115. ttev. Poštnina plaucana v patcyvini. Celje» sreda 10. oktobra ä$28. Leto X. Izhata v pondebjek. »redo in petck. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—. Pvsamezna öteifi&ka I Hire. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredništvo In upravniötvo i Celjo Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. QglasI $so tarifu. Telefon int. Štev. 65. VoSitve v okrajne zastopö. ,V Celju, 9. oktobra.. Glasom § 4 oblastne ured.be z dne •'I jnliki 1928 niora razpisati veliki zupin rmnriborske oblasti na predlog ,/blastnega odfoo-ra najkasneje do 1. no- veinbra 1928 volitve v okrajne zastope, in ,sicer ne vec po doisedanjein kurijal- iiem violiliiein redu iz ]. 1866. teunveč po ; določilih §§ 2—20 uredbe! maribor- ' -ikt' cibJa.S'tne skupščine o okrajnih j restnih odborib z dne 19. julija 1928. i .\li povedian.o z dragimi besedami: ela- j ne okrajnega zastopa izvolijo občin- | ,siki zastopi no pa kot doslej le da.vko- plaicevalci all pa kot v državni in po- krajinski zhor tor pri obcinskih zasto- pih vsi Volilei ])o principn splosno in (»nake v/olilne pravico. Dockn- innaimo tedaj pri volitvali v Narod.no skupščino, oblastno in ob- činsko sa;m,Qupravo spl.ošno in enako volilino praivico. velja glede okrajnih zastopov izjema — in sicer edino iz politiicnih razlogov, ki gredo v raeun pri. nas vladajoči klerikalni stranki. Starega voilil'noga reda se klerikalei niso liotoli držati, 'k-er bi prlsli dove- l.jave /jlasti vecji d'aivk'Oiplacevalci, ki se ne dado kamandiirati od vsakega kaplana. zakona o srezkih samoupra- vab pa jiwn ni trebalo izviršiti, ker pri nas nimamo volikib župainov in mini- stroiv za to, dia Jji se diržali žo sklenje- nih in publiciranih zakonov. Stvar jo pa bila poleti nujna, Bilo se jo bati v Beogradu politic nega preokreta in z-a- menjave sedanjili klo-rikalnih geron- icv po okrajnih zastopih z drug]'mi ljiidmi. Trebalo je'tudi urediti nekaj manjših poslov, na pr. glede Južno- štajerske branilnice — In konecno ustvariti v tob zastopili nova gnjezda kle.rikalne politiične korupcije. Volit- ve po splosni in enaki volilni pravici bi bile nevarne; klerikal ni. politicni zaveznik Puniša Račic jim je po de- želi marsikje poik\iairil racun, kar iii se nedvomno videlo tudi i>ri eventuel- nih volitvah v okrajne zastope. Tako je lorej doslo do tch nekoliko kurijoznih volitev, ki bcido razpisame in izviršene y.v v prihiodnjih tednib. Ako hi bilo 7. na.šimi klerikalnimi pi'ijatelji imogO'ce ka/ko paraetno d;elo, hi se dalo iz okraiinib zastopov vse- eiio še marsikaj napraviti. Novi okraj- n i. zawtopi bodo vseono imeli visa-j, i'n- direktno v na.rodu vočjo rezonanco kot dosedanji gerenti in njihovi gosveto- valci. ki so bili dostikrat za tako mesto docela nesposobni. Dela j'e dovolj, sai ^o nasi okrajni zastopi nekaiki mini- jaturni dezelni zbori, odnosno oblast- ne skui^sčiiie. Prav lahko bi se daJa nveljaviti dva principa: nek skupen del oven načrt, ki bi naj omogocil tudi iiirake .^kupne akcije na pr. pri oestah aJi pri paspešovanju kmet. in obrt. produkcije, nad'aJje skupni nastopi na zunaj, n. pr. glede odpora proti zna- nemu § 82, ki favorizira industrije in druge bogate korporacije preel pri- lnernimi okrajnimi dokladami v škodo malini daivkoplacevalcem (ta točka je za sedanje volilno gibainje, A«kolikor ga bode, posebne viažnosti). Drugi princip za pravilno delovanje okrajnih zasto- pov pa bi naj bil ta, da bi ne postali odinole politicna tajništva kleritkalne stranke in bi se naj tudi pri svojih ak- cijab clrzali strogc objektivnosti, na pr glede kaikih podpor, odda-je del in dr. Ako ne boide ne jieclnega, ne drugega. bode ostalo pri dosedanji korupciji n\ pri neskoniMiih poJitičnih i-avisarijab. Kar se tiiče foriina.kie strani in voli- \ev, je važno vedtti Hied druigim sJe- cleee: 1. Okraijni zasto,p obstoja iz tolikih odbornikov. kolikokrat po 2.000 ima okraj prebivalcev. Pri ostamkih nad 1.000 pride še jeden odbornik več, 2, PoJeg tega je vsilil oblastni odbor (iz političnih ozirov) vsakemu ok^ajueinu zasto])u še po tri odborniike — viriii- .ste. Ti virilisti so laihiko kdiorkoli. Kdo in kaj bodo, to si je kubko v sedanjih razniorab izraeunati na prste. Zato bode treba na nasi strani kandidirati povsod nekoliko gospodaTsko zelo iz- kusenib in politiono verziranih ljudi, da, ne hade zagat, popnšcanja in ne- rc/dnosti. 3. Okra-jni za,stopi se volijo za dobo štiriJi Jet ... Ta dolocba je seveda bolj bunioristicnegia značajsl. 