Štev 26.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana,
29. junia 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki. Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Spomenek † dr. Franci Ivanóczyji.
Maja 25. so delili naš Prezvišeni Višešnji pastir zadnjo fermo v Slovenskoj Krajini i to v slavnoj fari f dr. Ivanóczyja na Tišini. To je bila njihova poslovila férmá. Poslovili so se tű od prekmurskih Slovencov i šli z najlepšim! spomini od nas. A naj te slobod bo še slajši ešče toplejši, so jih proti konci obeda vlč. g. Klekl Jožef, vp, plebanoš, nar. poslanec, prvi kaplan t dr. Ivanoczyja z temi rečmi pozdravili.
Prezvišeni knezoškof!
Gda zapüščate tla Slovenske Krajine, dovolite, da Vam za spomin potrosim rožice záhvalnosti na Vašo pot. Slovenska Krajina, gde Vaša Prezvišenost dnes dokonča férmansko pot, je negdaj vživala največ samostojnosti med vsemi slovenskimi pokrajinami. Pod vladanjom naših slovenskih knezov Pribine i Kocla je orsag panonskih Slovencov, naših očakov segao do Blatograda (Balatonföldvár). Zgodovina nam je razdrobila toti staro slavo naše Slovenske Krajine, ne je pa mogla vmoriti ljübezni našega srca do nje. V tihom kotički vsakoga vernoga Slovenca Slovenske Krajine je živela vroča žela: Poživeti samostojnost „Slovenske Krajine“. I oživela je ta l. 1919., gda je vogrska vlada dala izjavo, da privoli v popolno autonomijo „Slovenske Krajine“. Pod tem imenom „Slovenska Krajina“, pod imenom stare slave nam bi bila ta zasigurana, če ne bi podro boljševizem vso sloboščino v državi i tüdi nje. A ka je zraslo z narodoljübečih src, ne je moglo posehnoti: mesto male „Slovenske Krajine“ smo dobili v podobi „Slovenije“ starodavno Pribinovo „Slovensko Krajino“ nazaj z tem razločkom, da njena sloboščina ešče zahteva borbe od nas; — a zmaga bo gotovo naša.
Pa püstim na strani politično stvar i zglednem se na polje cerkveno. Naše očake, ki so ešče v rimskoj dobi pristopili h krščanstvi kak trdimo je v tom potrdo ali odpadnike nazaj pripelao h Kristuši sv. Metod, ki je pri sivom Blatnom Jezeri (Balaton) včio Kristuša ljübiti našiva vladara: Pribino i Kocela kak njihov gost. Sveti Metod je bio naš apostolski Višešnji pastir, te zadnji, dokeč smo meli svojo samostalno „Slovensko Krajino* — i Vi, Prezvišeni, ste prvi naš Višešnji pastir, gda po vnogih sto i stoletni mamo pali svojo Samostalno slovensko državo. Vi ste sv. Metoda I. naslednik med Slovenci •Slovenske Krajine". TO je vaše poslanstvo pri nas, te vzvišeni namen slüži vaša férmanska pot med nami. To Vaše visiko poslanstvo šče moja malenkost počastio* z spominom na tistoga moža, koga düh je oživlo to Vaše poslanstvo v »Slovenskoj Krajini". Te je j- dr. Franc Ivanóczy, č. kanonik ešpereš i plebanoš tišinske fare.
Dnes obhaja Maticerkev god sv. Gregora VII., ki se je z junaškim srcom borio za njene pravice i vmro še v pregnanstvi za Kristušovo to čisto zaročnico. Njegov junaški düh se je z mirajočega tela z temi rečmi postavo vsem boritelom pravice za voditela i krepitela: „Dilexi justitiam, odivi iniquitatem, ideo morior in exilio“ — „Ljübo sem pravico, sovražo pa krivico, zato morem mreti v pregnanstvi“, † Dr. Ivanóczy je ne samo srečao toga düha sv. Gregora, napuno se je ž njim. Desetletja so se zaganjali motni valovi krivice v tišinsko svetišče, — a odbili so se vsikdar premagani od njega, ar je ladjico Slovenske Krajine vodo z Gregorov™ dühom dr. Ivanóczy, ladjico, v šteroj je preplašeno sedela pravica Materecerkvi i našega miloga slovenskoga ljüdstva. On je to rešo. 1 mi vsi, ki smo se za njim borili z srcom, Štero je Ijtibilo Boga i naš mili slovenski narod, za sloboščino Cerkve i našega ljüdstva, smo zamenjati moč od njegovoga düha, smo bili vučeniki j- dr. Franca lvanóczyja; on je bio naš vučiteo. Zmaga naša je zrasla ž njegovoga srca. Tomi moži ide zato špomin. Pa kakšega njemi naj
damo? Včeraj, gda ste, Prezvišeni, prevzeti od lepote tišinske cerkve spitavali, ka pomeni mramornata tabla na epistolskoj strani tišinskoga svetišča, ste dobili za odgovor: da je to † dr. Ivanóczy dao napraviti za višjega pastira, da bo tü sedo, gda obišče tišinsko faro. Vi ste na to blagovolili izraziti želo: dobro bi bilo to tablo spremeniti v spominsko tablo na † dr. Ivanoczyja ž njegovim reliefom (podobov).
Jaz sem si ovojo Vašo želo Prezvišeni, i v te namen naj se napiše na to tablo ime i delo t dr. Franca Ivanoczyja i se postavi tű gor podoba njegove glave v špomin njegovoga düšnoga pastirstva na Tišini, darüjem jezero dinarov v roke vlč. g. plebanoša Krantz Jožefa, komi se toplo zahvalim, da je té dar sprejeo Že naprej i za ves trüd, ka de ga meo pri postavljali toga lepoga spomenka. Te dar položim kak tišinske fare sin i oprosim vse drage tišinske farnike, naj ga z svojimi dari povekšavajo, ka njihov düšni voditeo prido kem prle do svojega zaslüženoga spomina.
Globoko se zahvalim tüdi vlč. g. Faflik Franci, pleb. pri Sv. Bedeniki, ki so blagovolili sprejeti drügi moj dar od jezero dinarov (vložen v Črensovsko posojilnico), šteri naj slüži kak fundament velikomi spomeniki, ki se bo postavo na grob j dr. Ivanóczyja pri sv. Bedeniki. Te spomenik mora gorpostaviti cela Slovenska Krajina.
To so tiste rožice zahvalnosti, štere sem nameno potrošiti na Vašo pot, Prezvišeni, gda zapüstile kak sv. Metoda naslednik Slovensko Krajino. Naj Vam cvetejo i dišijo v popolno zadovoljnost nad verniki Slovenske Krajine.
Za govor i dar so se Prezvišeni globoko genjeni srčno zahvalili z želenjom, da tišinska fara i Slovenska Krajina kem prle postavi gor dostojni spomenek svojemi velikomi sini † dr. Franci Ivanóczyí.
Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar. skupščine marca 30.
