GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORU Lelo 2. štev. 226 - Cena 3.- lire TRST, nedelja 24. februarja, 1946 Uredništvo In uprava, Plazza Goldoni it. 1 * L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo Slava narodnemu heroju Janku Premrlu-Vojku Nočemo več nazaj! JteHtev državne pripadnosti Ju~ HJska krajine se bliža z naglimi korald. Se tnalo in prišla bo tako Wifco in nestrpno pričakovana mcd-Mrodna komisija. Kakšna bo odločitev zanima ves najbolj pa nas, ki bomo pri tem neposredna prizadeti. V ino-*em*tvu krožijo različne govorice, dopisi in radio po vsem svetu Prtobčujeja vsak dan nasprotujoče opise dejanskega stanja pri nas. Marsikdo se je že spraševal, zakaj ie ni prodrla po vsem svetu rWnt°o o dejanskem stanju, v Ju-Hj»M krajini — resnica, za katero i* primorsko ljudstvo dalo toliko blev in pretrpelo toliko gorja. Odgovor na to vpraiamje, ki ga tako često postavlja naSe ljudstvo, kaj lahak. Kakor vsi vemo, uži-reakcionarji, ki mgovarjajo 'taMjamsko ali kakSno drugo nam na*protno *reHtev* Trsta in z baj-vsotami poskukijo v svetu ea*ajiti oz. zamegliti dejansko sta-v Julijski krajini. Preko radia časopisov so (bili spretni pYo-Pogandisii (katerim se prav do- bro P°zna Goebelsova šola) laži im klevete o položaju pri na«. Sami **° t*taM in slilali bi ie čitamo in *Wiino o nekem ^terorju*, ki naj vJadaJ na ozemlju Julijske kra-j"*® do it. julija pr. L, to je do od-2®®° Jugoslovanske armade, osvo-^dtteijice — in ki najbi se ie, ka~ trde reakcionarji, vriil — celo * meri v coni B. Slišali in či-® »wo in le vedno poskuiajo za-^Pljati svetovno in domače jav-n°-k™Vnente * raznimi *fojbami», '*Wvno«trdmi izginotji*, *gočiU med našim Ijud-Navajajo razne lažne stati-Pitsv ta^i~ttofcumente, za okre-itaHt ^i~arPumentacit0 svojega — če si ogledamo samo en 0 *» ko jo *Voce libera* pisala J^obodnih volitvah leta 19tl». °*> reakcija ni operirala ta-9 Propagando oz. bolje rečeno 'evetwm\ in obrekovanji, ■ tihem, skrivnem — za pro-Človeka skoraj neopazno — sistematično je stopala na ®*not>i odredb in ukazov, ki so ha-^ nalašč zanjo prirejeni preko °rffOnou oblasti na prste našemu in ga zavirala v njegovem PoIeh*. ko preživlja zadnjo težko pT9i*kušnjo za svoje osvobojen je. ■8aepust Narodne zaščite, odvzem ~Vr^'*e moči ljudski oblasti, ukini-ljudskih sodišč, to so bile o-r °'>n® točke — kakor na uslugo — ki naj bi eavrle politio-Hvljenje našega ljudstva, pre-*borovanja, če ni za to' pr ed-dovoIlenla (ki ga je teiko j** —' drastična primera poleg Julijski krajini: kongres vsa »kupine — nel zborovanje separatistov, Ut^’lihov svetovna reakcije za It/^oolonallzadjo Trsta v gleda- *Rossetti» v Trstu). < ;*«feo je Vilo zaviranje na pod- *a ,abatoiečih ukrepov in ukazov kultu, *“M2i’Urnem poliu v io11, 9le~ it^ J?*' *n*Jfumo prosvetnem delu i, ^toure iti jan primorski človek tbdauz krajevni kulturni domo-*o ^ a «a ** uahl9° reakciji, — ki te-«0na*,»r<‘njem političnega fn nar •t^ neffo življenja našega Ijud- ^no stanje v naiem gospo-’ kjer nH bilo storjenega — Prav y*,tub o* besed *- njo o« P*»hd. °’ bi prav lahko izzvalo *°® *>« kulturnem In politi,J koy da°^u ”aSega ljudstva — kar Bo * bila to storjeno na uslu- človek ni klonil, Prazni), ^ P°*9anem domu, ob *n^9n4 *krinjah fn kai<\xh, a sti- kor Pasom, toda dosleden ka- ’ *® *>ori ea prorioo, ca . ' *vobodo v pravem po-* e*e^®» — katera mora biti *n‘a',w4fe demokracije do-'i*akomur. mu /e da/ala ^u*> J ’ kateremu reakcija ’n°9(Q ttJ!i/°'flniranim Potezam ni /n Jte n*,ri<5< P«roti. * ,a4>®< » br«n-strun« merskega in m<*- oa čustvovanja — ker r«an!l!t00ul’ l^fcova- ®*» " 0 *®troW>ak n» ££***'saJ ” *° /<• terorja. ’ v kater»m se dane* na- hajamo, se zaradi tega v bistvu ne razločuje mnogo od onega v letih 1918. do 19X1. in kasneje. Takrat so bila prepovedana zborovanja, manifestacije v Boljuncu, Nabrežini, Proseku, Sežani itd. so razbijali, takrat st moral dobiti — iz danes razumljivih razlogov — od italijanske oblasti dovoljenje za kulturno prireditev, za zborovanje itd. In pozneje, ko se jim je zdelo, da so dovolj močni, so požgali narodne in kulturne domove v Trstu, v Pulju, v Sv. Križu, v Voloskem, pri Sv. Ivanu v Trstu, v Rojanu, v Barkovljah itd., itd. Danes ne požigajo kulturnih domov, toda prav tako — kakor že zgoraj omenjeno — so prepovedana zborovanja, prepovedane manifestacije in demonstracije, če manifestirajo jih razženo, za prireditev v kulturnih mladinskih in otroških domovih, če le-ti Se niso re-kvirirani, je treba imeti dovoljenje. Lahko rečemo torej, da delno velja za ljudske domove — kakor da ec požgani. In ako ne velja, ali je še velik korak od tega stanja do požigov narodnih domov t Ali je še velik korak, če sploh je, od sedanjega stanja, — ko terorizirajo prebivalstvo v Brdih, v Slov. Benečiji, v Furlaniji — torej v obrobnih delih Julijske krajine, v sektorju Tržič-Devin-Trst in neposredno v trzašfci okolici, Trstu ¥n drugod, ko brišejo napise, podirajo stenčase, zažigajo slavoloke ker prebivalstvo z napisi in »Javolofci izraža svojo samoodločbo po priključitvi k Jugoslaviji — ko mažejo šovinisti dvojezične napise nad trgovskimi lokali, kar dokazuje, da tod prebiva/o Slovenci — ko mažejo naslovno desko «Primorskega dnevnika» na trgu Goldoni v Trstu, — ko z žvižganjem in petjem šovinističnih pesmi prihajajo pred uredništvo €Prlmorskega dnevnikai» (včeraj SS, t. m.) — do stanja v letih 1918 do 19tl *Pr &■ . ? v V : :: MH ' * V -i : ' ' 'f Danes se bo Izvršil slavostnl prekop trupla narodnega heroja Janka Premrla-Vojka In odkritje spominske plošče v njegovi rojstni vasi St Vidu v Vipavski doitai, Ljudstvo Slov. Prinorja *e bo danes strnilo okoli svojega junaka, svojega sina, ki se je, kakor cew lotno njegovo ljudstvo, borilo za Iste skupne cilje. 