4. Voliti smejo, kakor smo že poročali, samo župani in občinski odborniiki, tudi v onih obcin.s.kih zastojjih, ki so bili slu- L'ajiio raizpusceni. Voljieni i)a smejo bits ¦ vsi oni, ki irwajo volilno pravdeo v ka- tprikoli občini dot.tcn.eiga okraija in so vsMJ 30 let stai-i. 5. Volilni imeniki so razpoložcnj pri okraj.nib zastopiJi li dm I po razpisu; popra.vljajo jih na te- rn el ju uradnih poročil od obcin okraj- n i za.stopi (gerenti). Popravke labko zabtevajo vsi oni, ki iraajo pasivno vo- lilno pravico. 6. Kandidatne liste pod- pišcjo vsi kandidati in naines-tniki. — Drugi predpisi se tieejo teh.nične iz- vedbe volitev. Kakor sUšinio se bod eta v KDK ko- a.lira>ni stramki na teimelju zadnjiega F)rincipijelnega sklepa koalicijskoga viod.'tva v Za.grebu skupno udeJežili volitev v vse okrajne zastope. Pone- kod bodeta tudi imeli zelo m.oeno za- stopstvo. morda celo večino. Praktič- no in priporočljivo bi bijio, da bi se po volitvaih sešli vsi ti zastopniki in bi si postavili skupen prograiin in skupne smernice dela v okrajnih zastopih. Sportni dan v Celju V Celju, 8. oktobra. Vceraj. v nedieljo, dne 7. t. ro. se je vršil v Celju »Sportni dan« ceiljsikevga sportnega kluba. Precejsnje število glodalcev prx-a, da se je zanima.Ti.je za .sport v Celju zopet poživilo. Na predvecer se je vršil »nocni tek« sikozi mesito, kjer je postavil S. K. Ce- Ije tri stafete, ki so prispele na cilj v zelo dobrem ča«u. Prva lahkoatletska štafeta, v 5 man 8 seik., druga labkoatl. in nogometna štafeta pa v kratkih pre- sledicab za prvo. V nedeljo dopoldne je bil aranžiran propagandni tek skozi raesto. ki so.se ga udeležili Atletiki, lnotociklisti, ko- lesarji, clani sportnega kluba in čla- niee »Edinosti«. Kvalificiral se je sa- iii-o zadnji del teka, tek elanic »Edi- nosti«. Prva je prispela na cilj gdč. Vrckovnikova. Popoldne se je vrši! na Glaziji lah- koatlelski miting. pri katerem so sode- lova.li po vacini člami S. K'. Celije, štirje clani Atletik S. K. in en lahiko- atlol \7. Maribora. Doseženi rezultati pri^ajo, da so clani S. K. Celje, ki so zascdli vsa prva inesta, v dobi enega I eta precej napredovali. V posameznih panogah so se tekmovalci in tekmoval- ke plasirale tako-le: T. llamfih-a stafeta 4 X 80: 1. Vrckovnik - Kranjc - Rožanc - Lojk Milk'a — 50 sek. (»Edinost«); 2. Kraimar - Karba - Proselc - Pre- »inger — 51 seik (»Edinost«). ITr 100' m — predteln: 1. Skok 11.3 sek, 2. Blechinger (A) 11.4 sek.. 3. Mesaree (A) 11.8 sek.. 4. Tkalčič 11.9 sek. . TTI. 100 m — finale: 1. Skok 11.8, 2. Mosarec (A) 12., 3. Tkalcic 3 m zn drugimi. IV. Tek na /500 m: I. Povoden 4 min. 51.5 sek., 2. Am on 5 min. 3 sek.. 3. Vendling 5 m za nji- mi. V. Kroqlin (VA kg): !. Skcik 10.07 in. 2. Javorniik 9.78 motrov, 3. Urbančič. VI. Disk: 1. Lnkascik 27.50. 2. Bregant (Ma- ri her) 26.89, 3. Skok 26.71. VTT. Skok v daljino: 1. Cijan 5.61 m. 2. Lukaščik 5.39, :i Skok 5.36. VIII. Skok v visino (z letvico): 1. Skok 1.62 m, 2. LukaMik 1.57 m, 3. Tkalčič in Bergant (Maribor) 1.52. Nadaljnje točke so zaradi terne od- padle. Mecl posamezniml tockami sta se vršiJi: ena nogometna tekma (med S. K. Celjem in drugo garnituro I. SSK Maribor) in haizenska tekma med cla- nicaini celjske »Edinosti« in rozervo I iubljainske »Ilirije«. S. K. Celje : I. SSK Maribor — \ : 0 (poilčas 0 : 0) koti 3 : 3. Tekma je bila tipična borba dvehi mJadih moštev. Golje je nastopilo v Kvoji običajni postaivi z majlinimi spremembami, Maribor pa je nastopil z rezervo, ojačeno z dvema igralcema iz prvega moštva. Pasebnega sportne- ga užitka tekma ni nudila. Tzkazaila, sta se le oba golmana, ki sta drzala mno- go ostrih strelov'. Celje je bilo večij del v premoci, je z nesaniselnim strelja- njem ipred golom pustilo vse prilike za boljsi rezultat neizrablj'ene. Edini gol za Celje jo pad-el iz enajstm;etrov/ke v drugi polovici drugega polcasa. Do te enaj.strn-etrovke je prišlo po krivdi sod- nika, ki ni opaziil jasnoga handsa sre- di igri'sca in je pustil, da je napad S. K. Celja prodrl do kazenskega pro- s-tor a nasprotnikai. 1 Tarn je braniiec Maribora zagrešil grd foul proti ene- m.u izmed igralcev Celja (Pfeiferju). Diktirama enaj'sitmetroA"ka je prinesln. Celju zmaigo. Sodnik g. Ratajc je sodil nepovojjno. Prezrl je več rok in sou- lev. Pozna se miu, da ni že dolgo casa; sodil nobene tekme. Tekma se je vršila le 2 X 30 m.irmt. Hazena: Ljubljana : »Edinost« Ce- I Ije 15 : 6 (polcax 8 : 3). I Celjankam se je videlo, da. so na- l v-topile v svo.ji jirvi tek mi. venda.r smo ! mislili. da bo poraz še večji. Ljubljana I jo vodila že s 4 : 0. a pozneje so se Ce- i ljanke znašle in mestoma. preSle v lepe | napade. iz katerih so reznltirali dose- j ženi goli. Vendar pa. jih je spronnljala prece.isn.la smola, kajti mno'go lepih ^trolo'V je slo v precko. all preko njc. Liubljancankani se pozna rutina. Tgrale so lepo in hoimogeno, »lomila« pn jo Je branilkn,. ki je odbila dve žogi • lifsto v i-STišče v lastni gol. Pri Celjankab so bile najboljše