" ---------- - ----------r^^Tj-. " DmSj m United States. except Scxzadays and legnl Holidays. 75,000 Readers. mjSTOH: CORTLAWDT 2876 HO. 142. — ŠTEV. 142. Entered m Second Plata Matter, September 21, 1908, at the Port Office it Mew York, N. Y., nad« Act of Congraaa of NEW YORK, SATURDAY, JUNE 18, 1927. — SOBOTA, 18. JUHIJA 1927. S, 1879. Ogorčenje NAMERAVANA ZVEZA PROTI BOLJŠEVIKOM SE JE ZVODENELA Takozvana "sveta alijanca" proti sovjetski Rusiji ni se gotova, i— Sile S C obotavljajo glede postopanja proti Ruspji. — Briand je odpotoval domov. — Norveška se je oglasila. — Spi-jon obsojen na smrt. se je že poleglo. LONDON, Anglija, 17. junija. — Velesile so opustile svoj načrt, da izdajo skupno svarilo na naslov Rusije proti nadaljni komunistični propagandi v inozemstvu in proti dozdevnemu terorizmu sovjetov v Rusiji. Goje namreč bojazen, da bi tak izziv lahko razburil javno mnenje v Rusiji. Tudi se hočejo izogniti vtisu, da se stvarja združena fronta proti sovjetom in sovjetski Rusiji. ŽENEVA, Švica, 1 7. junija. — Francoski minister za zunanje zadeve, Aristide Briand, je odpotoval iz Ženeve, da se posvetuje s svojimi zdravniki v Parizu. Njegovo odpotovanje se je završilo v trenutku, ko je Anglija že domnevala, da bo kmalu videla uresničenje svojega načrta za skupno fronto proti TRAGEDIJA V PRAGOZDU MehišHi jaguarji so u-morili tri člane družine. Napadli so jih v gozdu. Dete umrlo od strahu. NAVDUŠEN SPREJEM LAŠKEGA LETALCA DE PINEDA V RIMU MEXICO CITY, Mehika, 17. junija. — Cela družina je bila uni-žena v državi Chiapas od "ti-grov*, kot imenujejo v Mehiki jaguarje, soglasno s poročili, ki so I prišla semkaj. Predno je izčrpal svojo municijo je oče ubil šest jaguarjev. Xato so ostali jaguarji razmesarili očeta, mater in enega otroka. Nadaljni otrok pa je ušel, a jo mnrl deset minut potem, ko je navedel svojo povest, od strahu. Paroeila o tragediji iz San To-ribio, majhne vasi iz bližine meje med Chiapas in Guatemale, pravijo, da jo odšel Miguel Hernandez. nabiralec chicle gumija, s svojo ženo in dvoma otrokma v gozd, da nabirala Chicle. Zvečer jo logla družina k počitku pod palmo. Prebudilo jo je renčanje Mussolini je osebno pozdravil de Pineda v pristanišču Ostia pri Rimu, po završenju 25,000 milj dolgega poleta preko štirih kontinentov. — Rim mu je priredil ovacijo. RIM, Italija, I 7. junija. — Polkovnik Francesco Pinedo je varno pristal s hidroplanom Santa Mana II. v Ostia, ob ustju reke Tibere, ob petih včeraj popoldne ter s tem završil svoje 25,000 milj obsegajoče zračno potovanje, ki ga je povedlo dva krat preko Atlantika in preko najbolj divjih in ne- preiskanih pokrajin sveta v južni Ameriki. i ■---_---__ Pinedo jo bil deležen navduše- RIM. Italija. 17. junija. — Anne«^ sprejema od strani ministr- gleški kralj je podelil polkovniku skoga predsednika Mussolnija, ki de Pinedo križ zračne sile. mu je prvi stisnil roko ter ga objel. ko jo stopil na italijanska tla in od strani ljudske množice, bro-ječe več tisoč ljudi, ki so polnili morski brog ob Ostiji tor pozdravljal i drznega lotalca, ko so jo približal v svojem hidroplanu. Santa Maria jo dospela pred p. a 1 -L* " * • ^ • 'Paimo. 1'reouano jo je reneanje Santa Maria j sovjetski Rusiji. Angleški zunanji minister je v j desetih tigrov ali jaugarjev. Očejostijo natančno ob določenem ča-nestevilnih privatnih konferencah skušal spraviti J jc prijel za svojo puško ter pričel :sn spremljana od eskadrilo mor-vse evropske zapadne sile v kombinacijo z Angli-!strel*>ati- rbil *est ja-narJ>v- nariških hidroplancv. Ko jo stojo, da popolnoma izolira sovietsko Rušim i,,akar mu je ™a,ljka,° nmnieije. | pil de Pinedo> njo?ov liavigacijski jo, da popolnoma izolira sovjetsko Rusijo'. Briand, ki je predvčerajšnjim zbolel, je kljub temu sklical včeraj konferenco v svoji hotelski sobi, kjer so razpravljali o splošnem političnem položaju, ki je nastal vsled prekinjenja odnošajev med Anglijo in Rusijo. Briand je baje odpotoval iz Ženeve, ne