PRIMC ,oiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiii«iiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiii>i>aiiiM>iivMiiiiiiBiiiMiiii>ii*i>i»i*i>iiii*itiiiiii>«iiiiMiM>i*i*iii Pomirljiv govor Leonida Brežnjeva na kongresu vzhodnonemške partije Tudi danes se nu kongresu ni pojuvil Ulbricht * Pozitivni komentarji v Bonnu Brandt o zmanjšanju vojaških sil v Evropi WASHINGTON, 16. — Zahodno-hemški kancler Willy Brandt je nadaljeval danes razgovore s predstavniki ameriške vlade in parlamenta. Po včerajšnjih srečanjih s predsednikom Nixonom in z zunanjim ministrom Rogiersom je Brandt v svojem govoru v nekem študijskem cetru v Washingtonu podprl doslej še neznan predlog ameriškega državnega sekretarja, po katerem naj bi zavezniki v NATO napravili «simbolično gesto*. “ naj bi omogočila omejitev vojaških sil v Evropi. __, Podrobnosti o Rogersovem predlogu niso znane: po mnenju nekaterih opazovalcev bi morale ZDA začeti pogajanja za prvo, povsem simbolično omejitev sil NATO m varšavskega pakta. Sporazum v tej BONN, 16. — Na kongresu vzhodnonemške partije je danes obravnaval generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev razna vprašanja in med njimi predvsem evropsko konferenco o varnosti, položaj Berlina ter odnose med Moskvo in Zapadno Nemčijo. Brežnjev je izrazil določeno zadovoljstvo z zadnjimi pozitivnimi spremembami, do katerih je prišlo v Evropi. Dejal je, da pozdravlja napore vseh onih vlad kapitalističnega sveta, ki se s Sovjetsko zvezo strinjajo, da je treba iti po poti mirnega sodelovanja in utrditve varnosti. Nato pa je ugotovil, da ni možna evropska konferenca o varnosti, ne da bi bila na njej polnopravno zastopana nemška demokratična republika. Brežnjev je dejal, da je kapitalistični svet poskušal uvesti močan mednarodni bojkot v odnosu do Nemške demokratične republike, kar pa je bilo zaman, saj ima sedaj Nemška demokratična republika redne diplomatske odnose z 29 državami po vsem svetu in je sedaj jasno, da evropska konferenca o varnosti ni možna in bi bila brezsmiselna, brez sodelovanja Vzhodne Nemčije. Nato je Brežnjev očitno želel od straniti možnost razlag, da bd pogodba med SZ in Zapadno Nemčijo na kakršen koli način ošibila položaj Vzhodne Nemčije in je zato v tej zvezi dejal, da so meje Nemške demokratične republike trdne ne oziraje se na obstoj sporazumov, saj jih skupno branijo države varšavskega pakta. Brežnjev je nato nadaljeval analizo pogodbe z Zvezno republiko Nemčijo in je dejal, da bi bilo napačno iskati v tej pogodbi kakšno enostransko popu ščanje, temveč je treba gledati na njeno politično bistvo in na splošni cilj pogodbe. Uveljavitev pogodb z Nemčijo in Poljsko ustvarja novo politično ozračje v Evropi. Glede Berlina pa je Brežnjev dejal, da njegova vlada pričakuje pozitiven zaključek štiristranskih pogajanj. Bonska vlada je sprejela Brežnjev govor «z zanimanjem*, kot ga je takoj danes komentiral njen glasnik Von Wecher, ki pa se je omejil s tradicionalno opreznostjo, da bodo kaj več rekli, ko bo znano uradno besedilo. V bistvu pa izraz «zandmanje* odraža zadovoljstvo zapadno - nemške vlade, saj je Brežnjev dokaj odkrito podprl njeno politiko odprtja do Vzhoda. V Bonnu pravijo, da je bi Brežnjev izredno pomirljiv„| da se je izognil vsem napadom na »zapadni imperializem* in da je celo pozabil na agresijo v Indoki-tajski ter da ni bil omenjen niti tradicionalni imperializem Zvezne republike Nemčije. Brežnjev je neposredno branil politiko Brandta, ko je govoril o pomembnosti moskovske pogodbe in da ta pogodba ne pomeni popuščanja nobenega ter da ne ogroža varnosti Demokratične nemške republike. V bistvu torej pomirjajoč govor, ki upošteva vse novo, do česar je prišlo v Evropi v zadnjem času. Brežnjev je tudi očitno ločil dve vprašanji: u-reditev statusa Berlina, kar se lahko naredi takoj in priznanje Vzhodne Nemčije, kar je dolgoročnejšega značaja in kar je povezal z evropsko konferenco o varnosti. V zahodnonemškem tisku pa sc v ospredju komentarji in razlage odsotnosti AValterja Ulbrichta, ki se tudi danes ni pojavil na kongresu. Omenja se sicer možnost, da je bolan, vendar kot malo verjetno, čeprav je res šibkega zdravja in ima že 77 let. Listi ugibajo o možnosti sestanka, ki naj bd se vršil že v ponedeljek in ko naj bi prišlo do različnih stališč med Brežmjevim in Ulbrichtom glede osnovnega vprašanja odnosov med obema Nemčijama in pomirje-nja v Evropi. Znano je, da je bil Ulbricht vedno mnenja, da bi prehiter proces pomirjenja potisnil Vzhodno Nemčijo v izolacijo. Nemški tisk je mnenja, da je bil Honecker v svojem včerajšnjem govo-popustljivejši in da je govoril o Berlinu kot o mestu «s posebnim statutom* in ne več kot »avtonomni politični enoti*. Poleg tega pravijo v Bonnu, da je verjetno prišlo tudi do drugih sporov in zlasti glede kadrovskih vpra šanj, ker je novi tajnik Honecker prišel z obsežno izmenjavo kadrov v partiji. Delno gre za to, da si zagotovi pristaše in je zato že imenoval na pomembna mesta mlajše funkcionarje iz vrst bivše komunistične mladine, ki jo je vodil pred leti. Delno pa gre tudi za objektivno nujnost, da se pomladi partijske kadre, saj ima preko 20 odstotkov članov preko 60 let. Te razlike naj bi prišle tudi do izraza v zelo kratkem pozdravu (komaj nekaj vrstic), ki ga je Ulbricht naslovil v svojstvu predsednika partije* kongresu. razložil načrt razvoja glavnega mesta Jugoslavije, ki predvideva o-krog 30 milijard naložb v prihodnjih petih letih, od tega 17 milijard v gospodarstvo. Predsednik mestne skupščine je seznanil Tita tudi z načrtom ureditve beograjske podzemske železnice, nove železniške postaje in z načrtom za razširitev in modernizacijo beograjskega letališča. Na koncu razgovora je Tito v svojem govoru poudaril pomen idejnopolitičnega dela v Zvezi komunistov in potrebo večjega angažiranja članov zveze v družbeno-političnem življenju. Tito je poudaril, da se Zveza komunistov mora reformirati in postaviti na take osnove, da bo sposobna premagovati vsa nasprotja, ki se pojavljajo v družbi. Tito je priznal, da Zveza komunistov ni bila vedno na višini svoje naloge in da so se prav zato nakopičila vprašanja, ki se morajo sedaj reševati. Tito je dejal, da bo svoje poglede o reorganizaciji zveze prikazal na 2. konferenci Zveze komunistov, ki jo je treba sklicati najpozneje do polovice oktobra letos. Toda že sedaj lahko rečem, je poudaril Tito, da so nekatere tendence po organizaciji Zveze komunistov v zvezo republiških ZK absolutno nesprejemljive. Mi moramo imeti eno Zvezo komunistov. Družbeno - politično linijo in program zveze komunistov je treba spoštovati, je poudaril Tito. Tito je posebno opozoril na potrebo samokritike in kritike, ki pomagata ljudem, da spregledajo napake. Priznal pa je, da, je zelo težko sprejeti neupravičeno kritiko, kar je sam na svojih ramenih občutil, ko je delal v Kominterni. Takrat je Tito vodil borbo za obstoj Komunistične partije Jugoslavije, kot je rekel, imel precej težav z nekaterimi zastopniki KP Bolgarije v Kominterni, ki so želeli, da bi se KP Jugoslavije razpustila. Tito je kot dokaz moči in enotnosti omenil, da se je-KP Jugoslavije, ki je štela samo 12.000 članov in 30.000 članov SKOJ, lahko odločila za o-boroženo vstajo, ker so vsi člani bili pripravljeni tudi za ceno življenja spoštovati in izpolniti sprejete sklepe. Mi moramo tudi danes imeti tako Zvezo komunistov, ki bo enotna in v kateri bo vsak član na svojem mestu izpolnjeval sklepe. Zveza komunistov ni samo nekak usmerjevalec, temveč ima pravico idejno vmešavati se v vsa vprašanja. Ne smemo dovoliti, da bi nam male skupinice razvodenile naš socialistični razvoj, posebno ne smemo dovoliti delovanja sovražnih elementov, tistih, ki so agenti tujih interesov v naši deželi. Moramo se borati proti vsem nepravilnostim, a pri nas, dragi tovariši, je precej nepravilnosti, je dejal Tito in med drugim omenil neupravičeno bogatitev posameznikov na račun drugih. Na koncu svojega govora je Tito poudaril potrebo bo idejnopolitični vzgoji komunistov in po posvečanju večje pozornosti proučevanju marksizma. B. Božič uiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiHiimiiiiifiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiioniniiiiiiiin ZUNANJI MINISTER SFRJ SE JE VRNIL IZ KITAJSKE Tepavac: Pomemben in zanimiv obisk> Na poti domov se je ustavil v Atenah, kjer se je s predstavnikom grške vlade pogovarjal o položaju na Balkanu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Bil je to pomemben in zanimiv obisk, je izjavil danes ob vrnitvi z uradnega obiska v Ljudski republiki Kitajski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in dodal, da je bila povsod delegacija sprejeta prijateljsko in s spoštovanjem. Kitajska, je poudaril Tepavac, je danes svetovno dejstvo. Tega se zavedajo ne-le vlada, temveč vse kitajsko ljudstvo. Kitajska je stopila v svet, kjer ima svoje mesto. Temu svetu je potrebna, prav tako kot je svet potreben njej. Mislim, da je to veliko spoznanje, ki uvaja Kitajsko na pravilen način v sodobna mednarodna dogajanja. Mislim, je nadaljeval državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije v svoji Izjavi, da je prijateljstvo med Ljudsko republiko Kitajsko in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ki ima svojo zgodovinsko osnovo in zaslombo v pogledih na bodočnost, prijateljstvo, ki nikogar ne more motiti. Mi želimo 'prijateljstvo z vsemi in ne dovoljujemo niti našim prijateljem, da določajo, kdo naj bodo naši sovražniki. Na poti v domovino se je jugoslovanska delegacija nekaj ur zadržala v Atenah, kjer se je Mirko Tepavac v hotelu »Grand Bretagne* srečal in razgovarjal s podtajnikom v grškem zunanjem ministrstvu Pa-lamasom. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Atenah Drago Vučenič, so proučili nekatera vprašanja, ki zanimajo obe državi. Podtajnik Pala-mas je po razgovorih pospremil državnega tajnika Mirka Tepavca na letališče. Grško časopisje je posvetilo danes pomembno pozornost sestanku Tepavac - Palamas. Po njihovih informacijah sta ministra poleg vprašanj s področja dvostranskih odnosov obravnavala tudi odnose na Balkanu in mednarodni položaj. List »Mea* se sklicuje na dobro obveščene kroge, po katerih sta se Tepavac in Palamas v razgovorih o medsebojnih odnosih dotaknila tudi vprašanja koriščenja voda reke Vardar in načrta gradnje naftovoda Solun - Skoplje. Po mnenju lista je med obravnavo mednarodnega položaja bil govor tudi o možnosti vzpostavitve diplomatskih odnosov med Grčijo ip Ljudsko republiko Kitajsko, o čemer so zadnje čase v Atenah krožile neuradne vesti. B. B. 28. junija zaprte trafike RIM, 16. — Po vsej Italiji bodo 28. junija zaprte trafike. Trafikanti pravijo, da je njih položaj vedno težji, ker ne prejemajo dovolj tobaka in soli in ker naglo naraščajo razni stroški. Zaradi tega zahtevajo, da se njih dohodek od tobaka in tobačnih izdelkov zviša od 6,5 na 8 odst. Vseh trafikantov je v Italiji 60.000. Kairo in Tel Aviv demantirata Rogersa TEL AVIV, 16. — Včerajšnje optimistične izjave ameriškega državnega sekretarja Rogersa o možnosti delnega sporazuma na Bližnjem vzhodu so vzbudile nemalo presenečenja v izraelskih političnih krogih. Tu se namreč sprašujejo, na podlagi katerih elementov je Rogers dopustil možnost, da bi sporazum med Arabci in Izraelom utegnili doseči še tekom letošnjega leta. Izrael podpira — pravijo v teh krogih — nadaljevanje ameriških prizadevanj za dosego sporazuma, vendar ni bil v zadnjih časih zabeležen v tem pogledu noben nov element. Tel Aviv je namreč odbil zadnje egiptovske predloge, ki jih je ameriški podtajnik Sisco še pretekli teden posredoval izraelski vladi, sam zunanji minister Aba Eban pa je izjavil, da «Izrael še čaka na egiptovski odgovor*, kar naj bi dokazalo, da ni bilo v tej zvezi nobenega napredka. O pesimističnem gledanju izraelske vlade na možnost sporazuma pričajo tudi včerajšnje izjave o-brambnega ministra Dajana jeruzalemskim študentom: general je namreč med drugim dejal, da »v arabskih prestolnicah veje veter vojne* ter omenil možnost ponovnega izbruha sovražnosti. Da se bile včerajšnje Rogersove izjave zares nekoliko prenagljene (državni sekretar je med drugim naštel pet točk, o katerih naj bi olistajalo soglasje med vsemi zainteresiranimi stranmi), pa dokazujejo po drugi strani tudi reakcije iz Kaira, kier je uradni vladni glasnik izjavil, da Rogersove izjave o delnem soglasju »ne ustrezajo resnici* ter da »ne dajejo točne slike Doložaja*. V sklopu tega diplomatskega mrtvila, ki je zavladal na Bližnjem vzhodu predvsem po krivdi nepopustljivega stališča Tel Aviva, pa je treba po drugi strani zabeležiti govorice o novem mirovnem načrtu, ki naj bi ga pripravile nekatere zahodnoevropske države. O tem načrtu piše danes libanonski list »Al Jarvda*. po katerem naj bi sedanji obisk belgijskega zunanjega ministra Harmela na Bližnjem vzhodu dokazoval obstoj tega načrta. List dodaja, da se rešitev ki jo predlagajo zahodnoevropske države, razlikuje od vseh dosedanjih predlogov, tako sovjetskih kot ameriških, tako egiptovskih kot izraelskih, ker da je »manj politična*. Po mnenju libanonskega dnevnika je Evropa prvenstveno zainteresirana za ponovno odprtje Sueškega prekopa ter je v tej zvezi gospodarski moment prevladal nad političnimi cilji. »Možno je — zaključuje list — da bi gospodarstvu in trgovini uspelo, kar ni uspelo politiki*. Minister Harmel je danes zaključil tridnevni obisk v Bejrutu ter dospel v Kairo, kjer bo ostal pet dni. Končno še vest iz Kaira, kjer se — kot kaže — še ni zaključila čistka po odkritju poskusa državnega udara proti predsedniku Sadatu. Kot poroča libanonski tisk, so v zadnjih dneh aretirali samega guvernerja Kaira Wagiha Abazaha, o katerem so menda ugotovili, da je bil povezan z zarotniki. ............................ Ceausescu v Hanoju Objavljeno uradno sporočilo o romunsko-severnokorejskih razgovorih HANOJ, 16. — Romunski predsednik Ceausescu je dospel sinoči na uradni obisk v Hanoj. Spremlja ga šestčlanska delegacija, v kateri je tudi predsednik vlade Maurer. Na letališču v Gialamu so romunske goste sprejeli sevemovietnamski predsednik Ton Duc Tang, prvi sekretar delavske partije Le Duan, predsednik parlamenta Truong Chinh, ministrski predsednik Pham Van Dong in druge osebnosti, med katerimi obrambni minister general Giap. V dobrodošlici romunskemu gostu je sevemovietnamski predsednik dejal, da pomeni obisk »dragoceno spodbudo v našem boju za osvoboditev Juga, za zaščito socialističnega Severa in za napredek k postopnemu združevanju domovine*. Ceausescu pa je zagotovil vso podporo romunske vlade in ljudstva boju Severnega Vietnama do končne zmage. V Hanoj je Ceausescu dospel iz Pjongjanga, kjer je včeraj zaključil šestdnevni uradni obisk. V skupnem poročilu o obisku, ki so ga objavili istočasno v Bukarešti in Pjongjangu, je med drugim rečeno, da po mnenju obeh držav ni obstoj centra mednarodnega komunističnega gibanja »niti mogoč, niti potreben*. V poročilu je izražena želja po vedno tesnejši povezavi med socialističnimi državami in partijami na osnovi marksizma leninizma in proletarskega intemacionalizma, ob spoštovanju načel neodvisnosti in suverenosti, enakopravnosti, nevrrte-šavanja v notranje zadeve ter obojestranskega interesa. Romunija in Severna Koreja v poročilu poudarjata tudi, da je nemogoče rešiti mednarodna vprašanja »brez sodelovanja Ljudske republike Kitajske*. Dalje se obe strani zavzemata »za razorožitev, za uničenje vsega jedrskega orožja, za odpravo vojaških baz na tujem ozemlju ter za premostitev vojaških blokov*. DANES OB 10.30 PRI MONTEBELU Podtajnik za zunanjo trgovino Belci' ^a^en' raz£°vor*1 delegacijoz Reke bo odprl 23. tržaški mednarodni sejem Sinoči je živahnost na razstavišču dosegla višek - Letos malo «dnevov» namenjenih tujim državam - Važnejša poslovna srečanja na trgovinski zbornici Danes dopoldne ob 10.30 bo slovesno odprtje 23. mednarodnega vzorčnega velesejma v Trstu. Odprl ga bo podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino posl. C. Belci. Jutri, kakor napovedano, bo na sejmu »dan Jugoslavije*, za katerega je določen naslednji spored: ob 10. uri se bodo jugoslovanski ambasador v Rimu Srd.ja Priča in člani jugoslovanske gospodarske delegacije srečali s časnikarji