MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 r Talofon 2440in 2455	'VV'	99
lihaa razvcn nadalje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman	ERI	91	H	IH	mBs	99	MllSA	7	7
v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglati po ceniku / Oglaae	,
sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljeni i Poštni čekovni račun it. 11.400	99
JUTRA’
Kitajska še ni napovedala vojne
Kitajci bodo branili Šanghaj do zadnjega moža — Ukrepi ameriških Združenih držav — Položaj v
mednarodni koncesiji
WASHINGTON, 1. februarja. Potrjujejo se vesti, da Kitajska formelno še ni napovedala Japonski vojne.
PAR1S, 1. februarja. Po vesteh iz Nankinga je kitajski zunanji minister Lovenkan odločno dementirai vesti, da bi Kitajska napovedala Japonski vojno. Kitajska tega še ne bo storila, ker hoče spoštovati mednarodne pogodbe. Branila se bo le, če bo napadena.
WASHINGTON, 1. februarja. Po brezžičnih vesteh, ki jih je ujel eden izmed ameriških rušilcev na potu iz Manile v Šanghaj, je Čangkajšek pozval kitajsko posadko v Šanghaju, naj vztraja v obrambi mesta do zadnjega moža. Pomoč je že na potu. Iz tega sklepajo, da so Kitajci pripravljeni odločno se noreti japonskemu napadu.
WASHINGTON, 1. februarja. Po odloku predsednika Hoovra, je bilo odposlanih v Šanghaj 1000 ameriških vojakov. S tem se je ameriška oosadka v mednarodni koncesiji povišala na 2S00 mož. V luko je prispelo šest ameriških torpednih rušilcev in dve križarki.
WASHINGTON, 1. februarja. Na kori ferenci med predsednikom Hoovrom, zunanjim ministrom Stimsonom in voj nim ter mornariškim ministrom je bilo sklenjeno, da bodo vojne ladje in čete, odposlane v Šanghaj, takoj odpoklicane, čim preneha nevarnost napadov na mednarodno koncesijo. Japonski poslanik je dal Stimsonu zagotovila, da Japonci ne bodo napadli mednarodne koncesije ter da bodo spoštovali nedotakljivost tega ozemlja.
LONDON. 1. februarja. V mednarodni naselbini v Šanghaju je položaj skrajno napet. Japonska se ne briga za varnost življenja in imetja prebivalstva v inozemski naselbini. Obstoja bojazen, da bodo Japonci začeli uporabljati inozemsko naselbino za oporišče svoje akcije, s čimer bi prišla naselbina v sredo najhujših borb. Konzuli Amerike. Anglije in Francije so ponovno protestirali pri poveljniku japonskih čet zopet to namero ter opozorili na to, da bi imelo tako početje katastrofalne nosiedice.
Vse za maškerado
kupite ugodno pri
C. BUJEFELDTU
Krvavi zublil Daljnega vzhoda
Prav v trenutku, ko potujejo v Ženevo v Švici delegati vseh držav na veliko konferenco za razorožitev, ki naj bi u-stvari a temeljne pogoje za večni mir med narodi, so v daljni rumeni Aziji vzplamteli krvavi zublji nove velike voj-Ne. Dva mongolska naroda, 70 milijonski japonski in -150milijonski kitajski, sta se sPopadla, da z mečem v roki razčistita medsebojne spore. Številčna razlika med Japonci in Kitajci je sicer ogromna, toda 2a Presojanje moči brez pravega pome-5,a* Mnogo manj številni Japonci so strnjeni v vzorno državno organizacijo, in Billova vojska je opremljena z vsemi Najmodernejšimi bojnimi sredstvi ter disciplinirana in sfanatizirana, dočim je kitarski orjak »bolni mož Daljnega vzhoda«. Deset in desetletne državljanske vojne med' posameznimi generali in pokrajinami, so Kitajsko oslabile in obubožale. Njena armada je desorganizirana in slabo oborožena, denarna sredstva so Nezadftstna. a primanjkuje tudi vsega drugega.
Razumljivo je tedaj, da so Japonci, ki s° ha svojem otočju in v pred leti okupirani Koreji pregosto naseljeni, izrabili Prav sedanjo priliko, da razširijo svojo oblast v Aziji na račun te bolne Kita:ske. lp prav tako je tudi razumljivo, da je Kitajska dolge mesece takorekoč mirno gledala prodiranje Japoncev v svojo obsežno in rodovitno Mandžurijo. Obračala se je le na, Društvo narodov v Ženevi m pričakovala od njega zaščite in pomoči. Sai je pa bila ta mednarodna institucija tudi ustanovljena zato, da prepreči uudaljne spopade med svojimi članicami. Joda Društvo narodov je, kakor še nikoli doslej pokazalo, da je, kadar so si v Nasprotju interesi velesil, popolnoma brez moči. Japonci, ki so se tega dobro zavedali, se za prijazne prošnje Društva Narodov niso zmenili in so celo zagrozili z izstopom, čim bi se hoteli proti njim storiti energičnejši koraki. Neženirani so zasedali Mandžurijo kos za kosom, mesto za mestom, klali, morili in ropali.
Kitajci so brez moči g'edali to svojo tragedijo. V njihovi prestolnici, v Nankingu, je gospodoval kaos. Desettisoči študentov so demonstrirali, napadali ministre in ministrstva ter vrgli celo Čang-kajškovo vlado. Nihče ni več vedel, kdo je gospodar te ogromne zbegane in o-slabljene države. In morda bi se bila vsa zadeva kkvidiraja doce'a po želi Japoncev, če bi bili ostali samo v Mandžuriji jn .e ne bi bili lotili same stare Kitajske. Toda napad na Šanghaj, naj večje kitajsko in sploh azijsko pomorsko pristanišče, je predramil tudi že napol onesve-jjčenega kitajskega orjaka. Vsa v n:em Se živa sila se je upr’a in dvignila, a na Če'o ji je zopet stopil generaljsimus Čangkajšek, »kitajski Napoleon«. Preko Neči je zbral krog sebe ves narod in ga Pozval v boj proti japonskim osvoieval-|em. Iz Nankinga so bile odposlane v Šanghaj številne dobro oborožene čete redne kitajske vojske in odrejena je bila mob lizacija velike armade. In že prvi spopad v Šanghaju, kjer so bili Japonci P* -gnani iz že osvojenih postojank, je Pokazal, da je konec kitajske potrpežljl-v°sti, pa tudi nes’oge in zaupanja v pomoč Društva narodov.
Kakšen bo nadalfni razvoj, ni mogoče
°rokovati. Gotovo pa je, da so Kitajci,
NOVE KITAJSKE NOTE DRUŠTVU NARODOV.
ŽENEVA, 1. februarja. Kitajski delegat pri Društvu narodov je izročil sinoči tajništvu Društva narodov tri note kitajske vlade, v katerih ugotavlja, da so Japonci napadli Šanghaj in s tem kršili 'suverenost Kita'ske. Kitajska vlada poziva Društvo narodov, naj z energičnimi ukre-
Maribor dobi
Denar bo brezobrestno posodilo
Kakor smo že svoječasno poročali, je osrednja uprava borz dela pri ministrstvu za sociahio politiko v Beogradu določila več milijonov dinarjev kot brezobrestno posoj'lo nekaterim mestnim občinam za gradnjo delavskih azilov. V Sloveniji bi se zgradili trije taki domovi, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti,
Ta sklep je bil sicer storjen že pred meseci, vendar je zaradi sedanje splošne krize bila resna nevarnost, da se letos še ne izvede. Potrebna je bila zato ponovna intervencija pri ministrstvu, katero je te dni za Maribor uspešno izvršil naš podžupan g. Rudolf Golouh. Posrečilo se mu je izposlovati, da se bo svota Din 1,500.000 stavila takoj na razpolago, dočim bo potrebno stavbišče dala mestna občma.