igralke: Rožančeva. Krajnöeva in Vrckovnikova. Najslabša igraJka je bi- la vratarica. Sedan jo posta^o (Lojk Mimi - Pro- singer - Vrckovnik - Kramar - Ro- žanc - Lojik Milka - Kra.inc) bi bilo treba roalo pregrupirati. Igralke naj bi se pridno vadile sprejemanja in oitldaja.nja žoge. Scdniik g. "Baltesar iz Ljiibljane je z iiGikatori.;ni krivicnimi odločbami v sko:lo Celja1, razburil gledalce. Zvecer se je vršila v prost or ih Celj- skega doma družabna prireditev S. K. Celje. ki so se je udeležili sportniki in sportu naklonjeno oboinstvo. Zabava |o bila zelo animirana. Vidovda«ska ustava. Poljudno-poučna razprava. (Sesiavil dr. Ervin Mejak.) (Da-lje.) JMamestništvo pripade najprej pre- stolonasledniku. če je polnoleten, sicer se volijo trije namestniki, ki nnorajo biti rojeni Srbi. Hrvati in Slovenci. naši državljaiii,, 45 let stari in imeti morajo višjo izohrazho, kar pa ni isto- vetno z visokošolsko izobrazbo. Na- mestniki prisczejo prod na.rodno skup- šcino, da bodo verni kralju, i. s. prefli ono „skupšeino, ki jib je izvolila, ker ne morejo vve} sklicati nove narodne skupščine,. ker je to že izvr.9eve.nje kraljeve oblasti. Namastniki ima jo isto oblast kot kralj. omojitve ni. Eden nctiiißft-nik je labko odsoten in druga dva moreta vkljub temu vrsiti med tern časom kraljevo oblast, eden gam pa ne more tega storiti, Niamestniki imajo skrbeti tudi za v^ojo nedolet- nega krailja. C& postane kralj polno- leten ali ozdravi pozneje, preneha na- mestništvo. 0 sačasnem namestništvu govori öl. 66 ustave. öe namreč kra.lj ob smrti •ii zapustil moškega potomstva, toda bi bila kraljica ob času kraljeve smrti noseča. izvoli narodna skupščina za- časno namestnike, ki izvršujejo kra- l.jevsko oJjlast sa.niio do poroda. Vlada mora pred izvolitvijo namestnikov prpdložiti narodni skupščini .mnenje treh zdraAnikov, vzetih iz doniačih • medicinskih fakultet, o kraljičini no- seen osti. Isto velja, če bi presto]ona- slednik umirl in bi bila njegova žena noseca v trenutku kraljeve smrti. Pred:viden ])a je v ustavi. tudi slu- čaj, da ostane prestol brez naslednika in tozadevno določa öl. 67 ustave, da ministrski svet, ki vzame kraljevo pblast zaičasno v roke, „skliče narodno skupscino na posebno zasedanje, v ka- terem se odloči o presto! u. Obrni.imo se sedaj b kraljevi osebi sami. AfribiK-iji krailjeve oblasti sta iired vsiMii I. iiedotakljivosit in 2. neodgo- vornosf. Princip moderne rmonairhije. je, da. je le minister pravno odgovo- ren, kralj pa le moralno obvezam po prisegi. Proves «o lahko vodi le proti njegovi imrincip parlanientarne in€.narhije. Oba ima'ta tkzv, »inieijativo«, to se pravi, kralj in parlannent la:b;ko pred- lagata zakone. Kraljevo »inicijativo« izvršuje miinister po Jcraljovem po- oblastiilu. Vsak zakonski predlog po- frebuje sankeije. t. j, potrditve kra- Ija. Naša ustava nik.fer ne ogranieuje sankeije kralja. i.mel bi torej naš vla- dar absoluten refo, t. j. zakon, ki bi ga kralj no hotel potrditi, ne stopi v ve- lja vo. Vendar se mioramo tu ozreti na duh, ki preveva. našo ustaivo. ki pravi med drugim tudi. da je naša država parlamenta'rna rn.onarhl.ia-. Državni akti se morejo vTsiti le v skladu z na- rodovo voljo. Po teni nac parinmentnrne monnrhije, ki na- rekujo. cla mora kralj vladati v skla- du z narodovo voljo. Imel bi torej tu- di pri parlamentarnem režimn naš kralj nc'k suspenziven veto, ki je zve- 8trau 2 » N <>VA DO 13 A« S:- MS Zopet kri! Na velikem shadu KDK v Cetin- gradu (Bosnia) jo v 'iiedelj.o zopei te- kla kri. 0 tern je izdalo vodstvo koali- cij,G v pondeljek sledeee poraeüo: »Za v nedeljo 7. t. m. je bil sklic&n shod KDK v Cetingradu. Na ta shod je prislo več tisoe Hrvatov, Srbov in muslimanov, ki so z veilikiin navdu- senjem, z gtodbaini in zastaivaimi po- zdravili narodne paslance dr. Srdja- na Budisaivljevk'ui, Grgo Heciinovica in Savo Kosainovica, ki so bill dioiloce- ni kot govorniki za ta shod. Na pro- straneim tngu je bila postavrjema go- vorniäka tribuna, s kaiere je najprvo govoril po«l. dr. Srdjain Budisavlje- vič. Komiaj pa je pričel govoriti, se je pojavila v ozadju skupina pijainih ljudi. Opaizilo se je, da so bili izključ- no pristaiši dr. Spa ha. Izzivace so re- ditelji mirno opozorili, naj ne motijo, oni pa so >nato potegnili no/e in sa- miokrese ter navalili na mirne in go- loroke zborovafce. Nastalo je preriva- nje, v katerem sta bila dva zborovalca ubita, veL pa težko in laihko ranjenih. Po izpovedi ot'ivLdcev je bil napad' or- gan iziran od prLstašev dr. Spate, od- nosno njegovega zaistopnika Hasana Milkovica, ki je s svojo napadalnio ee- to nedaivino napad el tudi imirni shod KDK \' Kaduši. Ua jo bil napad orga- niziraih jö raizvidno že iz dejstva, da je peščica