Partija 2597. govori o »isplati zakupnine vel kih posoda" tak je bilo v original!, a je zdaj popravljeno na »privremene rente" v Hrvatski, Sloveniji, Banati, Bački i Baranji pa je določen v te namen znesek 9,994,430 dinarov 30 par. Vidimo toti pri dohodkab, da dobi držáva od zakupnine (arende) veleposestev okroglo 10,000,000 dinarov. A ne smemo pozabiti, da se ta zakup-nina plačüje že 4 leta. I v teh 4 letih do zdaj še nieden veleposestnik ne dobil niti filera zakupnine kljub tomi, da Siromaški človek že 4 leta redno i pošteno plačüje to zakupnine. (Zezavi, čüjte, čüjte!)
Po odredbi agrarne reforme, pripada veleposestvi 75% zakupnine (arende) držáva pa dobi 25% kak plačilo za stroške pri izvedbi agrarne reforme. I teh 75% ne vidimo nikde zaračunanih kak tüdi 25% ne. Nieden veleposestnik v teh 4 letah še ne dobo niti filera. Čast mi je pitati gospoda ministra za agrarno reformo, kje je te penez? Jeli izposöjen? Komi se je posodo? jeli potrošen? Kda je parlament dovolo, da se potroši i v kakše namene?
V interesi ugleda države je potrebno, da nam gospod minister to stvar pbjasni i to je potrebno tembole, ar so veleposestniki po večini tüji državljani. V inozemskih listih čtem, da se v tüjini govori, da je naša držáva držáva roparov, ar ne izplačüjete zakupnine. (Zezavi i ugovori v središči.) Prosim, to čtemo v inozemskih listih!
Ar zavolo toga vočimetanja vsakoga dobroga državlana srce globoko zaboli, je potrebno, da nam gospod minister za agrarno reformo pojasni percentuálni Obračun 75% odnosno 25% najemnine, da zvemo, kake ta stvar stoji. (Pritrjevanje i ploskanje na levici,)
Slavnost črensovske fare pri blagoslavljanji zvonov.
Prvi zvünski glas. — Završetek slavnosti.
Naši gospodje kumovje so si te den oblekli hlače z velikimi žepi. Vsaki zvon je nekši dar šteo z toga ponüditi gda ognjegascom, gda pa goslaröm z tesači. No pa zahvalno bodi povedano, zvonovje v svojoj želi neso se vkanili, kumovje so bogato obdarili vse. Gostoljübni stol domačega g. plebanoša je pa pri sebi vido zvün kumov, cehmeštrov i domačih dühovnikov mil. g. kanonika z D. Lendave i gospode dühovnike z Čakovca, Štrigove, Martjanec, M. Sobote, Beltinec, Tišine, Törnišča, Bögoiine pa več svecke gospode od blüzi i daleka. Večernica je bila zdrüžena z navukom za tretji .red, šteroga so držali urednik našega lista. V svojem govori so se zahvalili vlč. g. Čačič Jožefi za trüd i Vodstvo pri toj lepoj slavnosti i razložili dužnost našo, gda čüjemo zvon, šteri nas zove k predgi, navuki, sv. meši, šteri nam naznanja podelitev svestev za vmirajoče i smrt.
Po popoldnešnjoj božoj slüžbi smo čakali nestrpno, gda se oglasijo zvonovje. Majstri so nam obetali, da ob šestih mo je že čüli. Čakamo, vöra kaže šest, a zvonik je še nemi kak grob. A komaj porinemo vöro nazaj vu žep, taki po šesto} vöri se oglasi z svojim častitljivim globoki, lepo donečim glasom stari zvon, — za njim pa pomali drügi, tretji, štrti, Vulice se napunijo z narodom vu celoj fari i ešče vu sosednih, šteri pöslüša do kesne noči, kak se zvonovje vsikdar bole i bole oglašajo . . . Poslüšajo ; srca se genejo, — Oči se zdignejo proti nebi ! zarosijo. Gostom se tudi spunila žela, kak je bilo napisano na štiraj zvonah slavoloka, štere je izdeiao Šeinekov Janči z Črenšovec:
Bodte pozdravljeni,
Bližnji, odaljeni,
Ki ste obiskali,
Slavni naš dom! Srčna Vam hvala bod! Sladki bod vaš odhod! Pot vam posodi naj Vsaki naš zvoni! Sprevodili so goste z svojim milim glasom domo, nas pa zazibali v sladki sen, od šteroga nam slajši bo samo večni sen po dobroj smrti. — K tomi naj nam zvonovje ednok vsem zvonijo, ki smo se te lepe slavnosti vdeležili.
NEDELA.
Po Ris. III. Evang. sv. Lukača XV. 1—10* Jezuš Sprejma publikanoše i grešnike. Pa On je najsvetejši Bog. Ti si pa Uboga grešna stvarica i li neščeš odpüstiti i se cgiblješ tistih, ki so te razžalili. Odpüsti, kak je Bog odpüsto, to  zahteva od tebe ljübezen do bližnjega.
Ljübézen do bližnjega.*)
O grozaI Kakši odören greh je nevoščlivosti Greh k smrti, pravi sv. Auguštin. Ja, greh, ki zaslüži večno smrt, kak je Časna smrt prišla na svet po njoj. Ar po nevoščlivosti hüdičovój je prišla smrt na svet, pravi sv. Pismo. Ja, i da je paradičcm na veke zaprejti za človeka, da je zemla pöstala iz božega ograda edno velko pokopališče, na šterom vsakši den poköpamo okoli IGO jezer ljüdi, da je postala mrtvaška njiva, v šteroj Ignjiíi že milijarde ljüdi — je vse delo nevoščlivosti, s šterov je zavidao šatan človeka v raji . . .
Predragi! Ne vdajajmo se toj velkoj pre-grehi. Ka pa mamo od nje? Eli postane vse tisto, zavolo šteroga zavidamo bližnjega, naše? Nikaj, Čisto nikaj nimamo od nevoščlivosti. Od
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani, Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
2
NOVINE
29. junia 1924.
kradenja ma človek kaj, od vsakoga greha ma kaj — od nevoščlivosti nima nikaj. Šče menje kak nikaj 1 Žalost ma, potrtost srca, težke vöre, temne dneve, zagrenelo živlenje. — Nevoščlivost je gnjiloba v čontah, pravi Sv. Pismo t. je spod-jeda živlenje i zdravje i vso časno srečo. Nevoščlivost je med vsemi strastmi najbolje krivična i najbolje pravična, pravi sv. Gregor; najbole krivična, ar nasprotüje vsemi, ka je dobroga; najbole pravična, ar svoje gospodare sama grize i mantra. Zato pa v kraj z nevoščllvostjov, tov pogübov vsakše ljübezni do bližnjega 1 Veselimo se, Či je bližnji bogat, či je vučen, či je slaven, Či je zdrav, či je lep, Či je prilüblen —: glejte vse to njemi je dao Bog! Kak dober je Bogi Bodimo dobri tüdi mi. Veselimo se, da je telko bolšij, bogatejšij, bole srežnij. . . ljüdi, kak smo mi. Veselimo se toga, ar či se v lübezni do bližnjega prednosti drügij Istinsko veselimo, potom to, ka majo drügi, vživamo tüdi mi. O, kakši kinč je lübezen do bližnjega, pravi sv, Auguštin šteri napravi, da je to, ka majo drügi, brez našega trüda, brez našega dela tudi naše 1 Amen.