Azil se bo zgradil nek;e v sredini mesta, najbrže v kompleksu med A'eksan-drovo cesto in Tattenbachovo ulico. V
kljub siceršnji tehnični in organizatorični premoči Japoncev, toliko na bol šem, ker s. bore na svoji lastni zemlji, ki jo dobro poznajo in je zaščitena z ogromnim neposrednim zaledjem. Še bolj negotovo pa je, kaj bo sedaj storilo Društvo narodov? Če bo še nadake brez moči, kakor doslej, potem se bo samo po sebi postavilo vprašanje, če ima sploh še kakšen smisel in raison d’etre? Naposled pa je zaradi vojne v Aziji narožena tudi vsa razorožitvena konferenc*, ki v tena tre-
pi prepreči nadaljnjo kršenje mednarodnih pogodb, ker mora sicer kitajska vlada odkloniti vsako odgovornost za posledice, ki bi bile neizogibne.
POVRATEK FINANČNEGA MINISTRA.
BEOGRAD, 1. februarja. Danes dopoldne se je vrnil iz inozemstva, kjer se je mudil več dni, finančni minister dr. Gjorgjevič.
delavski azil
ministrstvo za socialno politiko.
njem bodo uradi borze dela, kuhinja in sobe za brezposelne ter one, ki iščejo dela. Stavbo bo zgradila mestna občina z omenjenim posojilom, ki ga bo morala vrniti v 25. letih, nakar bo postal azil njena last. Verjetno pa je, da bo mogoče izposlovati neko vsoto tudi pri OUZD, da bo zgradba lahko izvršena v večjem stilu.
Tako bo dobilo naše mesto prepotrebni delavski azil, ki bo posebno v sedamih težkih časih mnogo dopomogel do omi-Ijenja socialne bede, a delo samo bo nudilo našim brezposelnim nov vir zaslužka.
Licitacija.
Dne 4. februarja ob 11. uri bo pri vojaškem okrožju licitacija mesa za tukajšnjo garnizijo. Kavcija 5000 Din se mora položiti pri blagajniku 45 pehotnega polka.
riutku nima sploh nobene nade na kakršenkoli uspeh, kajti mnogi znaki kažejo, d'1 japonsko-kitajski vojni konflikt ne bo ostal lokaliziran. Zelo malo je namreč upanja, da bi Rusija, Amerika in Anglija mogle ostati nevtralne.
Upajmo pa, da bodo že prihodnji dne-V pokazali, kako daleč bodo segli krvavi zublji Daljnega vzhoda. Položaj je resen in pesimizem ni neopravičen. Človeštvo stoji pred novo, težko preizkušnjo.
Ureditev prostora pred Glavnim kolodvorom
Z odobritvijo gradnje carinske pošte in za njo potrebnega kredita, se je dokončno rešilo tudi vprašanje ureditve prostora pred Glavnim kolodvorom in severnovzhodnega dela Aleksandrove ceste. Dohod in dovoz pred kolodvorom se bosta v celoti tlakovala z granitnimi kockami, enak tlak bo pa dobila tudi Aleksandrova cesta v vsej svoji širini. Na prostoru, kjer so sedaj stopnice s ceste na prostor pred kolodvorskim poslopjem, se bo zgradilo novo moderno podzemsko stranišče, nad njim pa bosta stala dva lična paviljona, eden za trafiko, drugi za trgovino. Po sredini bodo vodile nove stopnice, ki bodo širše in ličnejše kakor so sedanje. Tako bo ves prostor pred našim Glavnim kolodvorom postal zares dostojen dohod v Maribor.
»Groteska sedanjosti«
zanimiva politična satira mariborskega podžupana in pisatelja g. R. Golouha, bo doživela svojo krstno' predstavo na mariborskem odru v soboto, 6. trn. Režira J. Kovič. Za to predintavo je že sedaj veliko zanimanje, ki je vsekakor upravičeno, saj je delo docela svojevrsten pojav, v, naši literaturi.
Veseloigro »Peg, srček moj!«
priredi »Udruženje mriborskih učiteljišč* dne 2. febr. v Ptuju v gledališču. Dobiček je namenjen podpornemu fondu za revne učiteljiščnice. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Prekmurja
Občni zbor murskosoboškega učiteljskega društva. V sredo je bil v Murski Soboti občni zbor okrajnega učiteljskega društva, katerega se je udeležilo izredno veliko število članov in članic. Sprejeti so bili razni sklepi glede na prosvetno delo v Prekmurju in stanovske zadeve. Pri volitvi novega odbora je bil za predsednika izvoljen voditelj g. Gabrijelčič iz Murske Sobote, za podpredsednika pa g. Mlekuš.
Volitev »Miss Prekmurje«. V ponedeljek 1. februarja bo SK Mura volil letošnjo »Miss Prekmurje«. Za izvolitev se zanima vsa Murska Sobota.
Zopet tihotapci. Na državni meji so finančni stražniki zasedili v četrtek zopet tri tihotapce, na katere so streljali. Dasi je bil eden očividno ranjen, se je vendar vsem trem posrečilo pobegniti.
gala redu ta
J ulil iitijai«’
UNION
Wlthe Star Jazz
Poln želodec, ueredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobe v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki So jih dosegli pri ljudeh, ki morajo sedčti, s »Franz Joselo vo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
Darujte za
oomoino akcijo t
Stran 2,
Mariborski »V E C E R N T K« Jutra
V Mariboru, dne 1. TI. 1932.
•L.ti—iui
L Ji. ~K*Jtt*SiJZ3UaMnBKTji.sak. «suasm2a'£'z:
O spojitvi okoliških
ZAKAJ SE OKOLIČANI BRANI.j
Svoj čas je naša javnost že mnogo raz pravljala o priključitvi okoliških občin k Mariboru. Na ta način bi naenkrat dobili Veliki Maribor, k; bi se docela drugače repre?entiral pred domačini in tujim svetom, kakor se pa more danes s svojimi 33.000 prebivalci. Saj bi čez noč na-rastio prebivalstvo Maribora nad 50.000. To število pa že nekaj pomeni, tako doma, kakor tudi pred tujci. Doma pa še posebej, saj bi se s tem številom znatno približali tretji jugoslovanski prestolnici — Ljubljani.
V zadnjem času se v javnosti o tem vprašanju pač ne razpravlja, iz česar pa še ne sledi, da molče tudi prizadeti krogi, predvsem naši okoličani, kateri so na rešitvi tega vprašanja še morda bolj in-teresirani nego meščani sami. Zakaj mesto s priključitvijo le pridobi, ne samo s številom prebivalstva, ampak pred vsem ’’ gospodarskem oziru. Njegova davčna moč se bo izdatno dvignila, in Maribor bo mnogo laž e nosil pezo milijonskih posojil, kakor jo nosi sedaj. To vedo tudi naši okoličani in naravno je, da niso prav nič vneti za spojitev, katera jim bo prinesla le nova bremena, a — vsaj prva leta — silno ma'o koristi in dobrin. Zakaj samo goli naziv in zavest, da postanejo okoličani meščani, ne zaleže prav nič v sedanjih realnih časih. Drugega jim pa Maribor sedaj ne more nuditi, kakor regulacijski načrt in pa nekaj mož — policije.