in go6ti, ob 11. uri bo skupen ogled velesejma in zlasti jugoslovanskega paviljona, popoldne pa bo na trgovinski zbornici poslovno srečanje med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki. Dan se bo zaključil s sprejemom, kd ga bodo priredili jugoslovanski generalni konzul v Trstu ter predsednika gospodarske zbornice za Slovenijo in Hrvat-sko v Jolly hotelu. V soboto pa je na sporedu »dan Avstrije*. Na današnji slovesnosti bodo spregovorili predsednik velesejma dr. S'ocovich, župan inž. Spaccini, deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci ter podtajnik dr. Belci. Sinoči smo si ogledali sejmišče, kjer smo poskušali navezati Dogovor z nekaterimi razstavljavci in poslovnimi ljudmi. Razen redkih izjem pa so bili vsi tako živčni, da je bilo kaj malo uspeha. Standi in razstave so bili v glavnem sicer že obli kovani, povsod pa je manjkal še tisti zadnji poseg, ki daje razstavi svojstven »reklamni* ton. V lesnem paviljonu so razmeščeni številni stroji za obdelovanje lesa. kar je bilo na dosedanjih sejmih razmeroma slabo zastopano. Razstava deželnega marmorja je bila sinoči že «pod streho*, zato pa je bilo v Palači narodov toliko več živčnosti. Razstavni material je še prihajal pozno zvečer, tako da se je živžav na sejmišču zavlekel še dolgo v noč. Bralci se gotovo spominjajo, da Evropo in Afriko. Zanimivo je, da za razliko od prejšnjih let bodo na letošnji prireditvi le trije »dnevi*, posvečeni zalednim deželam, ki nastopajo u-radno na sejmu. Na sporedu so namreč samo »dan Jugoslavije*, »dan Avstrije* in »dan Zahodne Nemčije*, medtem ko so odpadli dnevi, namenjeni na primer Madžarski, Češkoslovaška in drugim deželam. Kaže, da omenjene dežele ne želijo takšnih prireditev, pač pa da se usmerjajo rajši k dvostranskim razgovorom s krajevnimi poslovnimi ljudmi. Pri tem imajo gotovo svoje razloge, .je pa kljub temu škoda, da so bili »dnevi* odpravljeni, saj smo imeli na njih vsako leto priložnost slišati iz ust natvišjih predstavnikov ustreznih go- spodarstev, želje, potrebe in priza devanja v zvezd s poslovnim sodelovanjem z našim tržiščem. Novost letošnjega sejma je tudi v tem, da bodo najvažnejša strokovna srečanja z raznih področij, na katerih bodo nastopili domači in tuii strokovnjaki in operaterji, rie več v konferenčni dvorani velesejma, ampak v prostorih tržaške trgovinske zbornice. S tem se ho svojstvo teh srečanj nekoliko spremenilo o-ziroma zadobilo širši značaj, sal se bo prelevilo iz strogo »sejemske* v širše gospodarsko - poslovno dejavnost. Končno naj še enkrat zabeležimo, da bo obisk velesejma ob delavnikih omejen le na popoldanske in večerne ure. medtem ko bodo dopoldanske ure namenjene le poslovnim srečanjem in obiskom. Re ška delegacija na tržaškem župan šivu Razgovori o kulturnem sodelovanju med Trstom in Reko so se včeraj nadaljevali in zaključili. Delegacija mesta Reke se je sinoči vrnila domov. Včerajšnjih razgovorov se je nekaj časa udeležil tudi župan Spaccini], ki je pozdravil re-ške goste in pripomnil, da to sre- čanje sledi razgovorom, ki jih je imel s predsednico reške občinske skupščine. Predvčerajšnjim so razpravljali o medsebojnem sodelovanju na gledališkem in na šolskem področju, včeraj pa o sodelovanju na področju muzejev, knjižnic in likovne umetnosti. Zato so se vče- rajšnjega sestanka udeležili tudi direktorji muzejev prof. Mezzena, dr. Montemero, dr. Ruaro in dr. Pe-sante. Včeraj popoldne so si reški gostje ogledali prirodoslovni muzej in mestno knjižnico, predsinočnjdm pa so bili na koncertu v Verdiju. PO VEČURNI RAZPRAVI | RAVNATELJSTVO BOLNIŠNICE JE SPREJELO NOVE OBVEZE Deželni svet zavrnil predlogZačasno odložena stavka . . . »15 uslužbencev v bolnišnici o preustroju ustanove «ERSA» ms Izšla je prva številka ilustriranega mesečnika DAN. Ob tej priložnosti prirejata Založništvo tržaškega tiska in uredništvo nove revije tiskovno konferenco, ki naj osvetli programske obrise In smoter tega novega člena v slovenskem kulturnem spektrumu. Predstavitev bo danes, četrtek, 17. junija 1971 ob 18. uri v prostorih Založništva tržaškega tiska, Dl. dei Montecchi št. 6, II. nadstropje. Vljudno Vas vabimo! je lani Sovjetska zveza sestavljala leseno week end hišo pred upravnim poslopjem še nekaj dni po odprtju sejma, in sicer zaradi stavke v italijanski .luki, ki je raztovoril?, dele s sovjetske ladje. Letos o takih primerih m slišati, vendar pa so nekateri razstavljavci kljub temu v zamudi. Uprava sejma pa ima polne roke dela s pripravami na številna strokovna srečanja in z na-meščenjem velikega števila strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki bodo v sklopu posameznih tujih odposlanstev ali posamično obiskali letošnjo prireditev. Kakor smo že omenili, bo letos nastopilo na sejmu 1-212 razstavljavcev, od tega 44 od sto iz tujine. S tem je Trst ponovno potrdil syo-jo vlogo pomembnega mednarodnega stičišča trgovinskih tokov, ki segajo v Zahodno in Vzhodno Afriko. Posebej velja v tej zvezi omeniti nastop kar osmih afriških dežel iz skupine, pridružene Evropski gospodarski skupnosti. Predstavnice »tret-jega sveta* so namreč toliko bolj pomembne v današnjem trenutku, ko si italijanska industrija išče nova tržišča na nerazvitih področjih in ko postajajo tudi afriške dežele čedalje bolj pomemben partner v blagovni izmenjavi z industrijsko razvitimi državami. V tem pogledu bo poseben dan, ki ga je vodstvo velesejma namenilo tem deželam, ugodna prilika za razčiščenje številnih vprašani, kd zadevajo izmenjavo med Italijo in Afriko, kakor tudi za osvetlitev vloge, ki jo lahko igra naša luka v blagovni menjavi med Brezuspešna prizadevanja komunistov ‘m psiupovcev - Danes ponovno v ospredju kmetijstvo Včerajšnja seja deželnega sveta, ki se je zavlekla v popoldanske u-re, .je bila posvečena le enemu vprašanju, to je zakonskemu predlogu o preustroju Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) in novi ureditvi »conskih* načrtov za kmetijstvo, ki sta ga predložili svetovalski skupini KPI in PSIUP. Že med razpravo v okviru pristojne komisije je zakonski predlog naletel na neodobravanje pri svetovalcih, ki pripadajo strankam leve sredine, nasprotovanje pa je prišlo še do večjega izraza na včerajšnji seji deželnega sveta. Gledišče deželnega odbora je v tej zvezi obrazložil odbornik za kmetijstvo Comelli, ki je naglasil, da je ERSA s svojo sedanjo strukturo opravila že več koristnih del za deželno kmetijstvo, čeprav je bila ustanovljena šele pred tremi leti. Tudi ne kaže, je nadaljeval Comelli, da bi ERSA pranavali večje pristojnosti, kakor jih ima sedaj, tudi zaradi, tega ne, ker zakonski predlog KPI in PSIUP predlaga- prenema ustanovo tildi takšnih pristojnosti, ki sploh niso v pristojnosti deželne uprave (tako na primer glede razlaščevanja). Tudi glede predlaganih »conskih načrt-tov* je odbornik dejal, da bi bili v takšni obliki, kakor jih predlagajo komunisti in psiupovci, neprimerni glede na deželno načrtovanje in na predviden razvoj kmetijskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Svetovalec Mizzau (KD), ki je obrazložil deželnemu svetu zakonski predlog, je kakor že prej v komisiji ponovno predlagal, naj bi deželni svet ne prešel na obravnavo posameznih členov zakonskega predloga, to je, naj bi ga svet kratico malo zavrnil. V tem smislu so se dejansko izrekli svetovalci KD, PSI in MSI, ki so s svojim številom preglasili pripadnike nasprotnega tabora KPI, PS IUP in MF. Zaradi pozne ure ni bilo več v dvorani predstavnikov PSDI, SS in PLI, tako je bil zakonski predlog zavrnjen z večino glasov prisotnih deželnih svetovalcev. Razprava, ki se je razvila pred glasovanjem, je potekla brez vsake dialektike. Medtem ko so se svetovalci, nasprotni zakonskemu predlogu, omejili le na kratke glasovalne izjave, so komunisti Mo-schioni, Bergomas, Coghetto in Lo-vriha razvili svoja gledišča o tem vprašanju na dolgo in široko. Pri tem so poudarili zlasti dosedanji neuspeh deželne politike v kmetijstvu ter opozorili na nujnost korenitih sprememb na tem področju. Deželna vlada da kljub neuspehom trmasto vztraja na dosedanji razvojni poti, kar med drugim kaže tudi na določen strah pred napovedanimi preosnovami. Zlasti svetovalec Bergomas je z vrsto podatkov prikazal deželno politiko v kmetijstvu kot skup posegov, katerih posledica je postopno obubo- žanje deželnih kmetov in vzporedno bogatenje veleposestnikov in bogatih poslovnih ljudi, ki si čedalje bolj večajo svoja zemljiška posestva. Posebej naj omenimo poseg svetovalca Lovrihe, ki je opozoril deželno vlado na vrsto pomanjkljivosti v kmetijstvu tržaške pokrajine. V tej zvezi je govornik omenil raz-laščevanje za naftovod, industrijo in gradbeništvo, za nove ceste, ki med drugim ogrožajo tudi živinorejo v naših vasen, pomanjkanje poijskih cest m vode na Krum, prezirljiv odnos oblasti do slovenskih kmetov, in to kljub vornik je nadalje omenil problem industrij in bogatih vil na Krasu, vprašanje kraških «rezervatov» ob preziranju človeške komponente prizadetih krajev in še nekatera druga vprašanja. Na koncu je Lovriha zahteval primerno decentralizacijo deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA. V razpravo so posegli še svetovalci Schiavi (MF), Bosch! (MSI), Bettoli (PSIUP) in De Biasio (Krščanska demokracija), v obrambo ERSA pa svetovalec Mizzau (KD). Deželni svet se ponovno sestane danes dopoldne, ko je na vrsti raz-temu, ! prava o novem zakonskem načrtu J, 1*. > I u ‘luvtui 4.CUVUU&tkClIl IlčldLU da predstavljajo ti večino kmečke- v prid kmetijstvu in kmečkim doga prebivalstva na Tržaškem. Go-1 movom. ....................................................................... KORISTNA IZMENJAVA INFORMACIJ IN IZKUŠENJ nas. Pred odhodom so gostitelji obdarovali goste z bogato zalogo knjig ta tiska s področja šolske telesne vzgoje. Tržaški in goriški profesorji telovadbe na obisku v Ljubljani Naše slovenske šolnike je sprejel tudi namestnik sekretarja za prosveto in kulturo IS Slovenije - Ogled Visoke šole za telesno kulturo Slovenski profesorji telesne vzgoje v Trstu ta Gorici so se predvčerajšnjim v Ljubljaini sestali s predstavniki Društva pedagogov telesne kulture Slovenije, Zavoda za šolstvo Slovenije in Visoke šole za telesno kulturo, s katerimi so izmenjali informacije s področja svojega poklicnega udejstvovanja. Svoje gostitelje so seznanili z raizmeramd, ki vladajo v zamejstvu na področju šolske telesne vzgoje, prav tako pa so se zanimali tudi za razvoj telesne vzgoje v Sloveniji. Naši šolniki so bili deležni izredno prisrčnega ta tovariškega sprejema, pozdravili pa so jih predsednik Zveze pedagogov telesne kulture Slovenije Drago Ulaga, predstavnik Zavoda za šolstvo iz Ljubljane Edi Serpan ta direktor Visoke šole za telesno kulturo Adi Klojčnik. Pogovorov sta se udeležila tudi pedagoška svetovalca Ivo Križnar in Jože Besiič. Tržaški gostje so si nato ogledali Visoko šolo za telesno kulturo, kasneje pa so prisostvovali na šoli «B. Kidriča* pouku telovadbe, kjer so si ogledali tudi pouk plavanja v šolskem bazenu. Popolde je naše šolnike sprejel tudi namestnik republiškega sekretarja za prosveto ta kulturo izvršnega sveta Slovenije Rajko Šugman in jih pozdravil v imenu ES Slovenije. Z njim so gostje izmenjali več mnenj v zvezi z možnostjo večje povezave na področju šolske telesne kulture med Slovenci v zamejstvu ta v matična domovini. Telesnovzgojni delavci iz Trsta in Gorice so se kasno popoldne vrnili domov polni novih vtisov ta spoznanj, med katerimi ni bilo zadnje to, da napreduje šolska telesna vzgoja v matični domovini z mnogo večjimi in sodobnejšimi koraki kot pri Decleva predsednik časnikarske zbornice Franco Decleva je novi predsednik deželne časnikarske zbornice. Izvolili so ga na včerajšnji seji odbora časnikarske zbornice, ki je bila na sedežu časnikarskega združenja na Korzu ter jo je vodil naj-stairejši časnikar Gianmaria Cojut-ti. Decleva je časnikar tržaške radijske postaje. Za podpredsednika so izvoltii publicista Ricciottija Giol-la, tajnika Cojuttija, blagajnika pa Tullia Bernota. člani so še Italo Orto, Italo Sancini, Giovanni Palla-dini, Angelo Mazzotta ter Gorazd Vesel. Stavkovni odbor daje možnost ravnateljstvu: če bodo obveze izpolnjene, bo stavka preklicana Stavkovni odbor uslužbencev glav- štipendiste za dopolnilni študij na ne tržaške bolnišnice je sklenil za sedaj odložiti napovedano tridnevno stavko, ker bi prizadela 1500 bolnikov, v glavnem delavcev in njihovih družinskih članov. Stavko so odložili zato, ker se je po dolgotrajnih pogajanjih ravnateljstvo bolnišnice spet pismeno obvezalo, da bo spoštovalo zakone, okrožnice, pravila in delovno pogodbo, in v tem smislu celo Izdelalo »operativni koledar)) z roki, v katerih bodo nekatere bistvene zahteve bolničarjev in drugih uslužbencev zadovoljene. Sindikati, pa tudi sami uslužbenci na svoji skupščini so izjavili, da so sprejete obveze ((nezadovoljive,) ta da so sklenili odložiti stavko samo zato ,da izrazijo s tem svojo solidarnost z bolniki. Vsekakor pa so sklenili, da bodo stavko izvedli, če ravnateljstvo ne bo spoštovalo ((operativnega koledarja«. Pogajanja za sklep sporazuma so trajala ves torok in pozno v noč. V prvih jutranjih urah so se, po dolgih razpravah, sporazumeli o okvirni Izjavi, za katero se je ravnateljstvo obvezalo. V tej Izjavi obljublja ravnateljstvo bolnišnice, da bo spoštovalo zakone, okrožnice, pravite In delovno pogodbo ta določa poseben ((operativni koledar«. Več sporov je bilo o rokih, ko bo ravnateljstvo moralo uresničiti sprejete obveze. Predstavniki uprave so namreč skušali rake čimbolj zavleči ln so se baje lovili za vsak dan, kar pa daje misliti, da sami dvomijo v možnost, da bi izpolnili dane obljube. VČERAJ V KOPRU Sestanek izvedencev mešanega odbora Včeraj so se v Kopru sestali izvedenci jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za manjšinska vprašanja. To srečanje spada v okvir rednih stikov, ki jih imata obe strani glede Izvajanja medsebojnih sporazumov ln dogovorov. Med drugim so določili tudi termine za poletite seminarje učiteljev ta profesorjev, ki bodo letos na Bledu univerzi v Ljubljani oziroma v Firencah. Štipendije za Firence so dobili: učitelji oziroma profesorji: Izahella Flego, Nadja Vidovič, Evelina Adrijanšič, Luciana Scher, Franko Kučič in Lilijana Stipanov. Enoletno štipendijo na ljubljanski univerzi pa so dobili Tržačani: Leo Bitežnik, Ivanka Hrovatin, Boris Žafran, Nevija Bilenardo, Giuseppe Piraci in Nataltaa Štoka. L. O. 23. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 17, DO 29. JUNIJA 1971 Nad 1200 razstavljavcev lz 30 držav — Skrbno pripravljena in privlačna izbira vsega, kar najboljšega nudi svet — 20. mednarodna razstava lesa — 3. razstava marmorja Iz dežele Fur-lamje-Julijsffce krajine — 2. razstava afriških dežel, pridruženih Skupnemu evropskemu tržišču IZKORISTITE PRILOŽNOST PRIJETNEGA SPREHODA PO SEJMIŠČU, DA Sl OGLEDATE ZADNJE NOVOSTI TER DA NAPRAVITE KAKO DOBRO KUPČIJO Vsak dan bodo izžrebane bogate nagrade, na koncu pa bo — prav tako med vsemi obiskovalci — izžreban fiat 500 URNIK: v delovnih dneh od 17. do 24. ure, ob sobotah, nedeljah ter v prazničnih dneh od 10. do 24. ure. oziroma v Frascattiju ta izbrali iiiiiMiiiiiHiniiiiiuiiiiiiinim,umu,,l,ll|,IlmimigIII|11||1|||||(11||11I|(||m,|1||I|1||||||I(immmiii||(ii((|i,i(( STALNO NADZORSTVO HIGIENSKEGA URADA Ribe in školjke v Tržaškem zalivu so zdrave in užitne Odgovor odbornika za zdravstvo Blasine na vprašanje svetovalca Puppija (KD) . Psihoza med potrošniki po «aferi» o onesnaženem morju . Beg na jugoslovansko obalo Skorajda ril občinske seje, ki bi JI ne Sledili tudi predstavniki kake zainteresirane stroke, delegacije stanovanjskih upravičencev, radovedneži aM aktivisti ene ali druge stranke. Tako so zadnji dve seji občinskega sveta napolnili sektor za publiko lastniki tržaških ribarnic. Bilo Jih Je dvajset, trideset. Oakall so odgovor odbornika za zdravstvo Blasine na vprašanje demokristjana Puppija, M Je tesno povezan z združenjem malih trgov-oev. Puppi Je tiste dni, ko je v našem mestu Izbruhnila afera o onesnaženem morju, naslovil Blaslnt nujno vprašanje o užitnostl tržaških rib. Med potrošniki se je nam, reč razširila psihoza, da morajo biti lz onesnaženega morja tudi ribe neužitne. Zadnje tedne se je potrošnja rib kvalitetno bistveno spremenite. Ljudje kupujejo predvsem zmrznjene ribe, v ribamloah pa tiste, ki prihajajo Iz oddaljenih krajev, oceanskega lova itd. Seveda ogroža taka preusmeritev potrošnje predvsem domače ribiče In trgovce, saj je padla oema pred, vsem ribam lz domačega zaliva ati lz severnega Jadrana sploh. Blasima je Puppiju odgovoril pozitivno. Dejial Je. da higienski urad vsakodnevno nadzoruje ribe, ki gredo v tržnice. To delo opravlja posebni pooblaščenec. Kar pa zadeva področja, kjer ribe lovijo v našem zalivu im severnem Jadranu sploh, pa Ima tržaško pristaniško poveljstvo stalno nadzorstvo. Luško poveljstvo v prvi vrsti jamči za izvor rib, ki pridejo na trg. Puppi se je Blastai zahvalil. Opozoril ga Je na psihološko nevarnost, zaradi katere so nekatere restavracije ostale letos zaprte, medem ko gre zelo veliko število potrošnikov jest ribe na sosednja področja Tridnevni «Praznik vina» v Borštu V Borštu bodo v soboto, nedeljo ta v ponedeljek od 19. do 21. t. m priredili »Praznik vina*, t. j. samih pristnih domačih vin v prelepem gozdiču »Hribenca* pri Za-brežcu. Poskrbeti bodo tudi za zabavo in za kulturni spored, zlasti v nedeljo, ko bodo nastopiti moški pevski zbor iz Tabora v Savinjski dolini, doma fii mešani zbor »Slovenec* ter mladinski harmonikarski in plesni ansambel. Vse tri dneve bo tudi od 20. do 24. ure ples, za ritme pa bo poskrbel orkester »Kras*. V nedeljo ob 17. uri bo koncert godbe na pihala z Brega. Poskrblje no bo seveda tudi za prigrizek. Prireditelji se nadejajo številne udeležbe iz okoliških vasi, pa tudi iz bližnjega Trsta, saj je borštanska kapljica od nekdaj na dobrem glasu. TrinjSalc: volilni uspeh PSI utrjuje «naprcdna ravnotežja» »Volilni uspeh socialistične stranke potrjuje že uveljavljeno težnjo, ki smo jo preverili tudi na drugih upravnih volitvah*, je na seji deželnega tajništva PSI komentiral Tringale, in dodal, da «je ta uspeh dokaz doslednosti politike PSI od socialdemokratskega razkola dalje.* Polemično je Tringale nadaljeval, da morajo ob tem uspehu »razmišljati vsi, ki tudi znotraj levosredinske koalicije obtožujejo socialiste dvoličnosti in .skoka v levo’, kot radi trdijo nekateri socialdemokratski voditelji tudi v Trstu*. »Tem trmastim zagovornikom leve sredine, katero pojmujejo kot formulo za imobilizem, avtoritarni in represivni red, ki nikakor ne more biti demokratični red ustave, odgovarjamo* — je deja Tringale — »da PSI ne potrebuje skokov v levo, ker je že sama levičarska stranka, če je to nasprotnikom in zaveznikom po godu ali ne.» Skratka, je zaključil, volilni uspeh utrjuje politiko »naprednejših ravnotežij*, s katero se strinjajo delovni ljudje ta najbolj dinamični sloji italijanske družbe. Ta politika je, končno, edini odgovor na zahteve družbe, ki si želi sprememb. Prijave za zbor pionirjev na Lokvah Kot smo že poročali, bo v soboto, 19 t. m. v Lokvah v Trnovskem gozdu zbor slovenskih pionirjev. Po zadnjih poročilih se bo tega zbora udeležilo blizu 8000 pionirjev in blizu 700 mentorjev Iz vseh krajev slovenske deželie, kot gostje pa tudi slovenski otrocl-plonlirji iz zamejstva. V Lokvah, ki so bile med vojno središče primorskega partizanstva, in v objemu razsežnega Trnovskega gozda, bodo otroci ob prisotnosti mnogih znanih primorskih partizanskih borcev, komandantov in narodnih herojev podoživljali herojski čas, ki so ga živeli njihovi očetje in stari očetje, njihove matere in none. Za en dan se bodo razporedili v znane partizanske primorske brigade slavnih imen Kosovelova, Bazoviška, Briško-beneški odred, prepevali partizanske pesmi, se radovaJi ob tabornih ognjih in ob svojih pionirskih Igrah. V Ul. Geppa 9/II. na sedežu SPZ še sprejemajo prijave naših zamejskih otrok ln z njimi seveda tudi staršev, da bo naše zamejsko zastopstvo čimbolj številno ta da bo še bolj potrjena neločljiva vez, ki nas druži z matičnim narodom, naše otroke pa z vsemi slovenskimi otroki. Avtobus, ali tudi več, če bo treba, bo odpeljal Izpred sedeža v Ul. Geppa 9 ob 8.30 zjutraj, 19. t.m. Glasbeni večer in akademija v Finžgarje ve m domu na Opčinah V soboto, 19. t.m. ob 20.30 bo v Fini-garjevem domu na Opčinah ^Glasbeni večer» gojencev glasbene šole Finigarjevega doma, v nedeljo, 20. t.m. ob 20. uri pa akademija in odkritje Finigarjevega kipa. tGlasbe-ni večer» bo obsegal šest točk, akademija pa, po pozdravu, odkritje kipa, govor, recitacije s petjem, dramatiziran prizor iz Finžgarjeve-ga epa «Triglav». dva samospeva, darilo akad. slikarja Franceta Ger-šeta ob stoletnici F S. Finžgarja in za zaključek nastop cerkvenega pevskega zbora. PD »VESNA* IZ KRIZA prireja od 20. do 27. junija KRAŠKI TEDEN z naslednjim sporedom: ned., 20.6. ob 21. url — otvoritev slikarske razstave Demetrija Ceja, ki bo odprta ves teden od 20. do 23.30 pon., 21.6. ob 21. uri — predavanje z diapozitivi ((Dolenjska ta Kras« Rudija Hohma lz Nove Gorice tor., 22.6. ob 21. url — vaški turnir v namiznem tenisu čet., 24.6. ob 21. url — preda-vanje z diapozitivi «Kraška ohoet« Marte Magajne pet., 25.6. ob 21. url — gostovanje dramske skupine P. d. «Tabor» z Opčin z Nušičevo trodejanko ((Žalujoči ostali« sob., 26.6. ob 18. uri — turnir v baltacanju na igrišču gostilne «Prl Naciotu« ned., 27.6. ob 9. uri — nadaljevanje turnirja v baltacanju ob 19.30 «Na klancu« — nastop reške folklorne skupine «Ivo Lola Ribar« ob spremljavi orkestra «Akord)eon» Ves kulturni del sporeda bo potekal v prosvetnem domu »Albert Sirk«, kjer bo samo v primeru slabega vremena nastopila ob že določeni uri tudi folMoma skupina. Vljudno vabljeni! Odbor p.d. »Vesna« Športno društvo Polet sporoča, da bo zadnja ponovitev kotalkarske revije v petek, 18. t.m. ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije sedežev In vabila za prve vrste lahko dobite na Opčinah v cvetličarni Švagelj na Proseški ulici ali pa v Trstu pri Potovalnem uradu Au-rora, Ulica Clcerone 4. Razna obvestila Izlet v Avstrijo • Salzburg. Izletniki avtobusa St. 4 sl lahko ogledajo fotografije z izleta v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, kjer jih lahko tudi naročijo. SPDT priredi 27. t. m. avtobusni izlet na Pokljuko z vzponom na planino Lipanec ati na Toše. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Cena za člane 1.600, za nečlane 1.800 iir. Šolske vesti Ravnateljstvo znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu obvešča, da Je na zavodu odprta razstava risb ta grafik, ki so jih izdelali dijaki in dijakinje. Razstava Je odprta občinstvu do prihodnje sobote, ta sicer dnevno od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar* ta Državnega zavoda za industrijo ln obrt obvešča, da je na zavodu odprta razstava ročnih del ta risb, ki so jih Izdelali dijaki ta dijakinje. Razstava je dnevno odprta občinstvu od 9. do 13 ure Učenci in učitelji osnovne šole na Katinari vljudno vabijo starše, bivše učence ta vse prijatelje naše šole na ogled razstave, ki bo odprta v nedeljo, 20 t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 19 ure. V ponedeljek bo razstava še odprta od 9. do 12. ure. Učenci državne osnovne šole Albert Sirk v Sv. Križu vabijo drage starše ta vse vaščane rta zaključno akademijo, ki bo na šolskem dvorišču v soboto, 19. t. m. ob 18.30 Z njo bodo otvorill razstavo ročnih del, ki bo občinstvu na ogled še ves naslednji dam v nedeljo, 20. t. m. do 21. ure. Včeraj-danes Danes, četrtek, 17. junija GORAZD Sonce vzide ob 5.15 m zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 1.21 ta zatone ob 14.55. Jutri, petek, 18. junija BOGDAN Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 24,3, najnižja 16,5, ob 19. uri 23,3 stopinje, zračni tlak 1018,4 stanoviten, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 43-odstotma, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo vzvalovano temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. junija 1971 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. Umrli so: 84-letna Angela Veirri, 77-letna Ersllda Bove vd. Vallettl! 56-letnl Maroello Zambom, 69-letni Lulgi Perentta, 75-tetal Giovanni Rossmann, 70-letna Maria Puje por Rupolo. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret ta. Ul. Bonomea 93, Godina, A11TGEA, Ul. Glnnastioa 6, S. Lulgi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Ul Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan), de Leltenburg, Trg S Giovanni 5, Mizzan, Trg Venezia 2. Gledališča AVDITORIJ Teatro Stabile je dal pobudo t* posebno javno predstavo dete »Jaco-mo de Trleste« poleg tiste, ki jo bodo uprizorili za udeležence Joy-ceovega kongresa. Uprizoritev dete Harryja J. Pollo cka, ki je posvečeno odločilnemu vplivu Svevovega mesta na duhovni svet irskega pisatelja, bo na programu v petek ob 20.30 v Avditoriju v Ul. Tor Bandena. Kot za druge predstave lz inozemstva bodo za abonente Teatra Stabile veljali občutni popusti tudi za to predstavo, ki bo v angle-ščtai. MIRAMARSKI PARK Predstave «Lučl ta zvokn«. Danes ob 21.30 «Maximiiiam ®» Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Oarlot-ta» v italijanščini. Nazionale 16.00 «1 doici peccati « Venere«. Technioolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 »Testa t’ammazzo, ero-ce... sel marto, mi chiamamo Al-leluja«. Technioolor. Eden 16.30 ((Marte a Venezia«. D1™ Bogarde, Silvana Mangano. Tech-nioator. Grattacielo 16.30 «Le isole deiTarno-re». Technioolor. Prepovedan® mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «1 contrabbamdieri degll annl ruggenti«. Richard Widmark. Technlcolor. Ritz 16.00 «Questo sporco momd® meraviglloso«. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom- Aiabarda 16.30 «Anoh’io sono un® donna«. Technlcolor, K. Pettersoo ta G. Petri. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Maldonne»-Technioolor. E. Marttaellli ta B-Housseta. Aurora 16 30 «E1 Condor«. Technlcolor. Impero 16.30 »Minuto per minuto, senza respiiro«. Technioolor. Prepovedano mladini pod 18. letom- Cristallo 16.30 «Let lt be» Beatles-Technlcolor. Capitol. 16.30 ((Ltaomo dallle due ambre«. Charles Bronson. James Mason. Technioolor. Moderno 16.30 »Le copple«, Alberto Sordi, Monica Vitri. TechnicoloL Vittorio Veneto 16 30 »La morte risale a ieri sera«. Ral Vallone. Frank Wolff, Eva Renzi Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Goldface, 11 fantastico superman«. Robert Anthony. Bv^ Marandi. Technlcolor. Astra 16.30 »La squad,rtglta del f®*' chl rossi«. David Mac Callum-Technioolor Abbazia 16.30 ((Bruciatelo vivo»-TeTlv Savalas, Arlene Dahi. Technioolor. KINO*|R|S» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvni dramatični film JOANNA Igrata: Christian ta Derrmer Prepovedan vstop mladini pod 14. letom KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. uri barvni avanturistični film: IL MANDRILLO Igrata- Harold Letpnltz ta Bri-gltte Seal. ZADRUGA NAS KRAS vabi na otvoritev razstave «Lončenina na Krasu» ki bo v soboto, 19. junij« 20.30 v k raški galeriji v ReP-nat 31. Vljudno vabljeni! Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja do konca tega meseca svoja najnovejša dela mlad* umetnik Boris Zuljan. V galeriji Rossoni na Korzu ***■ lija št. 9 razstavlja do 20. t. j0-tržaški slikar Vtncenzo Ganejo lo. Umetnik razstavlja 33 c*f' v čmo-belem, v mešani temperi 10 akvarelnih risbah. V galeriji »Carteslus* v Ul- Iia 10 je odprta razstava del Pf' flka Coloja, ki je po rodu lz M*'' dene, živi in dela pa v Čedadu-Razstava bo odprta do 23. t. m- Tečaj za popravne fzpN® Tudi letos pripravlja Slovenski dijaški dom v Trstu tečd-J za popravne izpite Tečaj ti0 od 1. do 31 avgusta za vse vrste slovenskih srednjih S®1 ta za vse njihove razrede. Vpisovanje v tečaj se je že zač«® ta bo trajalo neprekinjeno 1. Julija, ta sicer ob uradni® urah od 10. do 13. ta od 17, do 19. ure. Mali oglasi MLAD ZAKONSKI PAR z en®W^ ntm otrokom Išče za Milan 30-~*^ tet staro vsega zaupanja vredno žensko z dobrimi priporočiti- ~~ Naslov: Vidite — Trg Garibaldi **. TRST. Darovi in prispevki V počastitev spomina brat-raj* Ketija Dovšaka daruje Marko T* ce 5.000 lir za Dijaško matico. GORIŠKI DNEVNIK Učni uspehi na naših slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem SKLEPI MESTNEGA ODBORA PSI Včeraj smo objavili učne uspehe na slovenskih višjih srednjih šolah, danes pa objavljamo še učne uspehe naših dijakov na nižjih srednjih šolah. Tako kot na višjih, so tudi na nižjih srednjih šolah zelo zadovoljivi, saj je razmeroma malo popravnih izpitov, odklonjeni pa so zelo redki. Srednja šola pri Sv. Jakobu RAZRED I.a Izdelali so: Erika Briščik, Milan Bufon, David Krebelj, Vera Kre-vatin, Ksenija Dobrila, Darko Družina, Walter Grudina, Aleksander Koren, Klavdij Lorenzetto, Bruna Mahne, Sonja Marži, Ivo Starc. Popravne izpite imata 2 dijaka, odklonjen je bil eden. RAZRED I.b Izdelali so: Gracijela Nabergoj, Pavel Ota, Darij Palčič, Darij Rakar, Jasna Rodošek, Lidija Rupel, Rosana Slavec, Walter Švara, Helena Tončič, Sonja Veljak, Aleksander Volk. Popravne izpite imajo trije dijaki, odklonjen 1, neocenjen 1. RAZRED H. Izdelali so: Igor Kuret, Dor jan Dobrila, Silvan Glavič, Majda Kodrič, Patricija Magnani, Erika Mesesnel, Darij Pečar, Franko Perco, Nevenka Samec, Tomaž Simčič, Silvija Švara, Ticijana Zobin. Popravne izpite imajo 4 dijaki, odklonjeni 4. RAZRED HI. K zaključnim izpitom je bilo prepuščenih 21 dijakov. Srednja šola »Fran Erjavec* v Rojanu RAZRED I. Izdelali so: Aleksander Ferluga, Jurij Krečič, Ivo Susich, Aleksandra Don, Sonja Jazbec, Aleksandra Udovich, Lorella Valencich, Liviana Zorn. Popravne izpite imata dva dijaka, odklonjen je bil eden. RAZRED H. Izdelali so: Damijan Cijan, Igor Cossutta, Jožko Ipavec, Walter Starec, Silvija Emili, Magda Pertot. RAZRED III. K zaključnih, izpitom je bilo prepuščenih devet dijakov. Srednja šola «Sv. Cirila in Metoda* pri Sv. Ivanu RAZRED I.a Izdelali so: Franko Cej, Davorin Danev, Aleksander Mazzucca, Robert Sarazin, Mirjam Biecar, Irena Poropat, Rossana Purger. Popravne izpite ima 10 dijakov, dva nista izdelala. RAZRED I.b Izdelali so: Danijel Gomisel, Marko Kandut, Davorin Krizmancič, Sergij Parovel, Danilo Slokar, Davor Zupančič, Iviana Bembič, Damijana Brizzi, Ingrid Carli, Eva Fi-clur, Marija Lozej, Silva Meulia, Adrijana Milkovič, Anamarija Pahor. Suzana Pertot, Vesna Sossi, Grozda na Senkič. Popravne izpite ima 7 dijakov, odklonjen ni bil nihče. RAZRED H.a Izdelali so: Diego Colanch, Carlo Razem, Ervin Žerjal, Peter Žerjal, Ondina Gregorich, Rossana Gec, Anamarija Lavrenčič, Cinzia Mar-sich, Jasna MercCt, Silvana Petti-rosso, Manuela Ruppel. Popravne izpite imajo 3 dijaki, o dijakov je bilo odklonjenih. RAZRED H.b Izdelali so: Pavel Redfem, Xemja Brass, Milena Čufar, Danila Emi-liani, Majda Gabrovec, Lilijana Gombacci, Teodora Meulia Cinzia Nibrandt, Eva Rosner, Sonja Stavar. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. RAZRED in.a in b Vsi dijaki so bili prepuščeni k zaključnim izpitom. Srednja šola »Simon Gregorčič* v Dolini RAZRED I.a , . _ . Izdelali so: Pavel Jerjan, Dami jan Sancin, Robert Sancin, Mama Biagi, Patricija Coman, Gracijela Metlika. Nevja Olenik, Deana Purger, Ivjana Stranj. .... Popravne izpite imajo 3 dijaki, eden je bil odklonjen. ' RAZRED I.b Izdelali so: Aldo Bandi, Aleksander Corbatto, Marino Mauri Sergij Slavec, Robert Smotlak, Friderik Zeriali Damijana Ota, Rosana Pet-tirosso', Patricija Pettirosso, Vesna Petaros, Ausonia Prasel, Gabrijela Zahar in Nives Zeriul. Popravne izpite imata dva dijaka, odklonjen ni bil nihče. RAZRED II.a Izdelali so: Klavdij Bratos, Franko Česnik, Maksimilijan Coman, Renato Mihelčič. Jože Prasel, VValter Romano, Vlasta Berdon, Sonja Gre-gori, Suzana Mauri, Franka Olenik, Anaroža Slavec, Marina Trenta in Nevenka Tul. Popravne izpite imajo 3 dijaki, trije pa so bili odklonjeni. RAZRED H.b , . ' „ , Izdelali so: VValter Babich, Boris Carli, Sandy Colomi, Marko Ferluga Edvin Krizmancic, Robert No-vello, Ugo Roici, Robert Zeriali, Rosana Coniari, Dunja Fabris, Ful-vija Premolki in Magda Zahar. Popravne izpite ima pet dijakov, eden je bil odklonen in dva sta bila neocenjena. RAZRED III.a in IH.b K zaključnim izipitom je bilo prepuščenih vseh 29 dijakov. Srednja šola na Katinart RAZRED I. i... . „ Izdelala sta Nadja Ciocchi in Anamarija Glavina, en dijak pa ima popravne izpite. RAZRED II. „ . Izdelali so: Fabij Gombač, Marino Schillani, Ma-riza Batič, Ticijana Gtevina in Marjeta Močilnik. Popravne izpite imata dva dijaka, eden je bil odklonjen. RAZRED HI. K zaključnim izpitom je bilo prepuščenih vseh osem dijakov. Srednja šola «Srečko Kosovel* na Opčinah RAZRED I.a Izdelali so: Igor Calzi, Igor Carli, Edvard Cebron, Franco Ciuch, Marijan Crevato, Robert Gojca, Robert Goruippd, Pavel Škabar, Silvana Gulin, Marina Milic, Tea Re-nar, Bruna Škabar, Tanja Škabar, Suzana Sossi. Popravne izpite imajo 3 dijaki, odklonjen ni bil nihče. RAZRED I.b Izdelali so: VValter Beviiacqua, Peter Bogateč, Florijan Carli, Aleksander Cok, Karel Gherlani, Mario Gri-sonic, Alojz Milic, Silvo Peroša, Roman Prasel, Pavel Sedmach, Gra-ziella Carli, Ana Ciuk, Nadja E-mili, Mirjam Levstik, Sonja Puric, Vivijana Puric in Nevija Zerial. Popravne izpite ima en dijak, eden pa je bil neocenjen. RAZRED I.c Izdelali so: Marino Bresciani, Giorgio Calzi, Aleksander Danieli, Milko Malalan, Domenico Pistan, Giovamni Sardo, Loredana Bratož, Elizabeta Crismancich, Zdenka Cro-vatin, Marija Emili, Vladimira Gre-gori, Verena Gulil, Nadja Škabar, Giuliana Sossi, Lorena Vazzi. Popravne izpite imata dva dijaka, eden je bil neocenjen. RAZRED n.a Izdelali so: Boris Artač, Aldo Bresciani, Marko Filiippi, Radko Guštin, Sergij Guštin, Valter Malalan, Peter Milic, Valter Milkovič, Alojz Purič, Aldo Škabar, Ivan Sossd, Ru- RAZRED I.b Izdelali so: Marino Albi, Klavdij Cibic, Ivo Nabergoj, Giorgio Puntar, Mariano Rupel, Egon Stocca, Silvano Terčič, VValter Ukmar, Marjan Verša in Ana Ucmar. Dva dijaka imata popravne izpite, eden pa je bil odklonjen. RAZRED H. Izdelali so: Andrej Batbi, Marko Bitežnik, Igor Castellani, Sergij Guštin, Igor Luxa, Dordan Reggente, Peter Stocca, Sonja Caharija, Adriana Capponi, Majda Cemiava, Marina Goruippi, Neva Rebula, Nadja Rupel, Vlasta Stubelj. Popravne izpite ima en dijak, eden pa je bil neocenjen. RAZRED in.a in Ill.b K zaključnim izpitom je bilo pri-puščenih vseh 28 dijakov. Srednja šola v Križu RAZRED I. Izdelali so: Darij Milič, Sandra Gruden, Marija Kostnapfel, Wilma Magagna, Ana Marija Savi, Vera Tretjak. RAZRED n. Izdelali so: Patrizio Cossutta, Giorgio Zeriali, Ingrid Lozar, Suzana Lozar, Lorela Magagna, Tanja Sirk, Miriiam Švab, Senena Tenze in Silva Tretiach. Ena dijakinja je bila neocenjena, popravnih izpitov pa nima nihče. RAZRED m. Od šestih dijakov je bilo pet prepuščenih h končnim izpitom. Srednja šola »Igo Gruden* v Nabrežini RAZRED I. Izdelali so: Renato Colja, Ivan Gruden, Boris Markovič, Igor Rogelja, Peter Terčon, Edvard Visentin, Kar- 1 Tl 11_-! 1 Mn Dlneirvn IV O O _ Carli, Gabrijela Jugovič, Sonja Petelin, Nadja Sossi in Sonja Sossi. Popravne izpite imajo 3 dijaki, odklonjen nd bil nihče. RAZRED II .b Izdelali so: Bogdan Carli, Mauro Carli, Pavel Cossutta, VVilli Fab-bro, Miroslav Ferlat, Stanislav Gruden, Venceslav Mahne Kalin, Igor Malalan, Mauro Mauri, Angel Mil-covich, Rudolf Purich, Darij Sarazin, Marko Sossi, Rado Tul, Marina Castellani, Elizabeta Starc, Marina Turk, Tanja Zuccoli. Dva dijaka imata popravne izpite, eden je bil odklonjen. RAZRED III.a in IH.b K zaključnim izpitom je bilo prepuščenih vseh 34 dijakov. Srednja šola »Fran Levstik* na Proseku RAZRED La Izdelali so: Sergij Budin, Klavdij Trobec, Majda Cossutta, Katja Danieli, Marina Grilanz, Neva Milič, Neva Regent, Silvana Vesnaver in Ana Žigon. Popravne izpite imajo 4 dijaki, odklonjen ni bil nihče. iimimiiiiimimmmiummmmmimiiiiimainniiinniiiii žica Mokole, Verenka Tercelli, Or-nella Terčon. Popravne izpite imajo 4 dijaki, pet pa je bilo odklonjenih. RAZRED n. Izdelali so: Igor Colja, Franko Krmec, Milovan Leghissa, Atalter Pertot, Nevo Radovič, Davo Rebula, Livij Šušteršič. Marko Tavčar, Miriana Antoni, Tamara Caharija, Neva Gabrovec, Nadja Grassi, Cirila Kralj, Lia Leghissa, Vida Le-giša in Majda Vrabec. Popravne izpite imajo 4 dijaki, eden je bdi odklonenj, eden pa neocenjen. RAZRED IH.a in IH.b Vseh 29 dijakov je bilo prepuščenih h končnim izpitom. POPRAVEK V včerajšnjem seznamu učnih u-spehov na slovenskih višjih srednjih šolah se je vrinila napaka, ki jo je treba pripisati seznamu, ki smo ga prejeli od Državnega znanstvenega liceja. V seznamu dijakov HI. razreda te šole bi moralo blitd namesto imena Maiuro Cosmima ime Marta Cosmina. PO ODKRITJU HEMŠKE PODMORNICE Včeraj so v Ses!jonskem zalivu potegnili iz vode prvi torpedo Nevarno delo opravlja skupina potapljačev italijanske vojne mornarice ZA SPORAZUMNI ODKUP ZEMLJE V GORIŠKI INDUSTRIJSKI CONI Ustanovita naj se konzorcija za industrijsko cono in «avtoporto» Stališče socialistov do občinske davčne politike Poletni vozni red Ribijevih avtobusov Vodstvo avtobusnega podjetja Ribi v Gorici sporoča, da je 13. t.m. stopil v veljavo poletni vozni red njegovih avtobusov. V tem okviru so bile uvedene nekatere spremembe na naslednjih avtobusnih progah: GORICA - GRADIŠČE: odhod iz Gorice ob delavnikih: 6.45; 6.50; 12.15; 12.45; 13.30; 14.30; 16.00; 17.15; 17.30; 18.30; 19.15 in 20.00. Odhod iz Gorice ob nedeljah in praznikih: 7.00; 8.00; 8.05; 9.15; 11.45; 12.30; 13.15; 13.45; 15.00; 17.15; 17.30; 18.00; 20.15. Kakih osemdeset metrov od kopališča Castelreggio v Sesljanu se mrzlično nadaljuje delo specializiranih enot vojne mornarice za od-klopitev dveh torpedov z nemške žepne podmornice, ki so jo pred nedavnim odkrili potapljači komisariata za javno varnost iz Devina. Včeraj je skupina osmih potapljačev enote SDAI iz Ancone pod vodstvom častnika Piergiorgia Zanni-nija že odklopila enega od torpedov vrste 7 GE, ki je dolg sedem metrov in vsebuje 270 kilogramov razstreliva. Torpede bodo verjetno jutri, privezane na balon, da se ne bi pogreznili na dno, razstrelili pet milj od (bale. Najdba nove enosedežne podmornice vrste »Molch* ni nič novega za to obmorsko področje, saj je znano, da so imeli Nemci med drugo svetovno vojno v tem pristanišču okrog trideset žepnih podmornic te vrste in so jih v zadnjem obdobju vojne sami potopili, da bi ne prišle v roke nasprotniku. Za to zadnje odkritje pa je značilno, da je trup podmornice ves preluknjan od izstrelkov lahkega strelnega orožja. Domnevajo, da je podmornico napadlo kakšno zavezniško letalo, ni izključno pa, da so Nemci pred umikom sami streljali' z obale nanjo. Dejstvo je, da se je podmornica potopila samo osemdeset metrov od obale v globini 10 metrov. Med operacijami za odklopitev torpeda so varnostni organi sprejeli vrsto varnostnih ukrepov. Med drugim je te dni strogo prepovedano kopanje v razdalji 300 metrov od kraja, kjer leži nevarno razstrelivo. Računajo, da bodo to delo dokončno zaključili' v soboto. Odklopiti morajo namreč še drugi torpedo. Podmornico bodo pustili na mestu, ker ni bilo po njej nobenega povpraševanja. Take vrste podmornico namreč hrani že Henriqueaov mu zej. ___________ Za nove poslovne stike z Južnoafriško republiko Dne 21. junija ho v Trstu predstavnik Južnoafriške republike Milanu, konzul A. A. Plena&r, M se bo ob tej priložnosti povezal uvozniki južnoafriških Izdelkov ln proizvodov ter s poslovnimi ljudmi, ki želijo navezati stike z omenjeno republiko. Kdor bi se želel raztovarjati s konzulom Plenaaram, naj sporoči to željo do 20. junija neposredno južnoafriškemu konzulatu v Milanu (tetaf. 433697, 433639 ali 4667616) ali pa dne 21. junija tukajšnji trgovinski zbornici. Konzul Fienaar bo sprejemal poslovne ljudi na tržaški trgovinski zbornici v uradnih unaih. Otvoritev jutri ob 18. url Vinska razstava v Nabrežini V zadnjem času je v Goncd pre- uslužbeno pri ISIG, je zmožno pri-cej govora o občinskih davkih in j praviti tudi take analize. Dosedanje o industrijska coni. O teh dveh vpra-j delo je bilo namreč le začetno, šanjih je časopisje že pisalo, nekateri občinski svetovalci so vložili interpelacije, razpravljali so o tem tudi v raznih strokovnih organizacijah. Mestni odbor socialistične stranke je o tem razpravljal na svoji zadnji seji. Po poročilu dr. Nerija in Ville, ki stranko zastopata v davčnih komisijah, in po naknadnem poročilu odbornika dr. Tomassicha je mestni odbor PSI dal nalog svojim zastopnikom - upraviteljem, da je treba čimprej, v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi, zaključiti s pripravljalnim delom. S tem v zvezi naj se seznami davčnih zavezancev s stalnimi prejemki objavijo šele po seznamih zavezancev, ki pripadajo prostim poklicem. Odpraviti je treba sporazumevanje, v primeru rekurza pa je treba takoj vnovčiti dve tretjini napovedanega davka. O industrijski coni se precej govori. Po regulacijskem načrtu je področje med Štandrežem in Sovod-njamd določeno za industrijsko cono. Na tem področju je občina pred časom odkupila od lastnikov (Šban-drešeev in Sovodenjcev) mnogo parcel. Tu pa tam so že nastale tovarne, za katere je občina dala zemljišče na razpolago. Z nekaterimi lastniki pa so baje nastale težave. Socialisti menijo, da je treba najprej ustanoviti konzorcij za industrijsko cono. Statut tega konzorcija so občinski svet, pokrajinski svet in druge javne ustanove odobrile že leta 1968. V tem statutu je rečeno, da je treba najti z lastniki zemlje sporazum o odkupu te zemlje. To stališče mestna sekcija PSI tudi zagovarja in meni, naj pride do razlaščanja le v skrajnem primeru. Socialisti torej menijo, da je sporazumevanje z lastniki zemlje in z organizacijami, ki jih zastopajo, najbolj demokratična oblika. Zemljišča je treba plačati po tržnih cenah, istočasno naj se načelno ne odkupijo zemljišča z žlahtnimi kulturami. Zaradi tega je u-stanovitev konzorcija najboljša in najbolj demokratična stvar. Isto velja seveda za zemljišča, kjer bodo uredili »avtoporto*. Tudi tu je treba ustanoviti konzorcij med javnimi ustanovami. Ta dva konzorcija sta neizbežno potrebna za nemoten gospodarski razvoj Gorice. Povejmo še, da se tudi sindikalne organizacije ogrevajo za tako rešitev. Sindikati so namreč zelo zaskrbljeni nad zaposlenostjo v našem mestu, to zlasti v zvezi s krizo v tekstilnih tovarnah in še v kateri drugi tovarni. Seveda pa je stališče proti diskriminatorskim razlastitvam, ki ga zagovarjajo v Gorici nekateri politiki in gospodarstveniki, pravilno. O tem smo v našem listu že pisalj. Najti je treba najprej pošten sporazum z našimi ljudmi. Prof. Silvano Pagura novi predsednik ISIG Prof. Silvano Pagura je novi predsednik upravnega odbora goriškega sociološkega inštituta. Izvolili so ga člani upravnega odbora na seji, ki ,e bila v torek zvečer, po ostavki dosedanjega predsednika goriškega župana Martine. Takoj po izvolitvi je prof. Pagura nakazal bodoče smernice delovanja omenjenega inštituta. Ta je edini v Italiji, M se ukvarja z mednarodno sociologijo. Zaradi tega je moč sociološko analizirati vse, kar se dogaja zlasti tu, pri nas ob meji. Novi predsednik je tudi mnenja, da ;e treba preiti od skopega zbiranja vsakovrstnega materiala k znanstvenim analizam. Osebje, ki je sedaj GORICA - OSLAVJE - ŠTEVER JAN - GORICA: Odhod iz Gorice ob delavnikih (krožna proga): 6.50; 7.30; 10.00; 12.30; 13.30; 16.30; 18.20; 20.00. Odhod iz Gorice ob praznikih: 14.20; 15.30; 16.30; 17.30; 20.05. Nekatere spremembe so tudi voznem redu na progah Gorica Gradež in Gorica - Palmanova. Pobiranj« davkov v Doberdobu V petek 18. junija od 8. do 12. ure bodo na županstvu v Doberdobu davčni uradniki pobirali zapadli obrok davkov. Kdor si hoče prihraniti pot v Tržič lahko opravi pl* čilo ob tej priliki v Doberdobu. .................................m................................ PREDRZNOST IN NASILNOST TROJICE IZ TURINA NA POBUDO IZ NOVE GORICE V KOBARIDU SREČANJE NEKDANJIH BORCEV Obravnavali so skupna vprašanja ter se pogovorili o bodočem delu Zveza bivših borcev iz Nove Go-1 Po tem uvodu se je razvila žiivah-rice je preteklo soboto povabila na na a prijateljska diskusija o proble-prijateljsko srečanje v Kobaridu nuh bivših borcev na tej in na predstavnike ANPI iz Gorice in iz drugi strani meje in o povečanem Vidma. sodelovanju v bodoče. V debato sta Delegacijo iz Vidma je vodil po- b?3?tuc^ slovenska predstavnika krajinski tajnik federacije ANPllblvšlh borcev iz videmske in gon-Vincento, v petčlanski delegaciji pa pokrajine. Ladi Dornik je^prj je bil tudi predstavnik bivših parti- Poudaril potrebo, da bi imeli zanov iz Beneške Slovenije Marjan ^ sestanke v bodoče pogosteje Kont. Delegacijo z Goriškega pa je !" *» bl na njih objavah tud! pro-vodil Mario Fantini - Sasso in v We7f zamejskih Slovencev itasti njej je bivše slovenske partizane P"*1«1* blvšlh b?rce^ * zastopal Ladi Dornik iz Gorice. Sasso pa je govoril med drugim o Srečanje se je odvijalo v dvorani skupni spominski proslavi pr hotela »Zvezda* v Kobaridu, kjer je ter^hh v Brdih, dalje oproslavah v imenu Zveze borcev iz Nove Go- v Renčah, om na lokvah, ki bo riCe Po^rm^ g^steJz zamejstva P^hocg. ^ hivSih njen predsednik Pajnter, ki je po- g°d, kjer so taka udaril važnost takih srečanj bivših borcev v pnpravi. borcev s tega obmejnega področja. Po zakijučku posveta so se - V svojem odgovoru je videmski pred- m J Slavnik Vincenti ugotovi), da so se že prijeten oddih sredi lep g v preteklosti razvili dobri odnosi | ga raja. med bojevniškimi organizacijami in da upa, da se bodo ti odnosi še poglobili v prihodnosti. 1 Odložen načrt za c«ste v Tržiču Dekle so vrgli v bazen vodometa v Ljudskem vrtu Mladi potepuhi so svojo pustolovščino zaključili za zapahi Pokrajinski odbor za nadzorstvo I nad krajevnimi ustanovami je te dni vrnil občinski upravi v Tržiču načrt za ureditev nekaterih notranjih cest v tem mestu, za katera je bito predvidenih 50 milijonov lir stroškov. Priložili so tudi ugo-| tovltve tehničnega urada za javna dela, ki priporočajo spremembe pri razporeditvi stroškov za name. I ravama cestna dela. Goriški mestni stražnik Silvano datke ter so v resnici: 17-letm A Na trgu v Nabrežini bo jutri ob 18 uri uradna otvoritev 10. občinske razstave domačih vin. Letošnja jubilejna vinska razstava bo odprta do nedelje opolnoči. Posebna komisija je že izbrala vina za razstavo. Tudi v nabrežinski občini imajo letos odlično vino, vinogradniki Iz nabrežinske občine pa so splošno znani kot umni kletarji. Dobro bo poskrbljeno tucki za jedačo. Čudno ravnanje trgovinske zbornice Pred nekaj dnevi (10. junija) smo objavili protestno pdsmo, ki ga je poslala Kmečka zveza trgovinski zbornici zaradi diskriminacije s ti-skovninami, v katerih je izrecno navedena le ustanova iz Ul. Roma 20. Kaže, da upravičeni protest Kmečke zveze ni še zalegel, da imajo na trgovinski zbornici dokaj gluha ušesa, ali da nočejo razumeti za kaj gre, Spremenili so nekoliko le taktiko Naj navedemo zgovoren primer, ki se je zgodil te dni po objavi protestnega pisma. Na trgovinsko zbornico je prišla ženska - vrtnarica in zaprosila za tiskovino, da bi vložila prošnjo za prodajo svojih pridelkov na glavni tržnici. Odgovorili so ji, da ji dajo tiskovino le če je vpisana v bonomjanski organizaciji v Ul Roma 20. Želimo, da nam trgovinska zbor niča, ali »predstavnik* kmetovalcev v trgovinski zbornici odgovori na vprašanje: »Ali imajo le člani organizacije v Ul. Roma 20 pravico, da dobijo tiskovino za predložitev prošnje? Zakaj ni bila v tiskovinah še črtana navedba naslova organiza cije v Ul. Roma 20? Carsami, ki je bil dne 18. maja v službi pri Ljudskem vrtu v Gorici, je opazil štiri mladeniče, ki so meni nič tebi nič zgrabili za roke in noge študentko M. B. iz Gorice, ki je sedela na klopci ter jo vrgli v bazen vodometa v parku. Četverica je takoj pobegnila in prav tako je ušlo tudi dekle, ki se je vsa premočena prekobacala na suho. Ko so jo našli, je izjavila, da je pobegnila, ker jo je bilo sram, da bi jo našli vso premočeno. Mestni stražnik je poznal na videz nekatere od teh zlikovcev. Tri so pozneje prijeli in zaslišali; bili so 20-letni Gunter Vinzi iz Gorice, Ul. Cappella, 19-letni Denis PaJLavicini iz Mihaelove ulice ter 17-letni Mau-rizio Pacella iz Ul. Don Bosco. Na kvesturi so jih zaslišali v prisotnosti odvetnikov Mayo in Primožič ter jih na osnovi čl. 610 zaradi nasilja nad osebami, prijavili sodišču. Vinzi' trr Pallavjcini sta nekaj -dni prej podobno dejanje napravila tudi s sinom nekega goriškega odvetnika. Med tem so menda našli tudi četrtega protagonista prisilnega kopanja in tudi njega prijavili sodišču, Istega dne, 18. maja, sta brigadir letečega oddelka goriške policaje Franzom in Polesello na svojem obhodu po mestu opazila tri sumljive mladeniče, ki so se potepali po mestu. Ustavila sta jih in ugotovila, da nimajo dokumentov. Trojica se je izgovorila, da so prišli v Gorico z avtostopam ter da so pustili svoje nahrbtnike na goriškem gradu. V resnici so na navedenem mestu policisti našli nahrbtnike. Trojica pa je izjavila, da so jim iz nahrbtnikov zmanjkali dokumenti in za kakih 150.000 lir denarja. Nato so dali svoje osebne podatke (napačne kot so pozneje ugotovili) rekoč, da so iz Valtdaoste. Na vprašanje goriške policije, pa so od tam javili, da so njihova imena tam neznana in navedbe naslova izmišljene. Med tem pa je policija izvedela, da so trije prišli v Gorico z avtom, ki je bil prejšnji dan ukraden v Jesolu (fiat 500). Med tem časom, ko so jih izpustili na svobodo pa so ukradli fiat 600 dne 21. maja v Gradežu. Ker je bil med tem eden od trojice prijavljen na sodišču v Trstu ker ni pri prometni nesreči, ki jo je zakrivil v Jesolu, nudil pomoči po- lessandro Borsolani, 17-letni Fulvio Bersano in 16-letni Vincenzo Ros-satti, vsi iz Turina in ki manjkajo od doma že od meseca julija lani. Policija je zbrala dovolj podatkov, da jih je prijavila sodišču zaradi lažnih izjav in osebnih podatkov, zaradi kraje avtomobilov in zaradi simulacije, da so bili okradeni. Razstava otroških vrtcev v Gorici Vodstvo občinskih otroških vrtcev v Gorici sporoča, da bodo imeli skupno razstavo otrok vrtcev na sedežu v Ulici Marconi v nedeljo, 20. t. m. Otvoritev bo ob 10. uri. Kot po navadi bodo otroci prikazali rtafoe ln ročna dela, ki so jih med šolskim letom Izdelali pod vodstvom svojih vzgojiteljic. Izlet SPD na vrh Snežnika 21, z mopedom po Korzu Italija v smeri proti središču mesta. Na križišču z Ul. Rossini pa mu je prišel nasproti avto, ki je hotel zaviti v Ui. Rossini Mopedist je trtil vanj, d go gg m padel. V splošni bolnišnici so ^ ^ Snežnika, hi jih ,e mu zdravniki ugotovili zlom leve navdušil s svojim ključnice m ^skodbe na udih ter P » sjrofcjm razgledom, Pre. so ga pridržali za M dm na zdrav- Q "uojimi vozili ljenju. Zapisnik je napravila cestna m pot ve(ja skupina čUj. »z? , 17 , ■ __ • „„ i, - nov. Razveseljivo je dejstvo, da so ....