da bi se poslovil od ostalih ministrov. Chamberlain je zelo razočaran vspričo stališča Francije napram njegovim proti-sovjetskim načrtom. Poljska, Italija, Cehoslovaška in druge sile zadržujejo svoje stališče glede sovjetske Rusije, ker hočejo hajprvo počakati ter videti, če se bosta Nemčija in Francija pridružili Angliji. Kot rečeno, je bila Nemčija pripravljena za kaj takega. Kot ceno je zahtevala, da se Francija deloma razoroži. V kaj takega pa se ni hotela spustiti francoska delegacija. Ker je Briand sedaj odpotoval, stoji "sveta alijanca'' proti sovjetski Rusiji na isti točki kot v času prekinjenja odnošajev z Rusijo. Po odpotovanju Brianaa je postal Paul Bon-cour voditelj francoske delegacije. On je zagovornik velikega brodovja za Francijo ter nasprotnik vsake omejitve oboroževanj. Drugo poročila pravijo, da so se sile konečno dogovorile, da bodo poverile nemškemu ministru Stresemannu čedno nalogo, da obvesti ruskega zunanjega komisarja Cičerina, "da škoduje po soglasnem naziranju komunistič na internacijonala Rusiji** in da bo, če se ne preneha s tem, vsaka po- se mezna država prisiljena boriti se proti propagandi. OSLO, Norveška, 17. junija. — Tukaj trdijo, da bo norveški kabinet naprosil Moskvo, naj imenuje kakega drugega poslanika za Norveško. Sedanji poslanik, Aleksander Makar, je baje vzbudil javno ogorčenje, ker je obdolžil v nekem govoru Anglijo, da je zasnovala za vratne umore sovjetskih uradnikov. MOSKVA, Rusija, 17. junija. — Vojaško in mornariško sodišče v Kronštatu je obsodilo na smrt kapitana Klepikova, ki je prej poveljeval neki ladji iztočnega brodovja, na temelju obdolžitve, da je špijoniral za Anglijo. Njegova žena je bila obsojena radi sokrivde na tri leta ječe. i ' ---------- • J ^ • ■•<> < ieuvijoni Ostali jaguarji so nato napadli častnik Delprete in njegov meha-majhno skupino. En jaguar je z nik Zaehetti na pomol, je doseglo udarcem šape iztrgal otroka iz rok j nazdravljanje množice svoj višek, matere in drugi je podrl mater na Kot veren pnstaš Mussolinija in tla. Oče je prijel nato za "ma- zastopnik papeža jo pozdravil Ie-chete'\ dolg, zakrivljen nož, ter talca tudi kardinaI Vanutelli. nad-napadel preostale zveri, a en ja- jz Ostii^. obiskal London. Posebna zračna posta za Coolidge-a. WASHINGTON, D. C., 17. jun. Posebna zračna poštna služba je NEZAPOSLENOST NARAŠČA SK0R0 v VSEH INDUSTRIJALNIH PANOGAH V poročilu zveznega delavskega departmenta se glasi, da narašča nezaposlenost po celi deželi. — Izgledi niso nikjer posebno rožnati. — Sodnik je priskočil na pomoč premogovnim kompani-jam. — Vojaštvo proti štrajkarjem. WASHINGTON, D. C., 17. junija. - Število ljudi, zaposlenih v industrijah, je bilo tekom meseca maja v Združenih državah manjše kot pa meseca aprila. To je razvidno iz junijskega poročila zveznega delavskega departmenta. Kljub optimizmu, kateremu daje izraza ravnatelj Jones, kažejo vendar poročila njegovih agentov iz stotih in stotih industrijskih mest, da je v tvormcah skrajšano delo v splošni navadi, dočim le na tisoče tekstilnih delavcev, premogarjev ter stavbinskih rokodelcev in stavbinskih pomožnih delavcev popolnoma nezaposlenih. Iz večine držav poročajo večjo ponudbo delavcev kot pa delavskih prilik. - Neglede na nekatere okraje pa ni obseg nezaposlenosti velik, — je izjavil ravnatelj Jones. * 1 kazala le malo razlike. To je najvišje odlikovanje, ka- i , . , ... , . Kazala l#=» malrk rt-rhU^ bergli je dobil to dekoracijo, ko je Tudi v jeklarski in železninar-ski industriji je narasla nezaposlenost. Isto velja tudi glede avto- je obratovanje. Oevljarska industrija, posbbno v državah Nove .Anglije, kaže veliko nestalnost. bila uvedena včeraj med Wash- Nekatere tvornice so povečalo šte-ingtonom m Rapid City, S. D., se-fviIo svojih deIavcev. dočim so fih Adeni j/» bila edina demonstracija iza pričetka stavke. — je izjavil. i -i • j -i(>b neki Priliki so obmetavali rov-mobilskih industrij. Razno avto i d" mnh;.. . _ - J f, a'to" skega supenntendenta z jajci. Xe- mobilske tvornice so omejile svo-'t-; ; , , .......