Seveda pa s tem ni rečeno, da so v okolici našega mesta vse javne naprave v najboljšem stanju in bi Mariboru ne bilo treba ničesar storiti v tem pogledu. Z vodo so okoličani sedaj še dokaj dobro preskrb'jeni in kakor kažejo izkušnje, je ob suši večje pomanjkanje na vodi skoraj v mestu nego v okolici. Znano je tudi, da mestni vodovod ne prenese več:e obremenitve. — Pač pa so v oko-
občin z Mariborom
JO. - SPOJITEV NEIZBEŽNA.
lici po večini potrebne temeljitega popravila ceste in ulice, kar bo prej ali slej požrlo večje vsote. — Tudi kanalizacija vsaj nekaterih delov naše okolice je že iz zdravstvenih ozirov zelo, zelo nujna. Toda tudi za to treba mnogo denarja, katerega v sedanjih razmerah ni.
Da torej priključitev za okoličane ni vabljiva, je docela umljivo. Uvidevnejši met. njimi pa so si vendar že danes na jasnem, da je spojitev neizogibna in da je ne more preprečiti noben odpor. Zakaj razvoj mesta gre svojo pot. In ta razvoj neizprosno zahteva, da se okolica spoji z mestom. Saj je pred kratkim priobčena statistika* o teritorijalni velikosti naših mest pokazala, da ima naš Maribor sorazmerno s številom prebivalstva najmanjšo površino izmed vseh jugoslovanskih mest. Ako bi ga v tem o-zi primerjali s tujimi mesti, bi bil rezultat najbrže isti.
Ko'ikor smo poučeni, se okoliške občine pripravljajo za skupno akcijo proti spojitvi. Za pozitiven uspeh pa v danih razmerah ni mnogo upanja, kar uvide-vajo okoličani sami. Z novim občinskim zakonom bo gotovo rešeno tudi to, za Maribor in njegovo okolico dokaj pereče vprašanje. Značilno je, da so med okoličani razširjene vesti, da je priključitev okoliških občin k Mariboru v Beogradu že sklenjena in akt podpisan. To najbrže ne bo povsem točno, zakaj zadeva se bo rešila končno vendarle z zakonom o občinah in na njegovi podlagi. Na tem zako nu se pa še-le dela in pride pred skupščino. Torej bo še precej vode steklo po Dravi do končne rešitve, ki pa bo vsekakor izdana še tekom letošnjega leta.
Kar tvori naravno celoto, to naj bo tudi upravno združeno, a ne ločeno. To načelo bo gotovo upošteval tudi novi občinski zakon. In tako bomo danes ali jutri dobili Veliki Maribor.
NAŠIM CENJENIM NAROČNIKOM!
Opozarjamo vse cenjene naročnike na položnice, ki so bile priložene petkovi številki »Večernika«. Prejeli so jih tudi vsi brez izjeme. Kdor ima naročnino za mesec februar že plačano, naj blagovoli položnico shraniti do prihodnjič, ko mu naročnina poteče, ali pa jo naj blagovoli izročiti znancu, ki na »Večernik« še ni naročen.
Vse one naročnike, ki prejemajo list, pa ga Iz kateregakoli vzroka ne bodo dalje naročili, prosimo, naj nam to številko vrnejo in napišejo na list »Ne naročam več« ali pa »Nazaj, ne sprejmem več«. Takim naročnikom bomo, ko prejmemo vrnjen list, nadaljno pošiljanje ustavili in izstavili račun za event. dolžni znesek. Kdor tega ne bo storil, bo moral plačati vse številke, ki jih bo dobil po dnevu, ko je naročnina zapadla. Zaostale naročnike, ki trenutno ne morejo plačati naročnine, pa želijo še nadalje sprejemati tisi, smo sklenili počakati do konca februarja. Vcnd;» prosimo, da se to ne zlorablja!
UPRAVA »VEČ’"’’"	\<
Poroka.
Danes zvečer se poroči gosp. Herman \V.gerer. tovarnar mesnih izdelkov v Krčevini, s komteso Zabeo s Fale. V soboto zvečer je priredilo pevsko društvo »Luna«, v spremstvu številnih zastopnikov Pomladka in kraj. odbora Rdečega križa v Krčevijii ženinu prisrčno podoknico. Predsednik teh korporacij mu je ob tej priliki izrekel kot izdatnemu pod-piratelju dobrodelnosti iskrene čestitke. Bilo srečno!
Dvoje predavanj dr. Alfreda Adlerja.
Na povabilo tukajšnje Pedagoške centrale je v soboto zvečer in včeraj dopol, dne predava! ustanovitelj individualne psihologije, znani dunajski učenjak dr. Alfred Adler o svoji novi znanosti. V soboto je govoril o splošnih temeljih individualne psihologije, včeraj pa o njeni zvezi z vzgojo. Prvo predavanje je bilo namenjeno širši javnosti, drugo pedagogom. Simpatičnega znanstvenika je obakrat predstavil poslušalcem predsednik Pedagoške centrale g. Osterc. Obisk je bil dober in predavatelj je bil deležen 'iskrene in navdušene zahvale. O vsebini <£>eh predavanj bomo še poročaili.
Surov napad.
V splavarski ulici sta včeraj napadla nekega mesarja v njegovem stanovanju dva mladeniča. Navalila sta na njega, ga podrla na tla in ranila na glavi. Na reševalnem oddelku so mesarju rano obvezali in ga prepustili domači oskrbi.
6. februar	6.	februar
"Pomlad na Jadranu*1
9. februč r	•	februar
Karneval v Nni“
Kavarna
mi
Velika
Zaradi onemoglosti
se je zgrudil včeraj popoldne v Tatten-bachovi ulici 771etni Karl Babič. Poklicali so reševalce, ki so ubogega starčka z avtom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Filharmonična družba v Ljubljani
razpisuje nagrado v znesku Din 5000 za najboljšo slavnostno uverturo za veliki orkester. Pogoji: izvedba trajaj štiri do osem minut. Želeti je, da imej skladba slovensko narodno obeležje. Tekmovanja se morejo udeležiti vsi jugoslovanski skladatelji. Rokopisna partitura naj se pošlje brez označbe skladateljevega imena, ki naj se priloži v zaprti kuverti. Rok oddaje do 15. aprila 1932.
Popoien uspeh dobrodelne akademije
Za veliko dobrodelno umetniško akademijo, ki bo v sredo, dne 3. t. m., je na razpolago le še zelo malo število sedežev, pač pa se še dobe stojišča. Pričakuje se, da bodo sedeži že tekom današnjega dne popolnoma pošli, zato naj se zanje vsak še pravočasno pobriga. Prireditelji tudi žele, da vsak, ki je vstopnico kupil, tudi res pride na akademik), ker mu bo nudila izreden umetniški užitek ter bo obenem tudi manifestacija so-cijalno zavednega mariborskega meščanstva. Dvorana bo dobro segreta. Začetek točno ob 20. uri. Med izvajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen.
Igralce državne razredne loterije, ki kupujejo srečke v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13, opozarjamo, da so srečke zi IV. razred že dospele in jih lahko zamenjajo do 3. februarja t. I. Ker bo žrebanje že 4. in 5. februarja, prosimo točnosti. Ne-zamenjane srečke bomo prodali naprej.
Srečanje z »Jezernikom«.