2e v svoji mladosti }e Vojka vznemirila vsaka krivica in posebej ie usoda, ki je okovala primorsko ljudstvo proti njegovi želji v meje Italije. Vso težo, n iz nasll3tev faslstične tiranije nad njegovim narodom je vzbudil v njem srd in upor. Kakor večina najT.h fantov, je moral shiiltj tudi on v italijanski vojsld, kjer se je počutil nesrečnega in j« bila njegova takratna vojaška služba v popolnem nasprotju z njogrovlm hotenjem in željami. Po izbruhu bojnih sovražnosti, zlasti pa potem, ko je sllaal za prve podvige junaških partizanov na Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem, se j« zavedal, da druga svetovna vojna ni navadr.a borba dveh nasprotnih taborov, temveč da ja to klic svobode za vse zasužnjene narode, da nastopa trenutek plamenskega upora proti mračnim s!1am. Napočil je čas, ko Je treba zavreči kruto preteklost, ln zastaviti vse sile za osvobojenje, za stvar ljudstva. Stari svet, ki Je pomenil zasužnjen je primorskega ljudstva je bilo treba odstraniti. Streti in Potolči je bilo treba faiistično zver, ki je vsemu svetu, posebno pa Sc primorskemu ljudstvu, prinesla ponižanje, razdejanje ln iztrebljenje. Zme«« ne prinese nihče. Treba je odločilno prispevati, treba se je žrtvovati, tudi umreti. Vsako čakanje pomeni zgubljen čas. Vojko se je odločil: sledil je klicu svojega zasužnjenega ljudstva, postal je partizan. Vojna je trda preizkušnja. Se posebno surov je bil boj z Fašistične provokacije Danes ob 1. url po polnoči so fašistični zlikovci vrgli v napisno desko našega lista na Piazza Goldoni 1, kakor tudi na sosednjo desko «11 Lavoratore» steklenico s črnilom. Mi smo ie nenehno opozarjali oblasti na početje nekaterih elementov, toda kakor po navadi, je naletelo naše opozorilo na gluha ušesa. Ves ta bes italijanskih šovinistov nas iivo spominja na fašističen teror ln na dobo pred nastopom Mussolinijevega režima. Danes, ko imamo v coni A anglo-ameriško zased, beno oblast in policijo, ae tako provokacijo neovirano u-prizarjajo dan ca dnem, zdaj tu, zdaj tam, zdaj na ta, zdaj na oni način. ». Primorsko ljudstvo ne bo nihče strahoval s takimi početi! te bolj strnjeno in složno a« bo borilo za popolno o-svoboditev, še z večjim prepričanjem sl bo Izbralo svojo pravo domovino, še z večjo vztrajnostjo bo kljubovalo vsem nakanam reakcije. Taka zla dejanja so samo navodilo našemu ljudstvo In ▼ opomin, kaj ga čaka, ako bi še enkrat bilo prisiljeno iiveti v okrilju Italije, v okrilju fašistični tiranov ali v okrilju internacionaliziranega Trsta, kjer M bilo brezdno vseh fašističnih elementov. Zato: nikoli več nazaj v novo suženjstvo! Pot ln želja primorskega ljudstva je samo ena: čimprej. hočemo biti priključeni v pravo domovi«*, b Jugoslaviji. nečloveškimi, poživinjenlml fašisti. Vojko je, ne ozirajoč se na premoč sovražnika, netil upor od Triglava do Istre, od Soče do Snežnika. V imenu tega ljudstva }e pričel z oboroženim odporom. Kakor so hoteli neštetokrat zavajati na5e ljudstvo, tako so poizkusi ji z Vojkom: ponudili so mu. da bi postal vodja četnikov na Primorskem. Zaničevalno je odklonil: «Raje sem prepost borec v partizanski vojski, kakor vojvoda pri izdajalskih četnikih.* Primorski kmet je videl Vojku in v njegovih junaških dejanjih svojega rešitelja, prav tako pa Je bil on sam tesno povezan s svojim ljudstvom, s primorsko zemljo. Kot partizan ni bil le junak v bojih, temveč je njogova politična zavednost, razsodnost in požrtenost izklesala iz njega lik zavestno predanega borca za svobodo. Njegovo naravo ln čut pravičnosti nasproti barbarskim načinom bojevanja fasistov označuje njegov od-nos do premaganih nasprotnikov, katerim Je običajno odvzel 1« orožje, jim pojasnil pomen borb« in poslal razorožene domov. Vojko Je padel. Umrl Je kakor mnogi znar.l in neznani Junaki, umrl, kakor je umrlo dvainjtirlde-settlsoč primorskih borcev. Po kapitulaciji Italije je bila dne 26. septembra 1943. v Cerknem ustanovljena brigada «Janka Pre-mrlo-Vojka». Ustmovitev te brigde ni bila, le svet spomin narodnemu Junaku, temveč nadaljevanje njegove zamisli, borbene volje za dosego Istih ciljev, za katerimi je on stremel: popolna osvoboditev. Vojko pomeni primorskemu ljudstvu simbol narodnega upora, rešitve izpod okupatorskega ' Jarma, ogorčenosti nad stevrnimi krivicami, simtol pravične borbe. Primorci so ponosni na njegova Junaška dejanja in s spoštovanjem izgovarjajo njegovo ime. Lik primorskega Junaka Je ljudstvu nepozaben ln živ. Pravična in sveta stvar, za katero Je dal on življenje Je ni v polni meri ustvarjena. Fašizem je zlomljen, toda primorsko ljudstvo ni radostno. Se se vlačijo po njegovi zemlji temne sence, ki spominjajo na mri0 preteklost. Ali ni bilo že dosti gorja? Ali niso desettlsoči padlih zadosten dokaz, kam in kaj hoče primorsko ljudstvo? Kri nežtevil-nih junakov je prepojila primorsko zemlji. Kri Junakov Vojkovega kova .Je krik in upor proti krivicam ln težak plebiscit primorskega ljudstva. Nafre ljudstvo ne razume, lntko Je mogoče, da se v današnjem svetu, ki naj bi veljal za pravičnega, najdejo ie ljudje, kateri dajejo po. tuho nenasitnemu rimskemu imperializmu, ki si hoče prilastiti zemljo, kjer so posejani številni grobovi naših junakov In upepeljene stotine his. Morda mislijo, da Je izumrl Vojkov rod? Ali se ne zavedajo, da je naSe' ljudstvo prestalo vse dru- gačne preizkušnje^ kakr&ne so danes. Prav tako, kakor v .preteklosti, bo naše ljudstvo odločno, vztrajno in borbeno v svetem boju za njegov« pravice. Nihče ne bo zlomil tega duha, kajti duh Vojka je duh vsega primorskega ljudstva. Proslava 28. obletnice Rdeče armade y Beograda Beograd, 23. Tanjug. — Na predvečer 28. obletnice Rdeče armade je pi‘ rcdil generalštab jugoslovanske armade slavnostno akademijo na Koiarčevi ljudski univerzi, ki so JI prisostovall člani sovjetskega veleposlaništva v Beogradu z odpravnikom poslov Koževnikom na čelu, predsednik prefldlja narodne skupščine FLRJ Ivah Ribar, številni ministri zvezne vlade, člani generalštaba Jugoslovanske armade ln druge osebnosti. General Svetozar Vukmanovič je imel govor, v katerem Je poudaril zgodovinski pomen Rdeče armade ln vero jugoslovanskega ljudstva v zmago ruskih armad. ♦Odkrito lahko izjavimo», Je dejal general Vukmsaiovič, In pritem izhajamo iz realnih faktorjev, da ni ljudstva, ki b' bilo bolj tesno povezano z ruskim ljudstvom, da nd pri nobenem ljudstvu tako globoke vere v zmago ruskih armad, da nobeno ljudstvo ni tako za teterestrano na poletu In moči Sovjetske zveze, kot naši jugoslovanski narodi. To bratstvo po krvi in bratstvu v orožju Je bilo zapečateno v zadnjih borbah s krvjo najboljših sinov ruskega naroda, a krvjo borcev Rdeče armade, ki bo padli v borbi za o-svoboditev naše jugoslovanske dežele. Ob zaključku slavnostne akademije na čast Rdeče armade je igrala beograjska filharmonija leningrajsko simfonijo Dimitrija Šostakoviča. Poziv poljskim vojakom za vrnitev v domovino London, 23. INS. — Zdi se, da se politični problem, ki je nastal zaradi poljskih čet v Italiji, približuje reaitvL Bevin proučuje dolgo poročilo iz Varšave, ki prikazuje prilike, ki jih bodo ti Poljaki našli na Poljskem. Prepis tega dokumenta bo verjetno Izročen vsakemu vojaku v Italiji. VarSava je sinoči preko radia pozvala Andersove vojake, naj se vrnejo. Poziv pravi: «Ne obljubljamo vam takojšnjega blagostanja, telimo pa, da bi sodelovali z nami pri izgrajevanju nove debele po strašnem vojnem opustošenju. Po mnogih letih ločitve moramo vsi skupaj graditi močno, neodvisno, svobodno ln demokratično Poljsko.