čera.^ °TTT V-irzarnili s’e to^rat udeležili izleta, ki spada ž.šču ulic HI armata in Garzaro h I d visokogorske mj ]e mtranjski n CT . Snežnik s svojimi 1796 metri naj- m višji vrh daleč naokoli, tudi števil- Ul. Parcar. 6- v mladinke in mladinci z načelni- Marca Pal ^,Je b™v J fcom mladinskega odseka pri SPD. hstem ^nutku prečkal cesto in Q ^ itirje mladi pnšei M avto- V bolmšmc, so mu \udeleženci toj'rat estali tudi €pla. ugotovili udarec v lobanjo in po-1 ningfcj fcrsU V še nekoliko negotovem vreme- lz goriške bolnišnic* Prejšnji večer nekaj po 21. url se je peljal 52-letni Giovanni Di Co-mite, doma iz Gorice, Ul. Lantieri ugotovili udarec v lobanjo in poškodbe po obrazu ter so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju, nsa PRAZNOVANJE SE NADALJUJE Nocoj v Sovodnjah otvoritev nagradne fotogralske razstave Zvečer bo tudi tekmovanje v modernih plesih - V ponedeljek so tekmovali v valčku Po dvodnevnem premoru bo nocoj na nogometnem igrišču v Sovodnjah spet živahno. V prireditvenem sporedu je zapisano, da bo nocoj ples, vmes pa bo tekma v beat plesih, in najboljši bodo nagrajeni. Brez dvoma bo tekmovalcev nocoj kar precej, saj je mladina za modeme plese zelo navdušena, bolj kot za valčke. V ponedeljek zvečer so namreč številni mladi pari zapustili plesišče, čim je napovedovalec dejal, da se pričenja tekmova- nje v valčku. Kljub temu pa je saiuivu v »c«,™, ___precej parov ostalo na plesišču, in nesrečencu, so takrat ugotovili, da lob zvokih orkestra Galeb iz Nove so vsi triie dali napačne osebne po-1 Gorice so najboljši vzdržali do kon- .1111.. MLADI GORIŠKI TELOVADCI nu so jo v zgodnjih jutranjih urah mahnili mimo Trsta in preko prehoda pri Pesku proti Podgradu v Istri. Tu so zavili proti vzhodu in skozi 11. Bistrico usmerili svoje avtomobile proti obširnim snežniškim gozdovom do Svišiakov, kjer je dobra gostilna in rastejo vikend hišice kot gobe po dežju ter postaja tudi dobro zimsko središče z lepimi smučišči. Kaša skupina je nato krenila na vrh Snežnika; ker se je medtem vreme popravilo in dodobra zjasnilo, so imeli krasen razgled preko Notranjske in Dolenjske ter preko obširnih gozdov Gorskega Kotara na Hrvatskem, pa mimo Učke na srednjo Dalmacijo in njene otoke. Proti zapadu je neslo oko prav do Gorice in zaznati je bilo tudi njene nebotičnike, ter dalje proti beneški laguni. Na vrhu so se srečali tudi z izletniki SPD iz Trsta in vsi skupaj ca. Zmagal je par Marija Drašček -1*0 se nato okrepčali v gostilni na Marino Skerk (prva je iz Sovodenj, Sviščakih, kjer so se pomerili tudi drugi pa iz Gorice). V imenu pri- ® šaljivih športnih igrah. reditvenega odbora jima je šopek V popoldanskih urah so Goričani rož izročil Vilko Fajt. Ta je daroval krenili preko Mašuna in Leskove rože tudi dvema drugima paroma, doline skozi Stari trg in Grahovo ki sta se plasirala tik za zmago- do doma na Slivnici (1114 m) z le-valcema: to je par Ines in Saverij pjm razgledom na Cerkniško jezero. Rožič iz Podgore ter par Nevenka od tu so se polni lepih vtisov in Petejan - Jožko Drašček iz So-1 doživetij vračali preko Rakeka in vodenj. Nocoj bo torej na sporedu tekmovanje v najmodernejših plesih. V soboto zvečer pa bo na vrsti tek movanje v briškoli. Nocoj bodo o-tvorili razstavo fotografij, ki so jih tekmovalci posneli v raznih krajih sovodenjske občine. Slike bodo raz- Postojne zopet proti domu. VERDI 16.15: »Cosl nuno, oo*l per-varsovi, M. Dunn ln J. Btrkln, francoski kinemaskop v barvah. stavili kar na nogometnem igrišču, j CORSO 17.TO—Zž.00: ^ “Carter*, ^ M. V nedeljo pa bodo prišli v Sovod-' ” ‘ * nje v goste Štandrežci. Nastopili bodo z veseloigro «Tisočak v telovniku*. Tečaj otroške telovadbe, ki ga je v teku šolskega leta prirejalo Športno združenje »Dom* v Gorici, se je zaključilo. Ko so s to telovadbo pričeli pred tremi leti, je bilo udeležencev malo, sedaj pa jih je kar precej. Jeseni so v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom to dejavnost povezali s predsmučar-sko telovadbo. Telovadbo je vadil prof. Aldo Rupel, ki je ob zaključku tečaja povedal nekaj misli o preteklem delovanju ter izrekel prepričanje, da se bodo otroci spet pričeli shajati v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v jeseni, ko bodo nadaljevali z otroško telovadbo. Ob zaključku tečaja so za otroke priredili majhno zakusko. Prisotne so bile tudi številne mamice naših otrok. Predsednik ŠZ »Dom* Marko Waltritsch je nato izročil mladim športnikom spričevala o obiskovanju otroške telovadbe. Kmalu v Passarianu razstava Tiepolovih del Dne 26. junija bodo v vili Mamin v Passarianu (Codroipo) odprli med-narodpo razstavo del Giambattiste, Giandomenica in Lorenza Tiepola, za katero je dežela dala na razpolago prispevek 90 milijonov lir. Razstava bo odprta do oktobra, v deželnih krogih pa si od nje poleg umetniškega obetajo tudi velik turistični uspeh. Catne in B. Eklamd; film v barvah, mladini pod 18. letam prepovedan. MODERNISSIMO 17.30—22.00: «L* maschera di cera*, V. Priče ln C. Braneon. Ameriški kinema-skop v barvah, mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE 17.30-21.30: »Teeta o Croce«, J Ertcson ln S. Rasln Italijanski barvni tlim VITTORIA 17.15—21.30: »Dossler prostituzione«, V. Bolsgel to K. Tchenko; film je v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00: »La tenda ro*. sa», C. Candtaale ta S. Connery. Barvni film. EXCELSIOR ob 17.30: »Intrigo * Stooooliruu, P. Newmanm to E. Sommer. V barvah. PRINCIPE 18.00: «Prlma sparol... pol faccto 1’amore*, M. Takewao-chl ta J Joshimura, barvni film. Nova (>urica Enoten urnik v državni knjižnici Vodstvo državne knjižnice v Gorici, Ul. Mameli 12, sporoča, da bodo od 30. junija do 30. septembra »o™ ■*”»» • $u za občinstvo ob delavnikih od 9. do 14. ure z izjemo ob sobotah, ko bo poslovala od 9. do 12.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan to ponoči dežurna lekarna PONTONI BASSI - Raštel 26 - tel. 33-49. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna »Alla salu-I te* dr Fabris. Drevored Cosulich lšt. 117. Telefon 72480. senci«, francoski barvni film — oto 18.15 to 30.15. SVOBODA fŠempeter): »Zločin T tenis klubu*, Itaftjenakl barvni film - ob 1820 to 20.30. RENČE: »Pobij jih vse ta vml ae sam*, ameriški barvni ffllm — ob 30.30. DESKLE: «2ivi alf boljše mrtvi*, ameriški barvni film — ob 20. SEMPAS: Prosto. KANAL: «Dober posel e Italiji*, gleški barvni film — ob 20.30. PRVACINA: «Jagode to kuri», ameriški barvni fUm — ob 19 JO. V SLOVENSKI ISTRI PRED KAPITULACIJO ITALIJE V vaseh in naseljih na meji s Hrvaško ter obalnih mestih Kopru, Izoli, Piranu Tudi na mejnem območju s hrvaško Istro je bilo narodnoosvobodilno gibanje dokaj razvito. Prebivalstvo se je z navdušenjem o-klenilo protifašističnega boja, ker je doživljalo pod Italijo hude krivice zavoljo narodnega zatiranja in gospodarskega izkoriščanja. Kraji so bili izrazito agrarno prenaseljeni in gospodarsko pasivni. Imenovali so se narodnoosvobodilni odbori. ker so delovali do kapitulacije Italije pod vodstvom hrvaških političnih organizacij, nato je bilo to področje vključeno v upravno politično razdelitev med slovensko in hrvatsko Istro. Dobilo je naziv: osmi pregarski rajon slovenske Istre. Tamkaj so narodnoosvobodilni odbori nastajali po temle vrstnem redu (krajevni): PREGARA: (kot zaupniki so sodelovali že od 2. februarja 1942: Gabrijel Rožič — Tomaž. Slavko Jakac, Anton Cerovec. Izak Fle-go, Jožef Gregorič in Hrvoj Fle-go. Gabrijel Rožič — Tomaž je postal pozneje tajnik osmega pre-garskega rajona). Ustanovljen 16. avgusta 1943 V njem so sodelovali: predsednik Josip Markežič; člani: Peter Vajgelj. Slavko Jakac iz Bužeti, Ivan Benčič iz Kri-štije in Avgust Markežič. KARLI: Ustanovljen 1. junija 1943. V njem so sodelovali: predsednik Anton Gregorič; člani: Jože Maršič iz Maršičev, Miha in Franc Ogrin iz Pizarij in Jože Gregorič. TREBEŠE: Ustanovljen 25 julija 1943. V njem so sodelovali: predsednik Ivan Gregorič: člani: Matija Rakar, Miha Strančic in Jakob Grdina. BUTARI: Ustanovljen 25. julija 1943. V njem so sodelovali: predsednik Peter šukljan: člani: Marija Šukljan. Jože Kozlovič, Ivan Levac, Ivan Franca in Antonija Šukljan. DVORI: Ustanovljen 28. avgusta 1943. V njem so sodelovali: predsednik: Franc Križman; člani: Anton Gregorič, Ivan Rakar, Anton Veljak in Andrej Grdina. MOVRAŽ: Ustanovljen V avgusta 1943. V njem so sodelovali: predsednik Peter Šukljan: člani: IZ UMETNOSTNIH GALERIJ V soboto v galeriji «Tergeste» GRUPA U, t. J. tista skupina mladih in mlajših slovenskih likovnikov, ki se Je nedavno predstavila tržaškemu občinstvu s svojo mapo šestih grafičnih dei, nadalje skupno v Gregorčičevi dvorani v okviru Slovenskega kluba, posamič pa na raznih razstavah, se bo v soboto 19. t. m predstavila v mati galeriji »Ter geste» v Ulici Battistl 23, kjeT bo vseh šest članov grupe — Robert Kozman, Franko Vecchiet, Edvard Žerjal, Deziderlj Švara In Boris Zuljan — prikazalo občinstvu svoja novejša deta Otvoritev razstave bo ob 17. uri. Raz stava bo odprta do 19. julija, In to po naslednjem umiku: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter od 17. do 20. ure, ob sredah popoldne pa je galerija zaprta. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uredili boste neko staro vprašanje. Ne bodite preveč samoljubni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekatere stvari skušajte razumeti kar najhitreje. Ne bodite popustljivi do najmlajših. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ogibajte se nevarnih špekulacij. Dobro se boste uveljavili v novem okolju. RAK (od 22. 8. do 22. 7.) Ne zamenjujte trmoglavosti z vztrajnostjo. Danes boste morali sprejeti neko čustveno odločitev. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Edini boste, ki vas ne bo zmedlo zapleteno stanje. Sprejeli boste ustrezen ukrep za izboljšanje družinskega vzdušja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9) Trezno izkoristite možnosti, ld so vam na razpolago. Skušajte razumeti ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Zagotovljen vam bo uspeh v javnem življenju. Pazite se pred ljubezenskimi tekmeci. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Sprejeti boste morali odločne ukrepe, če hočete rešiti neki spor. Skušajte utrditi sorodnlške vezi. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Dan je ugoden predvsem za trgovino. Prejeli boste novico v zvezi z nekim prijateljem. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Izredno delovno razpoloženje pri vseh, ki zavzemajo odgovorne položaje. Vaša čustvena zadeva se bo ugodno razvijala. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne ravnajte tako, da bi vas drugi mogli kritizirati. Doživeli boste prijetno presenečenje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S posrečeno zamislijo boste uspešno rešili neko finančno vprašanje. Vašo bolečo rano bo ozdravil čas. Matija Rakar, Miha Stepančič in Jakob Grdina. Po tem kronološkem pregledu o nastanku in razvoju Osvobodilne fronte na podeželju, poglejmo še. kaj se je dogajalo v tistem času na obalnem območju. OBALNA MESTECA Protifašistično gibanje ie ostalo pod vodstvom komunistične stranke Italije vse dotlej, dokler ni posegla OF s svojimi organizacijskimi in političnimi prijemi tudi med prebivalce italijanske narodnosti, ki so v pretežni večini naseljevali obalna mesteca in njihovo neposredno okolico. Kako je prišlo do medsebojnega sodelovanja med KPI in OF ter kakšne so bile razmere na tem — za fašistične oblasti — občutljivem območju, bomo navedli naslednje ugotovitve: »V obalnih mestecih na Koprskem z bližnjimi kraji, kjer so živeli pretežno Italijani, je bilo občutiti protifašistični boj kot v vsem slovenskem podeželju, zavoljo dejavnosti nekaterih pogumnih pripadnikov KSI. ki je imela v Izoli, izrazitem industrijskem in delavskem središču svojo najvažnejšo organizacijo na tem področju. Izolski komunisti, med katerimi so zavzemali prva mesta Bruno Deste, Mario Dagri, Egilio Chic-co, Erverio in Dante Pugliese, Marco Zannon, Niccolo Parma, Giovanni in Giorgio Vardabasso, Libero Fonda, Lorenzo Vidali (iz Pirana), umorjen v tržaški Rižarni, kakor tudi neustrašen Koprčan Pietro Gandusio. so začeli širiti odpor proti imperialistični vojni že leta 1940, takoj po vojaški intervenciji fašistične Italije. Ob priliki 1. maja 1941, so v tovarni «Ampelea», neki zid okrasili z rdečimi nageljni, medtem ko so se izolski komunisti povezali s Josipom Grbcem iz Kort z namenom, da so materialno pomagali prvim jugoslovanskim partizanom z denarjem, ki so ga nabrali za »Rdečo pomoč*. Ta izolsai odpor, ki se je naslanjal na protifašistično vojno propagando se je nadaljeval do leta 1»42, ko so prišli na to ozemlje nekateri voditelji KSI, da bi se sporazumeli za sodelovanje s slovensko OF. Sestanki so se odvi.jali na izolskem podeželju, zraven vodovodnega rezervoarja Ricarvo. Taki sestanki so bili trije, v časovnem presledku enega tromesečja. Na prvem sestanku, spomladi 1942, je prisostvoval neki voditelj KSI. ki je prišel iz Rima, skupaj z Antoniom" Šemo iz Pirana. Razen, zgoraj.