oboroženih ljudi navailila na več tisoč zborovalcev. Napad je bil na- perjen v prvd vrsti proti miusliinanom, ki so se v velikem stevilu udioležili sho- da in niianii't\stiraili svojo soilidarnost s KDK. Koliikor se je dailo ugotoviti, so bili napadalci paslani iz eazunvskega sreza ter so Poprej popivali v gostilni. bivšega radikaltskega koinisaTJa Hi jo Mravunca«. Drobne politične vesti Yclika foja.ska panida r Beogradu. V pondeljek, na drugi dan sla;Yiioisli v spounin desetletnice proboj'a na solun- ski fronti, se je vršila na Banjici ve- lika vojaška paradia, kaitere se je ude- ležilo okrog 20.000 moz; zaistopane so bile vise vrste orožja. Paradi je pri- sostvoval kraljev^'ki pair in vojaska odposlanistva vseih z,av^»ni'skih držav. Vse cas»opisj€ sogtosno hvaili strumni naistop in oči^ridn'O \peliko izvežbanost naseg'a vojaištva, Prisastvovalo je pa- raidi tudi 10 zracnih eskadlril. Poslanski kl-ub Kmetsko - demokral- ske koidicije ima 20. t. m. v Zagrebu svojo plejMTiio sejo, dne 21. t. in., pa se vrši velik shod v Sisiku, zadeta. Gla-vna took a gospoda.rskega dela je dogovor glede souporabe &olun- ske hike in pa promet na progi Džev- clželij.a—Solun. Anstrija v orožjii. Po l-jvijopi so iio- staili pozorni na veliko oboi-ozenost male Avstrije. Naenkrat se je pokaza- lo, da nima Aivstrija sarao iizvrstno O])remljene in oiborožene m.ilice, tein- vec- tudi veliko ste.vi.lo oborožeaiiili pri- vatnih organ i,za.cij (Heiinwehii1 in Schutabund), ki bi v slucaju potrebe tvorili tafcoy del redne armade. Zato je bila prireditev v J)un. Nov. niestu bote ali neliote v resnioi velik »jesen- s.k^ mi&never«. Oomače vesti. d Oblqtnico koroskega plebiscita obhajamo '•¦•danes s prijefcn.o zavestjo, da siTi'O v svoji domaici in zunanji po- litiki na koroške Slot\'ence pouül'norna — pozabili. Kdo bi si tnil i dela] kako neprijetne «krbi! d ¦ Pripravljajmo se zo- d an jib 2 eelo 3 mandate! d Savinjska regukiciw hi — zaijub- Ijeni celjski puryarji. Priznati je tre- ba: našo savinjsko regulacijo j^o iz.dn?lait.i »pravil- niik za izvršitev tell del«. Vrhovno nad- zorstvo osta.ne naj še gienerakii direk- ciji vod, nepasiredno vodistvo pa bode iimel v rokaih posebni. graidbeTii odbor, ki ga bodo sestavili oblastni odbor, oJ)la.stni hidrotebinični oddelek in celj- ska niestna obeina. Kn ola.n tega grad- lienega odbora bodk? »tehni^ni paslo- vod'ja!« in nadzornik vseh tehnienih del, drugi bodo svetovalci in poniočni- ki . . . (Grandijozna!) Predsodnika bo- de imenovaJ minister na predlog niari- borskega vdikegia žuimna. Ta odbor se sPS-tavi kot zaciaisni odbor. doikler mi- nistrstvo no potrdi pravilnika in zacnp 1 a hi k o tudi že z deli nied obema želez- ni«kiiina nnostovoma. To »odlloieno« de- lo da morajo priznati tudi v KDK »so tako« ziailjiubKjeni ooljski purgaT'j'i. — S »priznanjenii«: sino že začeli (čitaj pr- vo besedo v tokstu notice). Priznanje tudi še razširjamiio: morda, morda je HESjeeu konei1 regukičnih anket in «ej, ki jib je bile, ce $q ne niotkno, okrog 200. Sanio sesta^a tistaga pravilnika, tista iitegne še delati sitnosti. Toda upanje imaiiio. Lani je raivno ob tern, času »po- veriil« tudi celj^ski niestni svet obLastni odbor z deloni:; leto dm je trajalo, prod.no je inini.slrstvo to »porerilo« odobrilo in loto dni bo še, predno se bode odobril pravilnik, če se raizuine pod tern 'načrt za finainsiraiije regu- lar: ije. Kaj'ti doislej je »izpravilila« sa- mp miastna ol)čina 3 niiilijoiie in drža- va ubogih 400.000 Din; oblast še ni nič izpraA'ilila, ona hioiče saino Nodstvo, da- si je inenda razumek smi.sel »poveri- la« celjske niestni' občine. In poitein šo druge interesirane občine! Vsled tega bodo »zaljubljoni« oeljski purgerji s svojo ljubeznijo napivum klerikalnim frazerleni tako dolgo skoparili, dokler no bodo videli ne saimo besed, temveč tudi denar, v pr\i virsti od oblastnega odbora in države. Drugaee se naij'po- korneje zahi\a]juj.ejo za odbore i:ii vse papirnate pra.vilniko! d »Sredimjicd H. P. D.« na Celjski ko&L Preteceno ned^lj'o so nas obiskali turi-sti iz l)ralskcga nain Zagreba. Bilo jib jo 25, ka.teri so kljub zelo nougod- ni želoizniški zvezi piišli k nam na ob- isk. Posetili so (jeljsko kočo ter so se pahvaJiiio izražali o osikrbi ter njeni lopi legi. Po povraitku s koče so se , zl)rali v (jcljiskejn doinu, kjer jib je po- J zdra.vil odborniik Savinjske podružni- ce S. P. D. Zaih\alil se jim je za obi.sk in naglasil. da nas veseli. da nasjjrat- ski Zaigreib taiko pogostokrat obiskuje. Tajnik »Središnjioe« je nato zatrdil, diri na.s bodo x bodoee še večkrat obis- kali v Celju. Poviabil je Saivlujsko po- (1 vužnieo. da vnve po.set »Srediönjici P. D.