 Glasi.
Slovenska Krajina.
Slovo dühovščine Slov. Krajine od našega prezvišenoga knezoškofa. Po dovršenoj fermi i božoj slüžbi na Tišini je počastila dühovščina obe našive ešperešiji prezvišenoga hercegpüšpeka i se od njih poslovila. V imeni dühovčine je govoro mil. g. č. kanonik Slepec Ivan iz M. Sobote. V svojem lepom, iz srca kipečem govori se je toplo zahvalo Prezvišenomi za njegove trüde, je proso i nadaljne njegove pomoči za naše ljüdstvo i obečao, da ga dühovčina v njegovom deli bo podpirala. To je bio pomen njegovega govora. Milostiven hercegpüšpek so se lepo zahvalili za lepi Pozdrav, podignoli trüde g. kanonika pri zidanji njegove lepe cerkve i se od vseh dühovnikov srčno poslovili. Vsem so pravili, ka razmijo to, če je dühovščina deloma bila vogrskoga čütenja, ar je zvršila samo vogrske šole. „A zdaj gospodje, gda ste roko že na plüg položili v drügoj državi, ne glédajte več nazaj Í Vi dosta dobroga mate z Vogrskoga, to si ohranita i pomali se privadite novim razmeram. — Po tem govori so vsakomi v roke segnoli, vse blagoslovili i se še posebno zahvalili g. Faflik]', pri kom so se posebno dobro čütili. — Ob štiraj papoldne so v automobili g. velikoga župana, dr, Ploja, zapüstili milo Slovensko Krajino med zvonenjom lepih tišinskih zvonov i se odpelali z svojim z tajnikom i dr. Jerovškbm, ravnatelom Cirilove tiskarne skoz Veržeja nazaj v svojo prestolico v Maribor.
Širitelom, naročnikom! Polleta je minolo, tiskarski stroški so grozni. Samo za štampanje Novin brez papira, brez poštnine, brez pakivanja plačamo mesečno više štirijezero dinarov. Dugovje so nam narasli, delavce trebe plačati. Genite se dužniki i plačajte, najema sirmaškoga delavca ne trgajte dol. Vsaki naj plača svoj dug. Širitelje vi pa bodite tak dobri idite okoli i sterjajte dužnike. Pa ešče nekaj drügo tüdi včinite. Ponüdite na drügo polovico leta Novine novim naročnikom.
Vmrla je v Trnji po kratkoj bolezni 16. t. meseca dovica Horvat Sabo Matjaša, rojena Cigan Marija. Bila je junaška mati, štera zaslüži da se spomenemo ž nje. Porodila je edenajstero dece, z med šterih je še šest živih. Zvün petere mlajše dece pokopala v kratkom časi moža, zeta. i sina, ki je bio bogoslovec, to je ki se pripravlao na dühovniški stan, pa prenašao vnoge velike križe vu familiji, štere njoj je dober Bog vu obilnosti pošilao. Pa vse to z mernim, krotkim srcom, vse to vdano v božo Sveto volo je pretrpela. Gda pri njenom grobi vidimo zmagati sveto gospodovo potrplivost, Želemo njeno plačo düši pokojne, štero vsem, posebno tretjerednikom zročimo v molitev. Pokojna je bila pobožna, goreča tretjerednica. Naj počiva vu meri. — Na Hotizi je pa vmrla Farkaš Franca zvonara hči v 16. leti svoje starosti od jetike. Betegüvao je edno leto, mirno trpela i podobo križanoga dostakrat v betegi küšüvala. Pred smrtjov se je dvakrat ljübeznivo nasmejala na sestro šolarice i zatém sladko zaspala v Gospodi. 40. v belo oblačenih deklic jo je Sprevodilo v grob, ki so drügi den pri meši v kapeli, štera se je za pokojno slüžila, genljivo popevale. Naj zadobi njena düša večno zveličanje.
M. Sobota. Deca gimnazijska se nam tožijo, ka nekoga g. fiškališa sin pači šolare i nesramno kriči na vse kraje „ka nega Boga."— Če je to istina, trebe njegovomi oči,.povedati. Če ga očé ne de znao vred spraviti, napravimo sami to, ka k tistomi fiškališi nemo hodili, ki dovoli, da se njegov sin z tistoga norčari ka je nam najsvetejše z Gospoda Boga.
K fermi v Beltincih nam javljajo, da so slavoloki nosili sledeče napise. »Ovčice Vas pozdravljajo. Pozdravljen slovenski vladika. — O nadpastir, prinesi nam mir. — »Gospod ostani z nami!" V cerkvi je domači pevski zbor spevao več umetnih štiriglasnih cerkveni pesmi, spopevala je tüdi cela cerkev, oboje Iepo, genljivo. Kociprova banda je dala nadale koncert v grofovskom parki v nedelo popoldnevi na čast Prezvišenomi. Stroške sprejema so pokrivalo občine z veleposestvom vred.
Amerikanci so nam v oči vrgli, ka naš urednik tak slabo piše, gda kakše pismo pošlje, ka ne morejo njegovoga pisma prečteti. — Prav mate, dragi Amerikanci. Pa na to falingo se ne tožile samo ví, naši domači tüdi. Tomi zrok je pa to, ka že stari urednik dobi na tjeden sto falatov pošte, štero more sam rešavati, ar zavolo siromaštva ne more držati ni pisača ni küpiti mašina za pisanje, (pisalni stroj.) Jako veliko dobroto bi njemi, sebi i vsem našim domačim zato včinoli, če bi njemi küpili eden takši mašin. Ve ne košta več, kak sto dolarov. Dajte nam glas, če ste edne misli z namil — Vrednik.
Vojaki, ki so prosili dopüst na fermo, so ga dobili, kak smo v Novinah objavili od vojnoga ministra. Te kak vsaki dopust se pa da po novom vojnom zakoni samo te, gda je vojak že opravo šestmfesečne vaje (mujštre) v kadri. Če nešteri Prosilci neso prišli domo, je zrok to, ka so ešče ne spunili teh šestmesečnih vaj. Če bj je pa šteri prosilec spuno ili ne bio püščen domo, prosimo, da to starišje javijo g. narodnom poslanci Kleklni.
Ki naroči na polleta Novine, plača 10 Dinarov! Ki doda ešče 10 Din. dobi M. Liste
celoga letošnjega leta i ešče kalendar za te peneze. Javite se, ki ste dozdaj zaostali!