-omenieue cioname skupine so prisostvovali še tovariši Virgilio Meniš, Gregorij Božič, Olivij Giugovič in An-' ton Reiič, že dalj časa aktiven protifašisl na obalnem področju. Na teh sestankih so se dogovorili za pripravo oboroženega boja. ker je bila to ena glavnih nalog. V omenjenem obdobju se ie odlikoval po svoji dejavnosti tovariš Pietro Gandusio, volitelj prvega protifašističnega odbora v Kopru. On je že od leta 1942 sodeloval v raznih akcijah v slovenskem narodnoosvobodilnem gibanju. Pie-tra Gandusia je treba imeti za prvega italijanskega partizanskega borca na Koprskem. Že maja 1943, po valu obsežnih aretacij, med protifašisti v Kopru, je vstopil v partizanske vrste skupaj z drugimi tovariši, v slovensko »brkinsko četo», ki je delovala na tem področju že januarja 1942. Pozneje so ga premestiti v 3. bataljon »Gralnikove brigade*. Pred kapitulacijo Italije se je Gandusio ponudil za prostovoljca, da bi organiziral italijanske garibaldinske enote v Furlaniji, prav v izvrševanju te težke naloge, je padel marca 1944, pokošen od nemških krogel. Za prvo množično protifašistično akcijo je upoštevati veliko politično stavko, ki so jo organizirali v Izolski tovarni ribjih konzerv »Ampelea* 11. julija 1943, ko je še obstajal fašizem, čeprav je bti skoraj v zatonu. Ob tisti priložnosti so aretirali Okoli trideset delavcev In delavk, med katerimi Emltia Puetetto, GiovammiJa Chel-lerija, Eldo Dagri ln Caterlno Meniš. Prišel je tako 25. julij 1943, padec fašizma, ko so se začele množične protifašistične manifestacije, ki so se nadaljevale do 8. septembra 1943, do kapitulacije Italije. V Izoli ln Piranu je nastala tedaj pod vodstvom Bruna Desteja prva oborožena skupina, ki je razorožila finančne stražnike In karabinjerje na tem območju. (15) S kapitulacijo Italije je na Primorskem ln v slovenski Istri vzplamtela splošna ljudska vstaja, z edinstvenim revolucionarnim navdušenjem, ki je prevzemalo vsakogar. Tako rekoč čez noč so nastale nove partizanske enote ln organi ljudske oblasti. Krepila se je med ljudstvom volja za še odločnejši boj proti nemškemu okupatorju vse do zmagovitega konca NOB, tudi za ceno enkratnih materialnih in človeških žrtev. VIRI IN OPOMBE 1) Ustna pripoved Dora Furlani-ča; 2) Ustna pripoved Valerija Jakomina ln Dušana Novaka; 3) Ustna pripoved Jožeta Korošca; 4) Ustna pripoved Avgusta Štern-bergerja; 5) lajava Vidka Hlaja; 6) Iz ohranjene korespondence med pokrajinskim komitejem KPS m Slovensko Primorje in Istrskim okrožjem KPS iz obdobja pred kapitulacijo Italije, ki se nahaja v Pokrajinskem arhivu v Kopru; 7) Ustna pripoved Vidka Hlaja; 8) Ustna pripoved Zofke Krašovec; 9) Spomini Ivana Caha o predvojni revolucionarni de- javnosti ln NOB; 10) Milan Guček: Počakaj do prihodnje pomladi, zal. Lipa, Koper 1959, stran 59; 11) Podatke za rajonske odbore so prispevali: za obrlžanSki rajonski odbor OF: Ivan Cah, Jože Rodela, Ivan Cunja; za 2. čeža-ranski: Avguštin Furlanič tol Ivan Jakomin; za 3. škofijski Marjan Furlanič; za 4. šmarski: Karel Morgan, Avgust Stemberger, Franc Benčič; za 5. dolinski: Jože Korošec ln Danilo Petaros; za 6. gabrovski: Roman Ivančič in Zofka Krašovec; za 7. loparski: Avgust Starc in Otih ja Dobrinja; iz spominov na delovanje OF pred kapitulacijo Italije, pokrajinski arhiv Koper; 12) Za terenske odbore OF so bili zbrani podatki iz neke povojne ankete, osebnih zapiskov, ustnih pripovedi tol drugega razpoložljivega gradiva nekaterih preživelih članov zadevnih odborov (beležke, spominski zapisi itd.); gradivo v pokrajin- skem arhivu Koper; 13) citirani vir Jože Korošec in Danilo Petaros; 14) Gabrijel Rožič: Iz tedanjih zapiskov v njegovi beležnici: 15) Skupina avtorjev: Fratelli nel samgue, zal. EDIT, Reka 1965, stran 187-191. Opomba: Gradivo smo zbrali iz zapiskov za krajevno kroniko «SIovenska Istra v boju za svobodo*, ki jo pripravlja poseben odbor pri Zvezi združenj borcev NOV občin Koper, Izola ln Piran. Odbor prosi bivše aktiviste in borce NOB s tega območja, da prispevajo morebitne dopolnitve k temu gradivu, za kar jim bo Iskreno hvaležen za vsakršno pripombo, novi podatek ali dokumentarni in slikovni prispevek, ki bo omogočil izpopolniti obravnavano gradivo o nastanku in razvoju OF v slovenski Istri. Naslov: Odbor za krajevno kroniko, Ulica OF 12, 66000 Koper. VID VREMEC DROBNE SLICICE IZ ISTRE Kaj vse ti pove napis nad vrati Nekdanja hiša sicer ni bila udobna, bila pa je nekaj več kot stanovanje Sodobne mestne hiše — čeprav lepe, funkcionalne in grajene po vseh načelih sodobne arhitekture in urbanistike — po navadi nimajo nič kaj posebnega povedati o sebi dn o svojih prebivalcih. Med njimi in njih prebivalci ni kakega posebnega odnosa kot so tudi nekako indiferentne do tistih, ki hodijo mimo njih. Vse drugače je bilo v preteklih stoletjih, ko je tudi hiša, ko je njeno pročelje govorilo in se s svojimi «sporočili» obračalo na vsakogar, tudi na mimoidoče, in je Skušalo hkrati tujcu predstaviti svoje ljudi. Poskusila sem poslušati, kaj ml porekč nekatere hiše gornje Buj-ščtne, ki že več stoletij pripovedujejo človeku, seveda če ta hoče prisluhniti tej govorici, če se potrudi ln obrne svoj pogled na niiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiviiiiiiiMiiiiiiiiiunvniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZMIŠLJANJA 0 TAKO IMENOVANI SVOBODI V MODI Bo sedanja muhavost dokončno obveljala? Ob vsej svobodi so tudi določene meje lepega in okusnega Hitela sem po opravkih. Vreme na bilo prav nič poletno. Zato so md prav gotovo tudi »padle* v oči tri zelo poletno oblečene starejše gospe, ki so si ogledovale izložbe. Tudi če ne bi bile spregovorile, bi bila vedela, da so tujke in to... Američanke. Imele so namreč na glavi prav posrečene klobučke, okrašene z umetnim cveticm in tenčico — take približno kot jih pri nas nosijo mlade neveste. Po gled nanje mi je obud;l spomin na tiste davne čase, ko smo komaj prestali vojne grozote ter nas vprašanje m^de in elegance prav gotovo ni moglo še zanimali. Takrat — bilo je takoj po koncu vojne ■ - so moji prejeli obvestilo neK'h daljnih sorodnikov iz Amerike, da so nam poslali paket z oblačili. Vest je bila razveseljiva, saj so se moji starši komaj vrniti iz pregnanstva ter je bilo treba šele misliti na nov dom, kje oMačttar No, in prišel je težko pričakovani paket. Da so ..v njem obteke za mojo mamo in teto — je bilo v pismu napisano, zame pa, da je v paketu posebno presenečenje — oblačilo, ki naj bi me še posebej razveselilo. Ko smo paket odprli, smo naravnost ostrmeli, toda ne zaradi tega, ker bi bili očarani nad poslanimi oblačili, temveč prav nasprotno. Žive barve, veliki in pisani vzorci ženskih oblek, prav ta ko pisane kravate in moška srajce — vse to ni šlo v sklad z našim okusom. Kaj tako da se oblačijo Američanke, in to že bolj v letih? Ni nam šlo v glavo. Potem je pnslo še moje »presenečenje*. Dobila sem v dar nič manj kot jahalne hlače, ki da so bile tedaj v Ameriki posebna *id-na novost. Lahko si predstavljate moje razočaranje potem ko sem pričakovala spodobno obleko, Iti jo je moja garderoba že dolga leta pogrešala. Temu paketu so kasneje sledili drugi in njih vsebina je bila za naše okuse in pojme o modi prav tako nesprejemljiva kot vsebina prvega paketa. Kasneje smo se temu okusu hočeš nočeš privadili, saj smo na cesti srečavali vse bolj pogosto tako in še drugače oblečene ženske in moške. Zakaj sem vam vse to sploh napisala in kaj imajo ti paketi iz Amerike opraviti z modo, se boste vprašali, imajo, imajo... ' Le poglejte si današnjo modo. ki ni več samo ameriška, poglej- te, kako se ljudje, oziroma kako se v glavnem vsi oblačimo, kako se naš okus spreminja, in videli bomo, da so tisti nedolžni klobuč ki ameriških turistk le nepomembne stvarce v primeri s tem, kar si danes v imenu svobode v modi privoščimo in dovolimo. Trst je baje v tem pogledu celo eno najbolj »konservativnih* mest, drugje je položaj še bolj »pester*. Tu ni po našem več vprašanje konservativnosti, svobode v modi in uveljavljanja načela o praktičnosti oblačil. Tu gre za popol no spreminjanje vrednot o okusu, za postavljanje na glavo vsega, kar je nekoč veljalo za lepo, za »dirko* žensk, da svojo zunanjost čim bolj približajo moški, in moških, da se čim bolj »poženskijo*. Rezultat tega je danes tista tako opevana svoboda v modi, ki na široko odpira vrata raznim modnim muhavostim, kot so dolga in široka krila (in to v času, ko je tempo življenja tako velik, da so nam lahko takšna krila le v oviro), nato kot druga skrajnost mini krila, in sedaj še «vroče hlačke*. K temu naj dodamo še modo čim bolj dekoltiranih oblačil, in to na tistih delih telesa, ki so bila sicer vedno zakrita, modo dolgih las za moške in zelo čudnih pričesk za ženske, modo oblačil uni-sex (to je, da sta moški in ženska enako oblečena), modo mini-mini bikinov, modo nošenja oblek brez modrčkov in po možnosti tudi brez kombineže, za moške pa modo nošenja srajc brez spodnjih major, zato pa z ogrlicami, raznimi križ-oi in drugimi okraski, modo velikih kavbojskih klobukov, modo širokih extravagamtnih pasov, še bolj ekstravagantnih čevljev in škornjev itd. In ko bi bilo v vsem tem vsaj nekaj skladnosti, ubranosti, želje po lepoti, prijetne zunanjosti... Kje neki... Človek ima občutek, kot bi nas vse popadla neka mrzlica in želja, da bd se s svojimi oblačili čim bolj spremenili, ali kar po pravici povedano, cim bolj popačili svoj videz. »Ne bodite starokopitni!* Takšni so dostikrat odgovori, če človek kaj pogodrnja, ali če se včasih tudi zgraža. A tu ne gre niti za starokopitnost, niti za odklanjanje vsega, kar je novo. Lepo je lahko vse, toda vsakdo mora zase vedeti, kaj mu pristaja in kaj je primemo za ulico, kaj pa za druge priložnosti. In ta ob čutek je po našem v današnji potrošniški družbi skorajda izginil. Glavno je, da je artikel po modi, pa mu je dovoljeno in odpuščeno vse. Kaj debelost, kaj grda postava, kaj suhe ali krive noge, kaj debeli boki. Oblačilo je moderno in to je že zadostno jamstvo, da si ga nabavimo. In mislite, da se kdo ned tem zgraža? Kje pa. V začetku se je kdo še obrnil, ko je videl kaj posebno »neokusnega* na cesti, danes je skoraj vsakomur že prav vseeno, če vidi kaj lepega, ali pa grdega in smešnega. Saj je tako vse moderno, pa naj bo tako — m živela svoboda! Se je naš okus resnično tako spremenil, da ne ločimo več lepega od grdega, da nam je vseeno, če svojo zunanjost polepšamo, ali pa popačimo, ali je dobremu okusu in eleganci resnično za zmeraj odklenkalo? Sodec po tem, kar danes vidimo na cesti, po tem, kako se mladina, a žal ne samo mladina, oblači, nimamo kaj dosti pričakovati. Lahko samo čakamo, kdaj se bomo vsi temu privaddli, kot smo se že tolikim modnim muhavostim in se nam bo zdelo tudi nam lepo to, kar danes še odklanjamo. in kaj je tisto, ki tako spreminja naš okus, ki nas sili v način oblačenja, ki dostikrat ni niti praktičen, da o lepoti in okusu sploh ne govorimo. Tu nosi, po našem, glavno odgovornost konfekcija. Včasih so bile domače šivilje tiste, ki so s svojim in našim okusom krojile naša oblačila, ki niso bila tako številna, a so vendarle do neke mere ustrezala naši postavi, zakrivala napake in poudarjala vrline — skušala so pač po svoje združiti praktičnost z eleganco. Danes domačih šivilj skorajda ni več. Obstajajo samo še šivilje in krojači visoke mode — toda pot do teh je namenjena le redkim — potem pa je samo še konfekcija mišljena reklama. »Vse, ki hočejo biti mlade, morajo imeti dolge hlače* ln hlače postanejo glavni modni artikel. Dolgim hlačam sledijo potem dolga krila ln plašči, pa kar tez noč kratka krila ln «shorts»; tem zopet zvončasta krita, z bogatimi rokavi, potem obleke brez rokavov, nato čisto zaprte obleke in kmalu nato zelo dekoltirane, enkrat spredaj, drugič zadaj Itd. Moška moda za žensko nič ne zaostaja ln tako je te pisane maškarade vedno več. N. L. (Nadaljevanje na 6. strani) pročelje hiš tesnih, često brezimnih ulicah, nekaterih trgov ln vasi. Neusmiljeni čas Je uničil že veliko ((sporočili), vklesanih v kamnite plošče na vratih tol oknih starih domov, vendar je tu ln tam ostal kak napis, ki nas stil k razmlšljanjiu o časih, ko je hiša pomenila človeku nekaj več kot pomeni danes. Takrat hiša ni bila le stan za nekaj časa, prostor, ki se lahko odda ali vzame v najem, in iz katerega se človek, če se naiveHlča ati ko dobi ((kaj boljšega*, Izseli. Hiša je bila nekoč dom, nekaj dokončnega, za ves čas do smrti. Bila je amibient, v katerem so se generacije rojevale, živele tol dočakale dan, ko so jih odnesli na pokopališče. In ta, rekli tod dokončni prostor, je hotel tudi na zunaj potrditi to svoje bistvo stalnosti ln svoje bistvo ((pribežališča* generacije in generacij pred preprosto nevihto, pred burjo ln dežjem , pred navadno ujmo, pa tudi pred hujšimi časi tol ujmami. Tudi pred hudobnimi ljudmi. In to ne le s svoj-lml trdnimi kamnitimi zidovi, s svojimi močnimi wati, z določenimi opozorili, ki naj se jih drži tisti, ki hoče stopiti v dom. ((Ostdum sed non hostlum* se glasi napis nad vrati še na nekam napisu nad vrati stare hiše v Grožnjami ln opozarja mimoidočega, da ta dom sprejme vsakega gosta, da pa ne sprejme sovražnika, tol kdor Je tej hiši sovražno razpoložen, naj raje ostane zunaj. Danes je v tej hiši pošta, v kateri se izmemjuje-vellko ljudi, nihče se danes niti ne zmeni za napis nad vrati, kaj še da bi o njem razmišljal. V Grožnjami je tudi zelo stara majhna hišica, ki ima nad vrati prav tako zanimiv «napis». Gre za («niapis» iz 15. stoletja, ki nam pove, da je v tej hiši tedaj oziroma nekoč živel kovač. V Grožnjami še danes pravijo tej hiši «stara kovačija*. Napis nad vrati govori brez črk: tedaj Je le redko kdo znal brati. Zato imamo napis v podobah; v kamnu so upodobljena za kmeta važna orodja: lopata, motika, lemež itd. Ta enostaven obrtniški emblem, danes bi temu rekli napis, je zelo preprosto upodobljen, kot bi ga bti izklesal otrok. Je pa to res malone ganljiva priča petih stoletij, ki govori o ljudeh, ki so v tej hiši živeli. Čeprav je pozneje hiša zamenjala lastnika, je hišno ime ostalo. V Bujah na starem zelenjad-nem trgu je hiša, na kateri je nad vrati napis, da je hišo «dal storiti* gospod Zorzl. Danes nihče starih Bujčonov ne ve, kdo Je bil Zorzl, vendar se ve, da je bila hiša zgrajena 1790. leta. Nad vrati neke hiše iz 17. stoletja v Bujah beremo «Nan no bis Domine — sit nomini tul glo ria». V napisu je več napak. Kdor ga je sestavljal, latinščine ni obvladal. In vendar je izražal hvaležnost, da je prišel «pod streho*. Na robu Buj, v eni izmed brezimnih uličic je na vogalu zadnje hiše čudna troglava skulptura. Davni lastnik hiše je precej visoko vgradil v zid podobo troglavega božanstva. Ob tem nam prihaja v spomin staroslovanski Vsevid. Morda zato, da bi mu varoval hišo pred sovražnikom. In še danes tri zelo primitivno Izklesani obrazi strme v tri strani sveta, kot bi bdeli, od kod prihaja nevarnost. Preprosti obrtniški emblemi, latinski stihi Iz biblije, poganski HM IzpredzgodovlnsMh časov, vse to in še marsikaj nam priča, da nekoč dom ni bil to, kar je danes, da je pomenil nekaj več, pa čeprav se tl domovi danes po svojem udobju ne morejo niti od daleč primerjati s sodobnim stanovanjem. T. F. ŠOLSKE RAZSTAVE Razstave ob zaključku šolskega leta se nadaljujejo. Na gornji in n| spodnji sliki vidimo, kaj so napravila pridna dekleta z Industrije*1* šole pri Sv. Jakobu TO\i: SVETIM 110. V li AS A ORUGA KNJIGA Zdaj se je Valjhun spomnil Wolfovih napotkov. Odgovarjal je kar se da kratko in Jasno. «Naše enote so Me — preden so jih vzeli v roke vaši Inštruktorji — slabe, nedorasle komunističnim silam. Potrebna sta nam nemški vojaški duh in orožje. V sklopu vaših enot je naša učinkovitost in bojna sposobnost največja.« ((Imenitno. Presenečate me. Vaša ocena Je povsem zanesljiva.« Valjhun je prikril zadovoljstvo, potem pa je ocenil položaj po VVolfovi analizi in pritaknil: «Md vemo, da je odvisno od vas, gospod general, kdaj in kje jim boste zadali smrtni udarec. Predvidevamo Cerkno in Cepovan.« ((Odlično! Prav tja sem usmeril glavni udar. Potreboval bom mnogo vaših ljudi za vodnike po gorah to vaseh, kjer nameravamo temeljito pregledati ves teren. Nasvetovali mi boste zanesljive ljudi.« «Seveda.» «Sedite, spila ga bova kozarček, po tako težki nalogi se vam bo prilegel,« je general iznenada postal domač, da je Valjhuna povsem razorožil. Pila sta konjak in kavo. General je prižgal cigaro in ponudil tudi njemu. Ko se je general pozanimal za njegove razmere doma, je nenadoma vprašal: Na sliki vidimo bazovske otroke ln starše na bogati razstavi v d0, mači šoli Razstava pridnin otrok dolinske osnovne šole Tudi otroci ricmanjske osnovne šole so se izkazali ((Odgovorite mi odkritosrčno, kaj vas je potegnilo z nami v boj proti komunizmu.« ((Religiozen človek sem. Čeprav je moj oče kapdtaJist, se borim proti komunizmu predvsem iz ideoloških razlogov. Sem za red to moč državne oblasti, proti azijatstvu. Slovenski narod je tako majhen, da bi se težko obdržal med mlinskimi kamni, če se že mora z nekom spojiti, je najbolje, da se spoji z najmočnejšim in najbolj razvitim; to pa je Nemčija.