St* s. sobota M. januarja. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in so boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za leto 8 g. — k. ,, pol leta 4 „ — ,i »'•etrt ,, 9 20 Po ponti: ii vse leto 10 g. —k . pol leta r> „ — n . četrt . J „ 00 „ Oznanila i Za navadno tristopno vrsto s# plačajo : ti kr. fif se tiska Ikrat, J »• »» i» u 2krat, 4 ,, .. Škrat, veču pisuieuke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek jo plačati kolek (stempelj) za 80 kr. VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Račuii brez krdniarja. □ Komur se kako početje ne izide tako, kakor si ga je mislil in napeljal, o tem pravi ljudski pregovor, vojska je bila nezmožna kakor leta 1792; kakor leta 1792. mora ves narod svoja krdela obupuib iz tal iz-tleči. Naši Parižki bratje, naši bratje ob Loiri potrebujejo izšolanih in boja vajenih bataljonov. Drobro 1 da je delal račun brez krčraarja. — Ta pregovor velja ipredno preteče mesec dni, bodemo mi stare armade, sedanji Čas posebno o starem pruskem niorivcu in po-' V mrazu, v dežji bomo v taboru naš tugi uk pospešili, žigavcu Vilhelinu in o njegovem trinoškem pomagaču in ako bi nam pri vsi naši utrjenosti bilo pomanjkanjo Bismarku. — Po sramotni udaji decemberskcga hudo- strašno, trpeli ga bomo z veseljem, oko na naše brato delnika pri Sedanu s 100.000 mož močno armado na obračajo, ki brez varstva pred hudo zimo svoje prsi jsadjorejo, živinorejo" čebelorejo, svilorejo, obrtnijo, na prusko milost in nemilost so mislili prevzetni in ošabni sovražniku nastavljajo. Vsak, ki v naši sili izusti ob-1 rodnost, kakor na znanje pisanja, branja, računstva, Pruiaki, da se po Napoleonovem izdajstvu francoski, upuo besedo, vsak, ki na klic domovine ne hiti v boj,. teoretičnega naravoslovja, zemljopisja itd. Kaj pa nove narod ne bode mogel več braniti nemškim armadam^ naj velja za izdajalca. Tudi ta uaj se ima za izdajalca, i šolske postavo? Ali se ozirajo na praktične nauke, ki obrtnijske in narodne, kakor da je njih glavna naloga učenje branja, pisanja, številjanja itd. Učitelji na deželi odločujejo, ako so sploh za kak praktičen nauk uneti, gospodarskemu po 2 do 3 ure na N%q4Jei| \\ *se^druge ure so odmeujene pisanju, brauju itd. AhT^bf morda ne bilo nasprotno boljšo V Gotovo pa bi šole kmečkemu ljudstvu mnogo bolj koristilo, ako bi se vsaj s toliko pozornostjo oziralo na poljedelstvo, ker ni imel ne vojakov ne orožja. — Ali kako močao sta se zmotila Bismark in njegov plenaželjni kralj Vil-helm l — Iz onemogle monarhičue Fraucije je postala na hip francoska republika, in njeno glavno mesto Pariz se ni ravnalo po izgledu Dunaja 1. 186G. — ampak je prvo skalo zavalilo na pot nemškim zmagam. Po neutrudljivem prizadevanji za svobodo, čast in slavo svoje domovine gorečih voditeljev novorojene republike so po izgledu Pariza vsa veča in imeoitneja francoska mesta povzdignila častno republikansko zastavo na boj z razdivjano, plenaželjno nemško kulturo v pikelhavbah. Z neprsnehano delavnostjo, z neusahljivo duševno bi-strostjo in s svojim neupogljivim pogumom so Trochu, Gambetta, Julee Favre in drugi republikanski ministri in vojskovodje ves francoski narod sklicali v boj za rešitev svojo drage, nesrečne domovine iz krempljev ple-nečega, požigajočega in morečega sovražnika. Kaka odločnost, kaka srditost naudaja republikanske armade, ktere tako rekoč iz tal rastejo, kaže oklic, ktorega so stvaritelji jugozapadno armade, divizijski general in prvi poveljnik tabora v Toulouzi E. Demay in vojua komisarja Lissagarav in G. Perin 6 decembra 1. 1870. razglasili, ki se sledeče glasi s „Vojaci jugozapadne armade, v tabor 1 — To naj bo naš edini odgovor na zmage sovražnika. Uprimo se nesreči! C'cm veče so naše nezgode, tem bolj moramo prisegati, da bomo domovino rešili. — V tabor! Na pot proti Loiri, na pot v Pariz! — Cela Nemčija nas jo napadla, — očetje in sinovi, Prusi in Bavarci, Vir-temberžani in Saksonci, Badenčaui in Hanoveranci so čez Francosko planili, da bi jo oplenili in uuičili. Al-zasija, Lorena, 20 naših okrajev stoka pod njihovimi kremplji. Postavivši se ob Loiri in Pariz vw goltanec držeči videti je, kakor bi ostalo 1'rancoBko klicali, da naj ptide glavnemu mestu na pomoč. In 7'J dni (zdaj že 115 dni) steguje junaško mesto svoje roke proti nam, svoje armade si stvarjaje in svojim prebivalcem od dne do dne živež odmćrjnje. — Vojaci, Vi to veste 1 Piid Pariza je vgašenje luči sveta, je za sto let nazaj vržena svoboda narodov, je uničenje revolucijo leta 1789., je prepoved vašega polja, preklic vašega premoženja, odtegnitev vaših rok na korist novim gospodo-valcein ! Vaše vojsko, vojaci jugozapada, so v tom tre-notku za Parižkimi gradbami, so ob bregovih Loire! Ali mi poznamo Pruse ! Leta 1792. zmagovalci tekli so pred banderom mlade republike. Takrat so si tudi Francijo v svojih predrznih razglasih delili, (udi takrat so naše trdnjavo vzeli, naše generale podkupili, izdajstvo v srce Pariza zasejali ! In vendar so prestrašeni bežali pred našimi golonogimi in slabo oboroženimi očeti, svoje topovo in svoja izurjena krdela v morivr.ih močvirjih Champanjekih popustivši. Vojaci! to so isti Prusi, — Vi ste isti Francozi! Kar so dovedli naši očetje, dovedli bodemo tudi mi! — Naša prednja kdor godrnja zoper ostro disciplino, brez ktere ni rao- i so kmetu potrobne? Daleč od tega! Zahteva se goče deželo rešiti. — Kar se tiče nas, tovariši, ne sicer po novih določbah veliko predmetov za ljudske hrepenimo po nobeni drugi časti, nego da z Vami de- šole; pa vse naj bi bilo le bolj toorija nego