Drobne snežinke so naletavale, od mraza suhe veje so se drgnile druga ob drugo, navkreber pa je korakal gospodar Franček proti »Ribniški koči«. Par streljajev nad Pisnikom se mu pridruži možakar, brkat in kosmat, v usnjatem jopiču, izpod holcarskega klobuka so mu štrleli zeleni lasje, ostri in trdi kakor igle borovca, ki raste okoli Ribniškega jezera. »Dober dan, očka!« — Franček prijazno pozdravi, deloma iz prirojene vljudnosti pa tudi. ker ga je bilo malo strah. A mož ni odgovoril, s čudnimi znaki je kazal, da hoče spremljati našega junaka. Tako sta rez a’a pot. Frnček je po strani pogledoval svojega spremljevalca. Bila sta le še pol ure do koče, mrak se je lovil za Frančkove dilce, zapičil jih je v sneg in snel nahrbtnik. Hotel je prižgati svetilko, ko plane predenj njegov dotedaj nemi spremljevalec. »Stoj!« zagrmi nad njim z »umebesnim« glasom, da se je streslo Pohorje in je odmevalo po Mislinjski in Dravski dolini — nadaljevanje te zgodbe ne najdete v »Življenju in svetu«, pač pa Vam jo bo pripovedoval Franček sam nocoj na Planinskem plesu!
Oglas.
Ker mi prihajajo od vseh strani častit-ke, sem primoran iz;aviti, da gospa Nada Pelinova, ki je ušla svojemu možu, ni idc. tična z mojo ženo. Anton Pelin.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Ponedeljek, I. februarja. Zaprto.
Torek, 2. februarja ob 15. uri »Rdeča kapica«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«.
Sreda, 3. februarja. Zaprto.
Četrtek, 4. februarja ob 20. uri »Lutka* ab. B. Znižane cene. Zadnjič.
Ptujsko gledališče.
Ponedeljek, 8. februarja ob 20. uri »Ženitev«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Sokolsftio
Sokolsko društvo Hoče
bo ime’j v torek, 2. februarja ob 15. uri v Sok. domu občni zbor. Udeležba članstva je strogo obvezna. Odbor.
Sokolska četa v Kamnici
priredi danes v pondeljek 1. februarja predpustno veselico v prostorih gostilne Pavešič. Nastopi Članstva, ples in pester spored. Začetek ob 19. uri. Prijatelje prisrčno vabi odbor. '
Danes gostovanje najboljšega komika Karla Ujvaryja v Veliki kavarni
Vojne žrtve za svoje pravice
OBČNI ZBOR INVALIDOV IZ DRAVSKE BANOVINE V DVORANI ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE.
Oblastni odbor združenja vojnih invalidov zboruje izmenično eno leto v Ljubljani in drugo v Mariboru. Tako je bil včeraj v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru letošnji občni zbor vojnih žrtev, zbor ljudi, ki so žrtvovali za domovino in osvobojenje svoje najdražje, svoje zdravje. Onesposobljeni za težko konkurenčno borbo v sedanjih težavnih življenjskih prilikah so invalidi odvisni od podpore Človeške družbe in države, ki pa kaj skromno reže kruh tem svojim najzaslužnejšim državljanom. — Kdor vidi in sliši te izkrvavele in pohabljene žrtve svetovnega klanja, ne more ostati gluh za njihove pritožbe in prošnje, in priznati mora, da so njihove zahteve docela upravičene. Naravnost velik greh sodobne družbe je, da je komaj 13 let po vojni pozabila na te heroje in junake in jih s svojo brezbrižnostjo napravila za najbolj zapostavljeni razred človeške družbe. Te zaslužne vojne žrtve z velikimi nadami pričakujejo, da se bo invalidsko vprašanje rešilo njim v Ho-rist in čast. Ne zahtevajo bogastva, samo skromnega življenja, dela in zaslužka prosijo, ne miloščine.
Zborovanje je otvoril predsednik O-blastnega odbora g. Matko Š t e f e, ki je uvodoma pozdravil številne delegate in člane. Nato je bila odposlana udanostna brzojavka kralju, pozdravne brzojavke pa so bile odposlane ministrskemu predsedniku Petru Živkoviču, ministru vojske in mornarice generalu Stojanoviču, ministru socialne politike Ivanu Puclju in generalu Maistru. Brzojavno pa so izrazile svojo solidarnost mnoge krajevne organizacije iz vse države.
Predsednik je nato pozdravil delegata centralnega združenja g. Božidarja Nediča, člana vrhovnega invalidskega sodišča g. Milutina M r v a 1 j e v i č a, zastopnika ministra za socialno politiko, banskega svetnika dr. Poljanca, ki je obenem zastopal bana, zastopnika Mariborske občine ravnatelja Ježa, zastopnika komandanta dravske divizije inž. polkovnika Putnikoviča, nadalje za stopnike Narodne obrambe, združenja rezervnih častnikov, zastopnike Zveze svetovnih bojevnikov in časnikarje.
Z iskrenimi nagovori so nato pozdravili zborovalce zastopniki posameznih oblastev in korporacij, na kar je povzel besedo delegat centralnega združenja g. Nedič, ki je v daljših izvajanjih temeljito orisal položaj in jedro invalidskega vprašanja in naglašal materijelno bedo in fizične bolečine vojnih žrtev ter pov-darjal, da so invalidi največji poborniki miru in ljubezni med narodi. Naštel je vse krivice, ki so se zgodile invalidom po invalidskem zakonu in končal svoj govor z besedami: »Naše delo v vojni in po vojni je bila ena sama velika, mno-
gim nerazumljiva ljubezen do naše domovine. In tudi danes, ko smo v tem mučnem položaju, ponižani do skrajnosti, ni pogasnil v naših srcih ogenj te ljubezni, posvečene njej, naši • domovini, naši veliki Jugoslaviji, ki naj bo velika, močna in srečna. Hodili bomo še naprej našo trnjevo pot in nadalje vzgajali svoje otroke v iskreni ljubezni do svojesp velikega vojnega tovariša Nj. Vel. kralja in močne Jugoslavije!«
Predsednik zbora g. Geč, se je govorniku zahvalil za z navdušenjem inovacijami sprejeta izvajanja ter podeVvV besedo predsedniku oblastnega odbora g. Š t e f e t u, ki je podal kleno im izčrpno poročilo o poslovanju organizacije v Dravski banovini.
G. T o m c je pojasnil izvajanje novega invalidskega zakona in orisal glavne tež-koče, ki so se pojavile. Njegova pojasnila je dopolnil z izčrpnimi izvajanji član vrhovnega sodišča g. Mrvaljevič, ki dokazujejo, da je izprememba invalidskega zakona tako v državnem kakor tudi Vi interesu invalidov nujna potreba.
Nato je predložil g. Vuk zboru resolucijo, ki je bila z velikim odobravanjem sprejeta in ki povdarjd med drugim:
1. Občni zbor [e vzel odredbo ministra socialne politike n zdravja, da se bo vršil kongres Združenja vojnih invalidov dne 28. febr. 1932 v Belgradu z zadoščenjem na znanje. Pričakuje, da bo organizaciji invalidov dana možnost, svobodno izražati svoje zahteve. ’
2. Oboli zbor ugotavlja, da je invalidski zakon z dne 11. julija 1922 imel za posledico poslabšanje gmotnega položaja invalidov, da je izločil ogromno število vojnih žrtev iz vrst Invalidov, uničil jim zadobljene pravice, dasi so žrtve svetovne vojne.
3. V imenu socialne pravičnosti zahtevamo, da družba, država nadomesti Izgubo vsem, ki jih je vojna oropala fizične enkopravnosti ali jim zmanjšala življenjske pogoje, v popolno njihovo zadovoljstvo.
4. Skupščina zahteva, da se v bodoče rešujejo invalidske zadeve in izvršujejo s sporazumnim sodelovanjem Združenja vojnih invalidov.
5. Pričakujemo, da bo država v polni meri upoštevala ter zadostila pravicam invalidov.
Sprejeta je bila nato tudi resolucija, v, kateri se zborovalci pridružujejo predlogom najemniških organizacij, stavljenim na nedavni anketi ministrstva za so-cija’<no politiko.
