe največji. V prvi tekmi proti Trimu so tri minute in pol pred koncem Jeruzalemčki povedli s 24:22, vendar jim prednosti ni uspelo obdržati (tudi po zaslugi grobih napak sodniškega para Mitja Smolko - Uroš Nahtigal). Trimo je zadnja dva zadetka dosegel s črte sedmih metrov. Po nesrečnem porazu v fantih na drugi tekmi proti Celju ni bilo dovolj energije za zmago. Tekmo je odločil vratar Celja Mitja Koren, ki je zbral 10 obramb več od ormoškega para Rene Rizman in Žan Firšt Šeruga. Sojenje sodniškega para Dušan Rižner in Miran Teršek pa je bilo na nivoju zaključnega turnirja -stara mačka sta mladi gardi sodnikov nazorno pokazala, kako se stvari streže. V tretji tekmi so Ormožani znova zaigrali odlično in Krki odščipni-li točko, ki jih je morda celo stala naslova državnih prvakov, saj sta ekipi Krke in Trima remizirali (24:24) in o prvaku bi odločala gol razlika. Vratar- Rezultati Ormožanov na zaključnem turnirju: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 25:26 (11:13), Jeruzalem Ormož -Celje PL 20:23 (11:13), Jeruzalem Ormož - Krka Novo mesto 20:20 (10:10). Končni vrstni red: 1. Trimo Trebnje 5 točk, 2. Krka Novo 4 točke, 3. Celje PL 2 točki, 4. Jeruzalem Ormož 1 točka (gol razlika 65:69). JERUZALEM ORMOŽ: Rene Rizman, Žan Firšt Šeruga, Žan Kociper 1, Žak Ciglar 12, Aljo-ša Munda, Rok Koderman 12, Ivo Belec, Gašper Hebar, Aleks Škorjanec, Matej Niedorfer 10, Kristjan Petek, Anže Šoštarič 8, Nejc Zidarič 8, Martin Hebar 14 (9), Anže Notersberg, Niko Jo-vanovič. Trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac. ja Rizman in Firšt Šeruga sta bila odlična, kar je posledica tudi dobre igre celotne ekipe v obrambi. 11 sekund pred koncem so napad za zmago imeli Ormožani, vendar so ga hitro zapravili in Krka je celo prišla do strela, a ga je Firšt Šeruga odlično zaustavil. Tudi na tej tekmi sta imeli obe ekipi kar precej pripomb na so- jenje sodniškega para Ozren Backovič in Mirko Palačkovič. Sojenje je bilo nasploh slabši del tega turnirja. Pohvaliti pa je treba kakovost turnirja in kup igralcev letnika 1999, ki v višino merijo več kot 190 cm. Najvišja na Final 4 sta bila Ormožan Žak Ciglar in Celjan Stefan Žabič s 194 centimetri. Uroš Krstič Nogomet • Aluminij V nedeljo derbi z Dobom Pred nogometaši v 2. ligi sta le še dva kroga, v katerih bomo iskali le še odgovor na vprašanje, kdo bo prvenstvo končal na 2. mestu. Za to se borita ekipi Aluminija (44 točk) in Kalcer-ja Radomlje (47), zmagovalec tega dvoboja pa si bo pridobil možnost nastopa v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 1. ligo. Kidričani bodo v nedeljo v derbiju kroga gostili Roltek Dob, ki si je že zagotovil 1. mesto. Ekipi sta se v tej sezoni merili dvakrat, v obeh primerih pa se je končalo z remijem - 1:1 v Kidričevem in 0:0 v Dobu. Bo tudi v tretje tako? »V preteklem krogu smo v Radomljah prikazali dobro igro in slavili, tokrat si želimo nekaj podobnega. Nikakor nismo obremenjeni s končno uvrstitvijo in lovom na 2. mesto, le odigrati želimo tako, kot znamo. Če bo tako, potem je premagljiv tudi Dob,« je povedal Klemen Bingo, podobnega mnenja je tudi Marko Drevenšek, ki je v prejšnjem krogu zadel dvakrat: »V letošnji sezoni smo se z Dobom merili dvakrat, nikoli nas niso nadigrali, zato lahko optimistično pričakujemo tudi to tekmo.« JM Aluminij - Roltek Dob (nedelja, 18. 5., ob 17.00) Rokomet • Miajši dečki B Ekipa Jeruzalema & Velike Nedelje bronasta Združeni smo močnejši V Ribnici je potekal zaključni turnir za mlajše dečke B, ro-kometaše, rojene leta 2002 in mlajše. Združena ekipa Jeruzalem Ormož & Velika Nedelja Carrera Optyl se je odlično kosala s fizično močnejšimi tekmeci in po dveh porazih (proti Ribnici in Jadranu) ter zmagi (z Gorenjem) osvojila končno 3. mesto v državi. Državni prvaki so postali ro-kometaši Jadrana, ki so v odločilni tekmi proti Ribnici zaostajali že za 8 zadetkov, vendar so na koncu v dramatični končnici iztržili remi (24:24) in zaradi boljše gol razlike gostiteljem pred nosom vzeli naslov državnih prvakov. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Enrik Ostrc (Jadran 2009 Hrpelje Kozina), najboljši vratar je bil Jan Jelenovič (Ribnica Riko hiše), Rezultati tekem: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl 19:14, Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Jeruzalem Ormož V. Nedelja Carrera Optyl 24:17, Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož V. Nedelja Carrera Optyl 11:22. Vrstni red: 1. Jadran 2009 Hrpelje Kozina 5 točk (+18), 2. Ribnica Riko Hiše 5 točk (+12), 3. Jeruzalem Ormož & V. Nedelja Carrera Optyl 2 točki, 4. Gorenje Velenje 0 točk. JERUZALEM ORMOŽ & V. NEDELJA CARRERA OPTYL: lan Mesarec, Tadej Ozmec, Enej Kovačec, Alen Kosi, Žiga Borko, Jure Lukman, Aleš Zemljič, Domen Šoster, Maj Voršič, Žiga Herga Rizman, Gašper Cvetko. Trenerja Jernej Kosi in Davorin Kovačec. najboljši strelec turnirja z 32 doseženimi goli je bil Nik Cirovic (Ribnica Riko hiše). UK Ekipa starejših dečkov A Jeruzalema Ormoža petek • 16. maja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Boks • Dejan Zavec »Formo tempiramo za sredino julija« O nadaljevanju kariere Dejana Zavca v zadnjem času krožijo številne novice. V našem časopisu smo že pred dobrim mesecem pisali o tem, da je odprtih kar nekaj možnosti, dejansko stanje pa je predstavil Dejan sam. »V svoji dosedanji karieri sem spoznal, da so vsakršne napovedi izjemno nehvaležne: informacije najraje podajam šele takrat, ko imam podpisano pogodbo. Tega za zdaj še ne morem potrditi, čeprav so dogajanja v zakulisju izjemno pestra. Trenutno vlečemo karte' in šele čez čas bo jasno, katere so bile zmagovalne in katere ne. Moje želje so sicer jasne in bi želel še pred dopusti znova v ring. Računam na dobro in odmevno borbo, za zdaj pa tempiramo formo proti sredini julija,« je povedal Dejan, ki ga je pretekli teden na Ptuju treniral Dirk Dzemski. Z njim Dejan sodeluje kljub temu, da z nemškim klubom SES boxing nima podpisane pogodbe. »S tem nimam nobenih težav, tako da vse poteka po ustaljenem ritmu in po vnaprejšnjem dogovoru. Kon-dicijsko in fizično stanje je za zdaj odlično, tako da sva že lahko začela delati na tehnič-no-taktičnih elementih.« JM Foto: Črtomir Goznik Dirk Dzemski in Dejan Zavec Bovling • Podjetniška liga Obeta se dramatičen zaključek Srečanja predzadnjega kroga niso podala končnega odgovora glede končnih uvrstitev pri vrhu, ampak so ga celo zapletla. V derbiju je namreč vodilna ekipa VGP Drava nepričakovano visoko izgubila z ekipo Saška bar (0:8) in tako tekmecem ponudila priložnost za priključek. Druga tekma, ki je odločala o vrstnem redu pri vrhu, je bila med ekipama Slovenske gorice in Mestne občine Ptuj. Daljšo so potegnili prvi, ki so se na vrhu izenačili z vodilnimi. Omenjene štiri ekipe še lahko računajo na končno slavje, zato bo boj za vsako točko v ponedeljek neizprosen. Najboljši ekipni rezultat kroga so dosegli člani ekipe Elektro Maribor (2809), ki imajo v najboljši deseterici posameznikov dva člana, podobno kot Radio-Tednik Ptuj. Prvič letos se je zgodilo, da so kar štirje posamezniki presegli mejo 800 podrtih kegljev, izstopal je Igor Gaber (MO Ptuj). Rezultati 12. kroga: Slovenske gorice - Mestna občina Ptuj 6:2, VGP Drava - Saška bar 0:8, Tames - Elektro Maribor 3:5, Talum - Lekarne Ptuj 7:1, Da-MoSS - Radio-Tednik Ptuj 2:6, Gostišče Iršič - SKEI Ptuj 4:4, Bowling center Ptuj - Boxmark Team 5:3. Najboljši posamezniki kroga: 1. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 844, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 811, 3. Miran Duran (Elektro Maribor) 810, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 805, 5. Branko Tuš (Slovenske gorice) 750, 6. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 750, 7. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 742, 8. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 734, 9. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 728, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 718. 1. VGP DRAVA 12 2. SLOVEN. GORICE 12 3. SAŠKA BAR 12 4. MESTNA OBČ. PTUJ 12 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 12 6. BOWLING C. PTUJ 12 7. TAMES 12 8. RADIO-TEDNIK 12 2611 64 170,2 2704 64 162,6 2749 62 171,4 2618 60 170,7 2453 58 161,2 2596 55 163,0 2688 52 166,7 2610 49 160,7 9. ELEKTRO MARIBOR12 2809 48 159,0 10. TALUM 12 2430 48 157,6 11. SKEI PTUJ 12 2509 38 160,0 12. DAMOSS 12 1973 38 157,5 13. BOXMARK TEAM 12 2292 22 144,4 14. LEKARNE PTUJ 12 2166 14 133,7 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 203,2, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 188,6, 3. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 186,5, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 184.8, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 183,3, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 181,2, 7. Robert Šegula (Tames) 179,9, 8. Darko Bezen-šek (Bowling center Ptuj) 179,1, 9. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176.9, 10. Robert Kurež (Saška bar) 175,3. Pari zadnjega kroga (ponedeljek, 19. 5.): ob 17.30: Talum - Mestna občina Ptuj, SKEI Ptuj - Lekarne Ptuj, VGP Drava - Boxmark Team; ob 20.00: Tames - Slovenske gorice, DaMoSS - Gostišče Iršič, Radio-Te-dnik Ptuj - Bowling center Ptuj, Elektro Maribor - Saška bar. JM Strelstvo • GP Liberation Plzen 2014 Reprezentanti lovijo formo za svetovni pokal Po koncu sezone z zračnim orožjem so strelci odprli poletni del sezone v streljanju z malokalibrskim orožjem na 50 m. Kratkemu pripravljalnemu ciklusu pa so že sledila prva tekmovanja doma in na tujem. Minuli konec tedna so se najboljši strelci v Evropi zbrali na 45. VN osvoboditve mesta Plzen na Češkem v streljanju z zračnim in malokalibr-skim orožjem. Tekmovanje, ki je vsako leto zelo dobro obiskano in priljubljeno pri številnih reprezentancah, pa je tokrat po udeležbi in kakovosti prekašalo vsa pričakovanja, saj je na njem nastopilo kar 747 tekmovalcev iz 33 držav, med njimi tudi takšni svetovni strelski asi, kot so Američan Matthew Emmons, Italijan Niccolo Campriani, Rus Denis Sokolov, Nemec Henri Junghänel, Italijanka Petra Zublasing, Čehinja Katerina Emmons, Rus Vladimir Isakov, Japonec Matsuda To-moyuki, Belorusinja Viktoria Chaika, Poljakinja Joana Tomala in številni drugi. Med udeleženci turnirja je bila tudi močna zasedba 16-članske slovenske reprezentance in med njimi tudi s petimi spodnjepo-dravskimi strelci Majdo Raušl, Kevinom Vento, Emeri-kom Hodžicem, Petro Vernik in Vesno Mele. Najboljšo slovensko uvrstitev je z 11. mestom v trojnem položaju z MK-puško (1169) dosegel zlati slovenski olimpionik Raj-mond Debevec. Raušlova izboljšala tehniko streljanja V Plznu so se zelo dobro odrezale slovenske strelke z zračno pištolo, saj je aktualna državna prvakinja Petra Do-bravec s 380 krogi osvojila Namizni tenis • 2. TOP za mladinke Anja in Katja uspešni na mladinskem TOP V nedeljo, 11. maja, je v Logatcu potekal 2. TOP za mladinke in mladince. Na njem ima pravico nastopa najboljših 24 igralcev in igralk, ki so razdeljeni v tri skupine. V vsaki igrajo po sistemu vsak z vsakim. Med dekleti sta nastopali tudi igralki NTK Ptuj, mladinka Anja Bezjak ter kadetinja Katja Krajnc. Anja je nastopala v 1. kakovostni skupini in z eno zmago osvojila 7. mesto. Katja je nastopila v 2. skupini in s tremi zmagami dosegla odlično 5. mesto. Vrstni red: 1. skupina: 1. Zala Veronik (Int), 2. Tamara Pavčnik (Hra), 3. Nika Veronik (Int) ..., 7. Anja Bezjak (Ptuj) ...; 2. skupina: 1. Ana To-fant (Men), 2. Kaja Okorn (Log), 3. Sabina Dobrin (Kri) ... 