praktič- limo reve in težave življenja v taboru v vsej njihovi brit kosti, in da Vam na bojni dan kažemo pot k zmagi ali pa v smrt. Naj bo jugozapadna armada, prodno mine 30 dni, prva pripravljena, da bojno srečo Frau-cozke zopet povzdigne. — Ve zapeljana ljudstva Nemčije, ve se bijete za enega človeka, mi se borimo za našo mater! Naprej, vojaci! naprej za dom in svobodo! Živela skoz nas edina in nerazdružljiva republika!" Neštevilue bitve republikanskih armad, potoki krvi, ki napaja irancozko zemljo, so dokaz, da se francoski narod ve navdušiti za boj v rešitev svoje očet-njave, da se ne upogne ošabnemu sovražniku, ki mu stavi sramotivne pogoju miru. — Kedaj bodo konec tega/i'"ašanskega klanja in požiganja, in kako se izide, o tam ie zdaj še ne more soditi. Sosedni narodi Nemčije pa zdaj lehko vidijo, kaj pomeni nemška kultura ! ftolu i ii ljudstvo. (Konec.) ii. Skušnje, kakor smo jih gori navajali, so bile vzrek, da so kmetje izgubili nagnenje do šol, od kterih so rekli, da niso potrebne kmečkemu ljudstvu. Svojega talentiranega sinka je šolal lo tisti kmet, ki si je upal, da ga bode spravil skozi vso šole. Vsak drugi kmet je modro opustil vse take namere. To je poglavitni vzrok , ki smo ga vzeli iz zgodovine našega šolstva, da kmečko ljudstvo nima veselja do šole. Drug vzrok jo ta, da ljudje ne razumejo namenov sedanjih šol. Šola je sedaj nekterim nepotrebeu davek, kterega bi se radi iznebili; da jim je kmečka ljudska šola potrebna in koristna, tega ne morejo ali nočejo sprevi deti. Marsikteri pravi : Kmetu ni treba nič znati, za kmečki stan zna kmalo dovolj i. t. d. Tege izgovora sicer no bodemo zagovarjali, a vendar k motu ni preveč zameriti, ako tudi o sedanjih ljudskih šolah tako sodi. Kmet spozna le to za dobro , kar takoj v prid obrniti moro in od česar naravnost dobiček vživn. On si misli, v šoli se otrok uči brati, pisati in račuuiti; te znanosti pa pri kmetiji le bolj poredkoma potrebuje ; bolj mora vedeti, kako ho njivo izoral, pognoji! in obsojal, kako živino gleštal in sadjo rodil i. t. d In vendar je šo velike ljudskih šol , v kterih se le na prvo omenjeno trojico ozira. Da bi so v gospodarskih in obrtniJBkih naukih v resnici ne samo po imenu in v toliki meri in tako praktično podučevalo , da bi jih umevala kmečka mladina in jih odobrili njeni stariši, to se le poredkoma po ljudskih šolah nahaja. Ustrezale bi ljudske šolo še bolj svojemu namenu, ako bi bile bolj gospodarske. nost in djanska porabljivost. Vsaj tako se razvidi iz novega učilnega reda. Kakor je napak od naše vlade na Duuaji, da hoče tudi glede šolstva vso dežele po onem kopitu ustrojiti, tako je dalje napačno, ako bi se kmečkim o-trokom na deželi in gosposkim po mestih enaka duševna hrana delila. Prvim se bolj prilega kmetijski nauk, drugim pa znanstveni predmeti. Pomanjkljivo osnovane šole so toraj še sedaj krive, da nimajo veselja do njih. K ljubu temu pa so sedanje iole že tako vredjeno, da ljudstvu no moremo nikakor prav dati, ako ne pošilja jo mladino v učilnice, kjer si ona vendar lo nabira mnogo potrebnih naukov za življenje. Kaj pa storiti, da pride ljudstvo glede šolstva do pravega spozuanja? Pred vsem je treba skrbeti, da se šole tako prestroje, da bodo ljudstvu koristne. V ta namen pa morajo biti: 1. čisto narodne, 2. praktične t. j. prebivalcem posamnih krajev primerne. Ako so enkrat take šole ustanovljene, treba je nevedne ljudi o dobri osnovi novih šol podučiti. Djanje pa več velja kakor beseda. Zavoljo tega bodo pred vsem zglod mikal. Ako bode otrok enih starišev v šoli izvrstno napredoval, posnemali jih bodo tudi drugi in radi pošiljali otroke v šolo. Pa tudi poduk o pravem času ne bode brez vspoha. Zavoljo tega naj sleherni domoljub, ki važnost Šole spozna, priporoča jo tudi drugim, s kterimi prido v dotiko. To nalogo so po svojem stanu prevzeli najbolj duhovni in učitelji. Oba ta dva stanova se največkrat z ljudstvom shajata in tedaj naj ne pozabita, pri vsaki priložnosti sejati somo potrebnega nauka. Duhovni naj tudi v cerkvi besedo o šolstvu spregovore, a učitelji pa pri društvenih skupščinah, v čitalnicah itd. I) opis i. ?? Is Ljubljane 9. jan. [Izv. dop.] Že je vto-nilo v globino prošlosti nekaj desetletij, kar jo zasijalo na slovenski zemlji zlato solnce narodne zavesti. Radostnega srca moremo oznaniti, da je njena razsvotilna moč pregnala že precej tmine prejšnjega narodnoga spanja, ter zanetila marsikomu ogenj blagonosnega ro-doljubja. Vendar kale to radost vsacemu pravemu rodoljubu še obilne neugodnosti in nepopolnosti glede narodno stvari. So kraji na Slovenskem, kjer še vedno vlada tisočletna megla narodnega spanja ; so našinci med razumništvom, kterih se še ni dotaknil z vspehi prebujeni narodni duh, kojih srca še odeva ledena skorja tisočlet vladajoče starokopitnosti. Narodu nasprotni duh jih jo kar omamil, da se ne morejo zavedati ali pa oko val v verige odbijajoče, samogospodarne 1513 trrlovratoo8ti. Ne eno, ne drugo ni na ei i niSitu, temveč naravnost nasprotno sedanjemu • ■■ ulede narodne stvari. Začudeno naznanjam, da niso so pr -netili lerki narodne zavesti v knezo-škofijsko uradnii" Se vodno gnjezdi ondi nemški orel, uradu i e te lepo po starem kopitu, v ošabni tujščini. Ni davno, kar bmo brali v tem listu enako pritožbo o Mariborskem škofijstvu, želeli bi iz srca. d* bi krepke besede istega dopisa našle jaki odziv tudi pri kranjski duhovščini. In kaj bi oviralo duhovništvo. da ne bi zahtevalo uradovanja v narodnem jeziku pri škofijstvu V Morda kaki volj:., ni predpisi višjih v te) i ulovi V Naj mi jih