Zborovalci so izročili zaupanje dosedanjemu vodstvu in je bil soglasno zopet izvoljen ves dosedanji odbor. Po izvolitvi delegatov za kongres v Beogradu je zaključil predsednik to veliko mamifasta-cijo invalidov za svoje pravice
V Mariboru, Sne t. TI. 1932.
ij- -£5C2aB*aBsat.-«aaEEK. zu._jsamm
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
.. mm ■ j—gatctu Aj>nrwtM
Stran 3.
BBMjBflgaftaaaaaM
Zborovanje hišnih posestnikov
BILANCA DELA V PRETEKLEM LETU. STALIŠČE DO VPRAŠANJA DAVKOV IN NAJEMNIN.
Včeraj dopoldne ob 9. uri je imelo Dru hvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v dvorani hotela »Orel« svoj redni letni občni zbor, katerega se je u-deežilo lepo število hišnih posestnikov h mesta in okolice.
Predsednik gosp. Meglič je podal ^črpno poročilo o društvenem delovala v preteklem poslovnem letu. Društvo je posvečalo vso pažnjo današnjim prilikam in tako izposlovalo marsikaj za dobrobit hišnih posestnikov. Storilo je vse, jh se obdavčenja obdrži, če že ne omili, ogotov.l je, da je Dravska banovina naj-“jhše obremenjena in si je društvo zlasti slede kuluka mnogo prizadevalo in sodelovalo na anketah raznih drugih gospodarskih organizacij, da se ta, za nas Jjepr kladna da atev ukine. Sporočil je, da je banska uprava v zadnjem času dedoma upoštevan spomenice raznih dru-s;®v, kakor tudi resolucijo Društva hiš-posestnikov in znižala kuluk od 3 na ? en°t’> kar znaša v celoti celo polovico. Društvo je interveniralo na merodajnem fiestu, da se tudi dajatve za cestne doklade uk nejo in je poslalo zadevno resolucijo banski upravi. Tudi glede vzdrževanja občinskih cest 'e društvo pokre-ni ° Potrebne korake in istotako glede brekoparitetnih najemnin, ki niso v in-tencijah gospodarskih krogov, ker bi po Učenju hišnih posestnikov ta nova dav-c'Pa le še poslabšala današnjo stališče Najemnikov. Nadalje je ugotovil, da je bito delovanje društva zelo živahno in da Se e zanimanje za društvo povečalo. Izrazil je željo, da bi pristopili k društvu
vsi hišni posestniki, da bi tako zastopalo zares celokupno hišno posest v Mariboru. Predsednik je predočil zborovalcem tudi naloge, ki čakajo društveni odbor v tekočem letu. Prva je dimnikarska tarifa, proti kateri' se pritožujejo mnogi hišni posestniki, odkar je vse mesto porazdeljeno na tri rajone. Ugotovil je, da bi bilo potrebno, da se hišni posestniki sporazumejo z dimnikarskimi mojstri in da se tarifa času- primerno zniža.
Tajniško poročilo je podal g. Merčun. Društvo šteje 720 članov. V preteklem poslovnem letu je imelo 22 odborovih sej. Blagajniško poročilo je podal blagajnik društva g. dr. Marin. Društveno premoženje znaša ob koncu poslovnega leta S9.701 Din. Obenem je predlagal, da o-stane članarina enaka, kakor doslej.
Sledile so nato volitve in je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji odbor: predsednik Meglič, podpredsednik Saks, blagajnik dr. Marin in tajnik Merčun. Za odbornika je bdi na mesto inž. Kukovca izvoljen odvetnik dr. Ferdo Lašič.
Po volitvah je sledilo poročilo o stanovanjski anketi v Beogradu. O poteku ankete je poročal predsednik Meglič. Ob razložil je predloge, ki jih je stavila na anketi Dravska banovina in stališče, ki so ga zavzeli hišni posestniki, ki so proti vsaki linearni določitvi stanovanjskih najemnin, ker je po nihovem mišljenju vsako tako določanje po zakonu nemo goče in je edino mogoč prosti sporazum med najemnikom in hišnim posestnikom.
Predsednik je zaključil zborovanje o-krog 12. ure.
Veličasten sokolski smučarski zbor
Tekme pri Ribniški koči
Športniki za Pomožno akcijo
Dober obisk. Zmagovalec ISSK Maribor.
Na igrišču ISSK Maribora je maribor-medklubski odbor LNP priredil vče-r®i na predlog SK Svobode nogometni ^loturnir v korist Pomožne akci e. Tekmovanje je v vsakem oziru prav dobro Nspelo. Turnir je bil tako organiziran, da le trajala vsaka tekma 20 minut.
SK Rapld:SK Svoboda 3:1.
Moštvo Svobode je zaigralo živahno 'h je nudilo v prvih 10 minutah rutinira-NejŠemu nasprotniku trd odpor. Svoboda !e celo dosegla vodstvo, vendar pa rezultata ni mogla držati. Rapid, ki je ‘žral precej raztrgano si je priboril 2to-Sodil je g. Vesnaver.
ISSK Maribor:SK Železničar 0:0.
n tekma je bila vseskozi zelo ži\,.l.na. Obrambne formacije Maribora so pri-*'&no zanesljive, v napadu pa je močno postajalo desno krilo. Železničarji so v srečanju zadovoljili in se pač ni prikovalo, da bodo povzročili edino sen-2acijo dneva. Sodil je g. Nemec.
ISSK Maribor:SK Svoboda 6:0.
Tekma je potekala od početka do konca ob premočni in koristnejši igri Maribora. Obramba Svobode je bila prešibka* da bi mogla uspešno zadržati napadalce Maribora. Maribora obramba pa je 2 lahkoto zadržavala primitivne napadalne akcije Svobode. Sodil je g. Bizjak.
SK Železničar:SK Rapid 0:0.
Zopet srečanje brez rezultata. Sicer je bil Železničar nekoliko močnejši in je v1** b°*i Povezano in često dobro kombiniral. Rapid j« v tem pogledu igral slabo in je v glavnem samo razdiral Železničarjeve akcije. Pred golom Železničar Jh mogel preko obrambe, nekajkrat je imel pač tudi smolo. Obe moštvi sta 'krali skrajno požrtvovalno, z velikim klanom, trdo ali v obče vendar fair. — bodil je g. Bergant.
SK Svoboda :SK Železničar 1:0.
Pričakovalo se je, da bodo Železničarji 2 lahkoto odpravili Svobodaše, ki pa so nm račune temeljito prekrižali. Enajsto-vICa Svobode je zmagala docela zasluzeno. Sodil je g. Mohorko.
tem ie potisnila Svoboda SK Železom na tretje mesto, s čimer je bi'a a ba Prvih dveh mest odvisna it še zadnjega srečanja.
ISSK Maribor :SK Rapid 0:0.
Stara rivala sta se takoj krepko spoprijela. Rapid je zamenjal Kurzmana s spočitim Barlovičem. Napad ISSK Maribora si je ustvaril več zrelih situacij, ki so pa spričo nemogoče igre desnega krila običajno klaverno končale. Kokot na levem krilu razpo’aga z dobrim tekom, ni se pa še uživel v novo okolje. Notranji trio je bil kdaj pa kdaj dober, malo več brzine in točnega preigravanja pa mu ne bi škodovalo. Krilska vrsta je bila jako dobra. Vratar se je potrudil, branilcema pa se v kritju in v odbojnem udarcu le preveč pozna trimesečni odmor.
kapid je zaigra! zopet z n'emu lastno požrtvovalnostjo. Trdo, brez fines, ali vztrajno in s silno voljo. Vratar je s svojim prvim nastopom lahko zadovoljen. Sodil je g. dr. Planinšek.