Nove svete meše bodo slüžili sledeči naši č. g. novomešniki: Kühar Janoš, pokojnoga beltinskoga plebanoša brat, julija 6. na Tišini. Jerič Ivan, julija 13. v Dokležovji i Herman Ferdinand julija 20. v Beltincih. Prvi novomešnik so z Gradišča, drügi z Dokležovja, tretji pa z Bratonec; prvi je zvršo včenje v Szombathelyi, zadnjiva pa v Maribori, — Zvün teh g. novo-mešnikov bodeta letos svojo sv. prvo mešo slüžila ešče frančiškan Jerebic iz Nedelice i salezijanec Vogrinčič Franc iz Cankove. Den nove meše teva dva gospoda pa ešče ne je določen. G. Jerič bo drügi den sv. mešo slüžo v Veržeji. Te den bodo njegove posvalbice, štere so kotrigo veržejske dekliške zveze, predavala igro.
Novi zvon pri Nedeli. 15. jun. je proščenje bilo pri Nedeli, nedela sv. Trojstva. S tov pri-likov so blagoslovili i vu törem potegnoli novi zvon. Zvon je bio na farofi, lüdstvo je s procesijov prišlo na farof. Domači g. župnik so pozdravili novi zvon, potem se je procesija razvila nazaj vu cerkev. Pred zronovom so šle vu belo oblečene deklice vu velkom števili, za zvonom dühovščina. Godba iz Zankovec je lepo igrala pri procesiji. Pevski zbor od Sv. Sebeščana je lepo pooevo. Zvon vaga 626 kgr. Vlejani je vu fabriki „Zvönoglas“ v Maribori. Zvon je 6. delo fabrike. Z Amerike je poslano bilo 270 dolarov. Farniki so lepo okinčali zvon i cerkev. Zvon je tak lepo bio okinčan, da oči-vidci pravijo, ka v Prekmurji ne ešče biIo tak lepo okinčanoga zvona. (Zato, ka zvon ma lepi glas, priporočamo drüžbo. „Zvonoglas v Maribori. Vr.) Vu cerkvi sta bila dva lanca iz rož, na njih so visili lepi „lampašje“. Cerkveni govor so držali g. plebanoš od Sv. Bedenika. Govor je do srca geno lüdi. Navzoči i so bili ešče gg. od sv. Sebeščana, iz Markovec i iz Velikih Dolenec. Pri svetoj meši je popevo zbor pevski g. vučitela od Sv. Sebeščana. Okoli edne vüre smo čüli glas novoga zvona. Glas je A, prijeten i močen. Fara se posebno zahvali g. vučiteli i njegovomi pevskomi zbori.
Krog. Po končanoj sv. firmi so se pelali prezv, knezoškof iz Tišine v Veržej da si ogleg dajo tüdi zavod č. g. Salezijancov. Med tov potjov smo meli srečo jih tüdi mi krožančarie sprejeti. Sprejeli smo jih pri Kapeli sv. Floriana gde je bio postavleni slavolok z napisi. .Blažen i pozdravljen nadpastir, naslednik sv. Metoda” na drügoj deski pa „Dedovina Pribine i Kocelja je danes razveseljena." Pred slavolokom je stala Šolska mladina, Odzajaj za slavolokom okoli Kapele pa vseljüdstvo občine. G. vučiteo so z zvišenimi*rečmi pozdravili visikoga gosta, na konci govora jih je pa vse ljüdstvo, pozdravilo z navdüšeniBi i gromovito trikratnim »Živijo* k licom. Zatem* jim je mala gimaziialka Titanova Trezika deklam$rala, jim zročilaešopek korin. Za pozdrave so se visoki gost praVtjübeznivo zahvalili. Občina, gdetso se sjapz pelali, je vsa bila v zasfavah.o na nehteri Hišah so .poleg velkih plahotale ešče male Slovenske zastavice. Na kraji občine pa odslov iz občine, je tüdi stao eden slavolok skoz šteroga*sq se Prevzvišeni pelali, s prošnjov: „Brani i čuvaj nas, do skrajni mej življenja, Panonske Slovence.''
Fabijola
ali.
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Odao je vse, ka je kaj vrednoga bilo i to razdelo med sirmake, da nebi pripadnoli) po njegovoj smrti državi.
Fulvij je bio- delaven, skrben človek, pa si je nekaj pridobo od pomorjeni krščenikov, ali ne telko, kak je čakao. Casara je tüdi ne več mantrao z podporov. Prišparati pa tüdi ne mogeo nikaj; dolge je pa delao naprej, ár je mogeo plačüvati svoje korteše i špione. Vsaki večer ga je spitavao čemerni Evröta, ka je napravo po dnevi, če je kaj zaslüžo i njemi v oči metao i se norca delao, ár je nikdar ne mogeo kakšega vekšega zaslüžka napraviti. Eden večer njemi pa razodene Fulvij, da je nakanjen segnoti po nikšoj višjoj glavi, po casarovom lüblene!-, ki si je kaj, kak tribun telesne straže, za gvüšno prišparao kakšo lepe šumo.
Na priliko njemi je ne trbeló dugo čakati. Približavao se je 9. december i na te den je smeo vsaki človek k casari, što je meo kakšo prošnjo ali se pa njemi priporočiti za kakšo milost Na te den je prišeo tüdi Fulvij i casar ga je mrzlo sprijao, kak po navadi. Kda,ga je že do konca poslüšao, je gizdavo stopo ešče ednok pred njega se spüsto na kolina i je tak nagovoro imenitnoga gospoda.
Vaše božje Veličanstvo mi je večkrat v oči Vrglo, da si slabo zaslüžimo Vašo milost i podporo; ali zdaj sem zvohao najstrašnejšo
zaroto i grdo nehvaležnost, štera je telko bole nevarna, kelko bližje je vašoj blaženo]' osebi,
,,No, ka misliš, s tem? Naglo povej, ali bom dao z železom vleči reči iz tebe," nepdtr-plivo odvrne casar.
Fulvij Vstane i pokaže na Sebeščana i pravi: »Šebeščan je krščeniki"
Casar srdito skoči iz stoca. ,,Slepar ti, ti lažeš; dokaži, ka si povedao, ali te pa obsodim na smrt, kakše je ešče nieden krščanski pes ne pretrpo!"
»Dokazov mi ne menka" odgovori Fulvij i porine med casara nekši papir.
Ravno se je šteo na novo zadreti nad njim, kda stopi po moško Šebeštjan pred casara i njemi mirno pravi.
„Moj gospod casar, je püstite vse preiskave, jaz sem krščenik; to tű ponosno pripoznale"
Maksimíjan je bio neodlikon Človek, čeravno ovači Batriven vojak i ar je bio tühinec je komaj nikelko reči znao po dijaški povedati, j to te, če je hib miren i je gučao premišleno; če se je pa razsrdo je pa gučao, da joj. Takši je bio zdaj. Vüsta so se njemi odprla, ali so ne drügoga povedala, kak samo grdo preklinjanje. „Lepi imen, con® i kaj pódobnoga se je lejko zdaj čülo, ár jé te velki gospod toga prece znao. Najbole njemi je v oči metao nehvaležnost i Izdajstvo. ,,Kačo sam krmo na svoji prsaj . . . i škorpiona — i čüdim se, da sam ešče živ."