„,-„ , . , k» ''»Portirani stavkokaz iz Pitt.s- burgha se je vozil po ulicah Ade-ne ter izzival stavkarje, a sicer se ni še ničesar pripetilo. dežem eksekutivnih uradov predsednika tekom poletnih počitnic. guar mu jo izbil maeliote iz roke in mož je padel kot žrtev. Nadaljnemu otroku, ki se je skrival za drevjem, se je posrečilo pobegniti ter priti na cesto, kjer jo navedel svojo povest, a umrl par minut pozneje, najbrž od strahu. v izgnan* 17. junija. — Fa-isija. ko- niloga jo razmišljati o slučajih noliiienih izgnancev, je zavrnila •V*" "f prošnjo prejšnjega velikega prostozidarskega mojstra Domicija Torrigianija. Imenovani je prosil, naj se omili obsodbo, vsled katere je bil izgnan xa pet let na otok Pantelleria v bližini Sicilije. POINCARE NIMA SREČE Francoski min. predsednik je iznova izpostavljen političnim bojem v poslanski zbornici. — Vlada ne bo aretirala Doriota tekom debate. PARIZ, Francija, 17. junija. Nekaj obnovljene ostrosti francoskega političnega boja je bilo o-paziti tekom včerajšnjega dne v francoski poslanski zbornici. Tekom jutra, ko se je vršila raa-do važna debata glede kompenzacije, katero naj se nudi sodnij-skim uslužbencem, ki so bili odpuščeni tekom lanske varčevalne kampanje .se je naenkrat pojavilo vprašane principa. Treba je bilo poklicati Poincareja, ki je bil pri nekem kabinetnem sestanku, da pomaga svojemu justičnemu ministru ter reši položaj. Poincare je moral zahtevati zaupnico, za katero je glasovalo 327 poslancev in proti njej 200. Nadaljno vznemirjenje se je pojavilo popoldne. Jnstieni minister Barthon, je objavil, da bo Jacques Doriot, francoski komunist, ki je obdol-žen, da je vršil boljševiako kampanjo na Kitaskem, aretiran*v trenutku. ko se bo vrnil na francoska tla. BOURGES, Francija, 17. maja. General Nollet, ki zastopa Tojni department, vodi tukaj strogo preiskavo glede komunističnih demonstracij, ki se vedno bolj pogosto ponavljajo med vojaki v tukajšnji. Carnot vojašnici. _ Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, so zasedli Pinedo. Delprete in Zaehetti avtomobil ter se odpeljali v Rim. sredi dveh vrst zbranega prebivalstva. Na izrecno željo (!) Mussolinija so se odpeljali avijatiki pred njim v Rim, da so bili deležni polnega učinka o-vacij, pripravljenih zanje. (Mussolini si n? upa voziti se po rimskih ulieali, ker bi ga "navdušeni" ^^ j prebivalci najbrž sprejeli z bom-ibami). Italijansko časopisje povdarja veliko tehnično važnost poleta de Pinedo. Lotil se je naloge, ki se povsem razlikuje od tega. kar sta dosegla Lindbergh in Chamberlin. Njegov namen je bil dokazati, da je dosegla sedaj avijatika tako stopnjo popolnosti, da je mogoče brez posebnih priprav poleteti preko morja in nerazkritih pokrajin s precejšnjo mero varnosti. Razstrelitev gore. I5AKERSFIELD, Cal.. 17. jun. Potom ene eksplozije devetdesetih ton dinamita bodo razstrelili sprednjo stran neke gore. obstoječe iz vapnenca v Tchachali dolini. To predstavlja maso 750.000 ton kamena. Uradniki Monolith Cement Co. so izjavili, da se bo završila eksplozija krog 1. julija. Uničenje zaplenjenega žganja. nadaljne dosti odpustile. COLUMBUŠ. <>.. 17. junija. — Zvezni sodnik Benson W. Hough je dovolil včeraj popoldne Pittsburgh Coal Co. začasno ustavno povelje proti United Mine Workers. Ustavno povelje prepoveduje linijskim premogarjem vsako stavkarsko delavnost, potom katere bi skušali preprečiti otororje-nje Robeyville rova pri Adena na neunijski podlagi. Premogarska družba jo naprosila sodišče, naj prepove. Johnu Cinque. Moral v ječo, čeprav ni kršil nobene postave. Čeprav sta moral včeraj tako policija kot sodnik priznati, da ni kršil Joseph Slane, star 21 let, nobene postave, je moral slednji vendar preživeti dva dni v joči, potem ko ga jo obsodil sodnik Brodskv radi "nedostojnosti vedenja" na globo $5.00 ter ga poslal za dva dni v ječo. ker ni mo-gol plačati globo. Slane je bil aretiran v ponde- ..... ......... Ijok. ob priliki Lindberghovegn predsedniku podokraja sPreJema na City Hall Plaza, ker št. 5 okraja št. 6 zveze mehkih'11' snel sv°Jega klobuka, ko jo pe- premogarjev, da prepreči potom unije popravljalna dela repara cijskega moštva. Župan Gibson iz Adena je vče raj zjutraj brzojavno naprosil go- Španski diktator general Primo di Bi vera. MONTREAL, Canada. 