Stanje turnirja je naslednje.
ISSK Maribor	3	1	2	0	6:0	4
SK	Rapid	3	1	2	0	3;}	4
SK	Železničar	3	0	2	1	0:1	2
SK	Svoboda	3	1	0	2	2:9	2
Pokal, ki ga je podaril MOLNP in ki ga je s pri'ožnostnim nagovorom izročil zmagovalcu g. dr, Planinšek, si je torej priborila ena storica ISSK Maribora.
SK Že!ezničar:SK Celje.
Jutri ob 14.30 bo na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma med SK Železničarjem in SK Celjem. Sodil bo gosp. Bergant.
Sprava med Šaljapinom in sovjetsko vlado.
Po vesteh iz Moskve je med sovjetsko vlado in slavnim pevcem Fedorjem Šaljapinom prišlo do sprave. Šaljapin se spet povrne v Rusijo in ostane tam za vedno. Ba e bo že 18. februarja nastopil v moskovski operi v vlogi Borisa Godunova. Šaljapin je sam zaprosil za dovoljenje v domovino in mu bo sovjetska vlada spet priznala rusko državljanstvo in mu vnovič podelila naslov »ljudsjfi umetnik*. Tudi svojo privatno hišo, katero mu je svojčas dala na razpolago sovjetska vlada, dobi Šalj§pin spet nazaj.
Profesor v restavraciji.
»Gospod glavni natakar! Naročil sem vendar že zdavnaj zrezek, zakaj ga ne dobim? Ali pa ste mi ga mogoče prinesli in sem ga že pojedel? Ali ga pa sploh še nisem naročil?«
V nedeljo je Sokolstvo pokazalo, da ne goji samo telovadbe, ampak tudi najbolj zdravo in najlepšo panogo športa — smučanje- Za tekmovanje Sokolske župe Maribor pri Ribniški koči je bilo prijavljenih vsega 84 tekmovalcev, na start jih je pa prišlo 76. To število je ogromno, ako upoštevamo, da niso prišli Sokoli — smučarji iz koroškega okrožja, ki so sicer v zimskem športu silno delavni in da večina podeželskih društev nima še smučarskih odsekov. Vseeno pa je to število za 150% večje ko lani.
Največ tekmovalcev je prijavilo društvo Sokol Maribor matica, ki je poslalo na start 23 tekmovalcev. Ruše in Ribnica po 11, Studenci 8, Hoče 7 itd.
Članov je tekmovalo 38, naraščaja 31, članic po samo 7. Zenski naraščaj ni nastopil.
Vsa tekma je bila dobro izvedena in gre glavna zasluga organizatorju bratu Venutiju. Pomagali so mu bodisi kot sodniki, starterji in drugo še: br. dr. Mihalič, župni načelnik br. Mačus in bratje prof. Gruntar, Hočevar, Apih in Petrovič.
V. soboto zvečer je bilo žrebanje številk in so.bile seveda opravljene potrebne formalitete- Br. Venuti je objavil progo, ki je bila:
Za člane in naraščaj start pred kočo, Cilj pri Pisniku. Proga je šla po markirani poti in je bila mestoma zaledenela, tako, da ni bila najbolj idealna. Bila je pribl. 5 kilometrov dolga, z višinsko razliko 500 metrov. Težavna ni bila, ker je šla večinoma navzdol.
Članice so startale pri Ribniškem jezeru ter vozile okoli hrba, kjer je bil cilj pod Ribniška kočo. Proga je bila zelo lahka, sneg izboren. Doseženi časi na skoraj 2 kilometra dolgi progi so zelo dobri.
V nedeljo zjutraj je bil ob 'A8 uri zbor. Impozantna je bila slika 120 smučarjev v eni vrsti, ki je segala po celem pobočju. Br. župni načelnik Mačus je četo nagovoril in jo vzpodbudil k.vztrajnosti.
Ob 8. uri je bil start. Vse je šlo v hitrem tempu, doseženi rezultati po so sledeči:
Smuka: Člani:
1. Fric Franjo, Sokol Ruše 9:0.9,
2. Rozin Roman, Sokol Ruše 9:47.
3. Dolinšek Jože, Sokol Ruše 10:15.
4. Urbanek Julij, Maribor matica 10:25.
Naraščaj;
1. Kožuh Marjan 9:26,
2. Cizelj Miran 9:42,
3. Škofič Peter 9:50, vsi trije Sokol Maribor Matica.
'Slalom. Člani:
1. Rožič Rado, Sokol Ruše,
2. Rajšp Hinko, Sokol Ribnica,
3. Urbanek Julij, Sokol Maribor mat.
Naraščaj:
1. Štucin Dušan, Sokol Maribor mat.,
2. Zupan Ernest, Sokol Studenci,
3. Lešnik Vlado, Sokol Maribor mat. Kombinirano tekmovanje. Člani:
1. Urbanek Julij, Maribor mat., 100 točk
2. Majcen Slavko, Ruše, 99.64 točk-
3. Rajšp Hinko, Ribnica 92-35 točk.
Naraščaj:
1. Kožuh Marjan, 100 točk,
2. Škofič Peter 97.16 točk,
3. Lešnik Vlado 92.14. — Vsi trije Sokol Maribor matica.
Članice:
1. Zemljič Vida 6.27,
2. Basjakova Slava 6.52,
3. Kamenšek Erika 7-11
4. Lušin Zdenka 9.17.
Šport
Težka atletika.
SSK Maraton je imel včeraj v gosteh težkoatlctsko sekcijo Croatle iz Zagreba. Kosai so se v boksu in rokoborbi. Rezultati so:
Boks. Prvi par Bua (Croatia) in Kam-pič (Maraton). Po točkah je zmagal poslednji. Drugi par: Petrinec (Cr.) Drožg (M). Zmagal je Drozg. Tretji par:	Jug
(Cr.) in Štruke j (M). Hrvat je bil hitrejši im njo,Čne:ši ter je tudi zmagal. Točke 2:1 za Maraton.
Pri rokoborbi je nastopih šest parov in sicer: Arbelj in Fučkar, ter Hrastnik in Kemperle, vsi štirje od Maratona. Borbi sta ostali neod očeni. Briinkopičiz Zagreba je v 2’50” premagal Maratonca Breka, Mariborčan Gobec pa Zagrebčana Vodopivca v eni minuti. Tekmi Fischer (M):Boževič (C) in Pircher (M) : Vrš č (C) sta bili najbolj zanimivi in najdaljši. Pri prvem je zmagal Božičevič v 15 minutah, pri drugi pa Pircher z efektnim pri emom po 19 minuti. Tekma je bila v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki je bila natlačeno polna. Organizacija dobra, sodniki tudi. Občinstvo je bilo zadovoljno.
Smuški tečaj pri Pohorskem domu
za začetnike in izvežbane smučarje priredi »Mariborski smučarski klub« v času od 7. do 14. februarja. Najboljši dostop 3 ure hoje z žel. postaje Hoče ali Maribora. Strokovni pouk bo vodil g. Forstnerič, ki poučuje po znanem sistemu Bil-geri. Ob koncu tečaja bodo izleti v okolico Pohorskega doma (Mariborska koča, Ruška koča, razgledni solp, Glažuta, slap Šumik). Prijave sprejema: Mariborski smučarski klub, Maribor, Jurčičeva ul. 8, urar stoječ.
Sama sta se izplačala.