Krščanski junak je mirno poslüšao, nato pa je odgovoro; ,,Moj Zapovednik i casar, prosim vas poslüšajte me, mogoče itak zadnjikrat. Povedao sam, da sam krščenik i to vam je dokaz da ste na gvüánoml*
k3*1 denok, nehvsležnik."
Če ščete meti okoli sebe stražo, vsaki čas pripravleno, da tüdi zadnjo kaplico krvi prelije za vas, pošlite v temnice svoje slüžabnike, da rešijo krščenike železja i lancov, Vzemite napol mrtve i pečene krščenike, i po borišči Poberite, ka je ostalo divjim zazerinam.pa je ozdravite kelko se da. Dajte njim orožje i postavite je okoli sebe — pa vam zagvišani: V toj pőhsblenoj četi bo več korajže vernosti i vdanosti do nas, kak v vsej daški i panonski legijaj.* Vi ste njim vzeli polovico krvi, drügo polovico pa radi dajo za vas."
,,0 jako lepi navuk" se zareži casar. Raj bi meo okoli sebe vuke; mnogo me je navčilo tvoje Izdajstvo."
— »Veličanstvo, či bi bio jaz izdajalec, ka bi me denok zadrčevalö, da vas izdam ? — Casar, gotovo vam je. nihče ne slüžo bole verno kak jaz; pa jaz poslüšam ešče drüge ga, višjega Gospoda, ki bo naj oba sodo i njegovim zapovedam se morem bole pokori!! kak Vašim." »Zakaj si mi pa, kak strahopetec pokrivao svojo vero ? Ali se bojao britki smrti, ki si ja itak zaslüžo.
»Veličanstvo, jaz nesam izdajalec, pa ne strapezlivec to samo vl pravite, pa nihče drügi I Dokeč sem mogep svojim bratom s svojim živlenjom hasnili, sem živo v sredi krvave ga preganjanja i čakao, da pride red na mené. To vüpanje se mi je pa ne izpunijo, zato sem prav hvaležen Fulviji, da me je založo kak krščenika i me tak rešo zadrege; Ali si naj sam iščem smrt, ali naj nadale tak živem.”	(Dale.)
* Legija se je imenoval pri Rimlamaj oddelek vojaštva — naš polk 3000 do 6000 vojakov,
3
NOVINE
29. junia 1924.
M. Sobota. Sokoli so nas letos pali obiskali. Ne zovemo je, pa li pridejo. Pač sokolska jakost. Pa gda so prišli, so meli samo te skromne žele: da bi je mi Sobočanci sprejeli v svoje stane i njim dali ešče večerjo. To so znabiti zato želeli, ka njihovi bratje Orjunci prek Mőre kolejo nedužne lüdi, je pobijavljejo i kradnejo.
Na „Martinišče“ so darüvali v dinarah: Horvat Anton nabrao v Chicagi 7850; med temi dari je tüdi 10 dolarov Zelko Marka z Črensovec, ki je v Chicagi te posodo za Martinišče, a zdaj, gda je prišo domo, je dao z cela v te lepi namen: Paler Koloman i Terenta Ivan vp. nadučitela v pokoji nabrala po D. Lendavi 644, na gostüvanji Püvar Marije pod Lipov nabro Zver Ferenc 36.25, na gostüvanji pri Matjašec Matjaši pod Lipov nabrao Matjašec Franc 15, glavni nabirač Horvat Janoš z Trnja i Horvat S. Ignac z G. Bistrice, cehmeštra nabrala pri sabolskom cehi pri priliki blagoslavlanja nove zastave 101 Dinarov. — Vsem najprisrčnejša zahvala. Bog lepo plati, vrli Amerikanci i dragi domači darovniki! O le naprej!
Orlom i vsem krščanskim drüštvam damo na znanje, ka namenimo letos edno slavnost napraviti pri Sv. Bedeniki pri grobi † dr. Ivanoczyja. Prosimo vse krsčanska drüštva, naj nam dajo na znanje z kakšim programom se ščejo vdeležiti te slavnosti, Odgovor prosi uredništvo do 15. jula.
Tišinski farniki dajo svoje dare za spominsko tablo † dr. Franca Ivanoczyja gospodi Krantz Jožefi tišinskomi plebanoši. Tišinčarje svojemi g. plebanoši izročite svoje dare.
Vmoro je na Melincih 18. t. meseca Küzma Ivan z Melinec Hozjan Ferenca (Kleidermanov) trgovca iz Sr. Bistrice. Z dugim nožom ga zabodno v srce i nesrečen, ki je preživljao svojo mater, je na to za par minut vmro. — Svadila sta se v krčmi. Ka naša oblast tak visiko poštüje i z celim srcom zagovarja krčme, točenje alkohola, to podivja i kole naš narod. — Prek polnoči se je pelao neki naš poznanec po cesti z Gornjega v Dolnje Prekmurje i kak nam poroča, je vido to, ka v večih krčmah, gde se je mimo pelao, so ešče svetili. Tak se drži policijska vöra.
K fermi v Martjancih nam javijo, ka je tam i pevski zbor i cela cerkev popevala jako lepo. V dvema letoma je g. Čepregi nadvučiteo i kantor cerkveno popevanje podigno na tak velko višino, da se vnoge fare lehko včijo od martjanske.
Na grobni spomenek † dr. Franca Ivanoczyja jemlje dare prek vlč. g, Faflik Franc, pleb. pri Sv. Bedeniki se z svojimi dari.
M. Polana. Veleposestvo kneza Eszterházyja je prepovedalo izvoz drv iz šum. I gda je to prepovedalo, je poslao ednoga svojega uradnika k nam, nekšega podsekvestra, šteri nam je nakazao drva, gda smo jih ne prosili i gda jih ne smemo vö voziti. Te terja od nas zdaj še drago foringo. Znata za to krivico g. upraviteo i g. sekvester?
  K fermi v M. Soboti nam javijo, ka je domače prebivalstvo ednoglasno glasalo na seji občinskoj za to, naj se prezvišeni knezoškof najlepše primejo i ponüdilo v te namen svoje dare. Ešče zastopnik evangeličancov, č. g. šinjor Kovač so zato glasili. Samo dva katoličanca, iz Preka sta glasala proti g. Brumen i dr. Černe. To je bilo na ednoj seji, na drügo pa nej sta ni prišla. Za lepi sprejem hercegpüšpekov v našem varaši ide vsa hvala zato g. dr. Šömeni, našemi domačemi prebivalstvi, ne pa veri sovražnim, demokratskim prišlekom, — Istina.
Ki kakše dare nabirajo, včasi pošljejo izkaz nabranih darov našemi uredništvi, naj ga objavimo zavolo pravilnosti i enotnosti naznanimo vsakomi, ka dare samo te objavimo, če je ali mi dobimo do rok ali pa tisti, komi so namenjeni. Če što pošlje dar v Celje na misijone, ali vu Veržej za Martinišče, ali v Ljubljano Jug. Matici itd. — mi njegovoga nabiranja ne objavimo tečas, dokeč ne dobimo z Celja, Veržeja, Ljubljane itd. potrdila, ka so dari nabrani zaistino tüdi v roke dobljeni. To prosimo, da vsi vzemejo na znanje — Vredništvo.
