Pionirji v VVinterthuru
Aprila so bili pionirji osnovne šole Dr. Jože Potrč na enotedenskem obisku pri svojih prijateljih v Švici, ki obi-skujejo slovenski dopolnilni pouk v Winterthuru. To po-vratno srečanje v Švici je bil velik dogodek za vse Slovence, ki živijo v tem prijaznem; me-stecu, še posebej pa doživetje za pionirje iz Ljubljane, kakor tudi za »švicarske pionirje« -tudi v Švici so, tako kot drugje v zahodni Evropi, naši otroci sprejeti v Zvezo pionirjev Ju-goslavije.
Že sam polet z letalom je bil nekaj enkratnega, zlasti še v tako lepem sončnem dnevu, kot jebilatistanedelja9. aprila, ko smo zapuščali brniško leta-lišče. Še topleje pa nas je spre-jelo sonce na letališču Kloten blizu Zuricha, kjer so nas prisrčno pozdravili naši go-stitelji - otroci s starši in pred-stavniki društva Planika iz Winterthura. Šopek nagelj-nov, topel stisk rok in stara prijateljstva med otroki (saj ta vez med šolama traja že pol-drugo leto) so postala bogatej-ša še za eno srečanje.
V prostorih društva Planika v Winterthuru je urico kasneje stekel kratek program, naj-slovesnejši trenutek pa je bil podpis listine o pobratenju med pionirskim odredom osnovne šole Dr. Jože Potrč in slovenskim oddelkom jugo-slovanske dopolnilne šole T. H. Karpoš v Winterthuru. S to listino ni bilo potrjeno samo medsebojno sodelovanje, temveč so se pionirji iz Švice obvezali, da bodo po svojih močeh izpolnjevali naloge iz programa Zveze pionirjev in
sodelovali v akcijah v okviru jugoslovanskih pionirskih iger. To je prav gotovo velika obveza, a ko se bodo čez leto ali dve za stalno vrnili domov, jim delo v pionirski organizaciji ne bo tuje in biti dober pionir ne bo težka, temveč častna naloga.
Na tej prireditvi so bili otroci iz Winterthura sprejeti tudi v podmladek Rdečega križa. Za -prijetna simbolična darila je poskrbel občinski odbor RK Ljubljana- Center.
Seveda pa je med prisotnimi nastalo veliko razburjenje, ko sta dva učenca začela odpirati kar precejšen kovček - in potem en sam dolg vzdih ob pogledu na harmoniko, ki smo j o prinesli kot darilo iz domovi-ne, podarili pa sta jo TOZD Jugotehnika in Melodija Mengeš. Prav gotovo bo tahar-monika dobro služila na vseh prireditvah in v šoli, saj doslej niso imeli nobenega lastnega inštrumenta, s katerim bi po-pestrili pouk in nastope.
Program enotedenskega bi-vanja v Winterthu.ru je bil zelo pester. Ljubljanski otroci so si ogledali živalski vrtvRappers-wilu, planetarij in prometni muzej v Luzernu. Sicer pa so bivali pri slovenskih družinah, pri svojih vrstnikih. Tako je sredi Švice živo tekla sloven-ska beseda - to pa je tudi glavni namen medsebojnega sodelo-vanja - da bi slovenski otroci v tujini čimveč govorili sloven-sko, spletali prijateljske vezi z vrstniki v domovini in tako gojili ljubezen do naše besede in pesmi.
Romana Savnik <creator>Jožica Mlakar</creator>