5. Katja Krajnc (Ptuj) . JM Foto: Mojca Kolman Ptujska strelka Majda Raušl je izboljšala svojo tehniko streljanja in v Plznu s 374 krogi osvojila 46. mesto 19. mesto, Sevničanka Mojca Kolman se je s 375 krogi uvrstila na 37. mesto, Ptujčanka Majda Raušl pa je s 374 krogi (94, 92, 93, 95) osvojila 46. mesto. Na izjemni kvalifikacijski tekmi, kjer je bilo treba za finale doseči kar 385 krogov, je najboljša strelka v kvalifikacijah imela celo 391 krogov. Najboljša ptujska strelka pa je tako ocenila svoj nastop: »Nastop v Plznu ocenjujem pozitivno, pa čeprav je bil rezultat na spodnji meji moje zadovo-ljivosti. V pretekli sezoni sem imela precej težav s tehniko streljanja, glede na konstanto rezultatov, ki jih dosegam sedaj v drugi polovici sezone, ti kažejo, da se mi je tehnika precej izboljšala. Preveč napak sem naredila le v drugi seriji, druge tri pa so bile tehnično dokaj dobro izpeljane. Veseli me tudi, da smo ženske z dobrim rezultatom ekipno dosegle solidno 7. mesto med 17 ekipami v zelo močni konkurenci. Vse to pa mi daje veliko motivacije za delo naprej.« Naše najboljše strelke s pištolo so v ekipni konkurenci dosegle 1129 krogov, kar je le 6 krogov manj od slovenskega državnega rekorda. Venta s težavami v zadnjih serijah V moški konkurenci s pištolo se je med slovenskimi strelci v obeh disciplinah najbolje odrezal ormoški strelec Kevin Venta. Slednji je najprej z zračno pištolo dosegel 570 krogov (98, 94, 96, 96, 95, 91) in osvojil 51. mesto. Po nastopu nam je Kevin zaupal svoje občutke: »Že na preizkušnji sem začutil, da bo šlo. Začel sem odlično, nisem se obremenjeval, delal sem točno to, kar je treba - tehnično pravilen strel. Nato sem imel vmes težave, težje sem se skoncen-triral, a sem se le nekako izvlekel do predzadnje serije. Tudi zadnjo serijo sem se zelo težko koncentriral: bil sem miren, a sem se počutil 'težkega', nisem se mogel znebiti pritiska rezultata. Kljub solidnim strelom, dva strela sta bila zelo blizu 10 (9 9), mi ni uspelo zadržati povprečja prejšnjih serij in na koncu sem dosegel komaj 91 krogov. Najpomembneje je, da vidim napredek. Na zadnjih tekmovanjih so mi uspevali lepi rezultati in vedno sem imel težave pri zadnjih dveh serijah oziroma zadnji. Vsaka izkušnja pride prav, zato potrebujem čim več tekem, predvsem močnih, kot je bila ta. Pričakujem, da bo iz tekme v tekmo čedalje lažje.« Za finale je bilo treba doseči 581 krogov, najboljši v kvalifikacijah pa je bil s 585 krogi Italijan Andrea Amore, zmagovalec finala svetovnega pokala 2013. Z zračno pištolo je v Pl-znu nastopil še en strelec Kovinarja, Pirančan Emerik Hod-žic in s 560 krogi osvojil 91. mesto. Z malokalibrsko pištolo je Kevin Venta dosegel 543 krogov in osvojil 42. mesto, po serijah 94,87,92,93,93 in 84 krogov. Tudi v tej disciplini pa je imel podobne težave kot z zračno pištolo, saj se mu je znova obetal zelo dober rezultat, vendar je znova popustil v zadnji seriji. V moški konkurenci v trojnem položaju so Debevec, Markoja in Moičevic s 3492 krogi postavili nov ekipni državni rekord in osvojili 7. mesto ter tako tudi za dva kroga izboljšali dosežek iz Osijeka 2009, ko so si priborili zgodovinski ekipni naslov evropskih prvakov. Petra Vernik do novega državnega rekorda! V ženski konkurenci strelk s puško se je odlično odrezala ormoška mladinka Petra Vernik in z odličnim rezultatom 616,6 kroga (103.5, 103.9, 102.3, 102.3, 102.3, 102.3) postavila nov državni rekord ter osvojila odlično 41. mesto v absolutni kategoriji. Primerjava njenega rezultata na polne kroge (stara pravila) pa pokaže dosežek 587. Vsestransko aktivna ormoška strelka Vesna Mele je s 599,8 kroga osvojila 129. mesto. Ver-nikova se, enako kot Raušlova in Venta, pripravlja za letošnji glavni vrhunec sezone, nastop na SP v Granadi. Simeon Gonc Atletika • AK Ptuj Mlajši mladinci v izjemni formi Na začetku poletne sezone je med ptujskimi atleti v najboljši formi nadarjeni sprinter Grega Pavlovič, ki je na atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke v Ljubljani dvakrat zmagal. Najprej na 100 metrov, kjer je odtekel čas 11,07 sekunde, nato pa še na dvakrat daljši razdalji, ki jo je kljub protivetru zmogel v času 22,38 sekunde. V obeh disciplinah je zasledovalce pustil za sabo z vidno razliko. Z rezultatom na 100 metrov se je uvrstil na evropske kvalifikacije za druge poletne mladinske olimpijske igre v kitajskem Nanjingu avgusta letos. Evropske kvalifikacije - Staro Grega Pavlovič (v sredini) je najhitrejši ptujski atlet. celino bosta na Kitajskem zastopala dva atleta - bodo potekale v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana. Podobno dominantna kot pri fantih Pavlovič je bila med dekleti Maja Bedrač. V skoku v daljino je pristala pri 584 centimetrov in s tem suvereno preskočila konkurenco. Na 100 metrov z ovirami je zmago zgrešila za tri stotine sekunde (14,52 sekunde). Na 200 metrov je Pavloviču na zmagovalnem odru družbo delal Jan Bezjak, ki je bil tretji s časom 23,29 sekunde. Prav tako tretji je bil Boštjan Nahberger v teku na 400 metrov z ovirami s časom 61,90 sekunde. V ekipni konkurenci so bili fantje četrti, dekleta pa osma. Vsi omenjeni atleti bodo v soboto in nedeljo nastopili tudi na državnem prvenstvu za mlajše mladince, ki bo potekalo na ptujskem Mestnem stadionu. Uroš Esih 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 16. maja 2014 Košarka • Košarkarska liga OŠ - KLOŠ OŠ Majšperk v finalu ugnala OŠ Kidričevo V soboto, 10. maja, se je v dvorani OŠ Kidričevo odvijal že 6. zaključni turnir lige KLOŠ (košarkarska liga osnovnih šol), ki jo organizira KK Haloze. V rednem delu tekmovanja je v dveh skupinah nastopalo osem ekip, ki so prihajale iz naslednjih osnovnih šol: Ptujska Gora, Makole, Breg I. in Rezultati finalnega turnirja lige KLOS: finale: OŠ Kidričevo - OŠ Majšperk 29:35 (9:14, 7:11, 13:10); tekma za 3. mesto: OŠ Žeta-le - OŠ Cirkovce 27:23 (5:12, 13:8, 9:3). MVP lige KLOS 2014 (najboljši strelec in igralec): Jure Furman (OŠ Žetale); najboljša peterica lige KLOS 2014: Jure Furman (OŠ Žetale), Anej Ferčec (OŠ Kidričevo), Peter Cep (OŠ Majšperk), Matevž Koren (OŠ Makole), Aljaž Režek (OŠ Žetale); najboljši igralci posameznik ekip (osnovnih šol): Aljaž Ver-lak (OŠ Kidričevo), Jure Furman (OŠ Žetale), Peter Cep (OŠ Maj-šperk), Žiga Peršuh (OŠ Cirkovce), Filip Verdenik (OŠ Ptujska Gora), Luka Habjanič (OŠ Breg I), Maja Kostanjevec (OŠ Breg II), Matevž Koren (OŠ Makole). Foto: Črtomir Goznik Ekipi finalistki letošnje lige KLOŠ: OŠ Majšperk in OŠ Kidričevo II., Kidričevo, Cirkovce, Žetale in Majšperk. Na tekmah so nastopali učenci in učenke, ki na teh šolah obiskujejo košarkarski krožek. Tako je imelo priložnost prve košarkarske korake storiti približno 100 otrok od prvega do petega razreda (letniki 2003 in mlajši). Sklepni turnir je letos prvič potekal v Kidričevem. Na koncu so se zmage v borbeni finalni tekmi in s tem osvojenega naslova prvakov veselili igralci in igralke iz OŠ Maj- šperk. Na turnirju je bilo podeljenih tudi veliko nagrad, priznanj in pokalov (med drugim so vsi sodelujoči igralci v ligi KLOŠ dobili športne torbe). Organizatorji niso pozabili niti na starše, za katere so organizirali tekmovanje iz košarkarskih veščin). V imenu organizatorja lige, KK Haloze, je zahvalo podal tudi Branko Frangež: »Zahvala gre vsem, ki so pripomogli k izvedbi celotne lige, še posebej vodji lige Urošu Dre- venšku. Zahvaljujem se tudi staršem otrok, ki so poskrbeli za prevoze svojih otrok na turnirje in jih pri tem tudi glasno spodbujali. Zaključni turnir so nam pomagala izpeljati Občina Kidričevo, Boxmark Leather, Jager trgovine, Aleksander Radolič, s. p., ŠD Kidričevo - košarkarska sekcija, Okrepčevalnica Atila, notar Andrej Šoemen, Cevoss, Avtošola Kampl, Batis plus, d. o. o.« UR Nogomet • Kvalifikacije ženskih reprezentanc za SP Hrvatice premagale Slovenke na Ptuju Slovenija - Hrvaška 0:3 (0:3) STRELKE: 0:1 Hercigonja -Moulton (7.), 0:2 Balog (10.), 0:3 Landeka (17. - iz 11-m) SLOVENIJA: Mori, Grad, Rola, Nikl, Zver (od 78. Se-všek), Begic (od 67. Jerina), Čonč, Milenkovič, Kralj (od 46. Eržen), Žganec, Tibaut. Trener: Damir Rob. V sklopu kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2015 za ženske je bila v četrtek na Mestnem stadionu na Ptuju tekma med reprezentancama Slovenije in Hrvaške. Približno 700 gledalcev je videlo zanimivo tekmo, ki pa je bila odločena že po 17 minutah, saj so takrat hrvaške nogometašice vodile že 0:3. Slovenke so se po slabem uvodu le zbrale in pokazale več agresivnosti ter so v nadaljevanju prvega polčasa izvedle nekaj lepih akcij. V nadaljevanju so varovanke slovenskega selektorja Damirja Roba pokazale še več želje, da bi znižale izid in so popolnoma prevzele vajeti igre v svoje noge. Kljub tej energiji so proti dobro postavljeni hrvaški obrambi težko prihajale do ugodnih situacij, ko so do njih prišle, pa niso bile natančne pri zaključnih strelih. Skozi celotno tekmo so kljub zaostanku slovensko reprezentanco s tribun spodbujali navijači, ki so si Foto: Črtomir Goznik Gostje iz Hrvaške so naše reprezentantke ugnale na Ptuju. želeli zmago naših deklet. Kljub porazu so po tekmi športno zaploskali obema ekipama. Foto: Črtomir Goznik Pred kvalifikacijsko tekmo ženskih članskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške je na Ptuju potekal festivalni dan ženskega nogometa z imenom Rada igram nogomet, pa ti? Gre za projekt, s katerim želijo pri FIFI popularizirati ženski nogomet. Na Ptuju je akcija dobro uspela, saj je na igrišču z umetno travo vadilo približno sto igralk, ki jih je usmerjalo približno 20 trenerjev in njihovih pomočnikov. Dekleta so prišla iz različnih koncev Slovenije, med njimi je bilo tudi 25 članic domačega ženskega nogometnega kluba MSM Ptuj. Anja Milenkovič, kapetan-ka slovenske reprezentance: »Zelo hitro smo prejele tri zadetke, kar nas je 'presekalo'. Po zaostanku smo zaigrale bolje, a je bilo v prvem polčasu premalo kolektivne igre. V drugem polčasu smo želele nadoknaditi zaostanek in smo zaigrale bolj povezano, vendar nismo zadele iz ugodnih situacij. Po tem porazu smo zelo razočarane, ker smo na Ptuju pričakovale več, predvsem boljšo igro. Močno smo si želele tudi zmago, ki pa je tokrat nismo dosegle.« Iva Landeka, kapetanka hrvaške reprezentance: »Po prvi zmagi v teh kvalifikacijah smo zelo vesele. Vedele smo, da bodo Slovenke igrale podobno kot me, zelo čvrsto in agresivno. V prvih dvajsetih minutah nam je uspelo pritisniti na tekmice in jim zabiti zadetke. To je odločilo tekmo, saj smo lahko kasneje igrale nekoliko bolj sproščeno ter smo mirno pripeljale tekmo do konca.« David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 35. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Luka Koper, Gorica - Maribor, Rudar - Krka, Domžale - Olimpija, Triglav -Celje 2. SNL PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Farmtech Veržej - Šenčur, AH Mas Tech Ankaran - Krško; NEDELJA ob 17.00 Aluminij - Roltek Dob, Kalcer Radomlje - Bela krajina, Šmartno 1928 - Šampion 3. SNL - VZHOD PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Aha Emmi Bistrica -Šmarje pri Jelšah, Fosilum Šentjur - Dravinja Kostroj, Maleč-nik - Avto Škafar Beltinci; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Čar-da Martjanci; NEDELJA ob 17.00: Tromejnik G - Sukič - Avto Rajh Ljutomer, Odranci - Nafta 1903; SREDA, 28. 5. 