* Sadčikov veleposlanik t Irana Moskva, 23. Tass. — Pričakujejo, da bo sedanji sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Sadčikov v nekaj dneh Imenovan za sovjetskega veleposlanika v Irarau. Vojaške operacije na Siciliji Palermo, 23. Radio Rim. — V zadnjem času so bile izvršene operacije velikega »tila predvsem v za-padnih področjih Sicilije. Akcija je l|la izvršena z veliko spretnostjo po oddelkih vojske v tesnem sodelovanja s policijskimi organi ter se je razširila v pokrajine Palermo, Trapaini, Caltanlssetta in Agrigwi-to. Aretiran h je bilo več kot 300 oseb, zaplenjena sta bila dva tope. Sgrsjem iranskemu ministrskemu predsednika Moskva, 23. Tass. — Dno 22 februarja je priredil podpredsednik sveta ljudskih komisarjev In ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov sprejem ne čast 1-ranekemu ministrskemu predsedniku Ghavamu ea Sul!anehu, ki se mudi na obisku v Moskvi. Sprejema so se udeležili predstavniki iranske delegacije, predstavniki sovjetskih oblasti, na čelu a pomočniki ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR Všlnsklm, Dekanozovlm, Lozovsklm ln Majskim, ministrski predsednik mongolske ljudske republike maršal Cojbetean ter predstavniki sovjetskega In tujega tiska. Francoski socialisti zahtevajo odstranitev Franca Pariš, 23. Uiipreas. — Franco, ska socialistična stranka Je dane« izdala resoluetjo, ki protestira proti usmrtitvi španskih republikancev, ki so se boy H s francoskim gibanjem odpora, ln ki zahteva zavezniško akcijo za uničenje Francovega režima. Gospodarska povezanost Trsta s slovanskim zaledjem Sovjetski list »Krasnlj flot* o zgolovinski krivici bivSe mele Moskva, ts. Tass. — List «Kra-snij Flot* piše o problemu Julijske krajine in poudarja, da je ljudstvo Julijske krajine s svojo borbo pokazalo vsemu svetu svojo iskreno željo po priključitvi k Jugoslaviji. List omenja, kako je bil Trst po prvi svetovni vej ni izročdn Italiji in pravi, da je pomenila izročitev teh slovenskih pokrajin italijanski kontroli resna in zgodovinska krivica ljudstvu te dežele, kar bi mogel teiko kdo zanikati. «Površen po&led na zemljevid Jadranskega morja dokazuje, da sta Istra in Trst gospodarsko po-veaana s slovenskim ozemljem, ker sta zemljepisno na isten obrežju. Veliko pomorsko pristanišče Trst predstavlja naravni izhod na morje za severne predele Jugoslavije. Trst je bil stoletja povezan s čisto slovenskimi pokrajinami. Po osvoboditvi izpod fašističnega jarma je ljudstvo Julijske krajine pričelo ustanavljati svoje krajevne organe: narodno-osvobodilne odbore, ki so uživali vse zaupanje ljudstva. Toda M odbori so trenutno oropani vseh pravio in njihove funkcije so bile izročen« elementom, ki so napram ljudstvu sovražno razpoloženi. Razpuščena so bila sodišča, ki jih je izvolilo ljudstvo; nadomestili so jih s sodišči iz fašistične dobe. Sodniki so pristaši fašistične stranke. Fašisti so na svobodi, antifašisti pa v ječi. Jasno je, zaključuje list, da to povzroča naravno vznemirjenost ljudstva, ki se je z orožjem v roki borilo za svojo svobodo». Za pravično rešitev Pariz, ts. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga sporoča: List ifltimon;«! objavlja na prvi strani članek svojega urednika Ma-gnisra, ki v kratkem prikamije zgodoiiino osvoboditve Julijske krajine v maju 191/5. Takrat se je pričela kampanja manevrov bi provokacij, katere središča so v Italiji bi izven Italije. Četniki Draže Mihajloviča in ustaši poskušajo izzivati incidente na meji Julijske krajine. Pri tem jim obilo pomagajo reakcionarni kato-Uiki ikofje. Zavezniške oblasti so K občudovanja vredno naglico zatrle ljudsko oblast in odvzele oblast narodnoosvobodilnim odborom. Nadalje prikazuje Magniere novo nevarnost, ki se je pojavila s premikanjem Andersovih čet na mejo Julijske krajine. Italijanska reakcija ne izbira nobenih sredstev, da bi izzvala incidente in prevarila javnost. Zavezniške oblasti to trpe, kajti Trst so tvrata za ekspanzijo proti srednji Evropi». V zaključku poudarja t punčico svojega očesa. Stalin sprelel Cojbaisana Moskva, 23. Tass. — Dne 32. 2. Je predsednik sveta ljudsk h komisarjev ZSSR geoerallslmus Stalin sprejel ministrskega predsednika mongolske ljudske republike, mar-šala Cojbaisana. Sprejemu sta priso a tvovala ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov ln sovjetski veleposlanik v mongolski ljudski republiki Ivanov. zasebno življenje vsakega posameznika; sl'šal bo o boli, ogorčenju ln gnevu, ki se je kopičil skozi vsa desetletja ln ne bo se več čudil: to je le strastna Volja do končne osvoboditve e>d vsega tega trpljenja, ki se je sprostila, to je le zavest trpečih, ponižanih in teptanih: zdaj je trenutek, zdaj, kot še nikoli poprej! S prvo partizansko aktivnostjo so se naučili delati napise, so se naučili poleg vojaških akcij tudi političnih in propagandnih. Scedi patrulj miličnikov in SS-ovcev so ee naučili pisati po zidovih, trositi letake — dvanajstletni otroci, fant. ki in dekletca. Celo sredi zastraženega Trsta so poveznili ogromno titovko na spomenik — v zasmeh SS-ovskim rabljem! In zato ni čuda, če sedaj nadaljujejo, ko vendar čutijo, da borba ni končana, da zmaga ni popolna. Se manj se je čuditi, da se sedaj policije prav tako malo boje, kot so se Je bali pod nacifaSistlčno okupacijo. Kdor pa razume globoko vsebino, ki se skriva za to manifestacijo vojne, kdor razume, da to ni u-metno ali nasilno inscenlrana gonja, ampak le najiskrenejšl Izraz ljudskega hotenja, ki nima druge modnosti manifestacije, ta tem manj razume, kako more oblast, ki je nastopila kot nositeljica one iste demokratične ideje, za katero se je tudi to ljudstvo borilo »kupno z vsemi zaveznik', zatirati sedaj vse manifestacije tega hotenja. Težko je razumeti, kako morsjo tanki rušiti slavoloke v Brdih, slavoloke onega istega briškega ljudstva, ki Je s svojimi partizani in političnimi delavci pomagalo rediti toliko zavezniških vojnih ujetnikov, Izkazovalo toliko prisrčne gostoljubnosti tudi zavezniškim padalcem. In kdo ve, ali ne sedi v tak-inem tanku po naključju kdo od onTh, ki so jih pomagali Brici rešiti, ki so jih pomagali Brici peljati skozi neštete sovražne zasede ln ponoči preko Mene Soče na varno, do letališča, ki Jim Je omogočilo povratek v domovino. «Vsa leta pred vojno so nas zatirali in niso mogli zatreti nai e narodnosti*, — nam pišejo iz Trbiža. stene in svojo streho; ko bomo sami na svojem, se bomo lahko zmenili, kako uredimo notranjost...