odkrije, komur so znani. Morda uradujojoče osebstvo? Tudi ne, saj so vsaj po krvi in jeziku našinci vsi, od ;>rvega do zadniega. Morda postrežljiva uljudnost? P nišam, ali ae more zlagati ozir na tisto čednost s samostojni), »'isto narodno zavestjo ? Nikakor ne ; narodna zavest mi pravi, da so godi iloT. jeziku krivica, ako m1 urndujo za slovenski denar, na slovenski zemlji po nemški, da je paradoksom ako bolj slovenščine nego nemščine vešči uradnik za slov. duhovništvo uraduje m niš ki. Toda. čemu bi zagovarjal pravice slov. jezika, naj »kaže raj« nemščina svoj pravni naslov. Iz njenega ttmentilnega pisma razvidimo lahko, da je potisnila po pestnem pravu slovenščino v kot, ter ošabno zasedla častni sedež. Ne služi jej v nagovor drug razlog, nego zastarela krivica. Krivico podpira in dela, smeši se pred svetom z uradom vred tedaj vsak duhovnik, ki občuje z njim nemški. Zbriši si torej, kranjska duhovščina ta ne-gnjusni madež iz svetlega oblačila svojega rodoljub j a, no dajaj si prod svetom tako sramotnega BpricevnH, občuj s svojim uradom izkljuoljivo slovenski, zalite, besedno in dejansko ElovenBko uradovanje! Pokaži, da se narodnosti zavedaš, in da ti je mar za pravico povsodi! Menda se ue motim piitrjevaje naruetku, da slov. duhovništvo premalo rabi višek na slovstvenem polji. Ne govore o svetnem slovstvu opomnim le. da si± stanovitno ogiblje slov. duhovništvo delovanja na bogoslov« skem znanstvenem polji, ki je pri nas še celina. D< ljujem si opiraje se na tehtno razloge razođeti SV0 skromno misel in željo, naj bi se kaki temeljito bogo-slovski izobraženec odvažil in potrudil na dan spraviti znanstven bogoelovski slov. časopis. Ta naj bi kil središče, zbirajočo in izbujajoče volavne moči med duhov* stvom, in zakladnica višje bogoslovske rednosti, duhovnom in svetovnjakom v vedrilo, ki zlasti zadnjim treba dandones, če le kedaj. Žalostna resnica j**, da ima duhovščina štirih slov. vladikovin en sam slov. cerkven list. namreč „Danicu". Znanstvene razprave se nikakor ne prilegajo celotnemu krogu njenih bralcev, Borala bi popustiti bvojo sedati jo svrho, za ktero deluje po močeh. Ni torej dvomiti, da ne bi pritekli duhov niki takemu njih stanu primernemu časopisu na poni, t z obilnimi naročili, za duševno hrano bi mu pa gotovo skrbeli temeljito izobraženi naši bogoslovski lueniaki, kterih šteje slov. duhovstvo v svoji sredi več, kakor kterikoli dragi stan svojih. —r.— Iz Ljubljane 9. januarja. [I/v. dop.J Včerajinja LO. predstava dram. društva spada med boljše v tej eaison-i. Opereta »Skrivnost ljubezni" ima preste da ne rečemo slabe besede, pa je prav okusno postavljena, vršila se je včeraj boljše, nego pri prvi predstavi, Posebno odlikoval se je g. Meden, ki je bH glede glasu pose' nO razpoložen. Želeli bi pa njemu in gospici Neogebauer-ovi bolj živahno igro več gibčnosti, potem bi se njune izvrstne pevsko zmožnosti poka/a le v pravem blesku. Izvrstno je izvršil gosp. Valentn svoj nalog v petji in igri, skladal so je ■ smislom svojega predmeta in predstavila! je pOSebnn humoristično mer prav dobro. Godba pa hi bila rnvno preveč Izurjena, svetovali bi tedaj gosp, kapelniku, da bi skrbel za VeČ skušenj, ker je jako neprijetno občinstvu, nko ćuti. ka godba pjvce ovira, sli colo iz koncepta spravi. — Pri,'ur „Faust in Marjetica" je gosp. Nolli v resnici izvrstno predstavljal. Upletenih je bilo mnogo političnih, sarkastičnih utrinkov in ko je gosp. Nolli mesto vojaškega /boni v 4. dejanji opere „Faust" pel kuoiet : „0j slava nam je že pol leta bliz', Kar zobljemo franoosk komis; Vendar Be nismo prišli v Pariš! Durch Gottes fiigung, dos is gvviss I" odmevalo je gledališče splošnega demonstrativnega ploskanja. V burki „Strah \ kuhinji" sta i odlikovala gg. Kaj zel in Nolli, prvi kot krojaški vajenec, slednji kot 'mojster. Pohvaliti gre še ^. Odijovo in gbs|J. Filapiča s pristnvkom, da naj bi se prva svoj nalbg bolj na pamet priučila, kar bi bilo le na korist njeni Izvanredni nadarjenosti. Gosp. Sturm ji« in ral nudi nalog pf^nio-nošo povoljno. Glede operete "Skrivnost ljubeziii* še dostavljamo, da je bilo vkupno igranje (ensemblef nekoliko mlačno, ter da je g, Brusova igrala kakor po navadi — namreč — dobro. Gledališče je bilo dobro obiskano, praznih je bito' le o l"ž, znamenje, dn tudi nemčurjom dopadajo slovenske prodstave. •) Dramatič-memu društvu se po tej predstavi svobodno izreka priznavanje, ne moremo si pa kaj, da bi mu ob enem ne priporočali boljše igre izbirati. Ce že sploh samo iz nemščine prestavljate. vzemite si boljše predmete, ki imajo več jedra, več okusa. Sicer bi se pa lehko časi ozrli tudi v Italijo in na Francosko, da ne omenjamo Čehov, Poljakov in Rusov, kar bi dišalo po Pansla vi/mu. — Poliliriii ;le neko drugo ustnvoverun ministersko listo in da bode. kader jo /gotove, generalui-intendaut graf Wrbna poklican za miuisterskega predsednika. V vladnih krogih konečno si obetaio, da bode mogel Potočki ostati mi-nisterski predsednik, Stremayr da postane minister notranjih zndev, za druga ministerstva pa da bi se pridobili nekteri drugi parlamentarni ustavoverneži. Kakor je iz vsega tega videti, v merodajnih krogih še dolgo niso spoznali, kai je Avstriji treba in se še vedno vrte okolo ustave in pozabljajo na Avstrijo. V 0 i s 1 a j t a n S k i delegaciji so zdaj prav mnogo govori, pa malo novega. Dovoljuje se vojni proračun. Vlada si prav marljivo prizadeva, da bi vse dobila, kar je tirjala, vendar večidel obvoljujejo nasveti proračunskega odbora, ki ao tu pa tam številke nekoliko prirezali. Zanimive so besede vojnega