Iz Dolnje Bistrice. Šola v Dolnjoj Bistrici je priredila s šolskimi vučeniki izlet v Ptuj. Da se je prihranila deci duga pot do Dolnje Lendave, se vučiteljstvo zahvalji g. župani Jožefi Kolenko, g. Marki Godina, g. Jožefi Kelenci, g. Jožefi Šerniki, ki so brezplačno dali kola i peljali vučenike do kolodvora i nazaj. Bog plati 1 — Šolsko Vodstvo v D. Bistrici.
Križevci. Prisego je položo tű jun. 11. g* Benko jožef novo izvoljeni cerkveni nadpaziteo evangeličanske vere v roke ev. šinjora g. Kovač Števana. Pri toj prilik i je g. Benko govor meo, v šterom je obljübo, da se bo z cele noči, brigao za ev. verske šole, za vse pravice evangf vere i predvsem zato, da se za evangeličani ske dijake kem prle poslan gor v Soboti dijaški zavod. V te namen so darüvali vküpzbrani pri toj priliki blüzi jezero dinarov. — Nasledüjno
brate evangeličance pri darüvanji za Martinišče. Pri vsakoj priliki dapico v te namen. Evangeličanci te majo hižo za dijake v Soboti, mi nemamo ešče nikaj. Vr.
Uradna naznanila. Licencüvanje i premüvanje bikov za leto 1924. je končano. Licencovalnih v celom okraji je bilo 317 bikov. Najlepše bike je mela letos občina Nedelica, po tem Tešanovci, Moravci, Vadarci, Brezevci i občine okoli Dol. Lendave. Premiranih je bilo 28 bikov. Za premije se je razdelilo sküpno 10461 Din. Zvün oblasti se prispevaii k premijam tüdi g. Josip Benko v M. Soboti s 500 Din. g. Karl Vogler iz Cankove s 500 Din. i Izvozna klavnica v Nuskovi s 1500 Din. za koj jim naj bo izrečena na tom mesti Zahvala. (Srezko poglavarstvo v M. Soboti dne 11. juni 1924. Štev. 145/21. vet )
Sresko poglavarstvo D. Lendava, 20. jun. 1724. Štev. 153/pr.
Razglas.
Srezki poglavar v Dol. Lendavi bo imel v tekočem letu naslednje uradne dneve:
1. V Beltincih v občinskih hiši:
12. julija od 16. do 18.	ure in	13. julija	 od ½9.	do 10.	ure.
9. avgusta                              10.	avg.
13. septemb. 	14. sept.
11. oktobra 	 	12. okt.
15. novembra, 			 16.	nov.	
13. decembra 		 	14. dec.
2. V Dobrovniku v gostilni g. Ivana Toplak: 27. junija,
26. julija,
23. avgusta.
27. septembra,
25. oktobra,
29. novembra,
29. decembra, in sicer vsakokrat od 9. do 13. ure.
Na sedežu srezkega poglavarstva v D. Lendavi so urádne ure za stranke vsaki torek in petek od 9. do 12. -ure-
Upravitelj sreza; Kandrič s. r.
Politične drobnije.
Samo v „Novine“ je greh pisati. „M. Krajina“ je v 24. št. od 15. juna objavila, ka je v Križevcih na cerkvenom spravišči Kühar Štefan urednik ,M. Krajine* obtožo šinjori i všem vküpzbrano g. Hári Leopolda, ev. bogoslovca zato, ka prej piše i širi naše »Novine," ar stem greši ploti svojoj cerkvi. — Čüdno, gda je Kühar sam pisao v od katoličancov vrejeni liberalni list »Prekmurski Glasnik," šteri je napadao i katoličancom i evangeličancom svete verske reči, to . je to ne bilo proticerkveno delo — ar je list bio íiberalen, — a gda g. Hari piše v krščanski list „Novine“ za krščanske vere branitev, ka je i katoličancom i vsem poštenim evangeličancom sveto (od treznosti, mira krščanskoga, poštüvanja starišov itd,), je to proticerkveno. Znate zakaj? Ar so naše Novine list krščanske stranke, štera je vrgla g. Kühara. To ga boli. Pa te vüpa ešče to pisati, ka so g. šinjor g. Marija kregali i ka se je te zagovarjao kak en igralec (szinész.) — Ne g. Kühar, g. Hari je lepo pravično povedao, ka v dühi Kristušovoga evangeliuma dela, gda poštüje drüge vere ljüdi, i ne on, nego vaši zagovornik! so dobili káranje öd celoga razumnoga spravišča. Tak je istina. — G. Mariji pa Čestitamo za nedužno preganjanje. Vekše časti ne bi mogo dobiti kak gda je zavolo pravice bio napaden od tistih, ki so za Judašov grož prfk vico že davno Odali. — Vr.
Država.
Obrtniki! Obrtniška razstava bo od 10 do 28. augusta v Maribori! Ne pozabite, ka razstava nosi velike haske obrtnikom. Vnogi obrtnik je teliko naročil dobo lani, ka šče dozdaj ne mogo vse dogotoviti, ka je naročeno. Ne pozabite razstavit svojega obrta sad. Prekmurski obrtniki tüdi vi kaj razstavite. Na to gledoč vam vse pove: Pisarna razstavnoga odbora, Maribor, Grajski trg. št. 1.
Naša valuta ide doli zavolo krivic, štere dela vlada po državi.
Orjunci so z orožjom napadnoli v Maribori brivce, ar so tei ne za radikalne i demokrate. — V Ljubljani je eden vkradno palico nekomi našemi visokošolci.
Več komunistov je oblast dala zapreti v Maribori i okolici. 
Na koj so penezi. Vlada je Orjuni dala 200 jezer dinarov podpore (Slovenec št. 137.) „Republika“ beogradska piše: „Tadije Pantovič, koga kragujevaška občina javno toži zavolo kraje pri nešterij odškodninskih rečej, obdužuje ministra Kojiča za volo tolvajije. Junak Kojič slovesno odgovarja, da se s Pantovičom niti v guč ne püsti. Šteri je vekši tovaj med tema dvema, ar sta oba radikala?“
Invalidi iz cele države so obdržali shod v Ljubljani, ná šterom so ostro obsodili vlado, ka se ešče izdaj ne poskrbela za plačo njihovo te,
gda v vredo püščeno namene trositi državne peneze.
Broj tüjezemskoga delavstva v Zagrebi. Po poročilaj občinskoga sveta je zdaj zaposlenih v Zagrebi 3000 mlinskih delavcov.
Oča i hči se vtopila. V Korini se je So trgovec Solinecki z ženov i hčerjov kopat v Dunave. Na hip je oča zapazo, da se hči vtapla. Skočo je na pomoč, toda obviso je na grmovji. Njemi je Šla na pomoč žena, a se je začnola pogrožati v blato. Mela je samo šče telko časa, da je zazavala svojega psa, šteri jo je že omed-lelo pretekeo na breg. Oča i hči sta se vtopila.