* »Ce ne bo prišla komisija k nam, bomo mi šil k njej*, so rekli v Livku, na meji med Kobariško in slovensko Benečija.. Trumoma bomo prišli, vsa vas bo šla, da jim pove, da hočemo Jugoslavijo..* «S Titom smo se borili, s Titom hočemo živeti v miru*, je rekel in napisal Rezi jem, borec Rezijanskega bataljona v svoji okomi slovenščini. »Saj smo vendar Slovani in to je naša pravica!* Po vsej Primorski hočejo Jugoslavijo! Italijanski delavci v Trstu in Tržiču In slovenski kmetje po vsej pokrajini. Vsi hočejo Jugoslavijo. Preko zoglenelih ostankov od policije požganega slavoloka v Devinu se te zeleni nov. V Brdih, v okolici Trsta, kjerkoli ao podrli sla-voloke, povsod gradi ljudstvo nove. Vedno znova, pa če treba stokrat, pravijo! V Devinu so izvedeli od oblasti, ko so šli protestirat, da ne smejo napraviti na slavolokih napisov. — Pa Jih zaenkrat napravimo tako, so rekli. O naši volji s tem n« bo mogoče preslepiti no. benega. Ko bo prišla komisija, bo odmeval do Trsta naj klic: hočemo Jugoslavijo! Ljudske volje se ne da zatreti. Ce je ni mogel plebiscit krvi in trpljenja desetletja dolgo, Je tudi ne bodo podrti ln požgani slavoloki... PRIMORSKI DNEVNIK 24. februarja 1940. Uai pove primer Zuri in ostali? Meseca avgusta 1945. je Zavezniška vojaška uprava imenovala nekaj slovenskih sodnikov in med njimi tudi mene, da bi tvorili poseben slovenski odsek pri Okrožnem sodiiču v Gorici. Se preden smo nastopili svoja mesta, pa nam je bilo rečeno, da bomo lahko razpravljali v slovenskem jeziku; vse spise, torej tudi razpravne zapisnike in sodbe pa bi morali sestavljati v italijanščini. Proti temu smo ugovarjali, čei da j« to predvsem tehnično nemogoče, ker bi prišlo med razpravljanjem do stalnih sporov glede tolmačenja prevoda, da pa je tak ukrep tudi krivičen in poniževalen za slovenski narod, ki živi vendar v veliki večini v onem delu Goriške, ki je zasedena po zaveznikih. Saj Je celo predvojna Avstrija priznala enakopravnost vseh treh deželnih jezikov pred sodišči in še odo leta 1924, to je 6e dve leti po takozv&nem pohodu na Rim, se je v Julijski krajini lahko se razpravljalo iti pisalo pred sodišči v slovenskem Jeziku, dokler nam ni slednjič fašizem izrinil slovenskega jezika iz šol, iz sodišč in iz vseh drugih javnih uradov. Po zmagi demokratičnih narodov nad fašizmom pa smatramo, da je samo ob sebi umljivo, da se nam vrnejo brez vseh nadaljnih ceremonij vse nase jezikovne pravice, ki tvorijo naše naravno pravo kateremu se ne moremo odreči In ki nam pritičejo prav tako kot zrak ali voda. ZVU pa nas je poučila, da to ni tako preprosto, ker obstojata v italijanski proceduri dva člena, ki določata izkijučno rabo ital Janškega jezika pred sodišči. Ta dva člena bi bilo treba izreono razveljaviti, ako hi hoteli ustreči qašl želji. Ml smo bili mnenja, da se zakoni lahko razveljavijo izrecno ali pa tudi molče in da tako gorostasnlh zakonov, kot so fasistovski, ki ti branijo govoriti v materinem Jeziku, ki kaznujejo vsako pregrešno misel proti duce-ju in njegovi stranki, da ne govorimo oboroženem uporu proti državi, ki ti nalagajo dolžnost vzgajati otroke v fašističnem duhu, ki ti kar čez noč izpremenljo NE MOREMO TRPETI TAKIH KRIVIC Eltatelje obveščamo, da bo s 1. marcem t. 1. cena našega Usta, kakor vseh ostalih listov - dnevnikov, 4 lire za posamezni izvod. Cena mesečne naročnina bo 90. lir, trimesečne 260 lir, šestmesečne 520 lir, letne pa 1000 lir. priimek Itd., po zmagi nad fašizmom prav gotovo r.e bo treba izrecno in posamezno razveljavljati, ker Je samo ob sebi razumljivo, da se ne smejo več uporabljati. Saj za ta cilj se je vendar borilo v zadnji strašni vojni vse napredno človeštvo, zeto se Je nase ljudstvo borilo 25 let proti fašizmu In se Je slednjič kot en mož dvignilo in pregnalo fašiste. Etos 11. 12. 1945 je ZVU Izdala Splošni ukaz st 30, s katerim je Izrecno razveljavila nekatera določila fašističnih zakonov, toda obeh omenjenih členov italijanske civilne in kazensko procedure ni med njimi in tako bo slovenski Jezik če nadalje ostal pregnan la hiše pravice. Vsak pravni sistem je stavba, ki je harmonično zgrajena. Lahko lz. riješ alt zamenjaš eden at več kamnov ali oelo stebrov lz te stavbe, trpela bo sicer harmonija, toda stavba bo le še ostala. Tako Je tudi s fanatičnim pravnim sistemom: posamezna določila se lahko razveljavijo, toda sistem bo o« tal še naprej iti nanj boš caletel vsak trenutek. Zato je bilo mogoče, da je bil dne 10. 1 t L od goriskega okrožnega sodišča obsojen Zuri, ker so ga leta 1944 zasačili, da je ime) v svoji posesti 26 kg soli. Zuri Je sicer dokazal, da Je dobavljal sol partizanom, toda sodišče mu tega ni verjelo In ga Je obsodilo, češ da je škodoval skupnosti s tem, da ji je odvzel iz prometa večjo količino soli. Seveda je sodisče svobodno v svoji preeoji ali naj verjame kakemu dokazu ali ne, toda tudi v tem primeru bi bilo sodišče moralo oprostiti Zurija, kajti tudi zavezniki so z bombardiranjem stanovanjskih hi.! škodovali skupnosti, a nihče ne dvomi, da so s tem pripomogli h končni zmagi. Prav tako pa so tudi tov. Zuri in stotieoči drugih Zurijev v Evropi s svojo sabotažo pripomogli k hitrejšemu uničenju nacifašizma — tudi če sodišče ne verjame, da Je bila sol namenjena za partizane. Istega dne, torej 16. 1. tega leta, je isto sodišče sodilo tudi nekemu KlanjšČcku Jožefu is Oslavija, ki je bii oi tožen, da je imel leta 1044 v svoji posesti nekaj litrov žganja, za katerega ni plačal predpisanih taka takratni nacdfašistični (torej sovražni) državi. Goriško okrožno sodišče je obtoženca oprostilo, toda viiji državni pravnik se je prito-žil in sedaj nas resnično zanima, kako se bo »tvar končala. Ce sodimo po Zurijevcm vzorcu, ne damo za tov. Klanjsčeka niti počenega groša, ker ni plačal predpisanih taks takratni, sicer sovražni oblasti, a se ja s tem že ujel v zanjke tedaj in ša danes veljavnega fašističnega pravnega sistema. Pred kakim mesecem so pozvali na kvesturo v Gorici tri Miren ce in Jim sporočili v<*elo vest, da morajo odsedsU tri meseca zapora, na kar so bili med tem verjetno že poza. bili. Lota 1943 so bili namreč od Anglo-ameriška vojaška uprava v Sežani je dne 7. t. m. poklicala predstavnike ljudske oblasti iz političnih organizacij na razgovor v svojo urade. Zaveznik' so jim očitali, da organizirajo množične demokracije in priprave za sprejem mednarodne razmejitvene komisije ter ao kljub temu, da očlt. ki niso WU niti najmanj upravičeni, zahtevali od ljudskih predstavnikov, da takoj prekinejo z vsemi pripravami, kar bi — po njihovem mnenju — lahko delali le s privolitvijo ZVU. Obenem so jim zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru proti njim policijsko postopali in jih prisilno 'zselill iz pisarniških prostorov. Dne 22. t. m. popoldne se je na sedežu Okrajnega odbora SIAU za Scxza.no javil neki kapetan, namestnik, guvernerja Schroltt-a, z odredbo, naj se ves cdtoor SIAU in Okrajni NOO za Sežano dne 23. t. m. do 11. ure izselita lz svojih uradov. Zahtevo je utemeljil s tem, da urade potrebujejo za nastanitev vojaštva. Zahteval je tudi, da morajo uradi ostati opremljeni s pohištvom. Kljub temu da so mu ljudski predstavniki tolmačili, da »o ta poslopja privatna, da je v vasi mnogo praznh javnih poslopij in da je pohištvo teh uradov zasebna last, Bi hotel odstopiti od svojih žalitev. Končno je neglede na to, da organ lziciji nista še dobili dru. g h prostorov, dal do 12. ure rok za izpraznitev uradov. Vest se Je hitro raznesla po vsem okraju. Ljudstvo, ogorčeno in razžaljeno po ponovni krivici od strani anglo-ameriške oblasti, se je pričelo spontano zbirati za demon-stra-j jo. Ljudje so se med seboj vpraševali, da-ll je bila borba ob strani zaveznikov proti naclfašizmu zaman, kaj neki bodo zavezniki od svojih soborcev še zahtevali? Dolge povorke delavcev in kmetov, žena fn mladine lz bližnjih in najoddaljnejšlh vasi okraja so včeraj predpoldan prihajale v Sežano. Nešteto transparentov je pričalo o krivicah, ki se gode temu izčrpanemu in izropanemu ljudstvu. Vsi so kakor en mož dokazali, da so pripravljeni čuvati z vsemi močmi s krvjo priborjene pravice. Krenili so z živinskega trga po glavni cesti proti poslopju ZVU. Mimogrede so opazili člana odbora SIAU in Okrajnega NOO, ki so iz uradov nosili pohištvo. Ogorčeno in razburjeno zaradi takega postopanja z ljudskimi predstavniki Je ljudstvo pohi telo k njim in Jih prepri- j čalo, da so opustili delo. Pred poslopjem ZVU, kjer je nastanjen g. guverner, so demonstrant je na ves glas vzklikali: «Ne bomo dopustili preganjanje naših odborov, Zahtevamo ljudsko oblast, Ne moremo trpeti krivic*, itd. Množico niso uspeli pom'riti niti policisti. Medtem, ko je ljudstvo odločno vztrajalo pri svojih zahtevah. Je delegacija odšla do g. guvernerja in mu predložila težnje on zahteve prebivalstva okraja. Demonstrant-je so venomer vzklikali jugoslovanskim ljudskim voditeljem in prepevali partizanske pesmi. Toda ob 12. uri je nastopila po-llaja in aahthevala od ljudskih predstavnikov takojšnjo izselitev. Ko je množica za to izvedela, se je razburjena podala pred poslopje Okrajnega NOO in SIAU ter odločno zahtevala, naj puste ljudsko predstavništvo v njunih prostorih. Policija ne le, da ni niti v naj- manjši meri pristala na zahteve ljudstva, temveč je pričela surovo razganjati in s pendreki pretepali ljudi, ki so ves čas borbe proti fašizmu stal čvrsto ob strani zaveznikov. Vseld udarcev je mnogo tovarišev obležalo na tleh. Ker je vojaška policija ojačena z oddelki civilnih policistov vedno grše postopala proti ljudstvu, ata Okrajni NOO in SIAU morala končno 'sprazniti svoje pisarniške prostore in spraviti vse pohištvo na oeeto. Slednjič so morali sneti narodne zastave in napisne deske, policisti pa so pričeli brisati napise in trgati vence z balkonov. Ob tem prizoru se je ljudstvo hotelo ponovno pognati proti poslopju toda polclja jih je zaustavi la. Z rosnimi očmi ob spominu, da so v tej vojni žrtvovali za zmago zaveznikov in za svojo svobodo domova, imetje, in sebe, so ljudje ostali brez besed. S solzami v očeh so se mptere ia mladina, ljudski razumniki, delavci itn kmetje zaprisegli, da bodo napeli vse »voj« sile za dokončno rešitev vprašanja pripadnosti tega ozemlja, da ne bodo niti za trenutek popustili v zahtev' po priključitvi k Titovi Jugoslaviji, k državi, kjer jim bodo zajamčene vse pravice. Dovolj Včeraj smo v Jutranjih listih brali vest, da sta bila iz Barkoveij nasilno odpeljana dva mladeniča z nekim avtom Fiat 1500, ki je črne barve. V popoldanskem «Voce libe-ra» pa sm0 £e utali, da so prijeti skoraj gotovo pravi krivci. cVoce libera* z nekim posebnim zadoščenjem ugotavlja, da so pred via Carducci 6 organi civilne polici J e zaplenili črn avto z znažko SP (Slovensko Primorje), kateri Je — kakor zagotavljajo pri »Voce libera* oni, ki je včeraj odpeljal dva mladeniča iz Barkoveij. To je nova zlonamerna provokacija «Voce libera* in reakcija na splošno, ki poskuša storiti vse mogoče, da bi oblatila našo ljudsko oblast, ki ima na via Carducci C svoje najvišje predstavništvo Pokrajinsko narodno osvobodilni odbor za Trst in Slov. Primorje. Ta provokacija se prav malo razlikuj« od one, katero so acenirall pred tedr.l v ulici Vajdlrivo, ko so obdolžili nekega oficirja Jugoslovanske armade, da ima ukraden avtomobil. List «Voce libera* je takrat pod mostnim naslovom prinesel to vesi .toda potem, ko je bilo dokazano, da je bil avtomobil last Jugoslovanske armade, ni tega niti z besedo omenil. Vseh teh provokacij, ki jih reakcija organizira in se pri tem poslužuje civilne policije, mora biti konec! Slučaj primorskega novinarja Dušana Fortiča, ki je imel v posesti zaplenjeni avto in je bil zaradi tega aretiran, čeprav lahko točno deke.Se svoj alibi zahteva, da pristojne oblasti preprečijo podobne žalitve nap ram našemu ljudstvu Jugoslaviji in Jugoslovanski armadi Zdravstveno stanje naših tovarišev Zdravstveno stanje naših ranjenih tovarišev se je dokaj izboljšalo. Medtem ko je urednik Koren Jože Se v noči po avtomobilski nesreči zapustil bolnico, sta glavni urod-nlk Hreščak Dušan in tovarišica Sumi Albina zaradi poškodb ostala v glavni bolnici v Trstu. Njuno stanje se je v teku minulih dni prav zadovoljivo izboljšalo. Tudi tov. Hreččak Mira, ki je v tržiSki bolnici, s« sedaj že precej bolje počuti. • • • Tem potom se v imenu naših ranjenih tovarišev in tovarišic, naj. priarčneje zahvaljujemo g. majorju Harari-ju za želje za čimprejšnje okrevanje naših tovarišev. Zahvaljujemo se obenem g. Antonič Fran. cu iz Trsta za darila, prosvetnemu društvu »F. Prešeren* tn vsem o-stalim tovarišem in tovariericam, ki so kakor koli nudili pomoč na mestu nesreče, pri prevozu in v teku minulih dni pokazali zanimanje ter toplo sočustvovanje z našimi ponesrečenci. Koncert pianista Antona Trošta Opozarjamo na koncert, ki ga bo izvajal v torek, dne 26. februarja ob 18 uri zvečer v dvorani »Ridot-to» gledališča G. Verdi naš znani panist Anton Troši. Veseli smo, da moremo med nami pozdraviti odličnega slovenskega umetnika, Med drugimi je na sporfdu tudi skladba rektorja slovenske Glasbene akademije L. M. Skerjorcn »Tri improvizacije*. Oblik koncerta slovenskega umetnika, ki je po tolikih letih kulturnega zatiranja prvi te vrste, toplo priporočamo, posebno naši mladini. Opozarjamo občinstvo, naj sl pravočasno na>r-vl vstopnice za koncert, ki »o v predprodaji v knjigarni Stoka, via Milano in v Sodobni založbi, Con. so št, L Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje bo gostovalo v sledečih krajih z naslednjimi deli, kr sicer: Danca, 24. t. m. ob 14. uri v dvorani v ulici Caprin: Benedetti »Rdeče rože*; v torek 26. t. m. ob 17. uri v kinodvorani v Bovcu: Matej Bor, »Raztrgane!