V mestu Mont Corner (Južna Karolina) sta dva moška na originalen način prišla do svojega denarja, katerega sta imela naloženega v neki banki, banka pa je bila zaprla svoje blagajne. Pričakala, sta dan po zatvoritvi te banke njenega bagajnika iz zasede, mu odvzela khuče, odprla blagajno in vzela ven natančno toliko denarja, kolikor so znašale njune hranilne uloge. S tem denarjem »ta ušla.
Veliko obrtniško zborovanje v Ptuju
Ptuj, 30. januarja.
Dne 29. t. m. so se na poziv Obrtnega društva in pod vodstvom društvenega predsednika g. Berliča zbrali v ptujskem Narodnem domu naši obrtniki v takem številu, v kakoršnem jih navadno ne najdemo pri skupnih posvetovanjih. Dvorana je bila do zadnjega prostora zasedena.
Predsednik je uvodoma pozdravil o-brtno-zadružnega nadzornika g. Založnika iz Maribora, ki je nato v nad enournem poljudnem predavanju seznanil navzoče z najzanimivejšimi predpisi novega obrtnega zakona in kritično premotril na eni strani najboljše strani zakona, pa drugi pa tudi določbe, s katerimi se bo obrtništvo v Sloveniji le težko sprijaznilo in bi mogle ovirati celotni razvoj obrtniških strok. Ob glasnem pritrjevanju zborovalcev je ostro obsodil tudi spore med slovenskim obrtništvom, ki so odvrnili pozornost organizacij od sodelovanja na novem obrtnem zakonu, kar bo obrtn štvo še zelo obžalovalo. Zborovalci so z največjo pozornostjo in zanima-n'em sledili predavanju in se predavatelju zahvalili s splošnim aplavzom.
Nato se je obravnavalo še vprašanje olajšanja davčnih bremen, nakar so zborovalci sogasno odobrili dve resoluciji. V prvi se obrtništvo odločno izreka zoper delitev skupnih zbornic in protestira proti hujskanju obrtništva s strani neodgovornih oseb, v drugi pa zahteva likvidacijo osrednjega urada za delavsko zavarovani in popolno delovno in finan-cijelno samostojnost okrožnih uradov, s čimur bi se socijalne dajatve tako za delodajalce kakor za delojemalce znatno zniža'e, ne da bi zavarovanci trpeli kakršnokoli škodo. Zborovanje je napravilo na ptujsko javnost nalepši iitis in je le želeti, da bi se taki potrebni sestanki večkrat obnavljali.
Bistro oko.
Slavni detektiv je pograbil. In že gaje imel lopova. Pa kako ste ga izvohali? Saj je bil vendar preoblečen v žensko? izprašujejo detektiva časnikarji.
Detektiv pokima: Baš zato, gospodje. Bil je preoblečen v žensko in je šel mimo modne trgovine, ne da bi pogledal v izložbo. Tega ne stori nobena ženska.
Javna prodaja
Dne 3, 4, 5 in 6 iebr. t. I. vsakokrat od 9.—12. ure se bo vršila na postaji Maribor gl. kol. javna dražba najdenih predmetov.	368
1 par polnokrvnih liplčanskih kobil
s kompletno opremo, fiaker z gumijastimi in navadnimi kolesi ter velikimi sankami ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista.	360
SAra.
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
* “V (T. SOKLIČ] jj. Maribor č
■Mtopniki m sprejme!«
Gambrinova dvorana.
Prvovrstna domača hrana, kosilo in večerja Din 12.50.	301
Danes 1. in jutri 2. februarja
pojedina klobas v gostilni Planinc, Dravska ul. 13.	366
Bodite previdni
kje kupite stanovanjsko opremo res solidno in poceni. Kedo Vam jamči za vse izdelke? Kedo izvršuje naročila vestno z jamstvom? Kedo Vam nudi vse zgoraj navedene ugodnosti. Tvrdka N o v a k, Slovenska ul. 24.	376
Sprejmem
otroka na hrano. Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica 27.	342
Gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano Magdalenska 55.	379
Opremljene sobe
oddam za nizko ceno.
Zastopnike
za novo posmrtninsko zavarovanje proti največji proviziji išče generalno zastopstvo »Bančnega zavoda Merka-tor«, Maribor, Tattenbachova ul. Pl.
317
Dobro ohranjena jedilnica
in drugo pohištvo ugodno na prodaj. Poizvedbe v upravi lista.	374
Postrežkinčo iščem.
Gosposka ul. 46 II, vrata 6.
Radvanjska 48 380
Hišnika z ženo
sprejmem marca. Prednost ima upokojenec. Naslov v upravi »Večernika«.
381
Vrt oddam v najem
vrtnarju ali komu drugemu. Einspielerjeva ul. 22, Maribor.	367
Opremljeno sobo
s hrano, ali brez hrane, takoj oddam. Radvanjska c, 16.	369
Currer Bell:
V rožicah.
Pozna noč. Natrkan možakar se trudi odkleniti hišna vrata. Gospod, ki pride mimo:
»Prijatelj, s tem že ne boste odklenili, to je vendar cigara, kar vtikate v kiju čavnico!«
»Za božjo voljo! To sem pa pomotoma pokadil ključ...«
35
ENEJE SO
stvo. Škoda! Da so mu mogli dokazati, kako mu je sorodna, bi mu “bilo brez dvoma več do otroka.
Sele v spalnici sem začela resno premišljevati o povesti, ki mi jo je bil Mr. Rochester zaupal. Kakor je bil sam priznal, ni bilo nič henavadnega, v teh doživljajih. Ljubav bogatega Angleža do francoske plesalke
 ....	  -	in nje izdajstvo sta bili brez dvoma dovolj vsakdanji
»ščite, zahteval od nje, naj izprazni palačo, ponudil sem s^varj. v rgSnici čuden je le bil tisti naval čustva, ki
Lovvoodska sirota
»Ahl V tem slučaju moram povest skrajšati. — Odprl sem vrata in vstopil. Rešil sem Celino svoje za>
ji sredstva za neposredne potrebe, prezrl sem krike, jok, prošnje, izgovore, krče. Nato sva se dogovorila z grofičem, da se srečava v Bulonjski šumi. Drugo jutro sem imel čast, da sva se pomerila. Pustil sem mu kroglo v revnem, suhem ramenu, ki je bilo slabo kot pe-rotnica piščeta, ki ima kiko, in potem sem mislil, da sem z drhaljo opravil. Toda po nesreči me je bila obdarovala Varens šest mesecev poprej s to Adelko, za katero je trdila, da je moja hči. Morda tudi je, dasi ne vidim dokazov tako grdega očetovstva v njenem licu. Pilot mi je bolj podoben kot ona. Nekaj let po razstan-ku je mati zapustila svoje dete in pobegnila s pevtem ali godcem v Italijo. Nobenih naravnih pravic Adelki-nih do moje podpore ni in jih ne priznavam, ker ji ni-
brez sred-
ga je nenadno prevzel, ko mi je razlaga, svojo sedanjo duševno zadovoljnost in iznova oživelo ugodje v starem gradu in njega okolici. Vsa začudena sem razmišljala o tem'. A počasi sem izgubljala stvar iz vida. ker je nisem mogla dojeti in sem začela ugibati o načinu, kako gospodar občuje z mano. Zaupanje, ki mi ga izkazuje, je očitno le danj moji mo'čečnosti. Tako moram soditi o njem in tako ga moram sprejemati. — Gospodarjevo vedenje je bilo zdaj že nekai tednov enakomernejše kot v prvih dneh. Nikoli mu nisem bila v napotje, ni ga več napadal tisti napuh, ki mi je bil tako zaprn. Če me je slučajno srečal, mu je bilo to oči-vidno ugodno. Vedno je imel zame kako besedo ali smehljaj. Če me je povabil v obednico, me je prav lepo sprejel in govoril tako vljudno z mano, kakor da se je
sem oče. A ker sem doznal, da je povsem	iu	SUTW11> lBllu	______________
stev, sem ubogo revo dvignil iz pariškega glena in jo Zvrstno zabaval in iskal večerne pomenke sebi v ute presadil semkaj, ds zraste čista v zdravi zemlji an- ^ jg meni v korist
gleškega vrta <3ospa^airfax Vas je iQb ^	^	'	malo	gov0rila;
jite. A sedaj, ko veste, da je Adelka le potomka fran- a pos,ugala sem ga z ugodljeni< Bl!o je pač v njegovi naravi, da je rad pripovedoval. Rad je slikal nevedni duši prizore in pota sveta — ne mislim tu na grde prizore in grešne poti, nego na zanimive, važne in nove zame. Z velikim zadovoljstvom sem vsrkavala nove misli, gledala nove slike, mu sledila v mislih skozi krajine, ki mi jih je opisoval. Nikoli me ni presenetil ali ozlovoljil z nespod ' 10 opazko.