17. jun. Požar je uničil včeraj tukaj staro| - _ . carinsko skladišče. Med uničenimi.vernerja iz Ohijo. naj pošlje čete, zalogami, kojih vrednost se ceniN utemeljitvijo, da je postalo l,nznal- ni »mel policist pra na dva milijona dolariev, se na- "vzdrževanje reda v Adena nemo-lvlce zbltl ni,adpnui ^lovpku kl°- haja tudi zaplenjeno žganje v goče". b»ka z '» da »ndi ne obstaja la neka pevka Star Spangled Dan-nor. Najprej mi je zbil policist klobuk z glave ter ga aretiral, ko si je dovolil Slane pripomniti glede tega. Včeraj je sodnik Brodskv sieer vrednosti $600,000. , Slovenska vest. Pri družini znanega slovenskega podjetnika, slikarskega mojstra Mr. Antona Birka. v Ridgewoodu, L. I.. se je oglasila gospa štorklja ter pustila krepkega fanta za spomin. Mati in otrok sta zdrava! Iskreno čestitamo! Governor Dohaney je avtorizi-ral nato šerifa Allisona iz Jefferson okraja, naj najame toliko iju-di kot možno za mesta pomožnih šerifov, da vzdrži red v Adeni in drugih krajih, kjer so se baje pripetili nemiri. Serif Allison je zagotovil v svojem odgovoru, da ni prišlo do nikakih resnejših nemirov. Dnevni sestanek nekako tristo stavkajočih premogarjev v nobena postava. k: bi določala kaze za slučaj, če kdo no sname klobuka pri popevanju Star Spangled Banner, a paragraf glede "no-dostojnega vedenja" je opravil svojo dolžnost in Slane je moral za dva dni v luknjo. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Seznam* To je seznam, ki pokaže, koliko ameriakega sli kanadskega denarja nam je treba podati, da poskrbimo ▼ atari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, Id ae po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoetevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Lire Lir......100...... $ 6.15 Lir...... 200 ...... 113.00 Ur...... 300 ......$17.70 Ur...... 800 ......$29.00 Lir...... 1000 ......$67.00 $ 0.40 $ 18.50 $ 46.25 $ 02.00 $182.00 Za poSnjatre, ki dOTOiJlljMO Diuijer ta1 pa DrattaoC Ur FRANK^ 82 Čortlandt Street, Poselim podatki. Pristojbina z* mm ameriških je* v JafwUvQi k Ilaiill mah kakar sa fSS, att . 3MMk 75 MB> tov; ad $28. naprej 8» fSto. pa S eeato •i irtif MkJ*. Za ni}e trato pa pL STATE BANK • OOKELAMDT 8081 NC® XoT K, fcL X« ■■HMBBMinn ' 1 GLAS NARODA, 18 JTS. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENiC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Saktfer, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers. 82 CortJandt St,. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS.NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ......................00 Za pol leta „............................$3.00 Za četrt leta ........................„..$1.50 MOSKVA NI ZADOVOLJNA Moskva je ogorčena vspričo mile obsodbe dijaka Konwceda, ki je ustrelil Vojkova. — Tudi v tem vidi Rusija roko Anglije. j . POMLAD V BESARABIJI sr cssaiaak r ni MOSKVA, Rusija, I 7. junija. — Oficijelna reakcija na novico, da ni bil morilec Kowceda obsojen na smrt, obstaja z "skrajnega ogorčenja". Navaden umor se kaznuje tukaj Subscription Yearly $6.00 Za Sew York za celo leto...$7.00 z ječa .osmih let, a dosmrtna ječa! Poročalo s? j(\ jta šele začela pripovedovati o svojih doživi ja- jib. Ko je pa dospelo to poročilo v Združene države, so sn-hači skoro podivjali. Posebno se je razčeperila predsednica suhaške zveze. . Dobra ženica ni mogla dolgo časa priti k sapi vsled strašnega škandala, ki sta ga napravila ameriška državljana takoj po svojem prihodu v Evropo. 