Automobilna nesreča. Okrajni predstojnik v Varcar-Vakufi se je na poti iz Jajca v Banjaluko smrtno ponesrečo. Automobil se je zaleto v drevo i sta se predstojnik i Šofer prevrgla. Predstojnik je bio na mesti mrtev, Šofer na je žmetno ranjen.
Med mašinskimi potači. V paromlini v Koprivnici je gonilni remen zgrabo 14 letnoga delavca Vučkoviča. šteroga so nato mašinski potoči ščista zdrobili.
Svet.
V nasledüvanje. Vekše nemške növine so objavile te broja, poslane iz Londona. 4, O; 4, 11; 4, 24; 4, 27; 4, 30; 4, 35; 4, 40 i tak dale. Mislili ti, da je to kakši vozni red eli kaj podob-noga. Pa je ne. To so govorilne minote angleških poslancov v parlamenti 6. maja. Seja se je začnola ravno Ob 4 vöri. Prvi poslanec (Grofi) je celih 11 minot mantrao poslüšalce; drügi govornik je bič jako nesmilen in je govoro trinajst minot: na to je prišeo pameten mož in govoro samo tri minote. Nekši poslanec je tumačo svoje načrte v dveh minotaj; eden se je pa navčio z ednov in nekše angleške novine ga imenüjejo velkoga prijatela človečanstva
Odpravleni svetki na Českom. Novine, Venkov" poročajo, da bodo na Českom odpravleni vsi sporni (negvišni) svetki. Svetila bo držáva samo. Novo leto, Božič. Štefana, Vüzem, Risale, 1 máj, 28. oktober, 5. julij (sv. Ciril in Metal) in 6. julij (Jens) Marijini svetki in deželni patroni po tom zakoni odpadnejo. Cerkev je bo svetila kak dozdáj tüdi na dale. Ta Odprava pomeni samo telko, da bodo državni uradi odpreti in tüpi trgovine. Inači pa ostanejo v cerkvi zapovedani kak do zdaj. op).
Domača politika.
Nasilje na vse kraje. Oblast je zaplenila (prepovedala vödati) več številk našega krščans-noga lista,, Slovenec".- Protivladne stranke več poslancom je od vlade najeta banda prepovedali ne sama gučati, nego je še stirala, napadnola i ranila. Tak se je zgodilo z dr. Šumenkovičom, Vujičom, Moskovljevičom itd. — Shoda v Ljubljani je Vlada našoj stranki ne dovolilin.
Občinske volitve v Sloveniji so prinesle, kak sami srbski listi priznajo, zmago našoj stranki, štera je dobila več glasov zdaj kak pri zadnjih občinskih volitvah, posebno na Štajerskom. Radikali i demokrati pa ne dopüstijo volite v Prekmurji. Bojijo se nas. Pa ta krivica bo dobra za nas, vsi bomo volili krščanko stranko.
Volilni mandat (pooblastilo za nove volitve) šče Pašič isilit od kralja zato je hodo dr. Ninčič na Bled h kralji i tüdi Pašič sam se je napoto, da dosegne ta svoj cio. Dozdaj to nese njima posrečilo — Vlada se pripravlja na volit ve i išče svoje kandidate. Prinas se omenja za kandidata te krivične vlade Božidar Sever z D. Lendave.
Spravišča protivladnih strank se redno vršijo gda v Beogradi, gda v Zagrebi ali Lublani. Opozicija je na deli proti nasilji vlade, da brani pravice ljüdsva. — Naše stranke poslanci so 24. toga meseca v Celji obdržali svoje spravišče pod Predsedstvom dr. Korošča.
Občinsko poglavarstvo na Horvackom je vláda začela razpüščati odtisti mao, ka je Radič odišo v Moskvo se pogajat z ruskimi boljševiki.
Svetovna politika.
Francija. Nove vlade predsednik je socialist Herriot. Nova Vlada šče toti zmenjšati terhe ljüdstva, a je skrajno sovražna veri. Niti to nešče dovoliti, da bi skoro 40 milijonski francozki narod meo svojega zastopnika pri sv. oči, Kristušovom namestniki v Rimi. Igda mi te njeni program Čtemo, tüdi to prvo ne verjemo, da bi zaistino štela zlejšati bremena ljüdstvi. To pa zato ne, ar ravnotej ljüdje, ki so na vladi zdaj so bili za zakon, naj se vsa cerkvena imanja v kraj vzemejo za državo, ka de prej te ijüden pomagano. I resan vzeli so milijarde i milijarde vredne cerkvi, farofe, kloštre itd. vkraj pred par leti i z celoga Francozkoga so dali komaj okoli tri milijone frankov državi, ovc se je pa stavilo vse v njihovom žepi. Tem socialdemokratični!!! cerkvenim roparom ne verjemo.
Rumunija. Poslanca Sbarnea iz Bessarabi je so na pet letno vozo obsodili, ne da bi se kakša krivica zvedla od njega.
4
NOVINE
29. junia 1924.
Prekmurski dijak.
Sprejemni izpiti za 1. razred državne realne gimnazije v Murski Soboti se bodo pričeli v poletnem roku v ponedeljek, dne 30. junija t. l., ob 9. uri predpoldne. Zahteva se: iz krščanskega nauka toliko znanja, koliko se ga mora pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole; iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, početni nauki iz obliköslovja, poznavanje pravopisom pravil, raz-Členitev prosto razširjenega stavka; Iz računstva Izvežbenost v štirih osnovnih računskih vrstah s celim! števili. Izpita iz krščanskoga nauka se oprosti, kdor ima v izpričevalu „dobro" ali •prav dobro." Učenci, ki naj prideje v spremstvu svojih starišev ali njih zakoniti^ namestnikov, morajo predložiti rojstni list in predpisamo »obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo." Starost najmanj 10 let, dovršenih Vsaj do konca leta 1924.
Ponávljanje sprejemnega izpita v istem letu na isti ali drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Ravnateljstvo.
Zavednost. Po sklepu odborove seje z dne 19. junija t. I. se vrši 3. julija predpoldan ob 8 h. v Beltincih izredni občni zbor Zavednosti. Prostor kakor navadno (šola).
Na dnevnem reda so sledeče točke:
1). Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2). poslovnik;
3). drüštvene zadeve: počitniško delo i eventu-elni predlogi;
4). Mladinski dan v Mariboru;
5.) Slučajnosti.
Občni zbor je obvezan za vse. Posebna vabila se nebodo razpošila. Zlasti prosim,da bo vsak točen, da lahko v pravom času začnemo. Ako ob navedenom času otvorjeni občni zbor ne bi bil sklepčen se vrši črez pol ure na istem mestu drug občni zbor z istim programom, ki bo sklepčen ob kakšikoli udeležbi.
Ker se občni zbor zavleče najbrž prek poldan, Priporočam Vsakemu, da prinese kaj malega s seboj.	