« s Icni. da napivivi ka,kson izlot ^¦ zaigrabske plan ine, Pricaikovali nas bods) z veseljem in sPi'emili na izletu. zimske iz finega double, dolge, 595 do 105Ü Din, kratke 3^8 do 730 Din, finega črnega sukna 995. 1190 Din. kratka usnjeiia «SO do 1250 Din, fantovska suknja iz double 2*jO do 380 Din, angltSkega sukna 265 do 385 Din, hubertus plaSči in pelerine za gospode 430 do 610 Din, fan- tovskc V»20 do 310 Din, dežni plaSči 160 do 690 Din, delavni plaSči 98 do 180 Din, obleke iz vseh vrst blaga 335 do 1050 Din, dalje moderne, sportne. pump in štajerske lilače, klobuke v vseh modernih barvali, čepice, kravate, naramnice, rokavice, nogavice, dežnike kupitc nsj- cenejSe v veletrgovini H. Stermccki, Celje. Oglejte si izložbe in ogromiio zalogo. Nükup ncprisiljcn. zan z razpustom skupscinev toroj oino- jen veto. Po ČL 54 usta^e naben čin kraljeve oblasti niinia veljaive, dokler ga ni so- podpisal pristojni minister. Zakone proglaša tudi kral] i. s. v obliki doku- menta, ki je dokaz za veljaivnost zako- na. Ta dotkuiment vsebuje troje: Ugo- tovitev, da je skupščina sprejela za- kon, da ga je kralj sankcijoniral in ves zakonslki tekst. To profflašenje se imenuje tehniöno: pronnufeacija. Za to promulgacijo sledi potem publika- cija, obnarodovafnje zakona, i. s. se vrši v drža\noin uradnem gilasilu «Sluzbone novine«. Zakon dobi obvez- no moc 15.. dan po razglasitvi v »Služ- benih novinah«, ako zaikon sam ne do- loci drugaice (vaoalio legis). Kot set vrliovne up rave izdaja kralj tudi uredbe, to &o one določbe, ki ne izvirajo iz zakonodajne moči in slu- žijo navadno le kot smernice za izvr- »evianje kakega že sklenjenefga zakona, 0 upravni. oblasti kralja T)ravi el. 47 ustave, da jo izvršuje krailj po odgo- vornih ministrlh po odredbali ustave. Iz tega sl'edi, da je kralj vrhovni šef uprawie oblasti in da vrši to oblast kralj sam brez sodclovtmja narodne skupščinc, seveda proko odgovornih ministrov. Kralj imenuje visja kralj to na predlog vojnoga ministra, ki je odgovoren nairodni skupščini. Ker je vrhovni powljnik vojskc. jo kralju vsa vojska tudi dis- ci piinarno podvržlena,. Vojaiška' so- dišca so sev-eda nozavisna. Vendar veljaj.o tudi glede vojske ne- katere omejitve. Tako se more vojska uporabiti. za vzdrževainje notranjega miru le na zahtevo civilnih oMasti. tn- di se ne more vzeti v službo nase drža- xv tuja vojsika in ne staviti našo vojske x sluzbo tuje države brez predhodne- (j(t ndobrenja narodne skupsoine. V c'tMii pa obstoja. sodna oblast kra- lja?! Da izrekajo na:ša sodišca sod be v inieiiiu Njegoveiga Velicaaistva, to je cisto nominalna stvar, s tern se samo povdarja enotnast države, Sodiš^a ne s-toje ])od nobeno ol>lastjo, kralj in nik- do drugi n inn ata na izrekanje sodb in njih izvrsitev nikakega v.pliva, tako da kralj no nuore ukazfiti sodišcu. Tu- di ))i'i imonovanju visjib sodnikov ni- liia kralj velilke oblasti, on je veza.ii na kandidatno listo, ki jo predloži fcoJegij siodnikov. Pač pa ima kralj dA^e važni pravi- L'i: pravico mnneslije in pomilostitve. Pri aiinnestiji })a jo lociti dvoje, t. j. amnostijo v pravom pom emu besedo: K ralj lahko — pa saitrno za palitična in vojaška ka'zjijivia dejainja — unici pravne posle^ice kaznjivega deja.nja, to se praivi, dia se dotienoga, ki je že obsojen na kako kaizen, te kazni in vseh postedic aprosti, pri cemur ]>a ostanejo pravice privainih oseb do povraicila škode nedota.knj.ene. Druge vrste amncstija T»a Jc tako- zvauii abolieija, kralj lahko že yred rnzsodbo iz-reee, da se kazensko posto- panje proti kaiki osebi ustavi. Druga pravica pa je pra.vica pomi- lcstitve. Krailj labiko ka.zen odpusti, znianjsa ali omili. lt.adl.ka med am- nestijo in p^miloistitvijo je torej ta: Z annnestijo se unici razsodba in vse pravne posledice, t. j. dotični lahko rece, da še ni bil kaiznovian, če pa je kdo pomilošfen, mu je s tern le od- puščena kazon ali v celoiti ali deloma. razsodba pa ni uiničena in on s^ sma- tra za obsojonoga in kaznovanega. (Dalje prih.) Obi.sk se jini je zaigotovil ino^goce že to jesen, sigurno ]>a prihodnjo sponilad. d Premesčen je gimnazijski profe- sor g. dr. Nikolaij Omersa iz Colja na II. dirž. gimnazijo v Ljubljaiio. Izvrst- nega šolnika in lj'ubezujiivega družab- nika bode pogrešailo v Gelju staro in nilado. d ('Odovanje »wiborskeaa gledali- sca v Celju. Ka-kor sino že poročaii, se bodo letos vršile x celjskem mest- nem gledališcu stalna gostovanja m;t- riborsko dra.ine in operete. Ako bo po- voljen obis'k, bonn.o, iineli najmanj dve predstavi na masec. — Za g'ostovanj;; lii'idojo zlasti slodeča dramska dela v poštev: Anzengruber, »Slalxi vest«, Asch, »Bog ma'seevanja«, Berstl,, ^Do- ver-Calais«, Borgmann, »Noblovia na- grada«, Ferigni, »Sv. Fraaičišek«, Ful- da, »Ognjenik«, Geraldy, »Robert in