*; v torek 26. t m. ob 20. url v kinodvorani v Bovcu: Zupan, «Andant« pa tetico*; v sredo 27. t. m. ob 17. uri Danes ob 14. ari „RDEQE ROŽE" v dvorani ▼ ulici Caprin v kinodvorani v Kobaridu: M. Bo«-, »Raztrgancl*; v sredo 27. t, m. ob 20. uri v kinodvorani v Kobaridu: Zupan, »Audante pa-tetlco*; v četrtek 28 t. m. ob 17. uri v kinodvorani v Tolminu: M. Bor, »Raztrgane!*; v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Tolminu: Zupan, »Andarte pate-tlco»; v petek 1. marca ob 17. uri v dvorani Križnič v Kanalu: M. Bor, »Raztrgancl*; v petek 1. marca ob 20. uri v dvorani Križnič v Kanalu: Zupan, »Andantc patetico*. Vstopnice bodo v vseh omenjenih krajih nekaj dni v predprodaji; prav tako tudi »gledališki list*, kjer j«, poleg drugih zanimivih člankov, napisana tudi vsebina del, ki se vprizarjajo. Hvaležnost Libanona Sovjetski sveži Zborovanje volivcev mestnega penuna SIAU V sredo 27. t. m. ob 9. url bodo v hiši pristaniških delav. cev v Trstu pričele volitve mostnega plenuma SIAU za Trst. OD TRIGLAVA DO JADRANA Ilirska B'atrica Dne 6. t. m. so žene iz vasi Pasje na svojem sestanku sklenile, da bodo obiskale invalidski dom v Postojni. Ves je zelo izčrpana, toda požrtvovalne tene so si nekaj odtrgale od svojega in s tem pogostile Invalide. Iz Postojne »o se povrnile vse srečne ob zavesti, da so storile svojo dolžnost do tovarišev, ki so toliko žrtvovali, Kobarid Dne 10. L m. je bila v prostorih ljudske čitalnice okrajna konferen-za AF2, katere se je udeležilo nad> 300 žena iz vseh vasi okraja. Prišle so po snegu in poledenelih stezah iz najoddaljenejčih vasi. Po pozdravnem nagovoru tovarišic«*- Til- ke, okrajne tajnice AF2, je tovariš Dujc podal politični referat, iz katerega Je bilo razvidno, da je demarkacijska črta v prvi vrsti kriva težkega gospodarskega stanja, ki vlada v coni »A*. Po organizacijskem referatu, ki ga je podala tov. Vida, so Sene živahno posegle v diskusijo. Zanimale so se zlasti za vzgojo otrok in za vprašanje verouka, Na vsa vprašanja so bila dana stvarna in zadovoljiva pojasnila. V okrajno tajništvo in plenum AF2 so izvolile najbolj zavedne in požrtvovalne žene ter matere. Konferenco so zaključile s kulturno prireditvijo. Ob tej priliki so odposlale pozdravna pisma maršalu Titu, tov. Kardelju in Svetovni zvez; antifašističnih žena v Pariz. V obrambo svobode zborovanja Po težkih letih osvobodilnega boja, po požrtvovalnem samolniclatfv-nem delu na polju obnove, je mladina končno hotela imeti v Trstu svoj prvi kongres. Nihče Ji ni do zloma fašizma tega dovolil, saj je bila vedno zatirana in preganjana. Na tem svojem prvem kongresu J« betela mladina mučene primorske zemlje polagati račun o izvršenem delu v teku povojnih mesecev, Je hotela zabeležiti svoje prve uspehe ln položiti temelje za nadaljnje u-spe&nejše delo v splosno korist. Toda nepričakovano ji je zavezniška oblast odklonila prošnjo za pri- fašlstičnlh sodisč obsojeni, ker so ubogali pozive, katere so pošiljali zavezniki po radiu vsem okupiranim narodom in niso oddali svojih pridelkov fašističnim gospodarskim ustanovam. Noben protest ni nič zalegel in možje so presedeli tri dni, dokler ni njihov zagovornik dokazal ZVU, kako gorostaeno je tako postopanje. Mi renči so morali nato plačati kavcijo in so bili začasno izpuščeni na svobodo, toda s tam zadeva ’« ni rešena, ker obsodba je »e obsodba in čeiprav je fašistična in dandanes nesmiselna, se je ne more »praviti kar tako a sveta. Edina pravne možnost, ki jo sistem fašistične zakonodaje dopušča, da obsojencem ne bo treba odsedeti kazni, Je ta, da vložijo tako zvano prošnjo za pomilostitev. Ker so ubogali radijske pozive zavez-nikov in kor »o tekom vojne sabo. tirali fašistična ukrepe, naj šolaj še presijo, da »e jim kazen milostno odpusti! Ali n( to absurdno? Dne 19. X tega leta Je okrožno sodišče v Gorici obsodilo neko Volarič Ernesto lz Smastl, ker Je leta 1944 kupila 8 kg soli od osebe, ki Je ni imela pravice prodajati. Isto sodišče Je Istega dne obsodilo tudi nekega Medena Franca lz Brd, ker si je leta 1944 kupil od nepoznane osebe nekaj tobaka. Oba sta prekrvila tedanje postave fašističnega režima, ki so žal še danes v veljavi. Da »mo bili neštetokrat pozvani, naj sabotiramo vse ukrep« okupatorja, ki so mu služili za nadaljevanje vojne, danes seveda nihče več ne pomisli. Omečimo samo še, da ss je moral dne 19. 2. tega leta zagovarjati pred okrožnim »odisčc-m v Gorici tov. Franc iz Gabrjev, ker so leta 1944 nečli pri njem 20 kg soli. Obtoženec je s potrdilom krajevnega NOO dokazal, da Je dobavljal sol partizanom in je bil zato tudi oproščen. Kaj poreče k tem tov, Zuri ki kaj višji dr lavni pravnik? Vse to nam priča, zakaj grozijo llalijanakl Imperialisti, da nas bodo na podlagi čl. 241 k. z. vse postrelili v hrbet, če bomo preveč hrupno izražali svoje želje po priključitvi Julijske krajine k Jugoslaviji? Tov. Zuri in ostali potemtakem ne bodo mogli dobiti niti orožnega lista riti kake Javne službe niti vojn« odškodnin«, če so preglasno prekleli fašizem ln njegove hierar-he ln bili zato obsojeni. In is ee bo dogajalo, da ne bomo smeli uporabljati slove* sk^ga jezika pred ledišči, da bo Zuri še sojen in zaprt za stare greha, da bo morda streljan v hrbet, da ne bo dohil vojne odškodnine in Bog sl ga vedi kaj še. To s« bo dogajalo vse dotlej, dokler bo cela še kaka zanka one mrože, kateoo predstavlja fač.»t!6 i pravni sistem. DR. JOSIP GRUDEN metno dvorano za en sam dan. S tem dejanjem se mladini dejansko krati svoboda zborovanja. Mladina je Se mnogokrat Intervenirala pri poveljstvu »Wellfare 55 Area», toda vse njene prošnje so bile doslej zaman. Zaradi takega postopanja napr&m mladim borcem, ki so se v sklopu partizanskih edlnic borili na strani zavez, nikov, so se včeraj v ulici San Laz-zaro, pred sedežem omenjenega poveljstva, zbrale številne delegacije mladine is Trsta, Milj in Tržiča. Medtem ko ao mladinci ln mladinke zahtevali, naj upečtevajo nji. ho ve zelje, naj Jim omogočijo kongres, je delegacija treh mladincev odšla k majorju, poveljniku Well-fare, kjer je v imenu vse mladine hotela predložiti protestno pismo. Odgovorili