'Chamberlain in Levin sta završila drzno dejanje. Kar 'se razdalje tiče, sta celo prekosila Lindberghov rekord. Toda suliači ne priznavajo njunega uspeha. Vse, kar sta d« »segla, sta, po njihovem mnenju se ve rite A me-j rikanee, kosmato zaraščene Žide,| rgljeno črne zamorce, temne I — Za to nizkotno akcijo se skriva roka, ki je hotela kri Vojkova, da provoeira vojno in obsodba pomenja koncesijo na naslov fanatičnih konservativcev. Poljaki naj si zapomnijo, da je nevarno igrati se z ognjem. Vspričo splošne resnosti položaja ni pričakovati, da bi odgovorila Poljska na poslanico Litvi-nava. dokler se ne vrne iz Ženeve zunanji minister Zalenski in v se- nekega delavskega lista se glasi:jŠpanec. Ogre, man jkalo ni nitir Kitajcev in Japoncev. Cul sem govorice Poljakov, Čehov in Rusov, ker družba dveh parov Slovencev nas je prehodila mnogo blokov proti gornjemu delu mesta za kak prostorček v prednjih vrstah. Gotovo pa bi se preje perinil iz vie v nebesa kakor v prve vrste stotisoČere množice. Bojim se. da se je zgodilo ob tej priliki mnogo nesreč in gotovo ni bilo brez Izguba življenja, ker vi- danji napeti atmosferi se lahko delo se je ljudi v masah visoko na Danes je v tem milijonskem Omenjena predsednica suhaške ženske zveze je nam-mestu Lindberghov dan. Mislim pripeti tukaj to ali ono. Prokinjenje odnošajev med o-bema deželama pa je kljub temu še vedno zelo malo vrjetno. Jutrišnji listi bodo napadli Anglijo s še večjo odločnostjo kot dosedaj. Objavilo se bo proteste delavskih organizacij in tako naprej. Dopis. New York, N. Y. r« izjavila: "Vest, da sta letalea po svojem prihodu v Nemčijo ;>:!a piv>>, je neizmerno zmanjšala pomen in vrednost njunima podjetja. Ko sem čitala dotično poročilo, sem bila lino presenečena. In u ver jena sem, da so bili istotako presenečeni tudi milijoni in milijoni postavo ljubečih Amerikancev. ki rešpektirajo osemnajsti amendment. Kilo bi si mislil, da bosta dva vrčka piva tako radikalno uničila vrednost zgodovinskega poleta. Kajti Chamberlinov polet je zgodovinski, ker je prvi svoje vrste: Cliamberlin ni let^l sam. ampak je povedel seboj tudi pasažirja — Levina. Mi jako dvomimo, da se nazori omenjene ženščine strinjajo milijoni in milijoni postavo ljubečih Amerikancev. Bas nasprotno je resnica. ^ffijoni in milijoni Amerikancev iz srca privoščijo ( iiamherlinu in Levimi, da sta se zamogla po trudapolni vožnji okrepčati s požirkom sveže in močne pijače. Kar se pa tiče Volsteadove postave, so naša sodišča že odločila, da je mogoče na visokem morju zapleniti a-meriške ladje, ki imajo na sebi opojno pijačo. V Evropo pa dosedaj nikakor še ni segla Volsteado-va moč. Cliamberlin in Levine sta mogoče presenetila in razočarala ameriške suhačke. Pametni ljudje imajo pa o njima povsem drugačno mnenje. da 13. junij ostane njemu v spominu celo življenje, ker sprejema robovih nebotičnikov, da se je moralo človeku v glavi zvrteti. Balkoni so bili natlačeni ljudi, da bi človek mislil, da se vsak čas porušijo pod težo. Iiiskiral ni samo Lindbergh m svojem historičnem poletu, ampak tudi na tisoče njegovih sodržavljanov samo za en pogled na njegovo osebo. Rad bi dal dolar samo za ina!o ku bi k čevelj veliko bakso, pa kdo UNOIKWOOO * UHOIHWOO O." Novice iz Slovenije Gibanje nalezljivih bolezni. poznan tudi med ljubljanskimi Po uradnih podatkih je bilo v lesnimi trgovci, kot zelo spreten ljubljanski oblasti dne 21. maja v svoji stroki. zapušča majhno de-t. 1. bolnih na nalezljivih boleznih te in mlado ženo. Kje :o čari, kje so tisti lepi časi?... Saj s<> jih še spominjate, kaj ne, dra-ri rojaki? Že vsaj nekateri med vami .. . * Ko je človek zaslužil po dva dolarja na dan. pa ni vedel, kam bi z denarjem. * Ko jo šla gospodinja nakupovat za soboto in nedeljo s tremi do-Uarji. pa bi kmalu omagala pod bremenom nakupljenih dobrot! In drobiža ji j,- toliko ostalo, da je imel mož vi-s teden za carfare. * Kjr - o časi. ko -»i dobil dobre čevlje za štiri dolarje in obleko za petnajst, klobuk sj pa že preplaval. če vi dal zanj poldrugi dolar: Kje so časi. ko