Marijana«, Guitry, »Moj ode je imol prav«. Ibsen, »Divja raca«, Krleža, »V ageniji«, Kvapil, »Oblaki«, N-ovaean, »liorma.n celjstki«, Ostrowski j, »Nevih- ta«, ZoJa, »Tereza Racfiiin«. — Opere- te so bodo izbirale iz tega-le reiJertoar- ja: Benatzky, »Adieu Mimi«, Granich- staedten, »Na cesaričino povelje«, Jo- nes, »Gejša«, Lehar, »Piskrovez« ali »Grof Luksomiburški«, Nedbal. »Poij- ska kri« in Parma »Giiričino amazon- ke«. d Prro gostomnje mariborskega glc- dalüca st vrši že v torok J6. oktobra. Vprizori so zelo vesela in zabavna, a duho\ita modierna komedija Ludvika Fulde »Ognjenik«. To delo ni samo v Mariboru zolo ugajaJo. temvoc je do- zivelo na letošnji pocitniški turneji članov mariborskega igledalisoa prave triuinfe priznanja in vesel'osti. Naj bi tudi v Celtju rjuzproditna hiša pri tor- ko:vcm gostovanju bila us])ošcn za- četek redniih stal'nih gostwanj! d Glasbena Matica v Celju. Sprejem gojonoev za »oJopotje se so do 20. t. ni. poda.ljsa. Ta pred'met bo poučevald predvidoina gdc., Zora Ropaa, bivša so- lislinja ljubljanske opere. Ustmene ali pismeno jirijaivo sprojema l'avnatelj- stvo sole. d Napdd brezposelnega brir-ra n<\ ločeno ženo. Vceraij okrog I. uro je wdr! bivši brivrsiki modster Marko Vrc v sobo svoje .ločene žene v Gos!po.ski ulici v Celju in. ji zadal z brivskimi skarjaimi težke rane v lice in prsi. Vrc j'o imel brivnioo v Radečah, a je tako pijani'eval in zapraivljal, da &e je dala žena liocili od njega in '\e šla v službo k brivskemu mojst.ru Co'hu v Gelju. Vi'o jo jo nagGva.rjal, naj. se vrne, öe.sa.r pa ni liotela storiti. Slednjic je Vrc prod nokaj d'lievi prodal svojo brivnico v lUideeah in je prišel v Celje, kjer jo /nova skušal doseči poraivnavo z ženo, kar pa se imu ni posrecilo. Včeraj se je na.pil poguma in napadel svojo ženo. Nesreča je tudi to, da je Vrca pred 2 loloma zadelia po desni straini kap m jo manj spas oben za del'o. d Olepiievalno in tujsko-fjrometnn druMro v Celju bode v nedeljo. due M. 1. nii^oib 8. uri zjutraj proda.jalo na savinj^koni nabrežju posekan ko- stanjiev in akaicijov lo.s. 014 d Pri ckspozUuri javue horse dein v Celju ksče.jo dolo — in o s k i : 4 ©ko- nomi. (37 blapcev, 35 rudarjev, 6 vrt- naxjev, 12 steklobrusacev, 2 Ionöarja, 9 kovačev, 6 strugarjev, 3 avto^enski varilci, 1 graiv-er, 2 allatarja, 3 livarji. 2 kloparja, 1 kotlar, 14 ključavniičar- i^y. 2 mefeanika, 6 električarjotiiiko'V, pomočnikov in .skladiscnikov, 98 delaivce^'-tozakov, 7 soferjev, 1 kocijaz, 2 hišnika. 7 F'i^1'- niških mcči, 19 vajencev. — Delo išče- jo ž e n s k e : 9 dekeil, 4 ,steklarske de- la vke. 2 šiviljJ, 1 i)orica, 21 natakaric. 2 hotolsko kuharice. 2 botolsko Robari- ro. I blüigajniicarka, 7 prodajalk. 2 de- lavko, 107 kubaric, 5 sabaric. 11 služ- kinj. (i pisarniških moči, 3 vzgojitelji- Siev 115 »NOVA DOBÄc Stran 3. ce, 2 vajenki. — Delo je na ra,zpolago m o š k i m : 8 lilapcem, 13 rudiarjem, 2 vrtnarjem, 1 kovaču, 2 kotlarjenxa, 5 niizarjem, 1 sodarju, 1 galanteristu. 28 cevil jar join, 1 peku, 1 niizarju, 1 pi- kolu, 1 hotels kernu slugi, 2 la-kirarje- ina, 5 slikarjem, 1 fotografu, 106 de- lavcem. .1 šoferju, 1 abcinskeniiu slugi. 19 vajencem. — Delo je na razpolago ženskam: (> dekla.m, 2 pletilja,nia, 2 šteparicaima, 1 liikarici, 3 natakari- cami, 2 hotel skiun« kuharicaiina, 2 do- la.vkama, 24 kuhancam, sobaricaim in služkiiijaim, 2 vzigiojiteJjicama. d /«? celjske policijske kronike. Iz- pred Dcokove trg- ovine na Glav neon tr- #u jo bilo ukradeno kolo .Janku Ku- kovcu med tern ko je kupoval slanino. Kukovec je tatvino taikoj opaizil in so tatu že dobili na križisču Kralj Pe- trove ceste. — V Woggovem vinogradu na Miklavškem hribu sta si nabrali dve Gaberjunki in nek mlajsi Gaiborjan ie- po množhio grozdja. Prinesli so ga tu- di srečno doinov, kjer jih je pa videia in ovadila meka stranka v hiši. Naane- sto vesele domaee »trga.tve« je s'ledila aretacija. d Ljubljanska »GlasbpMa Matica« nn Poljskent. Po veiliki in uspešni kon- certni turneji po Čehiaslovaiški in na Dunaj je krenila Matica 30. septembra na PoJjsko pod vodstvom pevovodjo. g. Hubada. Prvi koncert je priredila Ma- tica _v češki Moravski Qstravi dne 1. oktobra; .sledila sta Krakov in Poz- nanj, v nedeljo pa Varšava, J^oljaki so sprejeli z»bor povsod naidvse sinnpa- tiono in gastoljubno. S'lovenska pesem je žela silne trinnife med brati Po- ljaki. Danes papoildne so se Ijubljan- ski povci vračali s tržaškim brzovla- kom \- Ljubljaino. d Telefonxka poslaja Vitanje je bi- la otvorjona (Inc. 1. oktobra. Za trse uvedle poseb- ne seleikcijske po.sta.ji' za odgoj ]»!oinoii- ske ponitnino. Država l)i naj tudi pod- j)iraila moderna \'zga:jiališea za i>e.rut- tiino in i>a propagando za pO'vzdigo nasega