so ji, da majorja ni v uradu. Zato »o se mladinci ln mladinke ponovno uvrstili v povorko in se podali pred poslopje ZVU. Vzklikali, peli so partizanske pesmi in odločno zahtevati, naj g. polkovnik Robertson sprejme njihovo delegacijo. G. polkovnik pa mladinske delegacije, ki mu je hotela predložiti zahteve afntlfašistldnlh mladincev tn mladink mesta, ni hotel »prejeti. Zbrana mladina, ogorčena in užaljena nad tako nedemokratičnim ravnanjem, Je burno protestirala ln dajala duSka svojim upravičenim zahtevam. Na ves glas je vzklikala: hočemo dvorano, hočemo, da spoštujete naše pravic«, sah. tevamo svobodo zborovanja*. Nato je mladina odkorakala po Kcczu in se ponovno ustavila pred sedežem Zveze primorskih partizanov. Vzklikala je junaškim borcem, ki »o žrtvovali vse za svobodo, med drugim tudi za Svobodo zborovanja. Končno je odšla prod svoj sedež v ulici Machiavelli. Zbranim je spregovoril neki mladinec, ki je med drugim dejal, da je zavezniška oblast s tem ravnanjem jasno pokazala svoje nerazumevanje sa potrebe antifašistične mladine. Mladina se Je razšla s obljubo, da bo le dalje odločno vztrajala pri svojih upravičenih zahtevali. IZŠEL JE KOLEDAR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE za leto obnove in dela 1048 Dobi ln naroči se pri KOLPORTAZl LJUDSKE ZALOŽBE v TRSTU, Via Carducol 6 lo nlenlh podružnicah v Gorici, Postojni, Idriji, II. Bistrica ln okrajnih kolportažah CENA 210 LIR Brje Dne 7. t m. so svečano pokopali tovarišico Birsa Floro. Padla je že leta 1943. v septembrski ofenzivi. Po 28 mesecih iskanja jo je mati našla nekje med Vitoljskim »kalc-vjem. Ostala Ji jo v spomin rjava hčerkina puška, ki Je 28 m”»ecev ležala poleg nje. Ob odprtem grobu j« mladinski pevski zbor zapel žalostinko »Žrtvam*. Prosvetno-zabavni večer v Sežani Antifašistično ženski društvo v Sežani pclredi na debeli četrtek, dne 28. febr. 1946. v kfno-dvoraal v Sežani nageljnov prosvetno zabavni večer. Na sporedu igra, petje, godba in ples. Vabljeni vsi, ki hočejo biti dobre volje. Krajevni A.FZ, odbor sa Sežano. Odlog plačilnega rok« naročnin« na radio Po noredbi ZVU je plačilni rok za radijsko naročnino odložen do 28. februarja 1946. TRST Zborovanje Članov V. sektorja I. okraja V ponedeljek 23. februarja cb 20. url bo zborovanje vseh članov V. sektorja L mestnega okraja v dvorani kulturnega krožka »Kralieh*, v domu pristaniČKih delavcev (Časa del Lavoratorc Pontuah), Na dnevnem redu Je razprava o vaj. nih perečih vprašanjih. Dolžnost vsakega pristaša je, da »e tega sestanka udeleži. Zveze primorskih partiranov Odbore Zveze primorskih partizanov L, IL, UL In IV. okraja vabimo, naj s« danes 24. t, m. ob 9.30 zglase na sadežu Zveze, Corso 19, zaradi važnih aporoč.l. Kulturni krotek „M. Kraljič" Prosilce za študijsko štipendijo obveščamo, da »mo v spomin padlega Marija Kraljiča izdali 17 štipendij po 2.000 lir. Vpisani prosilci naj se javijo s potrebnim legaliziranim potrdilom do 9. marca t. 1. Danes 24. t. m. ob 10. url bo zborovanje članov, ob 15. uri otroško pustno rajanje, cb 19.30 pa zabavni večer. Prosvetno društvo ,,ŠUorkl)a" priredi danes ob 15. uri otroško pustno rajanje. Proavotao društvo ••Franc« Prešeren" Pcvakl zbor »Proletar* prosvetnega društva »Franceta Prešeren* Iz Kolonkovca gostuje dane« 24. t m. ob 19. uri pri kulturnem krožku »Cebulec*, gostilna »Vlttorla* 8.M.M. Zgornja. Na sporedu je »Zvončku*, »Delavska himna*, »Kolo* in trije italijanski operni komadi. Mešani zbor društva »Cebulec* predvaja dva komada, solo sopran, tenor ln orkester. Proavotao društvo ••F. Marušič" Prosvetno društvo »Franjo Ma-rutJ.č v Rocoiu uprizori dane« ob 16.30 uri v društveni dvorani pri Lovcu Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi*. Priredit«v opensko šolske mladine Šolska mladina iz Opčin priredi danes ob 16 url pri Sv. Ivanu v dvorani »Slavko Škamperle* igro »V kraljestvu palčkov*. Starti in otroci vabljeni! Prehrana Razdeljevanje kave. Sopral Javlja, da bodo začeli jutri razdeljevati vsem tržaškim potrošnikom po 100 g kave na odrezek it. 48 živilska nakaznice. Kavo bodo razdeljevalo vse trgovk.« » raclonlra-nlmi živili. Delavske zadruge (er Meinl ln Maflloll. Razdeljevanje sc konča 9. marca, Oena: 685 Ur kg. Gorica Razdeljevanje sadnega drevja Opozarjamo vse one, ki so se predbelezill za sadno drevje in murva pri Kmetijskem nadeomištvu v Gorici, da prične razdeljevanje v sredo 27. t. m. Vsi predbeieženci marajo dvigniti drevesa do 6. marca t. 1. Na razpolago je še gotovo število murv, katere si lahko nabavijo tudi t'stl, ki sc Je niso sanjo predbekŽili pri Kmetijskem nadzornlštvu. Razdeljevanje melitozija V zvezi z našim nedavno v časopisih objavljenim obvestilom o razdelitvi melitozija (sladkorja za čebele) »poročamo, da avtonomni u-rad za obnovo, ki mu je kmetijsko in gospodarsko ministrstvo napočilo, naj preskrbi, da dobe posamezni čebelarji tiskovin«, tega ni Jo storil in da jih tudi ni poslal Kmetijskemu nadzornlšivu, ki jih Je Izrecno zahtevalo. Da ne zgubljamo po nepotrebnem časa, vabi kmetijsko nadzorni!tvo vse Čebelarje, naj potrpijo in počakajo na morebitna navodila, ki bodo objavljena v časopisih. Razdeljevanje goriva za poljedelstvo Dviganje goriva po lastnikih kmetijskih strojev nepreduje peča-»■. To dela težkoče Kmetijski zadrugi pri prihodnjih nakazilih zaradi pomanjkanja posode. Ko? en naglo bliža čas oranja, vabimo vse prizadete, naj dvignejo čimprej nakazila za gorivo ln sl tako zagotove potrebno zalogo. Opozarjamo vse one, ki tega So niso storili, da pradložljo uradu UKM tiskovine o uporabi goriva in knjžice za pregled. Cene steklu ZVU je končno določila ceno za steklo ln sicer 370 lir za mš2 navadnega stekla in 590 lir n močnejše steklo. Ker j« zaradi pcmote tv. Anton Koren v Gorici prodajala navadno steklo po 450 lir In po 500 lir, pozivamo vse tiste, k! so kupili steklo na nakaznice, l-dane od Trgovske zbornic«, po vičii ce. ni, kakor gori omenjeno, naj zahtevajo od tv. Koron povrnitev zneska. ki so ga preveč plačali. Morebitni ugovori glede povrnitve naj se naznanijo Trgovski zbornici. Dvig IzkaziI zp mezge, nakazan« od ZVU Kmetovalci goričke občine, katc-, rim so bili nakazani mezgi od ZVTj, naj s* zglasijo na Kmetijskem nad-sorništvu v Gorici, ulica Duca d’Aoeta 55, da dado potrebne podatke ln obenem dvignejo 'rkazilo. Žica aa vinograde Kmečka deželna aadruga ima v svojih skladiščih v mestu ln na deželi na razpolago žico za vinegrade. Prodaja je prosta. Ker js količina omejena, vabi kmetovalce, da se fmprej zglasijo v omenjenih skladiščih Kmečke zadruge. Bejrut, 22. Tass. — 19. februarja se je