ministra: „Nevnrnost /a državo je zdaj veča nego leta 1868, ker je nevarnost mnogo bliža ; jaz že vidim, kako se bližnjo hude zaplotku in prihodnost bode pokazala, ali sem prav videl." Mož je pač slišal zvoniti, a tega ni razločil, pri kteri cerkvi je zvonila — ta avstrijska nevarnost. Telegrami iz Prago naznanjajo, da so bodo na Češkem za veliko posestvo v ktratkom razpisale uove neposredno volitve v državni zbor; namreč na mesto tistih poslancov, ki so vslcd volilnih pomanjkljivosti kot državni poslanci niso potrdili Vlada se je baje zopet '■) Dali l'i proBtor oliiirneji in natanćuoji kritiki, pa že vsled zadnjega opisovanja nam je doSlo 8 strani dolgo zagovarjanje, ktero nam je doka/, neizmerne občutljivosti in nerazumljene koribti kritiko. Vrodn. ---- i - i-----------------—r----------rra~h" i "t - uriri Listek. Al/Msija i ii Ij4»l*«fkli». Poglavje o anektiran j i. (Spisal dr. V. Zamik.] (Dalje.) Tudi ako mi Slovani kterikrat do najbolj velikanske sile, kakor si jo najbolj vatreni rodoljub v svoji bujni domišljiji predstavlja, dospeuio, bomo gotovo zrairom toliko pameti in zmernosti obdržali, da so bomo tudi takrat edino pravičnega, po nas Slovencih izjavljenega načela držali: d a n i in a n i k d ar dežel a sama ob sebi kakor zemlja pravo na dotično prebivalstvo, k t o r o na njej stanuje, da ima iz kij uči v o o dino le prebivalstvo pravo na zemljo, ktero poseduje in da je torej mednarodni pravni s u h j e k t 1 e j > r e h i-valstvo samo na sebi. — Jeremias kranjskega dež. zbora, gosp. vite/ Kal-tenegger, je pri zadnji adresni debati s žalostnim, zamolklim glasom uzkliknil: Kam bi za bojijo KriŠčovo voljo Evropa zabredla, ako bi se začela prenstrojevati po nam priporočanem „uugluckseligen Nationalitiiten-princip" ! Vprašamo pa mi našega Jerenii jaza: Kani bi ves svet zabredel, ako bi se načela „dcs olle VVillem" in ogromne večine sedanjega nemškega naroda držal : da ima narod, kader do sile pride, pravico anektirati vse dežele, ktero so pred sto in Bto leti k vlasti toga naroda spadale iu lo samo zarad tega, ker so bile pri d toliko in toliko sto leti s silo temu narodu odvzete, akoravno je dotično prebivalstvo teh dežel dan-deuos odločno proti vsakemu takemu anektiranju I ? Niti od nas Slovanov toliko cenjeno m zngovnr-jano načelo narodnosti ni edino metoda j no, celo pa ne takrat, ako ni v skladu in v soglasji s prebivalstvom samim dotične zemlje. Nihče ne bo tajil, da bi bilo to hudodelstvo prve vrste : siliti zadovoljne švicarske Italijane pod laško kraljestvo, ali švicarske in belgijske Francoze pod francosko republiko samo iz tega vzroku, da se načelu narodnosti zadovoljuje. — Pri vsa kej aneksiji je edino le rnorodajna iu odločivna volja dotičnoga prebivalstva, ktera stoji nad vsakem pravom t??!) jačega in tudi nad načelom narodnosti. AI:o so mi od tega edino pravnega in civilizaciji odgovarjajočega načela odstranimo, preostane nam sedanje nemško pravo nasilja : da bo narodi ovce. mulci ali prosta govedina, ktero denes „der olle VVillem" V svojo vrečo pobaše, ako ima Moltko-a na strani, jutri mož Sedanski, ako mu spet Makrnahon kakor pri Magenti posluži, drugikrat Kublaj Kan, ako mu »ooperciki" dober vojskini načrt naredi jo iu nazadnje tudi kaki So-liman, nko ima velike vezirje a la Sokolović. — Zdaj nastane na daljo vprašanje: Po kteri poti jo mogočo voljo dotičnega naroda ali prebivalstva izvedeti V To pot so nam prvi romanski narodi: Francozi in Italijani pokazali in so imenuje: občo glasovanje ali suiVrago universcl. Se ve, da luđi to ni popolnoma, kakor nimamo ničesa popolnoma pod solncora, ali ideali se ne dajo na tem svetu doseči. Kakor se dade vsaka najboljša institucija zelo uporabiti, porabil je tudi mož Sedanski suffrago univcrsnl na nekorist in propast francoskega naroda. Gotovo jo pa tudi to, da vsaki narod, kteri tisti dotični narod in tisto državno bitjo, h kteremu bi moral v svoji prihodnosti pripadati, mrzi iu sovraži, rečem da vsaki taki narod brez izjeme bodo sigurno po občem glasovanji svojo mržnjo iu svoje sovraštvo z vso eneržijo v ogromni večini izjavil. Dajte denes vojaški granici glasovati, ali hoče pripadati k magjarski državi ali ne, hote videli, kakšni nečuveni finsko bosta Andrassv in Uauch napravila. Naj dado denes Avstrija južnemu Tirolu in tržaškemu mestu po občnem glasovanji izjaviti so, ali hočeta k „avstrij-sko-ogerski" monarhiji ali k italijanskemu kraljestvu pripadati in resultat tacega glasovanja, mislim, ni dvomljiv niti cis- niti translajtanskomu ininisterstvu z Beustom vred. Pri glasovanji v Savo j i in v Niči so so Francozi popolnoma korektno vladali. Odstranili so pred glasovanjem vso vojaško italijansko in francosko silo iz obeh deželic in še lo potem so je prebivalstvo čisto svobodno izjavilo. Da je bilo glasovanje v obeh dežo-licah v resnici po srcu in po mišljenju prebivalstva za pripad k Franciji, porok tega mi je to, da jo materini jezik vsoh Savojardov in Nizardov jezik francoski, da so vso uspomeno francoske in da jo bila javna uprava in tudi literatura tam od nekdaj francoska. Komu no pride na misel slavni francoski filozof Le Maistre, ki je bil rodom in posestvom Savojard iz Chamounix. Vse to prenatankn ravno tako dobro Bismark ve, kakor vsi odločila za ustavoverneže, ki pa naravnost izrekajo, da za vladno podporo no marajo. Londonsko konferencija še zdaj ni svojega dela začelo. Pred začetkom hote pooblaščenci še podpisati neko izjavo, da skupnih pogodeh ne smo ena »ama vlast svojevoljno prelamljati ali preminjati — kar ima v toliko nekaj vrednosti, ka