si grdo pogledal gostilničarja, če ti je pozabil tre-tati po vsakem tretjem kozarcu, ki si ga plačal.' Tu ko si šel ob posebno svečanih prilikah kupit v žgan jar no steklenico franesokega konjaka za dolar petinsedemdeset centov, ti je .dal prodajalec iz vseh sodov po-'skušnjo, debch> cigaro in še kako na ošpicah 13 oseb, na dušljivem kašlju 12, na tifusnih boleznih Žrtvi Save. prm «. za zeno ler te je spremil do 11, na škrlatinki 11, na davici 2. V Savi pri Zidanem mostu sta!1""/ I" Tl ^ ***** °dpH tor t! 2 na šenu 2, na vraničnem prisadu se kopala dva tujca. Zašla sta poklonom naročal, da so 2, na drema vie i 1 in na krčeviti globoke vood in valovi Save so pomniš. ko ho v hiši zopet po- , - -i- li-T 11--- • roka ali krst (Kajti le ob takih odrevenelosti 1 oseba. ju potegnili v globino. \ bližini ... i • • -- v- i i» - -i -- prilikah je prišel konjak po $1.75 nahajajoči se dijak Peenik jima 1 J 1 v Grozna avtomobilska nesreča. je priskočit na pomoč ter tudi j "a " 4. junija ob 10. se je zgodila v enega izmed njiju spravil na su-biti jo odstopil ali prodal.' Za no- Zagorju ob Savi avtomobilska ne- ho. vendar pa je bil že mrtev in so «-asi. ko smo sedeli ob ben denar. Srečni oni. ki so lahko sreča, ki je zahtevala življenje so bili vs' poizkusi, da bi era spra-j nedeljah popoldne štirje pri mi-gledali raz oken prvih ni^'Istro- mladega družinskega očeta, stroj- z umetnim dihanjem k živijo- Pa rekel jaz ali ti: "Ah, pij pete Avenue. Pa kdo izmed nika Ivana Tauferja. Avtotaksi, nJ"- zaman. Drugega utopljnea ni-jkdo bo vedno letal s kroglo v nana* ima znance ali prijatelje na ki ga je šofiral Franc Vala nt, je Sf> dobili. Mon- Dajmo vsak po pol dolarja, peti Avenue v Xew Yorku? 'vozil po cesti iz Lok proti Zagor-j --Jpa Mai sodček". Vojaki in mornarji so korakali ju. Približno 100 metrov od Ro-1 ITALIJANSKA RODOVITNOST.) r'! ko je bil sodček dve tretini kakoršnega je bil deležen on, se ne prireja niti kronanim glavam. Bil j s svojimi godbami na čelu, poli- bavsove gostilne, kjer se cesta ze-l kratkim so rimski listi prazen, se je ponavadi glasil pred- pa je sprejem tudi v resnici pri-'cija je z naporom zadrževala na v- ]0 zoži (meri namreč po komisijo-! priobčili sliko neke italijanske j : "Kdo zlodja, bo žlampal to srčen in ni bilo potreba v ozadju dušeno množico, parada pa je ko- nelnem ogledu samo 3.20) je pri-; družine, ki se odlikuje naravnost j sparjeno brozgo, — zložimo še za množice vojaških in žandarskih rakala naprej in naprej neprene- šel nasproti avtomobilu neznan l>i-:P° ogromni plodovitosti. Oče te,enc£*1 -bajonetov, kakor nekdar pri pro- homa. Raz oken pa se je usipalo eiklist, ki je imel zelo močno raz-; srečne družinske zajedniee je 3:?.' * slavljanju evropskih vladarjev. množine na drobno naztrganega svetljavo, 'j letni Rimljan Ferdinadn Brusehi, Iv j,- so časi. ko si plačal v ne- Amerika je pokazala, kako zna papirja, kar je izgledalo kakor daj Šofer Valant se je hotel umak poklicu nameščenec električne ileljo ob devetih dopoldne na pik-ceniti uspeh in zasluge Lindbergha sneži. 1'bpgi cestni snažilci. Sreč- niti ter je zavozil po predpisu bolj (železnice. Seveda ji* član fašistov- j niku en dolar vstopnine, pa si za za narod, katerega srca si je o- ni so pa oni danes, kateri so bili na desno kraj ceste. Nesreča je *^' stranke. Njegova žena je Emi- tisti božjudolar lahko jedel in pil svojil popolnoma. Osvojil pa si ni vsoj šest čevljev visoki. V naši hotela, da se pot na dotičnem kra-Hja rojena Pilati in je stara sedaj magari do dvanajstih zvečer, fin s svojim uspehom samo srca ame- družbi je bil žal samo eden. Ko ju uda j a in ruši. Avtomobil je za-j 28 let. Zakonca sta so poročila 24.! društvo je z vstopnino plačalo vse riškega naroda, kajti Francija j? je prišel mimo nas eskadron poli- čel lezti z desnimi kolesi s ceste in j marca 1910 in od takrat do danes stroške. — polejr tega pa še na-prva izkazala, kako se sprejme v eije. v sredini v avtomobilu pa se