perutninarstva. — Kar se tiče omenjenib »selekcijskib postaj«, je to ona iznied SAßtovnoznanih beograj- skih upravnih bedarij. Ali je bilo tako ložko \praša,ti \- M'ariboiru, kako je ta obla.st vzela v roke širjenje tkzv. štajer- ske pasine? Zakaj pa ima mo knietij- ske sole in dfža-vne v-zorno ter druge (•konomijio? Gosipoda nwnda misli, da bi bilo vrlo praiktic-no tudi tern potom razdeliti nekaj denarja med kake sr- bijanske »vzgadaice«. Razume se. da na celo to državno akoijo ni treba ni- rosai' dati. Kaki rezuHati so bodo odi- aolo d'osegli s pomioojio oblasti in. pri- \atne j>ropaffandine inicijaitive. Tu l)i laibko odliono poiniai«ale podružnioo KniotijMke družbe za Sloveniio, oo bi ]o botele im ce bi. veoinoma ne — spalo. d AH to res drzi? »Po obvestilu ge- neralne direkcije drž. dolgov se obra- rajo na to direkcijo zasebniki, kakor tudi državne ustanove z zahetvo, da se na ob\rezinico loterijsko 2 in do] odstot- iio drž. i-ente za vojno skodo ter jia oistale obvezni'ce drž. posojil, ki so jih izgubili odnosno so Jim bile ukraidene ali uniic'ene, ne vrše izplačila ter pro- sij'o, da se jim za iste izdiajo dupli- kati. Genera In a direikcija taikim za- hiteviam ne more ugoditi, ker so te ob- vezinico vrednostni papirji, glaseoi so na pri?ias-nika in je po tolmacenjii kasaoijske«a sod.isoa od 30. VIII. 1922. in1. ()05o, iiuolnik taike Oibvoznioe ^¦ ^lii- oaju izM'i'be, krajo ali uničenja v iste.m in'aivnom polložaju kot imetnik novoa- nice (bamkovcai), kojo je izgubil od- nosno mu je bila ukradena ali unice- na. Dejansko je z ozirom na veliko Ktevilo obveznio vojne šikode ter veliko stevilo ustanov. iiznršujočih izplačila na otbvezntce tudi nemiogooo zabraniti izpla'Cila na ukradone odnasno izgul)- Ijeno obveznice in bi wsako spu.sjčanjo v ocenje^ainje pravne osnove — to je ali je prinasnik upravičeni. imetnik obveznice — oviralo in otežkooilo too- no in prarilno uraidovanje y, obvezni- cami in bi nepovoljmo uplivalo na pro- met in vrednost držai\-nih papirjev. — Timetniki predmetnih vrednostnih pa- pirjev naj se z ozirom na gori navede- iin obraeajo na diretkeijo drž. dolgov za izdajo clnplikatov le v slucaju, ki ga prod\ido;va elen 19 praivilnika za iz- vršitev zakona o uničevanju drž. vrod- nostnih papirjev, to je, da so vrednost- ni papirji vslod raztrganosti. nažga- noisti. ali dru^ega. vzi'oka postali no- sposobni za daljno cirkulacijo in je iz njih ostanka še raizvidna številka in serija, ter h kojemu ])osoijiilu obveznica pri pad a.« d Gibmije lirruiskili obrinikov. Sa- vez lurvatskih obrtnikov je sklenil pri- rediti 18. novernibra po oeli Hrvatski nroi)agand:na obrtniška zborovanja, v Zagrobn smojn pa drugi voliki obrtniš- ^'i so-j'cin. d Vec sitičajer lefjarja so '\v poja- vilo v To|)anjih pri Konjicah. Zdrav- stve.nc oiblasti so že potrebno odrodilo. d PoHßdiije ni samo na Baivarskem doniaca industrija (ki pa sicer dela tain sa/ino v seziji, to je spourladi), toinnvw mejida tudi na Gorenjiskem. Lp- tos so zopet začeli pažigalci s svojim deflom. \r soboto ponoei je zgorelo ve- li'ko gos])odarsko poislopje kmeta Ko- rosea v Zagorici pri Bledu, v nedeljo ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo Irajno in se vedno blešča* lo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOYO MILO z\orer pa je gorelo Podkorenoni pri Kranjski gori. Zgarela so raizna po- slopja 5 posiestnikom s pol.iskimi pri- delki. živeižem in deloima celo z živino vred. Oigenj j.o bil tako velik in neva- ren, da je botola prihjteti na. pomoč ce- lo j)ožairna bramiba iz Beljaka. d (lospodinje — preprifrtjte se o izborni kvaliteli pražene kaive —¦ si no aronnatii'iiih meš^inic tvrdke A. Fa,za- rjnc, Cetlje. Laistna, najniodiernoje urejena pražarna. 37 d V celjski javni holnici jV; umrla. deines 6;")-letna Fani Gaj&ek, oibcinska i'eva iz šentjursike okolice. d Lnkomotiva se je zaletela v sol ski rlak. Na postaji Drnje pri Kopr.iv.nici je zavozila vslod krivio postavljenib kretnic lokom.otiva v šolski vlak s to- liko silo, dia je jeTlon vagon solskosa vlaka skočil skojčil s tira, na, v&eh dni- gih ])a so bile pobito šipe. Mod otroci ^¦ vk-uku je zavihdala silna panika. i)va dijaika koprivnišike reailne giinna- zije sta bila težje ranjena na glavi, lažjo paskodlx-? je pa dobila cola vrsta dijakov. d Skrlatica. V karlovški oikolici so jo silno razširila skrlatica. Bilo je vsoga 28(5 slucajev; unurlih je bilo 8%. Med otroci jo osta-lo veliko gluboinemih. Ka- kor r Ziagrebu, so imele tudi tu oblasti najiveeje težkoče pri pobijan ju bolezni vsled riiepauČeaiasti kmwkih Ijudi. d Trgatev v ijutomersko-orntoskUi cjoricah. Ta teden podbirajo vecji vi- nograidniki, manji^i pa že trgajo in po- nujajo svoje do 14—lö-stopinjsko bla- go trgovceni