se bo moglo reči, da pooblaščenci ujbo nič delali. A r a h s k a se je uprla proti Turški. Uradno je do zdaj gotovo, da se upora udeležuje ves sever srečne Arabije in vse prebivalstvo ob rudečem morji. Samo en oddelek je 5e zvest , n tudi tega oddelka glavar je ■že v Carigrad poročil , da se ne bode mogel dolgo držati, ker ga uporniki že od vseh strani obdajejo. „Augs. Allg. Ztg," ve pripovedovati, da imajo vsi uporniki čisto dobro, popolnoma novo orožje. Zadnje novosti z bojišča se prav neugodnu glase /a Francoze. Res bi lahko pritoževali se proti pruski krutosti, ki zdaj strelja v pariška bolnišča in razdevn krasni Pariz, a vse to nič no pomaga, denes Je skoraj ves Pariz, kar ga je na levi strani Seine, stoji pod razdirajočim ognjem pruskih topov, kterih nekteri nosijo 10.000 korakov, ali celo nemško miljo daleč. Ako vidimo to morjeoje, požiganje in razdirauje, tolaži nas le to, da bodo Francozi s tem dobili zopet nekoliko časa in si z nova nabirali vojnih moči. Sliši se, da je pariško ljudstvo tudi v tem položaji še pogumno in dobre volje, da pa tirja krepkega naskoka proti oble gaj očim Prusom iu drugim Nemcem. General Chanzy (e imel 10. januarja vendar le nesrečne boje proti princu Friedrich Karlnu, ki se jo tisti dan do Le Mani približal. Srečneje so bili Francozi 11. t. m. proti nadvojvodu meklenburškemu, kteri ni mogel napredovati. Čudno je, da so Francozi zopet dali 10.000 svojih ljudi vjeti, kar so je bilo začetkom decembra tudi zgodilo pri Orleansu. Dvomljivo je, ali se bode Chauzv zopet mogel lotiti ofenzive, ali pa se nazaj umakniti pred Prusi. Videti jo kakor da bi bila zapadni armadi od-kazana lo še pot proti Cherburgu. Vzhodna francoska armada pod gen. Bourbakije so more sicer ponašati z novo /niii^o, a prcmagiini je samo — VVerder iu to jemlje zmagi mnogo vrednosti in Bourb.ikim bi utegnil sam priti v zadrego, ko bi princ Friedrich Kari se o-brnii proti njemu iu bi generala Chanzv prepustil armadi mekleublirskoga velicega vojvoda. Kazno stvari. * (Obsodba.) 11. t. m. je okrožna sodniju v Celji pod predsedništvoni svetnika više deželne soduije g. Stigera v konečni obravnavi obsodila Heleno in Franceta Gaber iz Vrb nega pri Šentjurji pod Rifnikom zaradi zlcčiustva tolovajskega uboja in sicer Heleno Gaber na smrt, moža pa zaradi sokrivde na l51etuo težko ječo, poojstreno a postom v9aki mesec iu temnico 30. aprila in 1. majnika vsacega leta Zagovornik dr. Higersperger je naznanil upor. * (Razpisana služba.) Pri okrajni soduiji v Trebnjem je razpisana služba okrajnega soduika z letno plačo 1500 gld., oziroma 1300 gld. V uradnem oklicu so samo tirja, da morajo prosilci do 10. t. m. svoje „vorschriftsmassig nusgestellte" prošnje na „vor-geschriebenem" poti predložiti predsedstvu okrožne sodnije v Novem me ttn. G. Gertscher seveda od okrajnega sodnika v Trebnjem ne tirja znanja slovenskega jozika. * t„S lobod ni Slovenec") je vendar za vseloj umrl. Razposlal so je bil k novemu letu v 6000 iztisih in z vsemi privabil — 4 naročnike. Njegov fakti čni vrodnik se bode zdaj vsaj lahko v miru pripravljal na — zrelostui izpit. Da se sme gimn. prof. Rieokb pečati z vredovanjem — to ne briga ni nas ni gimnazijskega voditelja, ampak samo slabo postreženo občinstvo, da so pa osmošolci tudi vredniki, to bi pa vendar utegnilo brigati g. — gim. direktorja Gutscherja. * ("£> ii d s 1 a v i s c h e Zeitung*) v svoji 3. številki naznanja, da za zdaj ue more izhajati še vsakdan, ker zarad pomanjkanja delavcev iz Nemčije ue more dobiti črk, kterih potrebuje, in ktere si je bila o pravem času naročila. Dokler črke ne dojdejo, bode izhajala samo trikrat na teden. Oh sebi se ranimo, da naročniki zarad tega ne bodo trpeli nobene denarne škode, ker se jim bode vse to o pravem času v račun vzelo. * (Pri okrajnem finančnem vodstvu v Mariboru) je bila te dni huda goječa. Vrednik uašega lista je bil vodstvu nazaj poslal neke nemške plačilne naloge, in v slovenskem pismu razložil svoje ravnanje. Na to nemir po vseh uradnih glavah zarad slovenskega dopisa, potem pa velika skrb, kdo prestavljal dopis, čegar jezik se v mariborskem en o in vodstvu ne razume. * (Žrtev novih vojaških postav.) ljubljanski bogoslovci Karlin, Tuuejec iu Zupan, bili prej uvrščeni v vojaštvo, (dva enoletna prostovoljca, tretji deželni brambovec) nego sprejeti v semenišče, morali so iz semenišča izstopiti, ker jim vojaške dol žnosti ne pripuste, duhovnemu stanu posvetiti se. Kako so vjema ta faktum z avstrijsko novodobno svobodo * (Ljubljanski b o g o s 1 o v c i) namerjajo v kratkem osnovati „besedo" na slavileu spomin Vodniku. Kakor kazojo priprave, bode zopet jako zanimiva in Vodnika vredna. Glavne točke programa bodo slavnostni govor, izvirna šaljiva igra in petje s spremlje-vanjem na glasoviru. Natančneje poročilo sledi po dovršeni „besedi.u * (Ljubljanska čitalnica) je za predpustni čas sledeče veselico oglasila: 15. dan januarja ples; 2. dan februarja beseda Vodniku na spomin in ples; 12. in 19. dan februarja ples. Na pustni vtorok bo, kakor jo že nekaj let sem navada, velika maškerada; da bo, to jo gotovo, samo to se še no ve — kakor pravi „naznanilo čitalničnega odbora" —, kdo jo bo napravil, ali čitalnica ali „Sokol", ali čitalnica združena a Sokolom ali Sokol združen s čitalnico t * (Iz Postojne) se nam piše: Na novega leta dan je bila beseda v naši čitalnici z godbo, petjem, deklamacijo, tombolo in s predstavljanjem iger : „Svoje-glavneži" in „Mutec"—potem se je še mali ples improviziral. — Zopet bode 15. dan t. m. na večer veselica v čitalnici in sicer z