libanonski parlament sestal k svoji redni reji. Dasiravno je bila na dnevnem redu diskusija o mnogih zakonskih načrtih, je bilo vse zasedanje izključno posvečeno delu Varnostnega sveta v Londonu v zvezi z debato o liba-nonsko-slirijakem vprašanju. Mnogi poslanci so se priglasili k besedi. Poslanec George Akl je v svojem govoru rekel: »Bilo nam je jasno, da so se države, kakor hitro je Varnostni svet začel obravnavati naše vprar Sanje, razdelile na dva dela: en del je bil na naši strani, medtem ko so druge zavzele nasprotno stališče. Prvi tabor je vodila Sovjetska zveza, ki je branila narodnostno vprašanje drzno ln odkrito. Mi sami fce bi mogli braniti svojih interesov bolje, kot je to storila Sovjetska zveza. NaSo stališče v tem »vprašanju* je isto, kot ao ga izrazili zastopniki Sovjetske zveze, Mehike in Poljske*. Nato je Akl predlagal resolucijo hvaležnosti onim dr-žavam, ki so podpirale Libanon in stališče, ki ga je zavzel vodja sovjetske delegacije Višinski. Poslanec Saraf je dejal: »Višinski je sijajno branil našo stvar. Njegov odgovor francoskemu zunanjemu ministru Bidaultu, kateremu je rekel, da se kulturna vprašanja branijo s silo idej in ne s sile orožja je bil posebno učinkovit.* Tudi poslanec Saraf je predlagal, naj se pošlje resolucija hvaležnosti državam, ki so branile libanonsko stvar v Varnostnem svetu, posebno pa Sovjetski zvezi. V svojem dolgem in živahnem govoru je poslanec ICabid Adi Sahla rekel: »Jaz popolnoma soglašam s svojimi tovariši, ki sprašujejo, kako in kedaj se bo izvršila evakuacija. Mi moramo delali odkrito, naše zahteve so znane: takojšnja in brezpogojna evakuacija.* Mnogi drugi govornik; so v svojih govorih Izrazili svojo popolno solidarnost z zahtevami, ki so jih izrekli prejšnji govorniki. Upor na Celebesu Bat&via, 23. Unipress. — Poročajo, da se je upor 750 holandskih domačih čet v Monado na otoku Celabe* razširil na vse domače čete v vseh severnih pokrajinah Ce-lebesa. Indonezijski krogi so izjavili, da j« 20.000 indonezijskih čet obkolilo veliko meoto Gorontalo. Upornik: uživajo podporo vsega prebivalstva. Uradno poročilo jo danes opisalo položaj kot »reeon*. Holandski ln britanski časti ni ki so včeraj obiskali' menadske upornike, vendar jim ni uspelo jih pregovoriti. Voditelj upornikov je dejal, da ne sprejmejo brltan&ke ali holandske intervencije, da pa so voljni dovoliti avstralsko posredovanj«. Angleške oblasti pošiljajo vojns ujetnike v Egipt Kairo, 22. - Tass — Revija »Al Eaas* je objavila členek, v katerem postavlja sledeče vprašanje egiptovski vladi: »Ali ve vlada, da pošiljajo Angleži v Egipt nove «po-tilljke* vojnih ujetnikov in jih zaposlujejo namesto egiptovskih delavcev ?» Kakor je doznala omejena revija iz verodostojnih virov, spreminjajo angleške vojaške oblasti začasna vojaška hivuli.Ua v trajn. Angleške oblasti, piše revija, pošiljajo stalno nove vojne ujetnike v Egipt, Četrt milijona vojnih ujetnikov je sedaj v Egiptu, to je trikrat toliko, kolikor jih je bilo med vojno* Na koncu sprašuje revija »Al Baas»: «Na podlagi kakšnega do* govora prihajajo novi vojni ujetniki iz Evrope v Egipt? Ali se t* vrši z odobren jem egiptovski vlade?* Kakor poroča revija, je to veli' ko število vojnih ujetnikov izredno poslabšalo prehrambene prilike 7 državi V Bombaju 250 mrtvih in 1300 ranjenih Bombay, 23. Reuter. — Zadnjo neuradno poročilo ceni žrtve 7 Bombayu od pričetka nemirov n& okoli 250 mrtvih in več, kot 1.30® ranjenih. Skupne policijske Izgube cenlj® neuradno na 4 mrtve in 175 ranjenih, med njimi 49 častnikov. Bombay, 23. Reuter — Cete eo danes ponovno streljale nar množice v dadarskem okraju, kakih Jš km severno od mestnega središča. Graja Indijske sknpščlne Ne*w Delili, 23. Unipress. — Indijska posvetovalna skupščina je danes s 74:40 glasovom izglasoval* vladi grajo zaradi slabega ravna«* ja v »poru z indijsko mornarico. člani kongresne stranke in mohamedanske lige so grajali resa* nestrpnost in vladno nedelavnost v vprašanju manjših obrokov hrene in izvajanja ukrepov, kor J* dovedlo do izgredov. Dobra srca V počastitev spomina narodneg* heroja Janka Premrla — Vcjka daruje šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar* Sv. Jakob, Trst 1009 lir v prid partizanskim sirotam. AFZ Rojan daruje 4.500 lir za tir rote padlih partizanov. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK MALI OGLASI ŠIVALNI STROJ »SINGER*, zeW lep, v najboljšem stanju, z jara-stvom, prodam za 5.000 ltr. Sette* fontane, 12, notranja vrata. ^ MALE PSE, Čuvaje, prodam. R°" jan-Vemielis 525. VINOGRADNIKI IN SADJARJI1 V promet je prišel nov, enostav** jako praktičen škropilnik po ugodni ceni. Iščem okrajne zastopnik1?* Pisati: Miro Marmolja, vja Tricst* 6, Gorica. Zobozdravnik KULTEHEB bo pričel ordinlrati v Dutovljah ob torkih in petkih od 9-12 h. PLETIH III0IHKE11 DEBELI 1HUO VINA GEMELI.I TRST, via Imbrianl 1 Telefon St. 94303 MILANO, vla Parini 1 * Telefon it. 65353 CEHE BREZ KOHKBREHCEI NAGROBNE SPOMENIKE, velik« In majhne Izdeluje kamnoseška delavnica OuStSn na Opitnah Prosvetno druitvo „VISAVA" Iz Konkonelja nastopi danes 24. t. m. ob 16. url v Prosvetnem domu na Opčinah s pevskimi točkami« deklamacijami pionirsko Igro ••Čista vest" In mladinsko igro ,,Komandir Simon". Po prireditvi prosta zabava Na aploino ieljo ljudstva se ponavlja kulturna prireditev v »JAMI4* v Padričah. Začetek ob. 15. url popoldne. Nasvidenje. RADIO PONEDELJEK, t5. FEBRUARJA 7 Glasb« sa dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.55 Jutranja glasba; 11.30 ritmi ln pesmi; 11.45 predavanj«; 12 glasba sa vas; 12.30 predavanj« v slovenščini; 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba; 14 gledališka panorama; 14.15 pregled vesti; 17 prenos iz Vidma; 18 komorna glasba; 18.20 vesela glasba; 18.30 orkester pod vodstvom dirigenta Manr.o; 19 ženska ura (slov,); 19X0 slovenske narodne pesmi (ploAJe); 19.30 klavirski koncert pianista Antona Trosta (slov.); 20 napoved časa -poročila v slovenščini; 90.80 glas. benl sprehod; 21 tržaški kvartet; 21.45 igra; 22.30 glasbeni seetan«k; 23.15 zadnjj vesti v slovenščini; 33X5 nočno zabavišče. Kaluža in Povh, prej Florenc, Trst, ulica Vidali 5, ima na razpolago vsako vratne TEHTNICE ZA INDUSTRIJSKO, KMETIJSKO IN KUHINJSKO UPORABO. VSAKOVRSTNA REŠETA za fITO in SITA >« moko, pocinkana vedra, Bkafc, pralnike, kuhinjsko, aluminijasto posodo, emajlirane pločevine, steklenice ln kozarce, namizne žlice, vilice, nože, predmete za darila, itd. v veliki zalogi pri tvrdki KR ŽE • TRST, Piazza S. Giovann! 1 Zastopnik za JuQOslavi|a JULY MAY£H - TRST, Piazza della Borsa i