je dvakrat prevrnil popolnoma je žena rodila svojemu možu štiri-.pravilo par desetakov dobička), svojo sredo drznega zmagovalca naš Lindbergh, nam preostalim ni okrog svoje osi. Pri udiranju je krat dvojčke. Od osmih otrok je zraka na poletu iz New Yorka kazalo drugega kakor pognati ss počila tudi pnevmatika, kar je 50retil. da bo 'odstopil, če ga ne izvolijo za predsednika. Tn ko je fant šele tedaj nedoločno vedel, kakšne barve nojravice ima ženska, ko jo je presenetil baš v trenutku. na Avtomobilfka smrtna nesreča, j listienega zborovanja, na katerem ko si je zavezovala zadrge i Dopoldne se je odpela! fvanjso govorniki udrihali po Mussoli- šestnajst inčev visokih čižmili ? Podbregar,'lesni trgovec iz Mo-'niju. ravč, s svojim motornim kolesom' ]io trgovskih opravkih. Ko je vo- Umor. Kje so časi, ko je govorila ženska o svoji smrtni sovražnici: — zil proti Prevojam, je prevozil na I V Sarajevu je ob najživahnejši Sovražim jo iz dna srca, koncem promenadi Slovenec Andrej Kre- očesa je ne morem videti. — toda pus srečal svojo priležnieo Mari-(kar je res. je res: lase ima neznan-jo Zupan in jo pozval naj se vrne^sko lepe. Ko jih razplete, ji seže-k njemu. Ona pa je to odločno od-jo skoro do kolen, klonila. Krempua^« pa jo je nato! * cesti ležečo bukovo poleno, ki se je radi precej brze vožnje zapletlo v kolo vozila in povzročilo, da je vozač zamajal z volanom in za-vozil v vstran, kjer se je zaletel ob cesti rastoče drevo, s tako silo, j osemkrat zabodel nožem in sku-j In kje so easi. ko je godba tati a je obležal mrtev. Nesrečnik, ki šal tudi sebe končati. Oba sta bila ko zaigrala,, *la jc šlo človeku po je bil v okolici zelo priljubljen in1 prepeljana v bolnico. jžilah, in so tudi tistega, ki ni še nikdar plesal, zasrbele pete! v okrožju 50 milj od San: peresih, mu najbrž ne bo mogoče v Saranac Lake. N. Y., katero je posečal predsednik Coolidge, ko {zadostiti. j se je mudil lani tam na počitnieah. NADUHA PREGNANA ZAJAMČENO ZDRAVLJENJE Naduho, kronično ni i začasno, se da sedaj lahko ozdraviti z ANTI-ASTH-MATIC. zaVlnjo iznajdbo svetovnoznanfgR zdrn\Tiika dr. Toma. Xeoziraje se, kako dolino trpite vsled naduhe. ANT1-ASTHMATIC dr. Toma jo bo čudežno pregnal, ko popfji-te SAMO ENO STEKLENICO. Nori brez spanja in grozen obfHitek du31 jivoftti — vso to t« izginilo. AXT1-ASTHMATIC dr. TOMA Je znan po vsem svetu kot najbolj uspeSen ter jih je že na tJs»>če ozdravil. To ni navadna pa-tentirana medicina, ampak recept dr. Toma. ki ga je sam strokovnjaški pripravit Zdravilo ne vsebuje omamnih sredstev, je neškodljivo ter pa lahko^ vzame vsak. Tu imate zadnjo- priliko, da s i zavedno izne-bite trpljenja. »Če ne pomaga, vrnemo denar. ENA STEKLENICA ANTI-ASTHMATIC DR. TOMA vas bo prepričala o čudoviti zdravilni moči. Cena je SAMO $2.u0. ' NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ, ampak izrežite ta oglas in ga pošljite z 20 centi v znamkah za ooSiljalne sftoške. , 52.00 boste plačaJi za zdravilo, ki ga dobite na dom. CHICAGO^ MEDICAL LABORATORY '1723 N. Kedzie Awe., Dept. 123, Chicago, IH« Tn ko se je oglasila pesem, je iz-j vabila — ali solzo iz oči ali pa vrisk iz srca___ * Ej. prijatelji, kje so, kje so tisti časi: ko je bila pijača res pijača; ko je bilo petje zares petje: ko so bile ženske res Ženske? * Ej. prijatelji, kje so časi. ko smo bili še mladi? ... . g A. A, P. CEHOV: UPRAVNIK GLEDALIŠČA POD DIVANOM Igrali m> "Burko s p reobla cenjeni". Klavdija Matvjejevna Dol-*kaja-Kaučukova, mlada in Mmpa-tirna igralka, v*a navdušena za tfvojo sveto unutnnut, je prihitela v garderobno .sobico. ter jela ja-ilrno metali s sebe ciganski kost mu, zakaj morala jse je neuteproma napraviti v huzarsko uniformo. Da bi ji pa obleka ne delala nepotrebnih gub in bi >e ji kolikor mogoče lepo in dobro prilegala, je nadarjena igralka .sklenila, da .se *leee do golega in >i ta kostum obleče kar povrhu Evinega. Ko se je bila že slekla in .si je. drgetaje od hladnega zraka, jela pripravljati