godbo, petjem, deklamacijo, tombolo, predstavljanjem veseloigro: „živo-mrtvn zakonska", in s plesom. * (Odbor s e v n i š k o čitalnice) naznanja, da ima tamošnja narodna čitalnica v nedeljo dne 15. januarja 1871 ob sedmih zvečer svoj letni zbor, pri kterem se bo volil nov odbor, predlagal račun preteklega leta iu določevalo se o mnogih drugih društvenih zadevah, ter uljudno vabi vse društvoniko, naj se tega zbora udeležijo. * (Solkanska čitalnica) napravi dno 15. januarja 1871, ob 7. uri zvečer v Verdikonovi dvorani besedo, ki se bo vršila po sledečem programu: I. „Bog vas sprimi", veseloigra. Petje. II. Deklamacija. Petje. III. Govor. Petje. IV. „Svojeglavneži", šaloigra. Vstopnina za neude 20 novcev, za dijake polovica. bode finan Trije ki so Glasovi izmed občinstva. (Za /adriaj in obliko tega predela no prejemamo nobene odgovornosti.) Na BanjŠicah (na Goriškem) 4. januarja. Huda je bila lanska zima na Ponikvah, pa hujši je letošnja na Banjšicah, ker tukaj divja burja razsaja. Vse je s trdim ledom pokrito. Kakor prah po cesti drvi sneg po našem lodenem morju naprej, dokler se ne skrijo zad za kako ograjo ali v jamo. Gorje človeku, ki mora iti v takem iz hiše; gotov o ga burja prokucne, ako nima ledenikov ali krampežev pod nogami. Vkljub mi drugi. Ravno zarad tega neče o občem glasovanji v Alzasiji in Loreni uič čuti, ker je to sredstvo samo za volitvo v severno-nemški parlament vpeljal, pri kteri priliki jo izvrstno njegovim namenom služilo dobro vede, da bi se mu stvar v Alzasiji iti Loreni čisto narobe zasuknila. (Dalje prih ) "> .s,-v \tr*V. M inr I hrvatskog ji »alioru. „Morexit nino lux, sine crux, sine come-dere deus." Sirapl. Stult. Vsaka stvar le nekoliko ča?a trpi. Tudi matidut enkrat ugasne, kar jo gotovo ena najboljih nuredeb zapadno - evropskega konstitucijoiialnega življenja. Tudi naš sabor, aliter Rauehova skupščina in zagrebško »pravišče imenovan, šel je v krtovo deželo, ali kakor narod pravi: šel jo z nosom zemljo podpirat. Go bi denes še v hieroglilah pisali, bi se dal na smrt iu pogreb hrvatskega sabora po prilici tak-le reliet narediti : Križ nosi : „der dimnim Kerl von Agram,- kajti za to opravilo je najmanj pameti treba; svetilnico z vgas-neno svečo pa Zec od „Narodnih Novin" v pandurjevi uniformi z grbom dra. Ljudevita Gaja na prsih. Star-čevič Ante poje iz Bvojega katokizma : „dolores interni cireumdederunt eum" itd. Pavišič od „Slogo" mu pa odgovarja r „et cum Lazaro , fjuondam pauperu, vitam habeas" itd. Za to avantgardo nosijo vladni „špicolni" mrtvaški les, v kterem so shranjeni mrtvi jeziki narodnih zastopnikov. Na lesu je zapisano na obeh straneh: „primamo I primarno!" kajti v teh dveh bese- dah jo zadržati ves politični katekizem pokojnega sa-Jsmetišči županijske hiše, v kterej je sabornica, je potem bora. Prvi za lesom gre Rauehova ekscelenca »beli list" v roki držoč, na kterem je hrvaško - ogerska nagodba v podobi črne s.....ilustrirana. Za Rauchom gredo njegovi doglavniki : Zlatarovič z ugovoroma o iz-sušenji lonjskega polja iu o prodaji limito - soli; — Žuvić s falsificiranim zakonom o obrambi ustave; in Pogledič z odpustnimi dokreti gimnazijskih profesorjev ; zadej pa stopa žalostno in pcklapljono dolga procesija samih puranov in mainelukov, Vsak njih nosi loeanjo pod pazduho, iz ktero koruzo zobljejo. Med njimi so Julček iu Vilček, Korlek in Fraucek, Tonček in Nathan „aner von de Unserige lajt". Najtadnji gre celo samcat komisar nesigurnosti Gjurkovečki t lopato. Ou ni mogel para najti, ker je vsakega sram ž njim v stric iti. — Nagroben kamen bo izsekan iz limito soli, ter bo nosil sledeči napis : „Magjaronski popotnik, če prideš kdaj v Pošto, povedi, da tukuj leži 07 jezikov saborskih poslancev od 1867.—1871. posluzuih Rauchu in njegovim poveljem, in da vrh jezikov počiva predsednika japice Vakanoviča šepava noga, ki je v sabornici zmerom tako plesala, kakor se je na nasprotni strani Markovega trga godlo!" — Med tem, ko so saborski joziki zakopujo, pometajo narodnjaki sabornico, zračijo in z brinjem prekajajo, kakor taćas po prilici ko so v Varšavi Poljaki ruskemu in uašemu cesarju gledišče z „assa fajtida" razvonjavili. Zapisnike saborskih sej nosijo „na stran" popevaje : „qui pulvis es, ot in pulve-rem reverteris." Sicer bi saborski zapisniki tudi izvrstno gradivo bili za „poetbuchelne" prihodnjega leta. Na videti mnogo oslovske dlake poleg onega zuanega narodnega pregovora. Kaj ho pa tam na onem svetu ? Kakšna sodba, kakšna kazen bo tam naše lažnjive saborske jeziko zadela. Dante Alligieri je videl v svoji poetični doraišliji peklenske kazni. Neroua in Attilo je videl v vreli vodi kuhati; — prilizevalco so v človečjeku valjati ; — Ja-zona in druge zapeljivim ženske nedolžnosti od rogatih hudičev šibane ; — Semiramo, Kleopatre, Dido, Heleno, Parita, Tristana in še druge pohotnože v večno z gadnim zmradoin napolnjeno noč pahnem: ; — oderuhe stoječe v ognjenem dežji itd. itd. Vso to kazni za našo pregrešne saborske jezike niso „oportun." Naš narod pravi, da bodo staro babe v peklu za jezike priklonone, ker drugače še samim hudičem ne bi bilo v peklu prestati, če bi peklenski kralj Lucifer, ali kakor mu je žo ime, mene za svet prašal, kako naj naše saborske jezike kaznuje, bi mu jaz to starobabjo kazen nasve-toval. Zakaj ? — Zato ker bi jeziki naših narodnih zastopnikov, če ne bi bil vsak njih na posebnem lancu pnklene n, nazadnje še same hudiče v take „nagodbe" pripravili, da bi še v peklu vsa svoja prava zgubili. V znamenje žalosti za pokojnem saborom bodo od seh inal po vsem Hrvatskem