Bog živi l	K. F.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
Resolucije slovenskoga srednješolskoga katoličanskoga dijaštva.
Ravnanje življenja po verski navukaj i zapovid^.
1. Slovensko katoličansko dijaštvo izjavla, da šče biti korenito katoličansko v mišlenji i življenji:
2. V te namen se šče globoko podevčiti Od verski, nravni i modroslovni pitanj.
3. Šče vestno spunjavati svoje verske dužnosti. Ar pa majo Marijine drüžbe jako dober vpliv na mladino, zato priporačamo vsem katoličansko mislečim dijakom, da se jih poprimejo.
Ravnanje v drüžabnom življenji:
4. Srednješolski) katoličansko dijaštvo zna za Zgodovinsko Važna pitanja, štera napunjavlejo človečanstvo s skrbjov v drüžabnom pogledi. Zato pa ščejo dijak! gojiti študij tej pitanj i zvršavati po vesti svoje drüžabne i stanovske dužnosti.
F. Resolucije odseka za leposlovje (lepe knjige), znanost 1 umetnost.
1. Slovstvo (knjige).
1. Katoličanski shod povdarja, da mora vsaki katoličan znati, da je dober štamp v Zdajšnji časaj fr dna podpora katoličanske misli i neobhodno potreben za obvarjanje te misli med Slovenci. Cio, za šterim teda moramo strmeti, je da vsaki Slovenec lehko zadovolj svoje düševne potrebčine z dobrimi knjigami.
2. Katoličanski shod žele, da bi naše založbe knjig ne zaostanjüvale z rednim {zdavanjom lepe knjlževnbsti, štera ne nasprotüje veri i poštenosti.
Izdavanje naj se tak vredi, da bodo po razdeljeno] vrsti štampana v novina] i listaj, štera razdelitev se naj te vküp štampa v ednoj knjigi, da ta falej pride k ljüdstvi. -
3. Katoličanski shod pozdrávla preosnovi-tev, vödavanje knjig Mohorjeve drüžbe i drüžbo slovenskomi ljüdstvi najtoplej priporača.
4. Katoličanski shod pozdrávla nastavifev .Mladike* i jo toplo priporača (Je jako lepi list. Izhaja vsaki mesec. Naroči se pri Mohorjevi družbi posta Prevalje). Zednim pa povdarja važnost lista za literarno umetnost, Štero predstavla •Dom i Svet. Katoličanski shod pozavla javnost naj Štima za svojo kulturno dužnost, včiniti mogoči obstanek tej dvej listov.
5.. Katoličanski shod pozavla založništvo »Slovenca* (dnevne novine), da izda vsaki tje-
den ali konči vsaki 14 dni prilogó, štera de posvečena kulturi i bo redno opóminala na dobro čtenje, posebno na knjige, štere bodo izdavale naša drüštva in tiskarne.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	320	 Din.,
„	žita	310	   „
„	ovsa	245	   „
„	kukorice	    250  	„
2. Meso. govedina teletina svinjina v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29 D. 28—32 D. v Ljubljani „	  21—23 D. 27—29 D. 27—30 D.
3. Krma.
Sena m. 50—100 D., slame m. 50.— D.
Zagrebečka borza dne 26. junia 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 332.—
Austrijska krona 100 K	K	—.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K 10.—
20 kronski zlat	K 1180.—
Francoski franc 1 frank	K 18 60
Madjar. K 100 (nova em.)	K	60.—
Švic. fran. 1 fr.	K	—.40
Talijanske lire 1 lira	K 14 40
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.70
Pošta.
Št. Kerec Jesenovac. Počakamo ešče eden mesec. Vogrinčič Treza Sv. Jürij. Tista kniga se zdaj ešče ne dobi. Trezika Trajbarič. Steelton. Dobili 119 Din. 75 p. — Ovo je lačna banka požrla, ka fali od 130 Din. — Naša država püsti v Ameriko vaše sestre, a Amerikanski je ne püsti notri. Moro čakati, gda na red prido i tečas vsako leto prošnjo ponoviti tü doma. Fr. Kerec Belje. Dobili 100 D. za 10 Novin na polleta. Hvala Iepa. M. Liste pa plačate sledkar. Jožef Trajber. Dobrovnik. Ar so g. poslanec odpotüvali ne morejo Vam žele spuniti. Napravite kak so Vam naročili, gda ste pri njih bili. Maitz Sv. Jürij. Spunili vašo želo. Fr. Bokan Sv. Jürij. Dobili z zahvalnostjov 50 Din. podpore za M. List, objavili dar M. Listi. Trplan
Karol Markovci 66; pošilamo vam 4 Ml. i edne Novine, vse ste že plačali. Občina Dobrovnik. Oglasa nesmo mogli objaviti, ar smo ga komaj 6. junija dobili do rok. Brez vsega datuma je bio tüdi naročen. Takso za oglas smo vam poslali nazaj po g. vučiteli Izidori Horvat.
MALI OGLASI
K odaji samo dve leti star mašin za mlatiti. Lokomobil Hofher, Schrantz vrste 4 PH. z mlatilnicov: 1000 n. tmml. Gde, pove uredništvo lista.
Sühe gobe, belice küpüje po najvišišoj dnevnoj ceni Franc Senčar podrüžnica Ljutomer (Lotmerk). Zaloga obleke gornje i spodnje, obüteli, dežnih plaščov, plaščov i zračnih cevi za potače (bicikline). Vsikdar friško špecerijsko blago.
K odaji je kovačnica z škerjov vred ali sama šker. Cena se zve pri lastniki Gomboc Ludoviki ali pa pri Sčančar Jožefi oba v Küpšincih. Prekmurje.
Kovačko vogelje, vseh vrst blanje
late, štaflne, cveke, cement
v lagvaj i vrečaj priporočata i odavata najfalej
I. LOVRENČIČ i DRUG
trgovina z mešanim blagom v Križevcih pri Ljutomeru (poleg cerkve).
Što ne verje, naj posküši, da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske, fal črep ino debeli cigeo
late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cement, rore, vse priprave za stüdence itd. pri
V. Bratina, Križevci pri Ljutomeri. (Lotmerki.)
SLOVENSKA BANKA
podružnica
DOLNJA LENDAVA plača najbolje
dolarje
in
zlate peneze.
Edna
in 1½ oral zemlje
in travnika da v najem občina Renkovci po javnoj dražbi 13. julija 1924. ob 3. vöri v obč. hiži.
OBČINSKI URAD RENKOVCI.
Podpirajte Novine!
Vsem onim, šteri že poznajo mojo podvorbo i blago, priporačam:
CEMENT VAPNO i TRAVERSE,
nadalje: Špolarijo, štedilnike, (šparherde) kak tüdi vse železne i ocelne potrebščine po jako ugodnoj ceni,
nazadnje pa moje prvovrstne po celom Prekmurji poznane
Garantirane kose.
JOSIP TOPLAK, trgovec železa. D. LENDAVI
Glavna ul. 59.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.