« «Vaši razlogi ustrezajo naši koncepciji,« je pokimal general to ga svetlo pogledal. «Imam pa pomislek: mnogi me opozarjajo, da je v vaših enotah precej taktizerjev to anglo-filov, ki igrajo na dve karti. To je zelo nevarna, v bistvu pa prefinjena to svinjska igra. Kaj mislite o tem?« General ga je gledal naravnost v oči in mu ustvaril občutek, da mu bo morebitno laž bral z obraza. Valjhun se je zbral in ravnodušno odvrnil: «Nemara so tudi taki... Vendar gre za posameznike, morda za skupinice, ki nič ne pomenijo. Ce s tem slepijo sebe to držijo nezanesljive ljudi v oblasti, borijo pa se z vami za vaše cilje, je račun jasen. Kdor se je zapletel v tako igro, je gotovo izgubil.« ((Zanimivo, da ste zadeli bistvo. Všeč so mi vaši nazori. Domačin ste, zrastli ste v teh krogih, poznate ljudi to njihove cilje, tudi skrite. Obveščevalec ste, uživali boste mojo naklonjenost. Cenim vaš doprinos, če vam je ljubo, se bova še videla. Osebno me zanimajo vaše sodbe o raznih skupinah in ljudeh. Uredil bom, da boste večkrat neopazno prišli v mesto to se sestajali z ljudmi, ki me zanimajo.« «Prav rad, gospod general. Skušal vam bom koristiti v mejah svojih možnosti to sposobnosti.« Potem sta se dolgo menila o vršičku klerikalnega vodstva slovenskega naroda, o njegovih ciljih in željah. Generala je zanimalo vse, kaj misli o generalu-prezidemtu to o gledaliških ljudeh. Zelo pozorno je poslušal. Valjhun je zapuščal generala z mešanimi občutki navdušenja in strahu. Njegova osebnost ga je prevzela to navdušila. Kakšen človek volje to akcije, oster, strog to brez kom- pleksov! če ga je primerjal s sivolasim generalom-kozjebrad-cem, je ta kar zbledel. Ko sta s pasjim dreserjem odhajala, se je adjutant P°J slovi! za spoznanje bolj prisrčno. Na mizi mu je ostalo P°* bloka slabokrvnih domislic pasjega dreserja o metodah P®' ostrenega postopka in o znakih osumljencev, če so krivi nedolžni Pri razlagi psihologije volčjih psov se je adjutab hudo dolgočasil. Od generala se je Valjhun napotil naravnost na poveljstvo gestapa. Oddal je pismo, ne da bi vedel, da je v njen1 nalog za aretacijo Berglovih, to se na moč hitro pošlovn-Mudilo se mu je domov. Doma so ga ganljivo sprejeli. Mati se je skoraj onesvestila od sreče In presenečenja. Vrgla se mu je okoli vrat in ga močila s solzami, da je še njega preplavil val ginje-nosti. Kot najmlajši je bil močno navezan na mater in d®1®" žen njene prevelike pozornosti, ki ga je napravila mehkužnega kar pa nikakor ni hotel biti. ... Prinesli so ji bili že novico — je dejala — da so ga komunisti, ko toliko časa ni bilo glasu o njem. Potem je P telefonu takoj poklicala očeta. Le-ta je bil poslovni človes in ni maral zamuditi srečnih uric vojne konjunkture, ki J večala njegove dobičke ter ga opajala s trgovskimi iluzijan1 • Sinova vrnitev pa ga je tako presenetila, da je takoj P1*” kei domov. Preživeli so srečen družinski popoldan. Prišla je stra, nekaj let mlajša od Bogdana, in zvedavo tipala z po njegovi uniformi. Valjhun je takoj začutil, da ji n®K J ni všeč.. /,, Mati pa je bila vsa iz sebe. Kar naprej mu je prig°vajj jala. naj kaj prigrizne. Nalivala mu Je čaja in se topila <** ljubeznivosti. ((Pripoveduj nam, sinko, kako si se bojeval sveto stvar. Postal sl cel mož, čisto si se spremenil, P1^ vojak si,» je gostolela. . Bogdan je užival, da se je lahko pokazal pred domači v vsej svoji pomembnosti to veličini. ,g «Bil sem pri generalu,« je začel. Potem je s čarom sv0J ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO V CAMAIOREJU Merckx za malenkost hitrejši od Gimondija CAMAIORE, 16. — Eddy Merckx je osvojil kolesarsko dirko za veliko nagrado Camaioreja. Belgijec je torej izpolnil svojo obljubo in je bil danes prvi na cilju. Vendar v tej dirki ni bila njegova premoč tako očitna kot sicer, kajti njegov tekmec Gimondi mu je bil stalno za Petami. Pravzaprav lahko rečemo, da je danes Merck* «izkoristil» Ita-lijanak ki je bil zelo aktiven in je stalno napadal. Belgijec je osvojil prvo mesto, ker je bil v sprintu boljši od nasprotnika. Kot je znano ni bil ta nikoli velik sprinter in Merckx je imel na cilju lahko delo. Dvoboj med tema dvema kolesarjema je poživil dirko, ker jima o-stali niso bili kos, čeprav so se tega tekmovanja udeležili vsi najboljši dirkači, z izjemo Petterssona in Bitossija. Do odločilnega pobega je prišlo pri kakih deset km pred koncem. (jiimondi je na zadnjem vzponu ostro potegnil in samo Merckx je zdržal njegov ritem. Na vrhu sta imela begunca že 45” prednosti pred ostalimi in sta vozila sama do cilja. Belgijec je počakal, da je nasprotnik napadel in ga je nato v sprintu prehitel. Po dirki je Merckx izjavil, da mu je dirka služila kot priprava za «Tour». Zato se letos ni udeležil «Gira». Čeprav je dirka po Italiji zaradi njegove odsotnosti zgubila del svoje privlačnosti, menimo, da je Belgijec ravnal pravilno, kajti te bi nadaljeval s tako intenzivnim tekmovanjem kot prejšnja leta, bi njegovo telo ne zdržalo več takih naporov. Pomisliti moramo, da Prevozijo profesionalci tudi več kot 50.000 km letno. Prav zato se je Gimondi odpovedal francoski etapni dirki. Tudi Športno društvo Polet sporoča, da bo zadnja ponovitev kotalkarske revije v petek, 18. t.m. ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije sedežev in vabila za prve vrste lahko dobite na Opčinah v cvetličarni švagelj na Proeeški ulici ali pa v Trstu pri Potovalnem uradu Au-rora, Ulica doerone 4. danes je po tekmovanju izjavil, da se ne bo udeležil «Toura», ker bi bil zanj prenaporen. Vrstni red na cilju: 1. Eddy Merckx, ki je prevozil 223 km dolgo progo v času 30’35” 2. Felice Gimondi v istem času 3. Paolini 40” zaostanka 4. Ritter 5. Pettersson 6. Maggioni 7. A. Moser 8. Castelletti 1’43” 9. Dancelli 10. Huysmans itd. TEDENSKI PREGLED V košarkarskih prvenstvih le še naraščaj niške tekme V prvenstvu «1. divisione» Bor no petem mestu končne lestvice Košarkarska prvenstva se bližajo koncu. Polet je že zaključil svojo športno sezono. Borova košarka pa bo zaključila svojo v soboto, 26. junija. »Prima divisione« Prvenstvo «prima divisione« se verjetno še ni končalo, kajti košarkarska zveza se ni še razjasnila glede tekme med Italsidrom in Lloydom, Za končnega zmagovalca torej še ne vemo, čeprav je trenutno Italsider na prvem mestu lestvice. Italsider je namreč v tekmi z Lloydom zmagal 2:0 brez borbe. Pravijo pa, da je bil nesporazum glede obvestila in je za to kriva zveza sama. Skratka, verjetno bodo srečanje ponovili. Za Bor pa se je prvenstvo končalo že v predzadnjem kolu, kajti v zadnjem so borovci počivali. KONJSKI ŠPORT Znanega venecuelskega toudežne-ga» konja Canonera 11., ki je osvojil Kentucky Derby in Preakness Steakes, je lastnik Pedro Baptista prodal družbi King Ranch Company v Texasu za milijardo lir. nimiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiini, iiiiiiifiiiiiiuimmmi, ,1,11,(11,1, nmiimm nmmniMiiiiiHumuiiiimmui 2. ŠAHOVSKI TURNIR PROSEK-KONTOVEL L. Bitežnik v vodstvu pred mladim Jelinčičem Tudi letos je PD Prosek - Konto-vel priredilo šahovski turnir. Udeležuje se ga 14 šahistov s Proseka. Kontovela, iz zgoniške občine in Trsta. Turnir se odvija v društvenih prostorih, ob sredah in petkih. Do sedaj so odigrali približno polovico partij. Srečanja so bila borbena in na zadovoljivi tehnični ravni. Tekmovalci se poslužujejo raznih znanih otvoritev. Marjan Starc, Lav Bitežnik in Dušan Jelinčič so tehnično najbolje pripravljeni. Najbolj borbeno igro je doslej prikazal Drago Antončič. Cveto Prašelj pa je bil prehiter in je zaradi tega zgubil po nepotrebnem več partij. Zmagovalec lanskega turnirja Danilo Ukmar ni pokazal najboljše igre in je trenutno v sredini lestvice. Vsi ostali tekmovalci so začetniki, nastopajo pa z dobro voljo in velikim navdušenjem. Lestvica po 9. kolu: 1. Lav Bitežnik — 8 točk 2. Dušan Jelinčič — 7 točk 3. Drago Antončič — 6 točk šahovski turnir PD Prosek-Kontovel 4. Marjan Starc — 5 točk 5. Cveto Prašelj — 4,5 točke 6. Rado Ukmar in Marto Štoka — 4 točke 8. Danilo Ukmar in Pino Antončič — 3 točke 10. Marino Regent in Mirko Štoka — 2,5 točke 12. Marino Lukša — 2 točki 13. Ludvik Starc — 1 točka 14. Cveto Štefančič — 0 točk Zbojč «Plavi» so na splošno zadovoljili. V glavnem so nastopali v tem prvenstvu, da bi si nabrali novih izkušenj pred prestopom v prvo ekipo, ko bodo tekme zahtevale boljšo tehnično in telesno pripravljenost ter predvsem veliko, veliko izkušenost. Naši košarkarji so pokazali, da se bodo lahko vključili v prvo moštvo, seveda ne takoj, temveč postopoma. IZIDI Italsider — Libertas Ts Ferroviario — Lloyd Tricolore Počitek: Servolana 96:38 45:80 45:39 Italsider Lloyd Servolana Tricolore Bor Libertas Ts Ferroviario LESTVICA 12 12 11 12 12 12 11 862 523 767 511 3 616 507 6 580 556 8 499 638 9 479 834 11 465 760 Tudi letos zaključni košarkarski turnir vseh Borovih peterk V soboto, 26. junija bo ŠZ Bor organiziralo tradicionalni zaključni turnir v košarki. Tekmovanje bo na igrišču na Vrdelski cesti. Prireditve se bodo udeležili vsi Borovi košarkarji, ki se bodo pomerili med seboj. Odigrali bodo tri tekme in sicer med člani, med mladinci in v minibasketu. Tekmovanju. bosta prisostvovala tudi Jacobucci in''Čermi, predsednik, oziroma podpredsednik krajevnega odbora FIP. Ob zaključku bodo nagradili tiste košarkarje, ki so se letos najbolj izkazali. Tradicionalno «nagrado Bora« bodo letos podelili igralcu Andreju Rudešu, ker si je zelo prizadeval v odseku minibasketa. Njegova zasluga je, če ima Bor eno najboljših moštev minibasketa v Trstu. Rudeš se je lotil dela z največjo vnemo in je dosegel velik uspeh, čeprav je moral komaj postaviti na noge celotno sekcijo. M. M. Odigrati bodo morali še odgode-no tekmo med Servolano in Ferro-viariom. Prvenstvo naraščajnikov V nedeljo je bil počitek v prvenstvu naraščajnikov, zaradi turnirja, ki ga je priredilo ŠD Polet. Naši ekipi bosta ponovno zaposleni v nedeljo, oziroma v soboto. Borovci bodo namreč igrali v soboto, 19. junija, ob 20.30 v telovadnici v Ul. della Valle, proti ekipi Italsidra. To moštvo je zadnje čase zelo napredovalo in bo zato naloga «plavih» dokaj težka. Po lepi zmagi proti Poletu borovci upajo, da bodo tudi proti Italsidru zapustili najboljši vtis. Poletovci pa bodo na domačem igrišču, ob 10.30, igrali proti najmočnejši peterki prvenstva, to je proti Lloydu, ki je sicer drugi na lestvici. Ima pa tekmo manj. Openski košarkarji so na turnirju, v okviru zaključnih manifestacij Poleto-ve sezone, odigrali odlično tekmo proti Ricreatorijem. Zgubili so namreč le z eno točko razlike, bili Pa so vseskozi enakovreden nasprotnik močnim gostom in so navdušili številno občinstvo zaradi požrtvovalnosti in tudi iznajdljivosti. Stanje v prvenstvu naraščajnikov je trenutno naslednje: LESTVICA Prihodnje kolo (20.6.) Podet — Ricreatori (9.00) SABA — Interclub CMM — Calza Bloch KOLESARSTVO PRATO, 16. — Za italijansko prvenstvo v kolesarstvu so toskanski organizatorji letos pripravili zelo dolgo in naporno progo. Dirkači bodo morali prevoziti v nedeljo 260 km, ki so kar posejani z vzponi. LYSS, 16. — Nizozemec Kartens je osvojil 7. etapo kolesarske dirke po Švici. Belgijec Pintens pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. tl l TEDENSKI PREGLED OMA in Bor A v kvalifikacijah Lep uspeh moških turnirjev Krasa in Poleta Moška promocijska liga Tekmovanje v moški promocijski ligi se je zaključilo. Prvo mesto je osvojila ekipa Poleta, ki je zgubila samo eno tekmo proti presenetljivi šesterki Gaje. Dobro se je odrezal tudi Sokol, ki je igral zelo borbeno. Nabrežinci pa so bili premalo uigrani, da bi lahko dosegli biljšo uvrstitev. Mlado Borovo moštvo je na zadnjem mestu. IZIDI CRDA — Sokol Polet — Bar CRDA — Gaja Sokol — Bor Polet — Gaja CRDA — Bor 3:1 3:0 3:0 3:0 3:1 3:1 Polet CRDA Sokol Gaja Bor LESTVICA 8 7 1 8 6 2 8 4 4 7 2 5 7 0 7 7 11 13 18 21 Polet je prvak tržaške pokrajine in se bo zato pomeril v finalnem turnirju z zmagovalcema goriške in videmske pokrajine, v nedeljo 20. junija. Zmagovalec bo napredoval v D ligo. Ženska promocijska liga A SKUPINA Borova šesterka je osvojila prvo mesto, ne da bi doživela poraz. Obakrat je premagala neposrednega tekmeca za končno zmago, to je ekipo Julie. Ostali dve slovenski ekipi, Primorec A in Sokol A, sta pokazali lep napredek ter mnogo dobre volje. IZIDI Bor A — Primorec A 3:0 Julia — Inter B 3:0 Bor A - Sokol A 3:1 Juiia — Primorec A 3:0 Sokol A — Primorec A 3:2 Bor A — Inter B 3:0 iiiiiiuiiiiimiimiiiiiiiimmiiiiiiiiifiiiiiiitiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiHiiiii PO SPOROČILU NAMIZNOTENIŠKE ZVEZE Miličeva v reprezentanci Že v poletnih mesecih bo opravila nekaj mednarodnih nastopov SPEEDWAY MARIBOR, 16. — Jugoslovanska državna reprezentanca v speedwaju se je uvrstila v polfinale tekmovanja za svetovno prvenstvo. V izločilnem tekmovanju v Mariboru so Jugoslovani zasedli odlično drugo mesto, za Sovjetsko zvezo. Tretja je bila Bolgarija, četrta pa Italija. LESTVICA: 1. SZ 26 točk; 2. Jugoslavija 23; 3. Bolgarija 15; 4. Italija 12. NOGOMET V okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal so sinoči zabc ležiii naslednja izida: . Fiorentina — Napoll 2:0 (2:0) Milan — Torino 3:2 (2:0) Krasov ženski namiznoteniški odsek je v teh dneh zaključil svojo nadvse uspešno sezono. Mlade Kraševke so v svojem zadnjem nastopu, na turnirju Lupo šport, izbojevale barvam svojega društva še en uspeh. Sonja Miličeva je med posameznicami zasedla prvo mesto, na odlično tretje mesto pa se je uvrstila Darija Kobalova. Obe dekleti sta kajpak zmagali tudi v dvojicah. Medtem ko si bodo ostale krasov-ke nekoliko oddahnile, pa čakajo Miličevo tudi v poletnih mesecih večji napori in obveznosti. V teh dneh je prejela uradno obvestilo, da so jo vključili v italijansko državno reprezentanco in se bo udeležila v njenih vrstah večjega mednarodnega turnirja v St. Erpidiu, ki bo na sporedu 26. junija. V zadnjih dneh julija pa bo Sonja odpotovala v Mozirje, prijeten letoviški kraj v zgornji Savinjski dolini. Tam se bo skupno z igralkami ljubljanske Olimpije pripravljala na prihodnjo sezono, pred- Ricreatori 8 7 1 538 330 14 Uoyd 7 6 1' 571 379 12 Don Bosco 8 4 4 401 435 8 Italsider 8 4 4 397 478 8 Bor 7 1 6 315 440 2 Polet 8 1 7 334 491 2 Prihodnje kolo (20.6.) Don Bosco — Ricreatori Polet - LIoyd (10.30) V soboto, 19.6 Italsider - Bor (20.30) Prvenstvo naraščajnic Tudi v prvenstvu naraščajnic je bil zaradi Poletovega turnirja počitek. Medtem pa so odigrali tekmo med Circolo Marina Mercamtile Na-zario Sauro in Ricreatorijd. Zmagal je CMM in tako ohranil prvo mesto na lestvici. Poletovke bodo v nedeljo sprejele v goste ekipo Ricreatorijev in ni izključeno, da bodo naše predstavnice dosegle drugo zmago v tem prvenstvu. IZIDI: Polet - SABA Bloch — Interclub Ricreatori — CMM vsem pa za nastop na letošnjem evropskem namiznoteniškem prvenstvu, katerega se bo kot italijanska reprezentantka seveda tudi u-deležila. Kot smo že poročali bo to prvenstvo v Belgiji. Kot torej vidimo so pred Sonjo velike obveznosti, saj ne bo branila v svojih prvih mednarodnih nastopih le italijanskih barv, ampak tudi ugled celotnega zamejskega slovenskega športa in seveda tudi svojega matičnega društva. (neodigrano) Gaja — Primorec B Inter A — Bor B OMA — Inter A Primorec B — Sokol B Gaja — Bor B Gaja — Sokol B (neodigrano) 3:0 3:1 3:0 3:2 3:0 3:0 LESTVICA OMA Gaja Inter A Sokol B Primorec B Bor B 10 10 10 10 10 10 30 26 16 12 10 10 20 16 10 4 4 4 LESTVICA Bor A 8 8 0 24 3 16 Julia 8 6 2 20 6 12 Primorec A 8 3 5 11 17 6 Sokol A 8 3 5 11 17 6 Inter B 8 0 8 0 24 0 B SKUPINA V tej skupini je OMA osvojila prvo mesto. Zelo dobro pa je igrala tudi Gaja, ki je klonila le vodeči ekipi. Zasedla je odlično drugo mesto. Nekoliko manj uspešne so bile ostale tri slovenske ekipe, ki so zaključile prvenstvo z enakim številom točk. IZIDI OMA — Primorec 3:0 Gaja — Inter A 3:0 Sokol B - Bor B 3:0 OMA — Sokol B 3:0 Sokol B ima dve točki manj, ker je odpovedal dve tekmi. OMA in Bor A se bosta pomerila med seboj, zmagovalec pa se bo udeležil finalnega turnirja za vstop v višjo kategorijo. Prvenstvo dečkov Kot je bilo pridvideno je šesterka Are Linea zasedla prvo mesto v prvenstvu dečkov. Slovenske ekipe so se odrezale bolj