v črnih loncih kuhali, črne črevlje nosili, iu galovrani se do pod kolona v črne suknje oblačili! S smrtjo našega sabora je modrica zgodovine prst oslinila in list preobrniln. Modrica bo pa nanj pisala, kar in kolikor joj bo hrvatski narod pod njeno pisalo diktiral. —p. tako neugodnemu vremenu seru šel tadaji dan leta dvakrat — pred kosilom in po večerji ara daleč na božjo pot Boga nesoč, naj brže v zali djo ia dobroto v minolem letu prejete. Med te do Uro te fttejem tudi ta-lo cenjeni dopis, kteri kažo- , kake narodne so imeli oni, ki so v prevzvišencga kuo/nuadikola dregali, naj mo a Ponikev na Banjšice prestavi. Dopis se glasi: „Potem, ko ste kakor vikar Ponikovski opravila nadzornika po Tominskem šolskem okraju v preteklem šolskem letu opravljali, in potom ko knezo - nadškofijski urdina-riat ni zoper to, če tudi iz sedanje duhovniške postaje tisto soslužbo - vendar brez narmanjšo pomanjkljivosti v duhovnem oskrbništvu — opravljate; ste s tim potir-jani, da nam naznanite, kako mislite v takem pri-merljaju vrediti , da no bo duhovno oskrbništvo škod" trpelo, kadar pojdete ■/. Banjšic zavoljo šolskih zadev. Od k. n. ordinariata v Gorici dim 14. dech. 1870." — Ta važni dopis mi n i more nnrinanj.še pomanjkljivosti očitati o nojem poslovanji na Ponikvah, vendar tirja račun od prihodnosti. Cemu to V Nar pred so se mi vrgli zadržki na pot, da bi ne mogel spolnovati vseh svojih dolžnosti (vsela se mi je duhnvnija vsredi šolskega okraja zoper mojo in voljo ljudstva ter ponudila drugn daleč od šolskega okraja); a potlej so vpije : Spolnuj dolžnosti brez narmanjšo pomanjkljivosti I Kam mori to? Kdor mi jo ukradel oadikofovo sreč, on naj to pove t A. Žuidarčič. V službo s. vsamc mlad . neoženjen v svojem rokodelstvu vse- stransko iiarjen knv:.č. ali pa s* mu tudi v zakup prepusti kovačnirr. . kttfs i<- bh/o železniške postaja. V službo vame ali kovačnino odda poilpisaui. V Podnartu na Gorenjskem, (h Irance M i k 1 a v č i č , posestnik. Častiti gospod vrednik! Od voč strani mi dohajajo prašanja, kedaj izide moja igra. Prosim naznanite, d a s e začne r a z p o š i 1 j B t i 20. t. m.; naj bi se do istega časi tudi č. naročniki kolikor mogočo Oglasili, da vem, ali imam dovolj iztisov, ali pa jih bo še ve< trebalo. V Gradcu 11. januarja 1871. A. Turkuš. Razpis službe. Dunajska borsa 13. januarja. Srebro...........121 „ 75 Napol............ 9 n 97 Pri kolegijatm m mestni turni cerkvi sv. Marije Magdaleno v velkovci na Koroškem (Volkermarkt in Karnten) je ispražnjena z e d i n j e n a slu ž b a c e r-k v e n c a , k a n t o r j a in o r g a n i s t a. Prihodki iz raznih zalogov b r o z privatnega z a s 1 u ž k a v posameznih hišah znašajo gotovih GOU gld. a. v. Dolžnosti pa so to le : Ua/un orglanja pri vsakdanji kou-Ventni sv. maši. pri ustanovljenih obletnicah z duhovščino vred v koru peti, orglati, si pripravnega cer-kvenca vzdržati, godbo na koru s petjem vred ob nedeljah in v praznikih dopoldne iu popoldne preskrbeti in gledati, da se s podukom sposobno mladine petje in muzika na koru v pravem, cerkvenem 9mislu in duhu izvršuje. Prosilci za to zedinjeno službo naj prošnje lastnoročno spišejo, v njih s spričali svoje dosedanje službovanje, lopo vedenje in izvrstne muzikalne vednosti dokažejo, m jih do 25. feUruarja t. 1. poštnine prosto podpisanemu kolegijatnemn kapileljnu dooošljejo. Knl, kapitelj sv. Marije Magdalene v Velkovci, 11. januarja 1871. Andrej Alijančič s. r., (1) kapiteljski dekan in naftni fajmošter. Razprodaja sukneiega, platnenega in dnizega manufakturne«;«! blaga v protlajalnici Henrika Skodlar-ja na velikem trgu v Ljubljani. (T Dp. France TVIunda, do sedaj odvetnik (advokat) v Kadoljci, se je preti) selil v L j u bij a n o in je svojo pisarno v „ Zvezd i št. nasproti nunske cerkve odprl. Dva tapeciraraka in (drecbsler) vajenca vzame v enega au ugarskoga služIm (1) J. L acher v HEariborn. Tacim. ki znajo brati in pisati, se dajo prednost. Skupni oglasnik. (Oglasila v tem predelu do S vrst dolga veljajo z vsem vkup samo :;0 kr. Herrn J. K. in C : leh ersuche Sie zum letzten Male meine Restforderung biunen 8 Tagen um so gevvisser zu beglsichen, vvidrigens ich gegon Sie die gerichtlichen Schritte einleiteu umi Ihre unreelle Handlungsweise verotteut-lichen werde. C. J. Kupi se več velikih vinskih sodov, ki drže 50 do 100 vedrov. Več pove opravništvo Slov. Naroda. Priden vincar. ki ima potrebne zmožnosti , da bi na večem posestvu tudi sam gospodaril, se vzame v službo. Kje, pove opravništvo Slov. Naroda. (12) Amerikanski patent. Kdo si ue želi lepih, zdravih /.ot)? Samo z nmimi električnimi kavčukastimi krtačami za zobe (brez ščetin) jih je mogoče dobiti. Te najnovejše krtačioe, o kterih govori na tisoče spričeval iu pohval, ne popolnoma izdelane iz kavčuka in imajo namesto ščetin — kavCokasta žela, ki morejo segati v najdrobnej'j votline ::oli in odpraviti, kar se je škodljivega nabral... Kavčuk ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tako se zgodi , da se vsled ribanja zob ne oei-ti samo. ampak d:i e tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj bi se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajih otrocih, da se pride zobnim boleznim v okom. Razen teh dobrot se te krtačice skorej no dado uničiti in se lahko ena krtača rabi celo leto. Ena taka velja samo 90 kr. 1 golti, en parol stroj {Dampf-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata se napolni s čistilno vonjavo za to-odločeno, potem s«; rnzgreje na špiritni hunpici aparatu pridčti, vsled tega se razvije hlap iu oprosti "aj-•.