in kremai'jein po 3—4 dinarje. Najboljši dosedanji most ,|e spravil komaj na Ki—17 stopimj; taka roba isko. ])tnjsikein sr'ezu, nanirec .10 slu-cajev. vSti'vilo y^orok zii;uš-a v iireteklem lotu 4.731. Umrlj'ivo.st po l«tih pa je bila sledeca: V pTvteni miesecu Se umrlo 1.181 otrok, v prvem letu 2.440, v sta- rösti do pet let 4.289, od 5—15 let 379, od 15—30 let 891, od 30 do 50 let 181. od 50—70 let 2,834, nad 70 let pa 2 tisoc 806. Prirojeni ziviljen^ki slabosti je pod'ieglo 1.083 aseb. d Kosfanjarji so se pojavili na cci.:- skib ulicah. Pecejo kostanj po 6 Din liter. Zgocmi mraz, kostanj in prav kise.1 most —\se zmamenje ne baš do- brod'osle jeseni. d Mestni kino Celje. V si'odo 10. in L'otrtek 11. oktobra izrediio lep film »BIGAMIJAc, drama lepe plesalke v 7. dejanjih. V glaivmi ulogi Marija Ja- codjini, znana iz vel'efilma, »Beatrica Genci« in Heinrich George, zn,am iz velofilma »METKOPOLIS«. Film je izrodiiö kvalitete, kalkršnili je malo. Zelo ganljiva vsebina, da se ne more- te ubraniti soJz! Ne zamudifce! Od pet- ka naprej velesiilm »Slobodna ljube- zen« po zmiameriiti dirami Arturja Schiri l zier ja v 7 dej. V gliaivni ulogi ImtUii Holt, znana iz velefilma »Lju- bimkanjo« in Bruno Kastner. Vsi prijatelji filma se opozarjajo, da ne zamude niti enega prograina, ker so na vi'sti res nai.jbol.isi filnii! Pra jBfpliii viirii zii v Cefjn CanRarjeva ul. &t. 1% priporoča svoja izwrstna namizr.ü te«* ©dforaena SOt"'%im»rstir»a VINA vseh vrst v sodih in stekienicah po amernih cen«h. ""Wl W^** Vzorci na razpolago ! NaziiaaiiEeD. Usojam si javiti, da vodim zobni ^telj© umrlega dr. A- Kunsta nespremenjeno naprej. Priporočam sg cenjenemu občinstvu. Erika Kunstova, zobni atelje Celje, Krslja Petra cesta 26. Učesica pridne^a in poštenega, z prirnerno šolsko nsobrazbo, ki irna veselje za trgovino z špecerijskim blagom, sprej- mem takoj. Ponudbe- Slavko Šafar Celje. 2-1 Najbolj prcizkušcnc vrstc sadnih drevesc priznane in priporočene od vseh strokovnja- kov, pravilno vzgojene, 4—3 letne, kakor tudi trsne cepljenke, se dobe v vinograd- niŠki in sadjarski šoli Franjo Mlinarič, Hrastovsko z. p. Ludbreg, priznana od kr. ministrstva poljopr. št. 39.458/V. Ceniki na zahtevo brczplačno. Oglašujte! flüAIIIAfl 'z vse^ rudnikov in Pffjlljyjl najboljše vrste S * VlllVlJ dobavlja in do- stavlja najcenejše Fifatufo Jorl^, Celš^* AleStsamlrova ul. 4 Celje, Pt»(E!$erattOV/i ul. 8 brez pcdružnice. Dobra in čista po- strežba. Za dijake strižcnje po znižanih cenah. Se priporoča M. Bukovčan. Dražbeni oklic. V soboto, dne 13. t. m. ob 9. uri dop. bo pri okrajnem sodišču v Celju, soba St. 4, dražba posestva Aloj^a in Amalije Kumer v Pečovniku, hišni števiiki 30 in 33. CenHna vrednost 35.330 Din in druga 6/20 Din. Posestvo obsega čez 27 oralov travnikov in gozda. 1-1 Več čevljarskih pomočnikov za stalno deio, spreime takoj čevljarna D. Uršič, Celje, Breg 1. Hrana in sta- novanie preskrbljeno. Naznanllo preselltve. Cenjenim strank'am in občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselila s svojo tpgovino iz ..alia f^elra ceste St. 33 llRLQiGSyQ UL1CQ sIpv. Z, ^sproti pfilne „3ELEN" m&WJ& BOROVCČ, GELJE;/ Miklošičeva ultea ši. 2 TRGOVI^A ŠlVALRtiH STROJEV IN KOLES. &HBH flB A tt B ^kf ^^* iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi im.enovzira tovama na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri ? J : \ _ jai»«a iff« veSeti^anwvwa s» paps^iem, Prisfni sladki mos"! bel! in rdeči, liter po 14 in 15 Din se toči v restavracifi »Narodnl dom«. M. Joštov paromlin DHedloxi — Celje Prodajalrca Gvrsi.po*¦''.¦:& uk 27 Na debelo ! Na drobno! Elektrotvrdka izvršuje inštalacije /a elek- trično luč in pogon, popravlja motoije in aparate, posravlja antene, polni akumulatorje za radio. Srrohovna dobra pastiA. Hizks cepe Moderne tisko^vine vsehvrst: kinjigre, S«> police, letalkie, pisemske &l&y?&, kuverte, ^aibilai I. dr. Vam nudli •v oku§ni izvedbl In po zmermi cent Zvezna tisRarna v Celju Delaj, nabiraj in htani, varčevati se ne brfirii! Popolnoma ^arno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zaclrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal nc boš v starostil mhmbrbbm ^^^Bi^k ^irffiff^^si|fr' flflFnJ^HBF^^ffl^'^EflBGbk. ^^r^T^BHT^ ^vu^^^^^^Hbk. ^lflr^^vl^^ ^^1^^^. ^^^Btr Obrestuje tirsiniiine tf^ ^] PI Vefije stalne vloge po rlogovoru najiigodne)^. vioge po %JP \Z |O lamstvo za vloge wad 25,000.000 X>fn- Marljivost, trexnost in varčnost so prcd- pogoj nravnosti! Pri niatožfoi yneska do> S*> »in se dob! tiabär-almik na dom. Pisarna v Celju Prešernova ulica 6. \z malega raste velilio I Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Oc>govoren za izdajatelja, tiskarno in redaicijo Milan Cetina v Celju.