slabo, saj zasedajo zadnja tri mesta na lestvici. Federacija in nastopajoče ekipe so se lotile tega prvenstva precej nemarno, saj so odpovedali mnogo tekem. IZIDI Bor — Kras 2:0 (brez borbe) Are Linea — Gaja 2:0 CRDA — Are Linea 0:0 (obe ekipi sta odpovedali tekmo) Dve sliki z zadnjega mednarodnega Frasovega ženskega namiznoteniškega turnirja v Zgoniku. Zgoraj: trenutek med tekmovanjem. Spodaj: igralke vseh štirih sodelujočih ekip (Olimpija, Triglav, Semedela in Kras), Miličeva je prva z desne, ob mizi LESTVICA CMM Calza Bloch SABA Ricreatori Interclub Polet 339 244 439 200 198 125 245 353 204 347 211 356 Bor — Gaja CRDA - Gaja Kras — Gaja Kras — CRDA Are Linea — Kras LESTVICA 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 Are Linea CRDA Kras Bor Gaja Are Linea in manj zaradi 8 7 8 5 8 3 8 2 8 1 14 10 6 S 2 13 8 5 4 2 Kras imata točko odpovedane tekme, CRDA pa dve točki manj zaradi odpovedanih tekem. Turnirji in srečanja prijateljska Odbojkarska prvenstva so se v glavnem zaključila. Ekipe pa še tekmujejo na raznih turnirjih in v prijateljskih srečanjih. Breg je nastopil prejšnjo nedeljo v Bovcu in nepričakovano premagal tamkajšnjo ekipo s 3:1. To je bila prva zmaga Dolin-čanov po poraznem prvenstvu v D ligi. ... - a — . Kras je organiziral zelo lep turnir, katerega je osvojil tržaški Libertas. Ta šesterka je najprej odpravila domačine, nato pa je v finalnem srečanju premagala presenetljivi ACEGAT. Kras se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, gostje iz Kamnika pa so bili zadnji. Zadnji turnir so organizirali Openci v okviru Poletovih športnih iger. Prvo mesto je zasluženo osvojila Gaja. v kateri sta se zlasti izkazala Orel in Plesničar. Presenetil je Breg, ki je zaigral zelo dobro, saj je klonil le zmagovalcu. Pohvaliti je treba tudi igralce Sokola za njihovo borbenost, medtem ko je razočarala domača ekipa Poleta. S. R. par OGOME lekoliko mistične fantazije ln nagnjenosti k pretiravanju ori-al boje s komunističnim korpusom, svoje dl verzije In po-ebne naloge, ki jih je opravljal po zamislih prijatelja, esesov-kega majorja Wolfa. Spopad v hiši je opisal do mrvice iatanko in tako napeto, da je mati zadrževala diih in od >onosa jokala. In si ni mogla kaj, da ga ne bi prekinila: «K.akšen junak si postal, čeprav si bdi najbolj nežen in »bčutljiv otTOik! Se spomniš, kako hud sl bdi na kuharico, tadar je kokoši prerezala vrat? Kako so se ti smilile te iboge živalce, tako mehko srce si imel...» «To vsi verno,« ji je segel oče v besedo. «Pustt fanta, la pove, kako je na fronti.« čeprav je bil pacifist in se je bal za sina, je bil zdaj na dnem ponosen nanj. Navsezadnje je sinov korak v vojno in Politiko, ki se mu je sprva posmehoval, postal zanj koristen n celo' donosen. Prinesel mu je dokaj novih zvez, tako da K) mu šli posli kot še nikoli. Edino dogodki na fronti so ga motili, saj nd več veroval I nemško tajno orožje In zmago. Zanašal se je na Angleže, takor starejši sin, ki ga je bil poslal že na začetku vojne v Švico — tam je imel del svojega kapitala — v šolo za mednarodno trgovino, da bi bil družini «za rezervo«. čudil se je, od kod sprememba, bojni duh, ki je spremenil sinove besede, katerim niso nikoli kaj dosti verjeli, v dejanja. Njemu, očetu, ni bil prav nič podoben. Ves je bil materin. Ona ga je vzgojila v verskega fanatika, malo dojemljivega za družinsko tradicijo. Vzgajala ga Je njemu navkljub, da bi se uveljavila, ko se je že prilično naveličal in se mu je zdelo nespametno razmetavati denar za cerkvene potrebe. Tako so poslušali Bogdanovo pripoved: mati z neprikritim ponosom, oče z rahlim nezaupanjem in strahom, sestra Pa s prikritim zaničevanjem. Bilo ji je osemnajst let. Od sošolk se Je navzela drugačnih nazorov, kot so vladali doma. Bila je močno samosvoja in se je upirala materini vzgoji. Veliko je brala, zanimala jo je Predvsem zgodovina. Razvijala se je v zavedno slovensko dekle ln j« sovražila vse, kar Je bito italijansko in nemško. Nanjo Je vplival oče, ki jo je materi navkljub vzgajal po svoje in se je nanj jako navezala. Ker pa ni imel kaj prida časa zanjo, se je povezala z dekleti, sošolkami, ki so imele očete in brate v hosti in so bile organizirane v OF. Nosila jim je denarne prispevke. Bila je očetova ljubljenka, zato si Je od njega zlahka izprosila denar. Denar ji je dajal še potem, ko mu je povedala, da podpira OF. Okregal Jo Je, da je to nevarno. Na tihem pa sl je mislil, da mu to glede na spremenljivo vojno srečo lahko več koristi kot škodi. V dekletu se je ob Bogdanovem pripovedovanju vse uprlo, tako da se ni več obvladala. Ko je premolknil in dvignil skodelo s čajem k ustom, ga je prezirljivo vprašala: «Kakšne občutke pa imate, ko skupaj z Nemci pobijate svoje brate Slovence?« Valjhun je osupnil. Odložil Je čaj. To vprašanje je bilo že obsodba. Mati je grdo pogledala hčer. Brat je bil v očitni zadregi. ((Kakšne?« si Je zastavil vprašanje. »Pravzaprav so to komunisti.« «Mar niso ljudje? In naša kri,« je poudarila sestra mimo. «Samo dva milijona nas je, pa nas skupaj z Nemci pobijate.« »Nismo začeli mi.» »Vi ste se vpregli! v nemški voz. VI ste začeli bratomorno vojno. In vi ste izdajalci, od začetka,« je izdavila sestra. «Molčl, ko ničesar ne razumeš,« je trdo rekla mati, medtem ko Bogdan sploh ni prišel do sape. ((Izgini!» Dekle je vstalo in ogorčeno stopilo k vratom, rekoč: «Sram me je, da imam brata belogardista. Ne bom poslušala tvojih čvekarij. Morilci ste! AH se ne bojiš plačila za Izdajstvo?« Vrata so se za njo zaprla s treskom. »Zaslužila je, da bi Jih dobila po ustih,« se je razburjala mati, Bogdan pa je zaskrbljeno dahnil: «Kako daleč je že prodrla komunistična propaganda, celo v našo hišo!« Za takšne besede, kot jih je slišal od sestre, so ljudi pretepali in pobijali. Tu pa je ostal nemočen, razorožen. »Ne bodi no...« je dejal oče, da bi ga pomiril. »Podražila te Je. Vidva sta se že kot otroka vedno prepirala. ljubosumna Je, ker te je Imela mati zmeraj raje kot njo. Na politiko pa se ne razume.« Mati je živo zardela. «Zlobna je in po tvoji žlahti se je vrgla. Uživa v kljubovanju. že kot otrok je bila v cerkvi vedno nemirna. Ti sl kriv, da je takšna,« je karajoče pogledala. «Dajal si Ji potuho, zdaj pa imaš divjaka.« Bogdan se je unejevoljil. Vstal je in se sprehodil po salonu. Ustavil se je pred družinskimi fotografijami, kd so mu dramile vsakovrstne spomine iz mladosti. Zaman ga je mati pregovarjala. Sestrine besede so vplivale nanj ko dež na ogenj. Jeza v njem je naraščala in se spreminjala v bes. Izgovoril se Je, da je na smrt utrujen In bi se rad naspal. Pobral je orožje, mati pa ga Je pospremila v njegovo sobo, ki je bila še prav takšna, kakor Jo je bil pustil ob odhodu. Iz knjižne omare je vzel eno izmed luksuznih, v črno usnje vezanih knjig svetega pisma, in jo položil na nočno omarico. To Je mater raznežilo. »Prav nič se nisi spremenil, sin moj.« Vsa leta, ko je odraščal, mu je mati brala odlomke iz svetega pisma in mu vcepila v meso potrebo po svetih zgodbah, ki so ga navdajale z mističnim ognjem. Včasih si je dejala, da bo misijonar. Postal pa je pravnik, in namesto z besedo se je boril za vero s puško. «Mama, rad bi bil sam.« Ko je legel, ga Je pokrižala na čelo in zapustila po prstih sobo kakor dobra senca. Ni večje in zvestejše ljubezni kot je ljubezen matere do otroka, je pomislil. Zenska je največja in najsvetejša prav v materinstvu. Zenske... Nikoli ni imel sreče pri njih. Tiste, ki so silile vanj in bi jih lahko dobil brez truda, so se mu gnusile. Tiste redke, ki bi jih bil on rad imel, pa niso marale zanj. Prav v tej sobi sta se muckala z Ano. Tako lepa je bila z razpu-. ščenimi lasmi, da se jo je bal prijeti. Vsa je drhtela od pričakovanja. Bil je nor in premlad in preneumen. TRST, 16. — Triestina bo organizirala tudi letos mednarodni nogometni turnir za naraščajnike Leone Brunner. Tekmovanja se bodo udeležile enajsterice Milana, Dinama iz Zagreba, Sturma iz Gradca in Triestine. Prireditev bo 25. in 26. junija na stadionu Grezar. ATLETIKA STOCKHOLM, 16. - Angleški srednjeprogaš Bedford, ki je pred kratkim dosegel evropski rekord v teku na 5000 m, je danes izboljšal tudi evropski rekord v teku na tri milje (4827,940 metrov) s časom 12' 58”2. Prejšnji rekord je pripadal Madžaru Mecserju s časom 13’03”4. Spornim nanjo ga je navdal z občutkom žalosti za izgubljeno lepoto. Sele zdaj je zaslutil, da je doživela stvari, ki jih on še ne razume ,a so nemara grozne... Odprl je predal omarice. V njem je bila njena slika, prav tam, kamor jo je bil spravil, ko se je hotel znebiti misli nanjo. Segel je po njej. Otožno so gledale vanj velike, svetle oči, ki so se prilegale vsaki barvi. Lasje so ji padali na ramena, na licih je lebdel dih otroške sreče, čiste ustnice so vabile. «Ne bom več mislil nanjo,« si je dejal. Vzel je v roke sveto pismo. Zdaj je doma. Kratek oddih na težki poti, ki Ji še ni videl konca... Odprl je knjigo prerokov. Vedno se Je rad opajal z vizijami bodočega sveta in se tolažil z besedami, ki jih je znal na pamet in so ustrezale njegovemu trenutnemu razpoloženju. «Vrgel si me v globino, v sredo morja, in obdalo me je vodovje. Vsi tvoji tokovi in valovi so se razlili čezme. že sem dejal: Zavržen sem izpred tvojih oči. Kako bom še kdaj videl tvoj sveti tempelj? Vode so me zagrnile do grla, brezno me je obdalo. Morska trava se mi je ovila okrog glave, do temeljev gora sem se pogreznil, zemlja Je za menoj zaprla svoje zapahe za vselej.« «čemu to občutje?« je pomislil. Sestra mu je vzdramila vest. Prelita kri teži mnogo bolj, kot si Je mislil. Toda saj Je zapisano v Sodbi nad svetom, kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki se bore proti božjemu prestolu: »Gospod rjove z višave. Močno rjove čez svoj pašnik vsem prebivalcem zemlje. Do konca zemlje prodira bučanje. Zakaj Gospod ima tožbo zoper narode. Gre na sodbo z vsemi ljudmi. Izroči brezbožneže meču, govori Gospod. Tako govori gospod nad vojskami. Glej, nesreča se Mrl od naroda do naroda, silen vihar se dvigne do koncev zemlje. Tisti dan bodo ležali od gospoda pobiti, od enega kanca zemlje do drugega. Ne bodo objokovani, ne bodo pobrani, ne bodo pokopani, za gnoj bodo na polju.« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecehl 6/H PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic« GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST _ Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 17. junija 1971 Za SFRJ Tekoč račun (Orl Narodni banki v Ljubl)anl 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglas'* 50 lir beseda Oglasi za tržaSko in goriSko pokrajino se naročajo Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbliciti Italiana*. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiske ZTT-Tr»t NA ZASEDANJU USTAVNEGA SODIŠČA Predsedstvo ministrskega sveta zagovarja zakon Fortuna-Baslini Državna advokatura je nastopila proti tezam, da je zakonska ločitev neustavna pritožbe zadevajo neenako obravnavanje raznih primerov zakonskih prekrškov, kjer se dogaja, da niso n. pr. lažji prekrški deležni amnestije, medtem ko je ta priznana hujšim. Med pritožbami so tudi ta. ke. ki zadevajo izvajanja amnestije v zvezi s prekrški poJltifinega značaja (delavske in študentske manifestacije). Sledile so tudi pritožbe, ki zadevajo osebne žalitve v tisku itd. Nižja sodišča so menila, da razna vprašanja, ki so predmet pritožb, prizadevajo zakonitost členov 151 in 598 — prvi odstavek kazenskega zakona, nekatere člene zakona o kazenskem postopku, zakon z dne 21. maja 1970 ter predsedniški dekret z dne 22. maja 1970. Ustavni sodniki so nadalje obravnavali tudi razna druga vprašanja, ki konkretno zadevajo zakon, ki ureja prodajo mesa in zakon iz leta 1966, ki ureja Individualne odpuste z deda ter razne druge za- it IM, 16. — Danes je ustavno sodišče obravnavalo več vprašanj, ki so zelo pomembna za vso italijansko javnost. Predvsem pride v poštev vprašanje ustavne veljavnosti zakona, ki je uvedel v Italiji zakonsko ločitev. Vprašanje ustavne veljavnosti tega zakona, ki sta ga predložila Italijanskemu parlamentu poslanca Fortuna (socialist) in Baslimi (liberalec), je sprožilo civilno in kazensko sodišče v Sieni, ko je obravnavalo zakonsko ločitev zakoncev Gina Inglesija in Oville Pa-giiantini. Sodniki so pri obravnavi tega primera prišli do zaključka, da je nemogoče izvajati zakon For-tuna-Baslini spričo njegovega protislovja z italijansko ustavo. Konkretno pride do tega protislovja, tako so menili sodniki, med členom 2 zakona Fortuna-Baslini ter členi 7 (odnosi med državo in cerkvijo), 10 (uskaditev italijanske pravne ureditve z normami mednarodnega prava) ter členom 138 (revizija ustave in drugih ustavnih zakonov) italijanske ustave. Člen 2 zakona Fortuna-Baslini pravi: «V primerih, ko je bila zakonska zveza sklenjena z verskim obredom ter pravilno prepisana, ko sodnik ugotovi, potem ko je brezuspešno poskušal spraviti zakonca, da je duševna in materialna skupnost obeh zakoncev nemogoča, ali da se je ne more obnoviti, spričo enega od vzrokov, ki jih predvideva člen 3 (zakona o zakonski ločitvi), prekliče veljavnost civilnih posledic zakona, ki izvirajo iz prepisa«. Praktično to pomeni izvajanje zakonske ločitve v primerih konkardatnih zakonskih zvez, to je tistih zvez, ki so bile sklenjene z verskim obredom v soglasju s konkordatom z dne 11. februarja 1929 med Sveto stolico in Italijo. Stensko sodišče je menilo, da je kasacijsko sodišče na združenih zasedanjih vseh svojih sekcij tolmačilo v zadnjih časih člen 34 konkordata v smislu priznanja v Italiji kanonski zakonski zvezi značaja zakona, katerega ne morejo razvezati. Najvišji sodniki so menili, tako pravi siensko sodišče, da ne morejo odvzeti kanonični zakonski zvezi tega značaja z enostransko pobudo Itali janske države, ker 7. člen italijanske ustave pravi, da odnose med Italijo in cerkvijo urejajo lateranski pakti. Sienski sodniki so nadalje pripomnili, da Miiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiliii.. sam zakon o zakonski razvezi ugotavlja pravno razliko med konkor-datmimi zakonskimi zvezami din drugimi, ker je za prve uporabil Izraz »prenehanje civilnih posledic«, medtem ko je za druge uporabil izraz »zakonska razveza«. Verjetno spada pobuda sionskih sodnikov v okvir širokopotezne akcije, ki jo danes vodijo v Italiji najbolj zagrizeni klerikalni krogi, ki so napeli vse svoje sile, da bi prišlo v državi do ljudskega referenduma, ki naj bi odpravil zakon Fortuna-Baslini. To nagnjenost stenskih sodnikov dokazuje tudi dejstvo, da se sklicujejo na kasacijsko sodišče, kjer je, kot je znano, več sodnikov, ki se ne morejo sprijazniti z današnjo socialno in politično stvarnostjo italijanske družbe. Zato so sienski sodniki sprožili postopek pred u-stavnim sodiščem, ki je edino pristojno za reševanje vseh zadev in sporov, ki zadevajo izvajanje za- j kome konov v skladu z državno ustavo. Na včerajšnji obravnavi pred u-stavnim sodiščem sta nastopili dve zasebni stranki, in sicer predsedstvo ministrskega sveta in Oville Fagliattinl, ki je bila prizadeta od sklepa stenskega sodišča. Predsedstvo ministrskega sveta je zastopa, la državna advokatura z odvetnikoma Cesanejem Ariasom in Michele-jem Savaresejem. Oba sta poudarila, da člen 34 konkordata med Italijo in Sveto stolico nima drugega pomena, kot da prizna kanonični zakonski zvezi iste posledice, ki jiih država sama priznava konkretno in v določenem zgodovinskem razdobju civilnim zakonskim zvezam. Ker si ni mogoče zamisliti, da ne bi imela država oblasti, da spremeni ureditev civilnih zakonov, izhaja, da so tudi usoda in oivilne posledice konkordatnih zakonskih zvez povezane z zgodovinskim razvojem urejevanja tega vprašanja. Današnja obravnava pred ustavnim sodiščem je priklicala v palačo «Cansulte» številne odvetnike In sodnike. Ustavni sodniki so namreč obravnavali tudi druga vprašanja, a med drugim so se tudi poslovili od svojega predsednika prof. Giuseppe Blance, ki bo po 12 letih (kot predvideva člen 134 ustave) zapustil svojo visoko službo. Sodniki so nadalje obravnavali tudi številne pritožbe, ki so jih sprožila razna sodišča v zvezi z amnestijo z dne 22. maja 1970. Te TRŽAŠKI DNEVNIK PRVA SKUPNA SEJA HOM, FIM IN UILM V torek bo tudi v Trstu splošna stavka kovinarjev