2014, ob 17.30: Drava Ptuj - Grad SUPER LIGA LIGA ZA PRVAKA, PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče - Stojnci; NEDELJA ob 10.30: Videm - 1A avto Gerečja vas LIGA ZA OBSTANEK, PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Boč - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Apače 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Cirkulane - Markovci; SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Gorišnica, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Rogoznica; NEDELJA ob 17.00: Podvinci DS Galun - Lovrenc 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Polskava avtoprevozni-štvo Grobelnik - Oplotnica, Majšperk - Slovenja vas, Prager-sko 75 - Podlehnik, Zgornja Polskava - Makole; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Grajena 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 28. KROG: Aluminij - Bravo (SOBOTA ob 17.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 28. KROG: Aluminij - Bravo (SOBOTA ob 15.00) Rokomet • 1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta 9. KROG: Sviš Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož (PETEK ob 19.30) 1. B SRL - MOŠKI 22. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Mokerc Ig (SOBOTA ob 20.00), Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj (SOBOTA ob 20.00), Damahaus Cerklje - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 20.00) Plavanje • Miting Terme Ptuj 2014 Plavalni klub Terme Ptuj v soboto, 17. 5., v Termah Ptuj organizira 10. mednarodni miting Terme Ptuj 2014. Dopoldanski del tekmovanja se začne ob 9. uri, popoldanski pa predvidoma ob 16. uri. Tekmovanje bo potekalo v petih starostnih skupinah, skupno je na sporedu 12 različnih plavalnih disciplin. Atletika • Na Ptuju državno prvenstvo za mlajše mladince Atletski klub Ptuj organizira na Mestnem stadionu na Ptuju prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke. V soboto se tekmovanje začne ob 14.30, v nedeljo pa ob 15.00. V nedeljo bo ob 12.30 na sporedu še miting za mlajše mladinke in mladince. Skupno bo na sporedu šest disciplin. Jadranje • 13. regata Ptujčanka Hrvaška jadralna zveza in soorganizatorji - Yacht club Biograd, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, JŠD Felnar Ptuj in Euro-nautic Yacht club - od sobote do torka organizirajo v akvatoriju Biograda na morju 13. regato Ptujčanka. Na njej bo letos sodelovalo 21 ekip, ki bodo razdeljene v dva jadralna razreda: na jadrnicah tipa Elan 350 in v skupini Open. Skupno bodo izvedli tri navigacijske plove in dve palici. Mali nogomet • 14. Sandijev memorial Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 14. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Turnir bo potekal 30. in 31. maja. V petek, 30. maja, se bodo merili igralci v kategorijah od U-8 do U-14 ter ekipe zaselkov občine Sveti Andraž. V soboto, 31. maja, bo od 11. ure naprej potekal turnir v kategoriji U-19, ob 15.00 se bodo merili veterani, ob 19.00 bo prijateljska tekma ženskih ekip. Ob 20.30 se bo začel Sandijev memorial za prehodni pokal. Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, zato bo prireditev ob vsakem vremenu! Dodatne informacije: 031 634 847. David Breznik, JM petek • 16. maja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 15 Športne novičke Šahovski kotiček • Šahovski turnirji v maju V društvenih prostorih Šahovskega društva Ptuj se je nadaljevalo tekmovanje za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na petem turnirju iz celoletnega ciklusa so bili v hitropoteznem šahu doseženi naslednji rezultati: Danilo Polajžer 9,5 točke, Darko Dominko 6,5 točke, Anton Bu-tolen, Igor Iljaž in Janko Bohak po 6 točk, Milan Fijan 5,5 točke, Branko Orešek in Ciril Kužner po 5 točk, Martin Majcenovič 3 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu za maj je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Kot na vseh letošnjih turnirjih je ponovno zmagal mednarodni mojster Danilo Polajžer ter tako demonstriral svoje veliko šahovsko znanje in premoč na tovrstnih društvenih tekmovanjih. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, Anton Butolen 5,5 točke, Branko Orešek in Janko Bohak po 4,5 točke, David Murko, Milan Fijan in Ciril Kužner po 4 točke, Mirko Prelog, Žiga Polajžar in Nejc Butolen po 3,5 točke, Martin Majcenovič, Leon Selišek in Tadej Murko po 3 točke itd. Janko Bohak Kikboks • Ptujčani aktivni v Avstriji ter na Rogli Ekipa ptujskih kikboksarjev - članov KBV Ptuj - se je konec tedna udeležila dveh dogodkov. Luka Vindiš, Vito Čurin, Gašper Mlakar Valentin, Lara Vuzem Vaj-da, Niko Ritlop, Patrik Šulek, Nejc Popošek in Dominik Ljubec so se udeležili treningov na Barada kampu na Rogli. Treningi so potekali od petka do nedelje in jih je vodil znani trener iz Madžarske Istvan Kiraly. Ekipa šestih tekmovalcev pa je v soboto nastopala na mednarodnem tekmovanju v Kalsdorfu v Avstriji, kjer je sodelovalo okrog 300 tekmovalcev iz 7 držav. Rezultati, point fighting: - med mlajšimi kadeti U-10 je 1. mesto osvojil Anej Pivec nad 32 kg, 2. mesto pa je v isti kategoriji osvojil Tilen Repina; - med mlajšimi kadeti U-13 je 3. mesto osvojil Dejan Duh do 47 kg; - med starejšimi kadeti U-16 sta 1. mesto osvojila Rok Potočnik nad 69 kg in Nina Duh do 60 kg, 3. mesto pa je Nina Duh osvojila do 55 kg; - med mladinci U-19 je Filip Janžekovič osvojil 2. mesto v dveh kategorijah: do 69 kg in do 74 kg; - med člani je Filip Janžekovič osvojil 2. mesto v dveh kategorijah: do 69 kg in do 74 kg. Franc Slodnjak Boks • Slovak v domačem ringu premočan za Pučka Mladi ptujski boksar Timotej Pučko je v spremstvu trenerja Ivana Pučka nastopil v Komarnem na Slovaškem na enem izmed treh turnirjev za kadete pod okriljem svetovne boksarske federacije. Omenjen turnir se imenuje Next Olimpic Hope, na njem pa je tokrat sodelovalo 11 reprezentanc. Slovenijo je zastopal le predstavnik Boks kluba Ring iz Ptuja, ki je v svoji kategoriji do 80 kg na koncu osvojil drugo mesto. V omenjeni kategoriji so sode- Timotej Pučko na drugi stopnički na Slovaškem lovali trije borci, Timotej pa je bil po žrebu v polfinalu prost. V finalu se je pomeril s Slovakom Maria-nom Dzupkom, ki je v polfinalu suvereno premagal Madžara Ola-ha Adama. Slovak je do sedaj zabeležil že okrog 45 mednarodnih dvobojev, medtem ko jih ima Pučko za seboj le osem. Ta razlika se je tokrat videla tudi v ringu, kjer je Marian unovčil svoje izkušnje. Kljub porazu je bil za mladega ptujskega boksarja nastop v Ko-marnem zelo dobrodošel, saj v domačem okolju nima veliko primerljivih tekmecev in tako si pot naprej utira na močnih mednarodnih turnirjih. David Breznik Nogomet • Turnir U-7: Ptujčani zmagali v Dobrovcah V Dobrovcah je bil izveden tradicionalni turnir za starostno skupino U-7. Na njem so med šestimi ekipami odlično igrali fantje iz NŠ Poli Drava Ptuj, ki so pod vodstvom trenerja Franca Fridla st. osvojili 1. mesto. Mladi ptujski upi so dosegli pet zmag (gol razlika 22:3), po vrsti so ugnali ekipe Aluminija, Tavaresa Rogoze, Do-bravc-Miklavža, Rošnje in Frama. Lukas Čeh je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, dosegel je kar 16 zadetkov. DB Nogomet • Kidričani zmagali v Zlatoličju Pretekli teden je v Zlatoličju potekal zanimiv turnir v kategoriji U-11. Na njem je med desetimi ekipami zelo uspešno nastopila tudi ekipa Aluminija, ki je v finalu ugnala domačo ekipo z rezultatom 4:0. ALUMINIJ: Nino Milič, Miha Galun, Vid Koderman, Domen Škrinjar, Alen Ahec, Nejc Pesek, Domen Zajšek, Nejc Medved, Vid Kovačec, Urban Toplak, Taj Kme-tec, Tibor Knaus. Trener: Damjan Metličar. UR Ptujski kikboksarji na Rogli Mladi Kidričani so slavili v Zlatoličju. Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 7. javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj Potekala bo v sklopu državne razstave Dobrote slovenskih kmetij v nedeljo, 18. maja, ob 16. uri na dvorišču minoritskega samostana na PtujlS Prepevali in godli bodo muzikanti KD iz Vidma, pevke ljudskih pesmi KD Jezero, pevke DU Kidričevo, Pevke ljudskih pesmi iz KD Gorišnica, Stari prijatelji z Kicarja, pevci Vinogradniki TD Podlehnik. n, pevci DU Turnišče in muzikanti Haloški veseljaki Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prisluhnite nastopajočim v nedeljo, 18. maja, ob 16. uri v minoritskem samostanu na Ptuju. Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si ■ RADIOPTUJ 89,8-98£-l04,3 Plavanje • Pred mitingom Terme Ptuj 2014 Reprezentanca na pripravah na Ptuju "ji iti, Foto: Črtomir Goznik Slovenska reprezentanca se je pod vodstvom selektorja Miha Potočnika (v sivo-modri opravi) ves teden pripravljala na Ptuju. V Termah Ptuj so se v ponedeljek zbrali na reprezentančnih pripravah nekateri najboljši slovenskih plavalci in plavalke, ki jih je na zbor povabil selektor Miha Potočnik. Tako v ptujskem olimpijskem bazenu dvakrat na dan intenzivno vadijo člani, mladinci in kadeti, ki se pripravljajo na letošnja največja tekmovanja in bodo v prihodnjih tednih lovili ali potrjevali norme za nastope na evropskem prvenstvu v Berlinu, na mladinskem evropskem prvenstvu v Dordrechtu, kadeti pa bodo tekmovali na Comen Cupu v Netanyi. Med članskimi reprezen-tanti vadijo Robert Žbogar, Matjaž Markič. Martin Bau, Anja Klinar, Tjaša Pintar, Špela Perše, Nastja Govej-šek in Gaja Natlačen. O osnovnem namenu priprav in programu le-teh je selektor Miha Potočnik dejal: »Plavalci večinoma opravljajo dva vodna treninga dnevno in ob tem še suho vadbo. Cilj teh priprav je specialen trening in pa sparing najboljših slovenskih plavalcev in plavalk, ki bodo lovili norme za nastope na največjih letošnjih tekmovanjih. Te priprave jim v dobrih vadbenih pogojih na Ptuju pridejo še kako prav.« Večina izmed približno 30 vadečih reprezentantov bo nastopila to soboto tudi na 10. mednarodnem mitingu Terme Ptuj 2014. Za zdaj je na to tekmovanje prijavljenih približno 300 plavalcev in plavalk iz 20 klubov, ki prihajajo iz Albanije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. PK Terme Ptuj bo kot organizator imel na startu približno 20 svojih tekmovalcev. Na mitingu je vpisanih 12 različnih disciplin: glavni bosta za vseh pet starostnih kategorij 50 metrov prsno in 50 metrov prosto. Po sporedu se bo dopoldanski del mitinga začel ob 9. uri, medtem ko je predviden začetek popoldanskega dela ob 16. uri. David Breznik PTUJSKI DAN DOBRODELNOSTI 2014 PO MA GA M* Ptuj, dvorana OŠ Ljudski vrt 23. maj, 20.30 Zan Tetičkovič & BigBAND RTV Slovenija Theodosii Spassov (Bolgarija), kaval Vlatko Stefanovski (Makedonija), kitara Filip Novosel (Hrvaška), tambura Marko Črnčec (Slovenija), klavir Milan Nikolic (Srbija), bas organizatorji z nakupom vstopnice boste organizatorjem pomagali pri Mestna občina Ptuj nakupu družinskih prehrambenih paketov za socialno šibke. Lions klub Ptuj Predprodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim Rotarv klub Ptuj TIC Ptuj' Slovenski trg 5 o,»..,»«!.:.»,:,,.!. nt.. Kavarna KPS, Slovenski trg 8, Ptuj Sor°ptimistJklub. PtuJ Društvo Arsana, Jadranski 4,' Ptuj Rdeči križ Karitas Štajerski EDNIK Medijski C RADIOPTUJ pokrovitelj ^ «m-mî-kh j 16 Štajerski Nasveti petek • 16. maja 2014 Kuharski nasveti Rabarbara Z botaničnega stališča je rabarbara zelenjava, vendar njene dolge peclje v kuhinji uporabljamo kot sadje. Od rabarbare uporabljamo le podolgovate listne peclje, ki jih pred uporabo operemo in olupimo. Najpogosteje jo uporabljamo od zgodnje pomladi do julija. Posebej okusni so podolgovati, čvrsti sočno mesnati rabarbarini peclji, ki niso predebeli in so rahlo obarvani. Foto: Črtomir Goznik Zdravstveni nasveti Resveratrol - najmočnejši antioksidant? (2. del) Veliko pozornosti zadnje čase javnost in raziskovalne institucije namenjajo učinkovini, imenovani resveratrol. Resveratrol je močan antioksidant, ki spada v skupino polifenolov. Pripisujejo mu številne pozitivne učinke, kot je zmanjšano tveganje za bolezni srca in ožilja, zaščita celic pred prostimi radikali zavira staranje celic, uravnava nivo holesterola, zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen ter daje celicam energijo, kar zlasti koristi pri „ Foto: Črtomir Goznik kronični utrujenosti. Marko SamPerl- farmacevtski tehnik Resveratrolu pripisujejo veliko pozitivnih učinkov, kot je znižanje oksidacije»slabega« holesterola, kar posledično zmanjša možnost, da bi se LDL oz. tako imenovani »slabi holesterol« nalagal na žilne stene in s tem zmanjša možnost nastanka ateroskleroze, izboljša zdravje srca in ožilja. Zaradi antioksidativnega delovanja zavira staranje, preprečuje nastanek rakavih celic, deluje protivnetno, znižuje krvni tlak, zmanjšuje možnost za razvoj sladkorne bolezni. Resveratrol je majhna molekula, ki enostavno prehaja celično membrano. Vgrajujejo ga tudi v kozmetične proizvode. Resveratrol obstaja na tržišču kot prehransko dopolnilo v obliki kapsul, kot izvleček iz rdečega grozdja ter kot izvleček korenine japonskega dresnika. Danes resveratrol proizvajajo tudi sintezno. Priporočen povprečen dnevni vnos resveratrola je od enega pre-hranskega dopolnila do drugega prehranskega dopolnila različen. Giblje pa se od 20 mg pa vse do 200 mg »čistega« resveratrola. V člankih lahko zasledimo tudi 500 mg resveratrola kot priporočen dnevni odmerek. Raziskave so zasnovane zelo različno in rezultate težko primerjamo. Nekateri so celo mnenja, da je re-sveratrol neučinkovit, saj se v organizmu hitro presnavlja v neaktivne spojine. Nekateri avtorji pa uporabi antioksidantov nasploh nasprotujejo. Res je, da njihova pretirana uporaba skozi daljši čas našemu organizmu škoduje. Kakorkoli že, večina dokazov govori v prid resveratrolu. Uživanje prehranskih dopolnil z resveratrolom je varno. Za konec bi povzel, da so antioksidanti za organizem oziroma za naše celice dobra zaščita, vendar so tako resveratrol kot tudi drugi antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil - to niso zdravila, so samo dopolnila k prehrani. Res je, da si lahko ljudje s samoz-dravljenjem in s preventivnim delovanjem v veliki meri pomagamo sami, vendar posegajmo po kakovostnih izdelkih in uporabljajmo jih pravilno in varno. Zato se tudi o uporabi prehranskih dopolnil posvetujte s strokovnjaki v lekarni. Marko Šamperl, farmacevtski tehnik, Lekarna Ptuj Rabarbara je prekisla, da bi jo uživali surovo, zato jo kuhamo, dušimo ali pečemo. Pečemo in dušimo jo z dodatkom večje količine sladkorja ali z dodatkom sladkega sadja in različnih sadnih izdelkov. Tako pogosto pri pripravi rabarbare uporabljamo tudi marmelado ali džem, z okusom rabarbare se posebej dobro ujema jagodna in malinova marmelada. Med dušenjem in pečenjem rabarbara spusti veliko soka, zato je primerna za vključevanje v suha testa, ki so zaradi tega sočnejša in okusnej-ša. Tako jo pogosto pripravljamo z biskvitnim in krhkim testom. Pred pripravo rabarbaro pogosto narežemo na en do dva centimetra dolge koščke, če so peclji predebeli, jih prerežemo še na polovico. Krhki peclji se hitro zmehčajo, zato jih pečemo in dušimo okrog 20 minut, če jih kuhamo, pa le 2 do 3 minute in jih kasneje lahko uporabimo kot sladko ali slano prilogo. Če želimo pripraviti slani ali sladki rabarbarin pire, jo pretlačimo skozi gosto cedilo, da pire ne vsebuje tankih nitk. Posebej je rabarbara primerna za pripravo kremnih sladic in pen, po okusu pa se lepo poda s cimetom, pomarančo, limono in grenivko. V svetu poznajo kar nekaj značilnih jedi iz rabarbare, tako v Veliki Britaniji pripravljajo dušeno rabarbaro s pomarančo in ingverjem, v Nemčiji je značilna pita z jagodami in rabarbaro, v Franciji pogosto pripravljajo ko- Zastrupitve, ki se dogajajo v tem letnem času, so večinoma posledica nastavljanja strupenih vab ali namenoma zoper male živali, ker so pač za nekatere ljudi moteče in na tako nehuman način obračunavajo z njimi, ali pa so vabe nastavljene v naravi zoper določeno živalsko vrsto, kar je tudi skregano z zdravo pametjo, zakonodajo in zelo nevarno za živali in tudi ljudi. Do zastrupitev malih živali pa lahko pride zaradi posipanja prahu proti rdečim polžem in škropljenja rastlin z insekticidi, škropljenja proti plevelu ali pri uničevanju vegetacije s tako imenovanim »bum efektom«. Proti polžem imamo na razpolago tako imenovano biološko zaščitno sredstvo, ki učinkovito uničuje polže, ni pa lač z rabarbaro z dodatkom breskev in ima značilno biskvitno mrežo, v Italiji pripravijo sladki rabarbarin pire, ki ga vročega prelivajo čez sladoled, na Madžarskem poznajo kompot, ki mu dodajo kislo smetano. Pri nas pogosto pripravljamo rabar-barin kompot, zavitek, pito, ki je lahko iz biskvitnega ali krhkega testa. Zraven tega bi rabarbaro lahko pripravili tudi kot dobro prilogo zraven svinjskega in perutninskega mesa, kot dušeno v lastnem soku z dodatkom šerija in zgoščena s tekočo sladko smetano ter začinjena s soljo poprom in ingverjem, lahko bi pripravili tudi zapečeno rabarbaro skupaj z mladim krompirjem, tako da jo narežemo na daljše trakove, v omaščeni pekač damo najprej plast narezanega krompirja, prekrijemo s plastjo očiščene in narezane rabarbare, začinimo s soljo in poprom in ponovno prekrijemo s krompirjem. Krompir nevarno toplokrvnim živalim in ljudem. Vendar na žalost nekateri nevestni in neodgovorni ljudje še vedno uporabljajo or-ganofosforne strupe, ki so izredno nevarni. Imena preparata namenoma ne bom navedel. Ljudje, ki jim je vseeno za zaščito okolja, vseeno za živali, ki se prosto gibajo, vseeno za so- zalijemo z razredčeno kislo smetano in v pečici spečemo. Tako pripravljeno lahko ponudimo kot prilogo zraven svinjine ali kot samostojno jed. Rabarbarin kolač iz krhkega testa pripravimo tako, da najprej pripravimo krhko testo iz 25 dekagramov gladke moke, dodamo 10 dekagramov sladkorja, ščep soli, 1 rumenjak, 4 žlice kisle smetane in 8 dekagramov masla ali margarine. Sestavine na hitro zgnetemo v gladko testo in ga damo počivat na hladno 20 minut. Da dobimo bolj gladko testo, uporabimo sladkor v prahu. Med tem časom opere-mo in olupimo rabarbaro in jo narežemo na 2 centimetra dolge kose, ki jih po sredini prerežemo. Damo jih v večjo posodo in jih prelijemo z vrelo vodo. V vodi rabarbaro pustimo 2 do 3 minute. Nato jo odcedimo, dodamo 15 dekagramov sladkorja, sladkamo lahko tudi po okusu in premešamo. Pekač dobro na- sedove živali in prezirajo ljubezen, ki jo živalim nudijo lastniki, enostavno in brezvestno po-tresejo granule strupa po živih mejah, travi, tlakovcih, skratka tam, kjer najdejo rdeče polže. Obstajajo nenevarna sredstva za zatiranje polžev, prav tako jih z rokavico v roki lahko pobiramo in odstranjujemo in še mažemo z maslom ali margarino potresemo z ostro moko in vanj damo razvaljano testo. Večje testne krpe težko prenesemo v celem kosu, zato lahko testo pre-režemo in ga v pekaču ponovno sestavimo. Testo nekajkrat prebodemo z vilicami, damo nanj pripravljeno rabarbaro in po vrhu potrese-mo 2 do 3 žlice sladkih drobtin. Sladke drobtine lahko zamenjate tudi s krušnimi. Tako pripravljeni kolač damo v pečico, ki smo jo ogreli na 180 °C in pečemo 15 minut. Med tem časom pripravimo preliv iz 3 jajc, 1 žličke jedilnega škroba, 10 dekagramov sladkorja in 2 decilitrov kisle smetane. Naštete sestavine med sabo temeljito premešamo in jih vlijemo na rabarbaro po petnajstih minutah pečenja. Nato kolač pečemo še 15 do 20 minut. Ohlajen kolač po želji sladkamo in ponudimo zraven čaja ali kave. Okus kolača lahko izboljšamo, če testo premažemo z jagodno marmelado in potresemo z mletimi mandlji. Če boste pripravljali kolač v večjem pekaču, sestavine za testo podvojite, da vam ne bo zmanjkalo testa. Pripravimo si lahko tudi rabarbarino rižoto, ki jo pripravimo, tako da sesekljamo eno večjo čebulo in jo na rahlo prepražimo na manjši količini maščobe, nato dodamo riž in ga zalijemo s slano vodo, dodamo še manjšo količino na kocke narezanega korenja in luščenega graha. Rahlo solimo in pokrito dušimo 10 minut. Nato primešamo na male koščke narezano in očiščeno rabarbaro. Rabarbare naj bo količinsko toliko, kot je graha in korenja skupaj. Rahlo solimo in dušimo do mehkega. Pred serviranjem dodamo še naribani parmezan in sesekljani zeleni peteršilj. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato. Vlado Pignar kup drugi možnosti je, kako se lahko polžev znebimo, ne da bi ogrožali druge živali in povzročili psihološke travme in žalost lastnikom živali, ki so zaužile nastavljen strup. Organofosfor-ni strup je zelo nevaren in začne učinkovati zelo hitro po zau-žitju. Prizadene živčni sistem in nadalje povzroči okvaro notranjih organov in smrt. Žival se začne čudno, prestrašeno vesti, pogosto je slinjenje in bruhanje. Opazimo tudi drgetanje živali, ki počasi preide v bolj ali manj izrazite krče, takrat se pojavi tudi driska in žival je tako prizadeta, da ne more več hoditi, niti stati na nogah. Telesna temperatura se dvigne krepko preko 40 stopinj. Podobno deluje tudi cela vrsta insektici-dov, ki jih uporabljamo v kmetijstvu in tudi vrtičkarstvu. Tu pride do zastrupitve živali, če le-ta vdihuje hlape ob škropljenju, če liže embalažo od strupa, pogosto pa se zastrupi ob liza-nju in čiščenju tačk po hoji po travniku, zelenici, vinogradu in podobnem. Kako ravnati, če se naš kužek ali mucek nenadoma začne sli-niti, drgetati in je nemiren in prestrašen. Najpametneje storimo, da čim prej poiščemo pomoč veterinarja. Tukaj moram Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. opozoriti na veliko napako, ki jo pogosto lastniki zagrešijo - živali dajo piti mleko. To je najslabše, kar lahko naredijo, saj zaužit strup z mlekom dobesedno porinejo v resorpcijo in presnovo in tako pospešijo njegovo delovanje. Pri živali je najbolje izzvati bruhanje, kar lahko storimo s kozarcem vode, v kateri smo raztopili veliko žlico soli. Žival z vodo previdno zalijemo in se takoj napotimo k veterinarju. Če imamo tabletke medicinskega oglja, jih na silo zatlačimo živali v usta, da jih poje. Prognoza zastrupitve in ozdravitev sta odvisni od količine zaužitega strupa ter hitrosti in kakovosti ukrepanja. Če dobimo žival v ordinacijo 24 ur Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. po zaužitju strupa, je prognoza vsekakor slabša, kot če začnemo zdravljenje takoj, oziroma vsaj 2 do 3 ure po zastrupitvi. Če smo toliko neosveščeni, da uporabljamo ekološko sporne preparate za zatiranje škodljivcev, bodimo vsaj toliko razumni in predvidimo možnost, da lahko pride do zastrupitve drugih živih bitij. Uporabimo jih tako, da ne bodo predstavljali nevarnosti za druge, ne tresi-mo strupa za polže vsepovsod, obvestimo sosede o škropljenju trave, da bodo zaprli svoje živali, skratka zavedajmo se posledic in trpljenja, ki ga lahko s svojim nevestnim ravnanjem povzročimo živalim in tudi njihovim lastnikom. Otroški jok in trpljenje ob nepotrebni izgubi kužka ali muca je kruta in neopravičljiva posledica neodgovornega ravnanja nekaterih nevestnih posameznikov. Emil Senčar, dr. vet. med. Tačke in repki Zastrupitve - tudi letos Zaradi nenormalno velikega števila živali, predvsem psov, pa tudi mačk, v ambulanti z diagnozo zastrupitve in pogosto nepravilne reakcije lastnikov bom v današnjem veterinarskem prispevku ponovno napisal, kako ravnati, če naš kužek ali mucek nenadoma postane omotičen, se slini in bruha, ima krče, močno smrdljivo drisko ali pa ga najdemo, ko je že napol v nezavesti. petek • 16. maja 2014 Zanimivosti, poslovna sporočila Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Ptuj - sredisce kulinarike slovenskega podeželja Na Ptuju so včeraj svečano odprli jubilejno, 25. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Na ogled bo do nedelje, 18. maja. V tem času bodo razstavo najboljše kulinarike slovenskega podeželja spremljali tudi številni strokovni dogodki, posvet o novostih na področju označevanja živil, regijska konferenca o uveljavitvi načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih, da bi doma pridelana hrana v večji meri dobila mesto v javnih naročilih, in v evropskem letu družinskih kmetij tudi okrogla miza o družinskih kmetijah kot o prihodnosti mladih na podeželju. Ob pokušini dobrot na stojnicah in prodaji bodo vabili tudi kulturni nastopi, med njimi že tradicionalni Folkfest in javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. Bolj kot v prejšnjih letih se z dogajanjem na 25. razstavi vključuje tudi zamejstvo. V vzhodnem stolpu ptujskega gradu je od včeraj na ogled razstava Slovenski kruh iz domovine in zamejstva. Od pokrajin ima na letošnji razstavi osrednje mesto Podravje. Začetek sezone v zunanjih bazenih Term je zmotilo vreme. Aprila so se Terme Ptuj okitile z drugim mestom v izboru Naj wellness 2013 v kategoriji turizem - mali. Na to mesto so Valens Augusta Wellness Term Ptuj postavili obiskovalci. Glasovanje je potekalo od konca novembra lani do sredine marca letos. Skupaj so oddali skoraj 15 tisoč glasov. Glavni namen izbora najboljših wellness centrov v Sloveniji je širši javnosti posredovati čim več informacij in podatkov o wellnessu, o zdravem načinu Foto: Črtomir Goznik Terme Ptuj so v aprilu uspešno končale 10. sezono Primusovih vinskih zgodb. življenja na splošno, obenem pa tudi o njihovi ponudbi. Aprila pa se je v Termah Ptuj uspešno končala tudi 10. sezona Primusovih vinskih zgodb, ki ima svoj začetek na ptujskem gradu v letu 2003. Začel jih je nadobudni sommelier Smiljan Benkovič iz Term Ptuj, ki je z vinskimi ve- čeri, s predstavitvami izbranih vin in vinarjev želel obogatiti ponudbo grajske kavarne. Vodenje vinskih večerov je na njegov predlog prevzel Janez Vrečer. Že v 4. sezoni so se vinske zgodbe preselile v hotel Primus. Že kmalu so Primusove vinske zgodbe, ki na oder vabijo mlade glasbe- nike ptujskih glasbenih šol, postale priljubljen družabni dogodek na Ptuju s stalnimi obiskovalci iz Maribora, Slovenske Bistrice, Ljubljane, Kamnika, Novega mesta in s Ptuja z okolico. V jubilejni sezoni so predstavili 87 vin iz 37 kleti Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Fran- cije, Španije in Avstralije. Vi-noljubci že z nestrpnostjo pričakujejo 11. sezono Primusovih vinskih zgodb, ki se bodo začele letos jeseni. Včeraj pa se je v Novi Gorici začela letošnja Slovenska turistična borza SIW 2014, največji turistično-poslovni dogodek v Sloveniji. Letošnja borza je že 17. po vrsti. Potekala bo do 17. maja v največjem igralniškem-zabavnem centru Perla z več kot 3500 poslovnimi dogodki, 250 turističnimi podjetji in organizatorji. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje - spra- ševali smo, kje na Ptuju so odkrili spominsko ploščo nekdanjemu ptujskemu županu dr. Alojziju Remcu - bo prejela Kristina Kolar, Za-včeva 20, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da so ploščo odkrili v Miklošičevi ulici 2 na Ptuju. Danes sprašujemo, koliko dobrot so ocenili na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osoj-nikova 3, Ptuj, do 23. maja. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga S kurenti po svetu, ki jo je izdal Ptuj ski kurent klub Ptuj ob svoji 30-letnici. Seznam izžrebanih potnikov v Preddvor Med prijavljenimi smo z žrebom izbrali potnike na avtobusu, ki bo v nedeljo, 25. maja ob 12.30 uri, odpeljal izpred družbe Avtobusne postaje na Ptuj in sicer v Preddvor pri Kranju, kjer bo ob 16. uri avdicija za 45. festival narodno-zabavne glasbe, Ptuj 2014. Povratna vožnja iz Preddvora bo ob 20.00 uri. Vsak izžrebanec lahko s seboj povabi še eno osebo. Avdicija bo v prireditvenem šotoru, torej ob vsakem vremenu. Prevoz in vstop na prireditev sta brezplačna. Izžrebane potnike vabimo, da se nam pridružijo pravočasno, želimo jim prijetno potovanje in obilo užitkov na prireditvi v Preddvoru. Med velikim številom poslanih kupončkov je žreb izbral naslednje pošiljatelje: Bencik Franc Belšakova 33 2250 Ptuj Čeh Tamara Podvinci 75/a 2250 Ptuj Gajšek Dragica Vintarovci 74 2253 Destrnik Gerečnik Janez Apače 33 2324 Lovrenc na Dravskem polju Hronek Marija Pestike 4/b 2283 Zavrč Jurgec Ivan Gradšča 20 2282 Cirkulane Kolarič Martin Spuhlja 80/a 2250 Ptuj Krošelj Franc Mestni vrh 25 2250 Ptuj Mohorič Franc Ločič 4 2254 Trnovska vas Perger Ivan-Ančka Majski vrh 51 2284 Videm Petrič Ivanka Mestni vrh 61 2250 Ptuj Pihler Marija Jiršovci 54/a 2253 Destrnik Ribič Marija Stanečka vas 13 2322 Majšperk Sreš Darinka Ptujska Cesta 90 2331 Pragersko Tominc Ciril Podlože 72 2323 Ptujska Gora Valič Marija Moškanjci 22 2272 Gorišnica Venta Alojz Rucmanci 4 2258 Sveti Tomaž Vinko Nežika Stanečka vas 26 2232 Majšperk Vuzem Magdalena Prvomajska ulica 5/a 2000 Maribor v Štajerski ČESTITAMO! Perutnina Ptuj (g) ARRIVA 18 Štajerski Na sceni petek • 16. maja 2014 David Bedrač Literarni pretresi Ko je vse, kot mora biti! Dan, ko me ljubiš, si najprej zapomnim po sveže opranem perilu oblakov ... (Marjan Strojan) Čeprav nas uvodoma nagovarjajo trije kratki, a izpovedno zelo intenzivni verzi Marjana Strojana, ostanimo za hipec še pri zadnjič zapisanih Jesiho-vih verzih, iz prejšnje številke - kajti med obema zapisoma je velika podobnost: igranje z nočjo in dnevom, minljivostjo in vztrajnostjo ... Morda je lahko en tak test za vztrajnost in doseganje izgube občutka za čas preboj skozi Zbrane zbirke Milana Jesiha, ki obsegajo več kot osemsto strani in nas trepljajo, nam žugajo, nas zabavajo in še marsikaj. Med drugim lahko v pesmi Norme preberemo premisleka vreden verz: »saj kdo pa ve, da imam namesto srca dve kili denarja«. Ta in zadnjič zapisani uvodni verzi najbrž ne gredo skupaj, pa čeprav marsikdo vidi smisel v obilici denarja, slavi, blišču in lepoti. Tistemu, ki ima (zares!) ogromno, se noč kvečjemu podaljša v dan, ki je nervozen in napet - kam z vsem denarjem, kako ga zaščititi, kako investirati v to in ono ter pri tem ne izgubiti. Moja babica je nekoč rekla, da je hudič tako ali drugače - če denarja nimaš je težko, če ga imaš preveč, je še težje. Kaj je tista prava mera, niti ni pomembno, kajti več kot očitno je, da za tako, v dan podaljšano noč ni potreben denar, pač pa neke druge silnice v nas; tiste preproste, človeške in skromne. Ko sem nekega učenca nekoč vprašal, kaj želi postati, ko odraste, je porekel, da nekaj, kar mu bo prineslo čim boljšo plačo. Seveda me taka izbira poklica - zbiralec denarja - sploh ne preseneča. Navsezadnje, otroci so samo projekcija družbenega dogajanja, simptom vseh naših sprijenih shem, ki so se dodobra oddaljile od svojega bistva. Saj so tudi na televiziji ljudje tako lepi, bogati, srečni! In vse to zaradi denarja, seveda! Tako bi lahko rekli, da imamo tri načine podaljševanja noči z dnevom, in sicer tistega, ki je najpogosteje prisoten in žal odraža stisko ter katastrofalno socialno stanje v naši državi, pri ljudeh, ki zaradi vseh resnih skrbi ne morejo več zatisniti očesa, ko sta noč in dan enaka. V drugi, mnogo manjši skupini so tisti posamezniki, ki težko zaspijo in noč podaljšajo v dan, ker ne vedo več, kam bodo še naložili/skrili svoje milijone. Zdi pa se, da je vse manj tistih, ki si noč podaljšajo v dan, ker je trenutek preprosto lep, ker se znajo ustaviti in prisluhniti samemu sebi. Jesih v sopomenskem kontekstu tega tretjega zapiše še eno o taki omamni noči: »Bila je dišeča noč / rastočega mesca, / sedel sem v vrtu, natakal / na ljubezen, pil...« In v takem duhu se razprostirajo tudi Strojanovi glasovi, ki so sicer eksistencialno mestoma bolj obremenjeni in poglobljeni, a tudi on v pesmi Dan, ko me ljubiš, po kateri nosi ime ena njegovih vidnejših pesniških zbirk, opiše tak dan, tako jutro - umirjeno, skladno, ko je vse, kot mora biti. Celo nadležne žuželke in njihovi zvoki postanejo prostor igrivega in šaljivega. Tako med drugim preberemo: »... V zraku / se prevažajo tramvaji / škržata«. V teh, prvih dveh od Literarnih pretresov nisem hotel zveneti kot kakšen novodobni motivator, ki modruje o dojemanju časa, še manj sem hotel ponavljati tolikokrat in sleherni dan slišane besede o krizi, stiski in bedi, čeprav se slednjih še kako zavedam. Želel sem poudariti, da se vse začne in konča pri besedi, v pesmi in kulturi. Duhovno siromaštvo je najbolj zaskrbljujoče od vseh, to nas mora še najbolj skrbeti. Kajti skozi tako polnost lahko zaznavamo tisto vznemirljivo, enkratno, kar nas pelje od noči k dnevu, od dneva k noči. Kar nas postavi v območje še enega sijajnega, a trpkega Strojanovega verza o hitrosti vsega: »Minil je hip, večer, cel dan je / minil kot hip ...«. Kot kažejo pesmi Jesiha in Strojana, se človek mora nujno ustaviti, se slišati, se nahraniti z besedo. Saj hrana za dušo, ki je od vseh najmanj kalorična, da največ in lahko vodi v svet vitkih, zadovoljnih bralcev, ki si znajo vznemir-ljivost noči podaljšati in raztegniti še vsaj za en dan. David Bedrač C ESETi D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. BIG FOOD MAMA - KRATEK STIK 4. VILI RESNIK - NE MOREM BREZ NJE 3. JAN PLESTENJAK - NOVA GENERACIJA 2. MONIKA PUČELJ - NISI SEBE DAL 1. EVA BOTO - NA KOŽO PISANA VAŠIH TOP POP 5 5. TABU - NEKOČ NEKJE 4. VIKTORY - ZALJUBLJENA 3. DAN D - POZITIVNE MISLI 2. TANJA ŽAGAR - ARRIVA 1. SOULGREG ARTISTA - O BOG POVEJ Filmski kotiček NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Neverjetni Spider-man 2 Medtem ko rivalski Disney kuje milijardne zaslužke s filmi z Marvelovimi stripovskimi junaki, pa so slednji že več desetletij razprodani med različne hollywoodske studie. Studii so se zganili in danes, po slabih 15 letih, tovrstnim filmom ni videti konca. Kar je najbolj presenetljivo, je to, da tudi še ni prišlo do zasičenja, kar kaže, da gre za temeljit generacijski premik, saj občinstvo finančno obilno nagradi prav vsak tovrsten film- The Amazing Spider-Man 2 Igrajo: Andrew Garfield, Emma Stone, Jamie Foxx, Dane DeHaan, Campbell Scott, Embeth Davidtz, Colm Feore, Paul Giamatti, Sally Field Režija: Marc Webb Scenarij: Alex Kurtzman, Roberto Orci, Jeff Pinkner po stripih Stana Leeja in Steva Ditka Žanr: akcijski Dolžina: 152 minut Leto: 2014 Država: ZDA ski izdelek, pa naj bo še tako slab. Neverjetni Spider-man 2 seveda ni slab film, je pa, podobno kot predhodnik, nezanimiv in posledično odvečen, kar je najbrž za kakršno koli stvaritev veliko hujša usoda kot pljuvanje po njej. Pljuvanje vsaj implicira strasten odnos, pa četudi negativnega. Scenarista Kurzman in Orci, ki sta v zadnjem desetletju požrla Hollywood, saj napajata vse večje franšize in uspešnice (Trans-formerji, Zvezdne steze ...) znova in znova dokazujeta, kaj vse je narobe s hollywoodsko studijsko mašinerijo. Tudi Spider-man 2 je videti kot film, ki sta ga pisala za šefe studiev in ne za gledalce. Rodila sta svoj značilen gumijasti scenarij, kjer gledalci prav vidimo oris poteka dogajanja od točke A do B in C ... Zato so opredmeteni prehodni prizori in dialogi brez iskre in naboja, akcijski prizori pa so v vsej svoji plastični računalniški veličastnosti lep primer, kako je računalniška animacija ubila vsakršno dušo akcijskih prizorov. Vendar globlji problem Spi-der-mana leži v tem, da je studio franšizo znova zagnal prehitro, po komaj petletni pavzi, ki bi zato prej narekovala nadaljevanje, ne pa ponovni prvi del z enako zgodbo. Nekako dolgočasno je gledati peti del neke serije, ki zgolj ponavlja eno in isto iz prejšnjih delov, kljub temu da so tokrat vnesli malce otroške lahkotnosti in zabavnosti v slogu filmov o Supermanu iz osemdesetih, a to je dvorezen meč, saj zaradi tega film telebne na nos ob vzporednih navidezno zelo resnih dramah in travmah in najstniškemu angstu. Kakorkoli že, ker Sony nima tako fantastastičnih uspehov z drugimi stripovskimi junaki, občinstvo pa v tem hipu v ta film meče na stotine milijone dolarjev, bomo čez dve leti zagotovo gledali še enega odvečnega Spi-der-mana. Juhej. Matej Frece (I J OVEN (21.3. - 20.4.) V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Nakazano je, da boste v tem tednu blesteli v komunikaciji in da se stvari obračajo v vašo korist. Teden je ugoden tudi za družabna srečanja in organizacijo zabave. Na delovnem mestu bodite previdnejši - štela bo kreativnost. m BIK i (21.4. - 20.5.) * Službenim obveznostim boste v celoti kos. Dobre iztočnice vas bodo spremljale pri raznih analizah in označevala vas bo povečana natančnost. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Zdi se, da boste lahko hitro užaljeni. Vaša zaupnica bo narava. Sprehodi po njej vas bodo polepšali. m J Blizu vam bodo določene skrivnosti. Odkrivali boste svet duhovnih energij. Spodbudno bo, da se boste znali sprostiti in na morebitne probleme pogledati drugače. Zanimive nasvete lahko pričakujete od srčnega izvoljenca. Na splošno se obeta čas povečane ljubezni, romantike in sreče. ¡£k RAK (21.6. - 22.7.) Sprostila vas bo narava. Obdobje bo namenjeno tišini in povečanemu razmisleku. Stvari se bodo w zgodile na temeljit način in odpira se paleta ugodnih rešitev. Izvedeli boste pomembne novice in tako bo izvedljiv napredek. Na delovnem mestu bo dinamično in nepredvidljivo. Cveteli boste finančno. LEV (23.7. - 22.8.) Zaupali boste v moč Spremljala vas bo magnetična energija - tako boste nalogam in zastavljenim ciljem kos. Ozavestiti boste morali, da se počasi daleč pride. Sonce sreče bo sijalo na delovnem mestu in zelo se boste trudili za priznanje. Cvetoča narava bo skrita muza hrepenenja. aj DEVICA (23.8. - 22.9.) Ljubezen vas bo polepšala. Spoznali boste, kaj vas veseli in se soočili z obveznostmi, s katerimi ste odlašali. Ključnega pomena bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Na delovnem mestu bo zelo zanimivo in zdi se, da se boste morali veliko učiti. Tudi prilaganje v ljubezni bo ljenja. petek • 16. maja 2014 Za kratek čas Štajerski 19 NOSILEC DEDNIH LASTNOSTI ŽIVALI, KI KOTIJO ŽIVE MLADIČE VAS V POSAVJU NEMŠKA FILMSKA IGRALKA OSVOBODILNA FRONTA POMIVALNI PRAŠEK KRAJ PRI KOČEVJU STARO IME ZA MESEC JUNIJ KAMEN IZ DVEH DELOV TOVARNA KVASA KVALITETA NOČNO ZABAVIŠČE IRIDIJ JETNIŠKI VODJA BARAKE OBRAT ZA OBDELAVO RIŽA SAMEC GOVEDA RAZVLAKNJE-VALNIK NEVESTINA OPREMA PISATELJ (CIRIL) OLEG VIDOV HIŠKA ZA PSA PREBIVALEC BARAKE JEDILNI LIST BOTRCEK AŠKERČEVA PESEM JUD ČAR, PRELEST PASTIR OVC SL. PESNIK (DENIS) KOPANJE OPORNI TRAM MNOŽINA, GMOTA OGLENICA VSA DELA KAKEGA AVTORJA KOS, KOMAD MOSTNI NOSILEC VERA LADŽIČ TLA BISTVO VREDNOSTNI PAPIR NAMERNA POHABA SAMEGA SEBE GEOLOŠKA MEJA KATJA VANDAL KRAJ PRI SEVNICI DEL FOTOAPARATA PESNIK PRAŠNO CESTIŠČE NAŠ PISATELJ AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM UGANKARSKI SLOVARČEK: ČEHOM = Aškerčeva pesem, LADRA = naselje pri Kobaridu, OREHOVO = naselje pri Sevnici, PONIŽ = slovenski pesnik (Denis), SAU = koprski novinar (Silvano), SENOVJEK = staro slovensko ime za mesec junij, TRAKL = avstrijski pesnik (Georg), VIVIPARA = živali, ki kotijo žive mladiče. 'VMNV 'dVOAV! 'IAIVaV>1VIAI '130d 'OIVVISI 'OAOH3dO '3raoaa3IAI 'VaVHOdOlAIVS '1A 'MINISOIAI '130 'SndO 'dO» 'ZINOd 'dVOAO '»IIAI 'IN3IAI 'dVWdVa 'Vin 'AO 'd3NIJVd '>119 'VNdVZId '1S0A0>1V>1 'VNdVSVA» '1S01V>109 '"INVHl 'VS300 'dVIVIAI 'V>101S :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3J.IS3H i^dioptuj ^NJ 89,8"98,2«I04t3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 17. maj: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje) . JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). ^5.o0 ]ŠtajeRska^ bUDilka 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO- SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Vaše mnenje šteje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). lTOREK, 20. maj: 5.00 ŠTAJERSKA budilka. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). jSREDA, 21. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). IčETRTEK, 22. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka- rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 23. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). 89,8,98,2 i n 104,3 MHz! POSLUŠAJTE j NASjNAj INTERNETU : www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE INA FB TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Občutili boste močno potrebo po osebni svobodi. Kocke usode se bodo končno zasukale tako, da boste imeli od vsega sami koristi. Obdobje bo ugodno za učenje in pridobivanje znanja. Nekaj več previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja in zavedajte se, da iz majhnega raste veliko! /T* ŠKORPIJON ^mF STRELEC (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) V vaše življenje bodo prihajali za- Zaupali boste v val optimizma in C—'K «V nimivi ljudje. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Seveda boste morali razmisliti in določiti prednosti. Na delovnem mestu bo več možnosti za ločevanje zrna od plevel. Prijetno bo v ljubezni in vendarle se boste morali učiti pri-laganja. Finančni uspehi! tako privabljali v življenje zanimive dogodivščine. Jasno bo, da bo čas ugoden za vse delovne obveznosti in da bodo v vaše življenje prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Ljubezen bo pesem o sreči. V dvoje bo vse bolj lepo, prijetno in romantično. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Sledilo bo obdobje poslovnih uspehov. Določiti si boste morali meje in pravila igre. Na ljubezenskem področju bo zelo zanimivo. Morda bo nekoliko bolj naporno in pomembno vlogo bo imelo tudi prilaganje. Krajših poti na žalost ni. Naravna oblika meditacije bo rTŠis. VODNAR (21.1. -18.2.) Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za izzive. Zdelo se bo, da bo pri vas zelo živahno in temperamentno. Teden bo sam po sebi poln akcije in dodatnih priložnosti. Hrepeneli boste tudi po čustveni varnosti. Zadeve se bodo korak za korakom obračale v pozitivno narava. RIBI W (19.2. - 20.3.) Narediti boste morali prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V osnovi boste hrepeneli po pohvali in jo pridobili na delovnem mestu. Doma bo čas primeren za prenovo in za polepšanje doma. Zvezde so prepričane, da vam ne bo dolgčas in da bo mnogo prijetnosti tudi v ljubezni. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 16. maja 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (16.) Od tod in tam Končno jim uspe Foto: Dani Zorko Prečkanje meje iz Čila v Argentino spet ni potekalo tako, kot bi bili Evropejci navajeni. Šel sem na nočni avtobus, seveda s ciljem, da se malo naspim in da lepo pridem drugo jutro soliden v Mendozo. Že takoj na začetku poti sem doživel hladen tuš, saj so bili v moji neposredni bližini kar trije dojenčki, ki so seveda začeli z arijami takoj po odhodu. Otroci itak niso nič krivi, še jaz bi se drl, če me ne bi čudno gledali, je pa res, da nekatere mlade mamice nimajo prav nekega pojma o vzgoji in pestovanju dojenčkov. Ko se je stanje končno nekoliko umirilo, smo že dosegli mejo. Tam smo spet morali vsi z avtobusa, izvleči nahrbtnike in začela se je enourna preiskava z različnimi psi, strokovnjaki za drogo, pa tudi nekaj drugih osebkov v uniformi si je krajšalo čas z norčevanjem iz potnikov. Po tej medigri smo končno okoli šestih zjutraj prispeli v Mendozo. Gre za mesto v Argentini, znano po dobrih vinih in vinogradih, za nas pa je bržkone zanimiva informacija, da tam živi veliko Slovencev. Spal nisem čisto nič, zato sem že na tešče obrnil dve kavi, ki pa nista veliko pomagali. Potreboval bi zgolj pol ure spanca, zato sem se že malo po sedmi odpravil v bližnji park, kjer sem se zleknil na klopco in res močno zadremal za slabe pol ure. Tu sem se lahko počutil dokaj varno, saj so mimo hodili ljudje v službo, bolnišnica z vsem osebjem je bila nekaj metrov stran, po parku so vrtnarji lepo urejali grmičke ..., a vendar se je zgodilo nekaj nenavadnega. Ko sem se zbudil, sem namreč pogrešil - moj veliki nahrbtnik. Kaj in kako, ni bilo nič jasno. Po krajšem iskanju, spraševanju ljudi in ob mrmranju sočnih besed južnjaškega izvora je bilo končno jasno, da je nahrbtnik nekdo ukradel. Malega nahrbtnika in torbice s fotoaparatom niso mogli, ker sem imel vse obešeno na sebi, velika torba pa je ležala nekaj metrov stran in tisto mi je nekdo pljunil. Saj sem res razmišljal, kako bi se je znebil bolj kulturno, saj sem hotel poslati topla oblačila, pohodniške čevlje in nekaj krame kar domov, saj jih nisem več potreboval v toplih krajih, vendar . nekdo mi je to prihranil. Vinogradi v Mendozi Po premisleku sem se malce umaknil in po detektivsko opazoval okolico, če bi našel kaj sumljivega. In seveda, vrtičkarji so imeli v parku utico za orodje, v kateri sem skoraj zagotovo opazil mojo torbo. Ja nič, suvereno sem se odpravil tja, čeprav jih je bilo osem ali devet. Saj ne da bi bil neka gorila, ampak možakarji so me videli, se zgleda ustrašili ter se zaprli noter. In nikakor nisem mogel do njih. Po navadi so na takšnih območjih tudi možje postave, a prav zdaj ni bilo nikogar, da bi mu lahko povedal to štorijo. In kmalu sem izvedel razlog. Prav tisti dan in še nekaj dni prej so vsi policisti v državi stavkali. V celi državi ni bilo dobiti nobenega policista in to so s pridom izkoristili lopovi, tudi takšni priložnostni. Temu se reče stavka, pa čeprav sem poleg nasrkal. Tudi pri nas je menda zaokrožil neki posnetek, ko so Foto: Dani Zorko Prizor v Argentini, ki ga pri nas več nismo vajeni. TTry? CKfóraíS or PASSION se nekateri ne tako revni prebivalci ob tej priložnosti spravili ropat trgovine in gostilne . Nekaj časa sem še čakal, nato pa šel, ker verjetno tako ali tako ne bi mogel storiti kaj pametnega. Naslednje dni sem se nekajkrat vrnil, če bi lahko kaj ukrenil, pa ni bilo tam več žive duše. Nič, za vsako rit raste šiba, se jim bo že povrnilo . Po začetni nejevolji se je razpoloženje izboljšalo, saj sem našel izjemno poceni hostel, kjer so imeli izjemno obilen zajtrk, poleg tega pa so znali za zelo ugodno ceno urediti tudi kakšen izlet. Drugače pa te že ob vhodu v mesto pričakajo zanimivi rekviziti, ki so seveda povezani z vinogradništvom. Slabe tri ure vožnje proti severu pa je še en epicenter vinogradništva, ki se imenuje San Juan. Ti dve mesti sta večna ri-vala, kar se tiče vina, in nekje v nekem mestu so baje celo sprožili protest na nacionalni ravni samo zato, ker so poimenovali po njima ulici, ki sta mejili druga na drugo. Že od nekdaj me zanimajo avtodomi, zato sem tudi na potovanjih vedno pozoren na različna vozila, ki jih sicer v Evropi ni dobiti, padejo pa v oči takoj. Spravil sem se iskat trgovine, da kupim kaj za pod zob, pa se skoraj zaletim v predelanega mercedesa, ki je po mnenju mnogih najprimernejša znamka za predelavo v hišo na kolesih. Je pa to tudi izjemno cenjeno in pogosto vozilo v Južni Ameriki. Bo že enkrat. Se pa tudi prebivalci radi šalijo glede avtomobilov. Če koga vprašaš, kako se je pripeljal, ne bo nihče rekel, da z avtobusom ali taksijem, temveč bo vsak odgovoril: »Z mercedesom.« Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Prva znamenja vinorodne regije, Mendoza Večne preiskave na mejnem prehodu Foto: Črtomir Goznik Ptuj * V razstavišču Stari zapori so 7. maja odprli razstavo Vrtca Ptuj pod naslovom Slastni običaji slovenskih pokrajin. Na ogled bo do srede maja. Pod tem naslovom so pripravili tudi osrednjo prireditev ob 30. prazniku Vrtca Ptuj in 69-letnici delovanja organizirane predšolske vzgoje na Ptuju in v okolici, ki je bila 9. maja v dvorani Center. Nastopilo je blizu 300 otrok, ki so v plesu, pesmi in igri, skupaj z mentoricami, predstavili slastne običaje slovenskih pokrajin. Vrtec Ptuj je 9. maj za svoj praznik izbral med prvimi v Sloveniji. V zadnjih letih se mu je s prazničnimi dnevi pridružilo več drugih slovenskih vrtcev. MG Foto: M. Ozmec Žetale * Vnet planinec in gobar Stanko Meglič iz Nji-verc pri Kidričevem je svoj letošnji prvomajski pohod na Donačko goro okronal z najdbo prvih črnih haloških jurč-kov. Če bila bera prvih pomladnih gob - marčevk letos razmeroma dobra, potem lahko pričakujemo tudi bogato gobarsko sezono. V to je trdno prepričan tudi vnet planinec in gobar Stanko Meglič, ki se je v soboto, 3. maja, odpravil na praznični pohod na bližnjo Donačko goro in na enem svojih najljubših gobjih rastišč naletel na pravcato gobjo idilo. Že od daleč je zagledal veliko temno rjavo kapo gobjega »črnuha«, ob njem pa nato še tri manjše, prav tako črne jurčke. Presenečen pa je bil tudi doma, ko je gobe narezal, saj je ugotovil, da je bila celotna gobja družina povsem zdrava in seveda tudi slastna; kajti ni ga boljšega, kot je slasten okus po pomladni juhici iz prvih jurčkov. -OM II r J / : l m SI Popestritev-turistične ponudbe Foto: Niko Soštarič Ljutomer * Ljutomerski hotel, ki je bil zaprt od jeseni 2011, je zadnji dan letošnjega aprila znova začel poslovati, toda ne pod imenom Jeruzalem, pač z novim nazivom - hotel Stela. Zajema restavracijo za 170 oseb, kavarno s slaščičarno, konferenčno sobo ter hotelski vrt, ki sprejme do 200 gostov. Urejena je tudi manjša kavarniška terasa pred glavnim hotelskim vhodom. Nared je 43 hotelskih sob z 81 ležišči. Najemnik hotela Andrej Vidonja, nosilec dejavnosti Marsel Šalamon in deset zaposlenih delavcev prisegajo na bogato ponudbo pristne domače hrane, oplemenitene s svežimi začimbami hotelskega zeliščnega vrta, ter v ekskluziv-no urejeni slaščičarni dnevno svežega peciva, sladoleda in sadnih kup. Znova je tudi pričakovati številne obiskovalce pri izvedbi raznih slovesnosti in drugih zabav ob posebnih priložnostih. NŠ petek • 16. maja 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Kidričevo, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo. Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo do 12 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado. Družba Radio-Tednik Ptuj zagotavlja: • glasbene podlage in nagrade nastopajočim, • ozvočenje (prireditve na prostem) in prisotnost novinarjev, • izvedbo glasbenih oddaj za majhne in velike, • članstvov komisiji, • sodelovanje privajah nastopajočih (generalki), • ureditevprijave prireditve s SAZAS-om in IPF, • oglaševanje prireditve, • javljanje in predstavljanje šol, občin in nastopajočih. Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo. Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979. S^feTEDNIK i/.radio-tednik.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. ^ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^N^naročili v času od 6. 5. do 24. 6., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE i sopotnikom^ 2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične Štajerski (Rradioptuj 89,8 1043 NAROCILNICA ZA Štajerski1 Želena nagrada (označi): [T| \2\ Ime in priimek:_ Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj,« . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj [OBIRANJE. ¿i* POTOVflLnfi RGEnCIJfl V DOLINO [REKE NMETVE (^■ao.asoiD-s dED 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! . d. 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 20. maja 2014 Prireditvenik a^i? ai/tohiSa petoyia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA FORD CM M) 1,613 01/2012 9.499 REIA 1.LAST. rNAR. SERVIS.SERV. KNJIGA CI1ENDS41,611IIOSO (WIK 11/2011 13.999 ČRNA 1.1AST., NAR. SEHVIS.SERV. KNJIGA MERCEDESBENZCRAZREDC223CDI 7/2009 12.999 ČRNA 1.IASI,NAi. SERVIS BMW318 D, NAVIGACIJA 09/2009 13.999 TJA 1.LAST., NÄVI, NAR. SERVIS. SEFtV. KNJIG/ RENAULT CUO GRAMJTOUR 0,9 TCE 90KM 05/2013 10.500 OGNJENO RDEČA 1.LAST., SERV. KNJIGA, TOV. GARAN. CITROEN K TOURER 2.0 HDI DYNAMIQUE FAP 09/2010 6.999 SVETU) MODRI 1.IAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA SMAHT FDHTWO Coupe CDi 02/2011 6.999 ČRNA IM, NI SERVIS RENAULT MEEANE 1.5 DCI EXPRESSION 04/2006 4.799 REIA I.IAST, NAR. VEL SERVIS RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXF*RESSION 7/2010 8.299 ČRNA IM, NI SERVIS RENAULT ESPACE EXPR. 2.D 16V AVTOM.. PUN ID/2007 6.999 T. MODRA 1.LAST.. NAR. SERVIS. PREDELAN NA PUN PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI ACCESS 09/2011 11.999 ČRNA IM,NAR. SERVIS, PEUGEOT207 TRENDY 1,4 HDI 11/2010 5.499 s. MODRA IM,NAR. SERVIS VWTOURAN 1,6 TDICONFORTUNE 08/2011 13.699 KREMNO SIVA 1M,AVT.K1IMA, RENAULT G. SCENIC 1.5 DO DYNAMIQUE 10/2009 7.999 MORJAVA IM,AVT.K1IMA VW GOLF VI COMFORT 2.0 TDI 2/2009 8.999 T. MODRA IM,AVT.K1IMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie). Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva OPEL ASIRA1.616V ENJOY 2004 4500,00 € 96.000 PREV. K0V5IVA PEJGEOT2061.4XS 2000 1500,HOC 80.000 PREV. RDEiA PEUGEOT LIMUZIHA 407 2.0 HDI STCOMFORT 2006 4.250,00 e SERV. KNJIGA BELA PEUGEOT 3071.616V BREAK 2002 2590,00 £ KLIMA KOV. SREBRNA MERCEDES-BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 8.800,00 C USNJE KOV. SREBRNA RENAULT ESPACE 2.0 DCI PRIVILEGE 2007 7590,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA CITROEN c41.616V vtr 2006 4.100,00« SERV. KNJIGA KOV.fRNA RENAULT MEGANE1.9 DG EXPR. CONE. (DUPE 2003 2550,00 £ AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN XSARA1.41SX 2003 2.150,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA SMART FORTWO COUPE PURE 2002 1.990,00£ SERV. KNJIGA RDEČA CITROEN EXCLUSIVE XSARA 1.616V BREAK 2003 2.140,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA CHEVROLET ave0DIRECT 2006 3.190,00« KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.4X-DESIGN 2005 2.650,00 £ KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT ai01.216VST0RIA 2007 3.650,00 £ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE 2004 3.490,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT GRAND SCENIC 1 5 DCI AUTKENTIQUE 2004 3.990,00 £ PRVI LAST. KOV.BORDO RENAULT MEGANE 1.9 DG DYNAMIQUE LUXCC 2005 5590,00« SERV. KNJIGA kov. črna PEJGE0T 307 2.0 DYNAMIQUE CC 2005 5.400,00« PRVI LAST. KOV. MODRA PEUGEOT 2061.4 X-DESIGN 2005 2.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA fiat punto 1.2 dynamic 2003 2.250,00« PRVA REG. 2004 KOV. SREBRNA volkswagen golf 1.9 sditrendline 2008 6.990,00« PRVI LAST. KOV.BORDO PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Praznik občine Sv. Jurij 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Jurjevo srečanje FS 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 06:00 ŠKL 09:00 Območna revija FS: 2. del 11:00 Marija fest; 1. del 13:00 Koncert Pihalnega orkestra Ptuj 15:00 Gorišnica - \Z naših krajev 17:00 Območna revija FS: 1. del 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 0B:00 Praznik občine Markovci 10:00 Jurjevo srečanje FS 11:40 ŠKL 12:30 Video Strani 16:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Dan OŠ Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@sipW.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Marija fest: 1. del 20:00 Dan OŠ Markovci 21:20 Praznik občine Markovci 23:00 Video strani Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 O PMiklavž o.t ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA audi a3 sportback 2.0 toi dpf amb. sport 2010 12.980,00 kov. t. siva audi m avant 2,0 tdi dpf amb. lux 2011 17.880,00 kov. srebrna cith0enc5 tourer 1,6 hdi business 2011 10.380,00 kov. črna fiat 5001,28v 2012 8.950,00 bela ford focus 1.6 tdci ebony sport 2010 7.980,00 bela mazda 6 sport combi 2004 3.480,00 kov. siva opel astra sports tourer 1,7 cdu enjoy 2012 8.990,00 bela peugeot 407 sw st c0nf0rt 2,0 hdi 16v 2005 3.770,00 kov. bela peugeot 5081,6 e-hdi 2011 12.690,00 kov. rjava renault cli01,5 dci express. 2010 5.980,00 bela renault scenic 1,5 dci elan family 2008 5.280,00 kov. srebrna Skoda octavia combi 1,6 crtdi dpf elegance 2011 11.780,00 kov. srebrna vw golf c0mf. 1,6 toi 2011 10.300,00 kov. siva vw passat variant 1,6101 bmt trend. 2011 12.250,00 siva vw passat cc 2,0 tdi dpf 2010 16.300,00 kov. siva vwsharan 1,9101 basisune 2004 4.300,00 črna vwtouran 1,6 tdi c0mf. 2011 14.480,00 kov. črna ODKUP VOZIL V ENI URI Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [TOP/AVTOMOBIL! VOZILA Z GARANCIJO .J CS^MJnnfinMD ■:M=£■ S tem kuponom 20 % popust na celoten nakup do 31. maja 2014. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAJA nepremičnine: parcelna številka 726/5, k. o. 407 -Moškanjci (stanovanjska hiša) do 1/1. Prodajna cena 52.135,00 EUR. Prodaja se izvaja na javni dražbi Okrajnega sodišča Ptuj, dne 23. 5. 2014 ob 9. uri. Pogoj za nakup je plačilo varščine najkasneje v torek, 20. 5. 2014, v znesku 10.427,00 EUR na TRR sodišča: št. 01100-6950422416, sklic 00 00 18 376 2007 02, namen varščina In 376/2007. Več informacij na tel. 068 168 788. Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila. V SPOMIN Ivanu Paveu IZ GEREČJE VASI 40 B 17. 5. 2004-17. 5. 2014 Mineva deset let, odkar si odšel. Čas teče in vse se spreminja. Hvala vsem, ki prižigate sveče, poklonite cvet in s toplino v srcu postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel 041767 760. KUPIM_ traktor Zetor, Deutz, IMT, Uni-vezal, Store ali podobno. Ponudbe na telefon 041 680 684. PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 423 636. PRODAJAJO smrekove sušice, fižolov-ke, dolžine 3 m, življenjska doba je najmanj 15 let, dostava na dom tudi manjše količine. Tel. 041 841 385. PRODAM lanske silažne bale, lahko menjamo za drva. Tel. 041 255 748. KUPIM bikce simentalce, stare do 14 dni. Tel. 041 875 779. PRODAM dva bikca simentalca, stara 4 in 6 tednov, in teličko, belgijsko-pla-vo, staro 2 meseca. Tel. 031 840 282. PRODAMO mesnate svinje od 25 do 35 kg in od 90 do 110 kg. Tel. 781 03 71. DOM-STANOVANJE V NAJEM oddamo delno opremljeno garsonjero na Ptuju na Volkmerjevi cesti. Informacije na tel. 041 519 251. IŠČEM osebo za košnjo trave v Halozah na vikendu. Tel. 041 575 508. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. Vse hiti kot tiha reka, le spomini spremljajo človeka. SPOMIN Danes, 16. maja 2014, je minilo pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Frajnkovič IZ SEVEROVE UL. 4 NA PTUJU Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spomnite z lepo mislijo in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAMO jesenov lamelni parket, dva radiatorja, vratna krila in priklop za zetor. Tel. 031 645 875. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.tednik.si - pon. PTUJSKA TELEVIZIJA .....16.05 9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Evropa moja dežela: Kmetovalec 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:35 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja) 23. oddaja.- pon. 1:30 Modro - non. 2:00 Resi TV Ormož lea TV nfo kai nal 6:30 Kuhinjica 7:10 Povabilo na kavo - pon. . 8:15 Motoscena: Z motorji po Škotski - pon. 8:50 Moj poklic: Organizator v turizmu - pon. 9:25 Glasbena 8 (slo.) 23. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Široko oko: 10. obletnica vstopa Slovenije v EU 20:45 Ptujske odrske deske -pon. 21:25 Cista umetnost, 31. oddaja - pon. 21:50 Motoscena: Z motorji po skofski - pon. 22:20 Resi TV Gorišnica - pon. 23:05 Info kanal Sobota 17.05. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:40 Modro - pon. 10:05 Šola. da se ti zrola 10:55 Glasbena 8 (slo.) 23. oddaja - pon. M Zemjjajnmi: .Vrtnarjenje - pon. 12^20 ^kookoMlubletnica vstopa Slovenije v EU-pon. 12:45 Tek mini 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo - pon 14:00 Reji TV Ormož-pon. 15:00 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Evropa moja dežela: Mali podjetnik 17:15 Ptujske odrske deske - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Cista umetnost, 31. oddaja - pon. :55 Po cesti smrti v umirajočo džungl 25 Glasbena 8 (tuja) 23. oddfm 00 Ptujska kraniga - pon. 20 Mini portret: Čuki 25 letJdlP :55 Lolita, predstava pon.. PTUJSKA TELEVIZ PROGRAMSKA SHEMA PeTV 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Nedelja 05. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modra - pon. 0:10 Sola, da se ti zrola-pon. 0:55 Glasoena 8 (tuja) 23. oddaja - pon. 1:35 Info kanal 2:15 Info kanal 3:00 Zemlja in mi: Vrtnarjenje - pon. 3:35 Mir in dobro 4:00 Gostilna »Pri Francet«,80. oddaja ' 00 Info kanal 25 Evropa moja dežela: Potrošnik _30 Kuhinjica 7:30 Info kanal 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Po zdravje, ll.oddaja -pon. 8:50 Tek mini-pon. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Glasbena 8 (slo.) 23. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske - pon. 21:00 Povabilo na kavo - pon. . 21:40 Motoscena: Z motorji po Škotski - pon. 22:00 Info kanal Ponedeljek 19.05 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info lianal 0:55 Glasbena 8 (slo.) 32. oddaja - pon. 1:35 Modra - pon. 2:15 Info kanal 5:55 Evropa moja dežela: Raziskovalec 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Široko oko: 10. obletnica vstopa Slovenije v EU-pon. 7:20 Tek miru - pon. 7:30 Ptujska kronika - pon. 7:50 Povabilo na kavo - pon 8:30 Moj poklic: Naravovarstveni teh.. - pon 9:05 Upkač- pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja) 23. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 9.oddaja -oon. 20:40 Sport(no): ZNK v MSM Ptuj - pon. 21:05 MotttcttfctfiMii|f|2SjcMtH, - pon. 22:00 Info kanal Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre Marije Donaj IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 3 C se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala osebju Centra za starejše občane Ormož, gospe govornici za poslovilne besede, DU Dornava. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe za molitev, pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ... . r r ' ' r Njem najdražji ZAHVALA Ob trpeči izgubi našega ljubega sina, moža, očeta, dedka in brata Franca Lačna IZ PTUJA se v mislih s stiskom roke vsakemu posebej s hvaležnostjo in s spoštovanjem zahvaljujemo, da ste ga pospremili v tako številčnem sprevodu na njegovi poslednji poti. Posebej gre topla hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sosedom, ZKD, JSKD, Moškemu zboru Rogo-znica, Komornemu moškemu zboru Ptuj, OŠ Kidričevo, družbi Radio-Tednik Ptuj, VVZ Ptuj, PPAGRO-MB, Policijski postaji Ljubljana-Moste, gospe Petrovič, gospodu Zelenku, gospodu Rašlu, družini Požlep in Mohorič, gospodu Ozmecu, dr. Bojanu Novaku, dr. Andreju Lazarju, dr. Željku Perdiji in celotnemu internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj. Njegovi vsi, ki ga bomo neskončno pogrešali HVALA ti, MAMA, za rojstvo, za življenje, HVALA za ljubezen, skrbi, HVALA za bisere, stkane v trpljenje. MAMA, naj večno ti lučka gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Otilije Nemec IZ PODGORCEV 99 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Naša hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, g. duhovnika za molitev in pogrebni obred, govornico, pevce, nosilce obeležij, godbenika za odigrano Ave Marijo, pogrebno službo Aura in go. Marjano za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njeni najdražji Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Boleča in nenadomestljiva je izguba, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Pero Tadič 1944-2014 S KUPČINJEGA VRHA 26, STOPERCE Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu Ljubljana, posebej doc. dr. Albertu Petru Frasu, osebju Splošne bolnišnice Ptuj, osebni zdravnici dr. Lilijani Jovanovič, patronažni službi ZD Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, govornici g. Hedviki za čutno prebran govor, ki ga je sestavila ga. Angelca Gorjan, župniku g. Cirilu Čušu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Sonja z družino, sin Milan z družino ter drugo sorodstvo Prometna varnost • Motoristi, bodite previdni! Kar 40 odstotkov nesreč motoristov zakrivijo drugi Po podatkih generalne policijske uprave je bila lanska motoristična sezona ugodnejša v primerjavi s sezono 2012, saj je na slovenskih cestah umrlo manj motoristov in mopedistov kot predlani, manj pa je bilo tudi prometnih nesreč in telesno poškodovanih. Številke pa so vseeno boleče, saj je lani na slovenskih cestah umrlo 21 motoristov, bistveno ugodnejše pa je stanje na območju PP Ptuj, saj po besedah pomočnika komandirja Borisa Kozenburgerja lani ni umrl noben motorist. Ob začetku nove motoristične sezone pa so policisti zaskrbljeni, saj je bilo lani med povzročitelji prometnih nesreč precej vinjenih motoristov. Od 567 povzročiteljev nezgod je bil kar 101 povzročitelj pod vplivom alkohola, povprečna stopnja prisotnosti alkohola v organizmu pa je bila pri motoristih 1,43 g/kg. Za prometne nesreče pa niso vedno krivi le motoristi, saj se je lani skoraj 40 odstotkov smrtnih prometnih nesreč z udeležbo motoristov zgodilo zato, ker je bila motoristom odvzeta prednost, zato policisti pozivajo tudi druge udeležence v cestnem prometu, naj bodo še previdnejši; na naših cestah so že lep čas tudi številni motoristi in mopedisti, zato se je treba pri vsakem premiku vozila prepričati, ali to lahko storimo varno, če imamo prosto pot. Za kaj vse je treba poskrbeti pred prvo pomladansko vožnjo Inštruktor varne vožnje Brane Legan iz generalne policijske uprave opozarja, da morajo motoristi, preden sedejo na motor prvič v sezoni, poskrbeti tudi za ustrezno psihofizično pripravljenost. Zato je priporočljiva udeležba na katerem od tečajev varne vožnje, saj je to naložba v njihovo varnost. Ustrezno pa je treba pripraviti tudi sam motor, zato naj pred vsako vožnjo preverijo tlak v pnevmatikah, profil na tekalni površini pnevmatik, delovanje svetlobnih teles in zavor, preverijo pa naj tudi svojo zaščitno opremo. Motoriste pozivajo, naj poskrbijo tudi za svojo vidnost, vozijo naj previdno in ne prehitro, pozorni pa naj bodo tudi na ravnanje drugih udeležencev v prometu. Ker motoristom v začetku sezone manjka običajne »kilometrine«, gibčnosti, fizične pripravljenosti, spretnosti in izkušenj, ki so pomembne za varno vožnjo, policisti svetujejo, da se na motoristično sezono ustrezno pripravijo. Po vsej državi so se že ali pa se še bodo vrstili različni trenin- gi varne vožnje, predavanja in praktične delavnice za motoriste. Na spletni strani poli-cija.si so objavljeni seznami preventivnih dogodkov in delavnic za motoriste. Vsem motoristom svetujejo, da znova pregledajo svoja motorna kolesa in mopede ter preverijo, ali so tehnično brezhibni, priporočljivo je tudi, da poiščejo pomoč strokovnjakov na tehničnih pregledih, v servisnih delavnicah. Nevarno: pesek na cesti in hladen asfalt Med samo vožnjo je treba tudi prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cestišču, saj je asfalt še vedno hladen in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, na cestah je ostal še posipni material iz zimskega obdobja, sneg in sol sta ponekod poškodovala ceste, zato je lahko tudi precej udarnih jam. Poleg tega se lah- ko na voziščih pojavljajo tudi ovire, razni kosi lesa in ostanki blata, ki nastajajo kot posledica sanacije gozdov ali dela s kmetijsko mehanizacijo. Nikar pa ne sedajte na motor, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni, saj je vožnja v takšnem stanju izjemno nevarna za vas in za vse druge udeležence. Poskrbite tudi za svojo vidnost, zato imejte na motorju vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Vse druge voznike motornih vozil policisti opozarjajo, da so s toplejšim vremenom na cestah tudi motoristi, ki so med bolj izpostavljenimi in ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, zato vsem svetujemo večjo previdnost. Pri prehitevanju vozil in vključevanju na prednostno cesto pa upoštevajte prednost voznikov, ki vozijo po prednostni cesti. -OM Podravje • Kriminalisti na pogorišču na Vranjem Vrhu Zakaj PGD Paloma ni pomagalo Mariborski kriminalisti so se ta teden ukvarjali z ogledom in preiskavo torkovega požara stanovanjske hiše na Vranjem Vrhu, v katerem je po neuradnih informacijah umrla nekdanja direktorica Palome Matilda Strasser. Stanovanjska hiša je zagorela v torek okoli pol sedme zjutraj, pri tem pa so posredovali gasilci prostovoljnih društev iz Šentilja, Ceršaka, Velke, Jareni-ne in Jakobskega Dola. Ogenj je v celoti uničil objekt, v njem pa so našli mrtvo žensko. Kot so še pojasnili na Upravi za zaščito in reševanje, je bilo poleg hiše tudi gospodarsko poslopje, ki ga je prav tako zajel ogenj. V plamenih so zgorele številne živali, med drugim krava, kokoši in nekaj psov, gasilcem jih je uspelo rešiti le nekaj. V akciji pa niso sodelovali najbližji gasilci prostovoljnega društva Paloma Sladki Vrh, s katerim je občina Šentilj pred časom morala prekiniti pogodbo o opravljanju lokalne gasilske službe, ker naj bi bilo društvo izključeno iz Gasilske zveze Slovenije. Šentiljski župan Edvard Čagran je dejal, da bi njihovi gasilci na kraj morda res lahko prišli nekaj minut prej, a po njegovem z gotovostjo ne more nihče trditi, da bi to rešilo življenje ženske, ki je umrla v požaru. Na Gasilski zvezi Slovenije (GZS) pa so zanikali, da bi omenjeno društvo izključili iz članstva zveze, so pa na osnovi sklepa Gasilske zveze Slovenske gorice ugotovili, da društvo ne izpolnjuje pogoja za članstvo. Na osnovi te ugotovitve jih je upravni odbor GZS črtal iz seznama članic, to pa je pozneje potrdil tudi plenum zveze. »S prenehanjem članstva v gasilski zvezi PGD Paloma ne more več opravljati javne gasilske službe. Kaj bi bilo ob torkovem požaru, če bi bilo, ne morem komentirati. Sedem let so poskusili urediti spore, tudi GZS je pri tem pomagala, pa ni bilo uspeha. Žalostno je, da tudi zaradi osebnih stvari društvo ne more opravljati osnovnega poslanstva,« je dejal poveljnik zveze Franci Petek. Kot je še dodal, spor trenutno rešuje sodišče, če bo PGD Paloma ponovno vključeno v Gasilsko zvezo Slovenske gorice, pa ga bodo ponovno včlanili tudi v GZS. (sta) NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA 'ORS,,., Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO V Vranjem Vrhu je pogorela hiša in gospodarsko poslopje; v požaru naj bi umrla tudi bivša direktorica Palome. (Fotografija je simbolična) Umrla zaradi zastrupitve Mariborski kriminalisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi neočiščenih dimniških vodov in kurilnih naprav v bivalnem delu stanovanjske hiše. Sanitarna obdukcija pokojne 75-letne domačinke pa je pokazala, da je bila vzrok smrti zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Znakov nasilja na truplu niso našli, je v četrtek dopoldne sporočil Miran Šadl s PU Maribor. Foto: CG Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Čez dan se bo v zahodni Sloveniji delno zjasnilo. Pihal bo okrepljen severni veter, ki bo popoldne počasi slabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne od 13 do 16, na Primorskem danes do 20, jutri do 22 stopinj C. V soboto bo pretežno oblačno, ponekod v notranjosti Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Veter bo ponehal. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. Nekoliko bo topleje, čez dan bo zapihal jugozahodni veter.