Njegovo zaupljivo vedenje me je reševalo mučne plašnosti; prijazna odkritost, korektna in prisrčna, s
coske operne plesalke, boste o svojem mestu in svoji gojenki bržkone drugih misli. Nekega dne boste prišli k meni z ujavo, da ste si našli drugo mesto in da me prosite, naj si priskrbim drugo vzgojiteljico — kaj?«
»Ne! Angelka ni odgovorna ne za pogreške svoje matere ne za Vaše. Rada jo imam in ker sedaj vem, da je nekako brez staršev, zapuščena od svoje matere in zataiena od Vas, gospod — jo bom še rajši imela kot uoslej. Kako bi neki mogla jačje ljubiti razmazano ljubljenko bogate obiteflji, ki bi svojo vzgojiteljico črtela
kot svojo nadlego, nego zapuščeno siroto, ki se je oklepa kot svoje prijateljice?«
»Ob, to je torej luč, v kateri vidite to stvair?! No, zdaj pa moram v grad; in tudi Vi, saj se že mrači.«
Toda jaz sem ostala še nekaj časa z Adelko in Pilotom v parku. Tekali sva za stavo in se igrali z žogo. Ko sva bili v sobi, sem ji snela kapico in plašč, po-
katero je z mano občeval, me je privlačila. Včasih mi je bilo, h ukor bi mi bil sorodnik in ne gospodar. A včasih je bil še vedno oblasten, dasi tega nisem upoštevala, ker sem vedela, da je bila taka njegova navada. Tako me je osrečevalo novo zanimanje v mojem življenju, da sem nehala hrepeneti po sorodnikih; tanki srp moje usode se je nekam širil, praznine v življenju so se mi po'mile, zdravje se mi je utrjalo, postajala sem bolj za-
tem sem sl jo posadila na krilo, kjer.sem jo nihala celo P011«1«* zdrave se uro in poslušala, kako blebeče. Nisem je karala niti radi ^etna ln močnejša, majhnih nespodobnosti in neumnosti, ki jih je kaj rada In je li bil Mr. Rochester sedaj grd v mojih očeh? uganjala, če jo je kdo preveč upošteval, in ki so doka- Ne; hvaležnost in druga čutstva, ugodna in prijetna, so zovale, da je površnega značaja, podedovanega bržko- mu prelevila obraz v predmet, ki sem ga ne od matere, in čisto tujega angleški duši. Sicer pa je najrajši videla; njegova prisoti imela tudi lepe strani in bila sem pripravhena, da pohvalim do skrajnosti vse, kar je bilo dobrega v nji.
Iskala sem v njenem vedenju in v njenem obrazu kako sličnost z Mr. Rochestrom, pa je nisem našla. Nobena poteza, noben izraz v njenem licu ni prijal za sorod-
ki sem ga izmed vseh najrajši videla; njegova pristJhost je sobo bolj razsvetljevala kot najsvetlejši ogenj. Njegovih napak pa nisem pozabila. Res, pozabiti jih nisem mogla, ker so se še često po'avile. Bil je prešeren, porogljiv, sirov z vsemi, ki so bili nižji od njega. V globini srca sem čutil«, da je bil do mene baš tako prijazen, kqt je bil strog
z drugimi. Včasih je bil zlovoljen brez pravega vzroka* Tupatam me je poklical, da mu kaj čitam. Dostikrat sem ga našla v kn ižnici s povešeno glavo; ko jo i® dvignil, me je čemčr.no pogledal. Uverjena sem bila, st mu čemernost, grobost in vse prejšnje nravne hibe — pravim prejšnje zato, ker se mi je zdelo, da so biič^e izginile — izvirale iz istega obudenca: nekoč ga je morala usoda kruto udariti. Bila sem prepričana, da je bil po svo i naravi dober človek, boljših svojstev, višjih načel, čistejšega okusa, kot so se razvili v njem pod pritiskom razmer, vplivom vzgoje in težo usode. Njegove dobre lastnosti so bile tedaj le zastrte in skrite. Ne morem tajiti, da mi ga je bilo žal, da sem sočustvovala ž njim in da bi bila dala mnogo, ko bi mu bila mogla olajšati srčno bol.
«
Ugasnila sem svečo in legla spat, a zaspati nisem mogla. Mislila sem na n egov pogled v drevoredu, ko je bil premolknil, in na njegovo trditev, da se mu je tedaj javila usoda in da ga je izzvala, češ, ali se res upa biti srečen v Thornfieldu.
»Zakaj bi ne bil srečen?« sem se povpraševala. »Kaj ga podi iz gradu? Ali bo kmalu spet odšel? Gospa Fairfax trdi, da ne strpi doma več kot štirinajst dni; seda; pa biva v gradu že osem tednov. Če odide, ga bom hudo pogreša a. Ko bi bil spomladi, poleti in vso jesen odsoten, kako vrednost bi imeli zame s »ločni dnevi?«
Nemara sem sredi teh razmišljevanj zaspala, nemara tudi ne. Na vsak način sem se strahoma zavedla, čuvši neko zagonetno mrmranje, ki je prihajalo iz sobe nad menoj. Takoj mi je bilo žal, da sem bila upihnila svečo, ker noč je bila strašno temna in duša mi je bila potrta. Vzk onila sem se v postelji in prisluhnila. Glas je bil utihnil.
Spet sem se trudila, da bi zaspala, a srce mi je prestrašeno utripalo, nisem več imela miru. Ura v veži je bila dve. V tem hipu se mi je zdelo, da se nekdo dotika mojih vrat; kakor bi kdo s prsti drsal čez deščice, iščoč pot po temnem hodniku. »Kdo je?« sem kriknila. Odgovora ni bilo. Od strahu sem otrpnila.
Mahoma sem se spomni a, da se je bil vrat dotek-nil bržkone Pilot, ki :e često prihajal, na prag gospodarjeve sobe, ako so bili pustili kuhinjska vrata slučajno odprta; saj sem ga večkrat našla ležečega na hodniku. Ta misel me je tako pomirila, da sem zopet legla. Tišina miri živce, in ker je bilo zdaj vse mirno, se me je loteval spanec. A to noč mi ni bilo usojeno, da bi zaspala. Jedva sem zasanala, že sem se zbudila; čuden dogodek mi je bil pregnal sen in me silno prestrašil.
(Nadaljevanje sledi.)
Zahtevajte povsod „Večernih0
Mariborski »VECERNIK« Jutra
■ ii ■■■—■■m—m—■mi 11 um Tit n i nr
Izdaja Konzorcij »Jutra« m Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFl.lC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.