(•('., -..!,() v malih minutah vsaeega škodljivega n t i neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjave. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole, urade, d 8-1 avti i o e, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da more veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 t'. Sfokliea čistilne vonjave s potrebnim špiritom PO kr. — .Zadostuje za 60ksat). Klcktro-galvaimiii prstani, jako važna . za v sacega potrebna iznajdba. Najviše medicinične kapacitete so dognale , da je galvanizem dobrodejen proti niže zaznamovanim bole. nun. Po napoti!u imenitnega jiariškega zdravniku so Be prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim olektro-ninguet ičnim drotom, ki iina gotovi učinek vbranjevnti in zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni na živeili itd. Tak gladek prstan velja samo ii'i kr., zdravniki ga priporo-čajo nositi. Najnovejša Iznajdba. Srajčna gumbiće za našiti iz pravega 1,'llotnega srebra. S to iznajdbo so je dosegel vrhunec v tem arti-keljuu, kajti združuje eleganso z varčnostjo. Če Fe preračuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da so lahko z ncrabljivih srajc odreže in na nove prišije , a obdrži ven- dar staro vrednost, med tem ko se druge kakoržnekoli gumbe v perilu, pri likanji, mungiinji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vsaeemu ducendn je prideto pismo, ki ga-rantuje za najl)olje srebro in zlato. Cena je zato tako nizka, da se more ta nrtikelj hitro udomačiti v vsako biso. 1 dueend najlepše guilloueliiranib srebrnih 3". kr., gladkih 70 kr. Zanimljiv peresni ročnih. (FederJiplter.) Ko je Nj. V. eosr Napoleon 111. pisal delo Juliu* Cuasar, jo naročil, naj mu eden najurnejsih mehanikarjev po njegovem lastnem napotila napravi peresni ročnik , da se v okom pridu Bitnemu namakanju in da sploh postane pri pisanju pogrcšljivo vsako drugo orodje. Naročilo se je izvršilo i. s. kar najsijnjnije, že v H dneh se je N. V. rodnik izročil. (i. Gilbort liocbeo je idejo e zboljšal in je za to izvrstno delo dobil 50 napoleondorov , ker je nad vse nade namenu odgovarjalo. Mene je izdntelj še le zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edino zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega, kineškegs Brebra, /apirljiv, konstrukcija je taka, da se lahko piše od rane do mraka brez vsake ovire in da se lahko po potrebi uravna, kako naj crnilo teče, Oblika ie elegautna in za vsako roko rabljiva, torej se smo vsakemu priporočati R posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, dok* torjem, učencem, l.n ročmk velja 1 I". 1. Uucend Napoleonovih peres 15 kr. Kavanska vonjava. (Havanna-Bouget.) Za l'/j kr. cigara .'iO kr. vredna; namreč najceneja . Igara m da s pomočjo bavanske vonjavo »premeniti v pravo Havanko, Ta čisto novo vpeljana originalna esenca U dela iz korenine in grmovja pravega zapadno- indiikegal tabakovega BaliiČa, .vk.» «• slaba cigara v. njo namoči, od-j pravi se njen duh in so Kameni za lepo vonjavo izvrstnih Havank, Stekliea zado tuji za B00 cigar, velja t t. r»o kr. Zrnata vednosti. Napo led e jo enemu iiajimeiutnejih loČbaijei 00 Breiilo iznajti sred tvo, ktero so desetletja najveće kapa-citeto na polji kozmetike zastonj iskali. Preservativ proti slabi sapi ialhem|n o-ei valiv) mahoma odpravi vsako slabo-1 dišečo >o j m i , naj i/liaj;i i/, slabih zob ali iz drugih bolezni,! I:• ■ i tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe vtrjuje. j Prav priporoča se kadileeia , ker se more zaostali tabakovi; dub mahoma zameni*i za prijetno, dobrodojno iu ohlajajoče, aromo, t tuli kot toalHski ju-edinet nepogrešljiv; ako se. zjutraj s to esenco usta eukrat spero , ostane prijetni duh m ■ dan. V svojem učinku je ta esonca razločna od vseh | kalo v nobeni hiši. ChnenjenB reci s<> v avstrijski monarhiji edino in nam o pri podpisani zalogi dobiti. ^V. Frie0 kr. V lirnmbo osebe in imenja jo neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vozboljšani L e 1 a u c h e u x - r e v o 1 v e rj i s zavarovalno zaporico, dvojnim kotenjem in G risanimi covi, s kteri mi jo mogočo v eni minuti dkrat. vstreljiti, to je že orožje, da gu ni več tacega. 1 revolver 7 millimeter 1*. 18. — 100 patron r. 1 » 9 „ „ ir,. ioo „ „ 4.— 1 n 13 „ ., 17. 100 „ „ 4.50 Žepni samokresi, tino damascirani, cnocevni po 1 f. *j0 kr., dvocevni po '2 I'. 40 kr. V ar o vale c življenja ali ubijalec. To iz litega železa delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno hrambo, ker ima napadeni zarad oblike veliko moč v rokah iu je oblika taka, da se da orožja vedno v žepu nositi ; po 05 kr. Dobrota. se je skesala vsaeemu sesajočeinu otroku z izboljšanjem novopatentirane sesalnice, ki nepotrebno dela vsako dojnioo (mnogo rečeno !> Otrok se more rediti sede, leže iu celo v spanji, i« sicer ravno tako, kakor da bi ga mati dojila, namreč iuez vsega truda. Je dokazov dovolj, da otroci, ki so jih dojnioo dojile, niso imeli zdravja in moči in da so še le kasneje s pomočjo omenjene sesavnico začeli raz-ovetatl. kar je lahko uinljivo, kajti kolikokrat jo treba iskati drugo dojnieo, predno dobi otrok primerno mu hrano. IiC matere vedo ceniti vrednost, te iznajdbe. Veljn 60 kr , najtineje izdelana 'jo kr. Najnovejša kirurgična iznajdba! Angležka s a m o k 1 i n t i r a s sikalnico, rabljiva pri otrocih iu odrešenih; celo oslabljene osebe jo morejo brez napenjanja sami na sebi rabiti iu an da klistira po potrebi močno ali malu napolnili. Tega orodja naj bine manj IV 8 f. ?r.d»t«|i in prednik Anton Toiaši* Iinaf'Hfc^