huzar.ske jahalne hlače, je zdajci začula vzdih. Široko je odprla oei ter poslušala. S|n?t je nekdo vzdih nil in zdelo se je. kakor hi bil topot celo zasepetal: "Oh, liog nam grehe odpusti! j > V«a zafudena se je igralka o-zrla ; ko pa v .sobi ni videla ničesar .sumljivega, je .sklenila, da pogleda za vsak .slučaj tudi pod edini ko« svoje Mfbne oprave — po-1 divan. In glejte! Pod divanom je u-gledala dolgo človeško postavo. "Kdo je?" je zavpila ter vsa preplašena odskoeila od divana, zakrivajo .se z vojaško bluzo. "Jaz sem.... jaz.... je drhteče zacepetalo izpod divana. "Nikar se tako ne bojte....saj sem jaz....Psst!'* Po nasijajočem šepetu, ki je na-likova! evrčanju v ponvi, je igralka lahko takoj spctzuala glas gledališkega upravnika Indjukova. "Vi ste!" >e je razliudila, rde-ča ko kuhan rak. "Kako.... kako .se vendar predrznete! Po tem takem ste ves čas ležali tu spodaj, vi stari podlež?! Tega se je še manjkalo!" "Dušica.... srčeee moje!" je siknil Indjukov in pomolil svojo glavo izpod divana, "nikar ne bodite hudi. dušica.... Ubijte me ali sterite me kakor kačo, .samo ne delajte hrupa! Saj nisem videl prav ničesar in tudi zdaj ne vidim nič in si niti ne želim, da bi kaj videl. Cisto po nepotrebnem se tako zakrivate z obleko, dragica moja. krasotiea vseh«krasotic! Cujte me. starca, ki stojim iz eno nogo itak že v grobu! Saj se ne valjani tu za nič drugega, kakor da rešiiu samega sebe. Iz Moskve se je nam-leč pripeljal Prindin, mož moje (ilašenjke. In zdaj hodi po gledališču sem* in tja ter ugiblje, kako bi me ugonobil.... To je grozno! Kazen Glašenjke sem dolžan temu zloJeju tdi še pet tisočakov." "Kaj to meni mar? Takoj se mi izgubite, sicer.... ne vem. kaj naredim z vami. nesramnež!" "P.vst! Duši>a moja. ]*vst! Xa kolenih vas jirosim! Kje drugje naj se mu skrijem, če ne tu pri vas! Saj bi me povsod drugod takoj iz-Nu. rotim vas! Prosim vas!.... Pred malo |>ozneje, ko je spet vrgla hu- zar.ske hlače s sebe. že ni nič več jezila nanj, ampak mu je cClo sočutno dejala : "Cisto se baste umazali tu notri. dragi Kuzma Alek.sejtč! Česa vsega ne zmečem pod divan...." Burka je bila končana. Enajstkrat so poklicali igralko na oder, poklonili so ji tudi šopek s trakovi i nnapLsom: "Ostanite pri nas." Ko je po končanih ovošteno nrezal. butec stari! ]Ia-ha....Za prazen nič sem vas bil SRBSKA PROSLAVA Pantheon dela Guerre Zastopniki "Gias Naroda" Vsak zastopnik ix»la potrdilo za Kvoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporof-amo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za eno leto $0.00: za M leta £j.00; za štiri mesoe $^.00; za četrt leta $1 50. Naročnina za Evropo je ?7. za eno leto. OGROMKO VOJNO SLIKO ~ Zastopniki kateri so pooblaščeni na- S MADISON SOUARE GARDEN OB POLDEVETIH ZVEČLR S1 " dn'vnik "C,M i 9 (49th — 8th Avenue — 50th) 5 je Miss Martha Norelius iz Iirook- S lyna. ki je stara šele sedemnajst fc Jutri zvečer se bo vršil poseben srbski patrio- I POZOR ROJAKI! VODNIKOVA DRUŽBA nam j* poslala Še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda**, 82 Cortlandt St., Hew York City. UKBCKWOOO * UNDERWOOD. M. V. pa je dosegla že več rekor-| g tični program na čast junakom, živečim in mrt- | sta se začela izpirati; pa tudi pretepati. Usodnega dne sta se zopet sprla in stepla. Luseaut je! 8 , *urriS!" . •* ! S Djurm ob .spremljevanju zgrabd Ijubieo za vrat m jo v jezi S a- t i - i - ... , . J ■' fi iodorovic, generalni zadavil, ne da bi se zavedal, kaj počenja. Ko je izvedel, da je prišel njegov zločin na dan in da tra vim, kojih zgodba prikazuje velika slika. PROGRAM: ^ JTHUUltAM: ^ ^ Govori Hamilton FUh Armstrong, chairman jntrišnj«*ga v»-čera. ^ urednik "Foreign Affairs'*; poje slavni tenorist Mr. Ohral J| CALIFORNIA Fontana. A. IIiH-bevar. San Francisco, Jacob Ijiusin. COLORADO I>enver. J. Schutte. S— i . Pueblo, Peter Culi; _ Fr. Janam, A. Saftič. John Germ, V. Konstantinoviča; govori dr. Cieorsre ^jj konzul Jugoslavije; baritonL-t .Mr. K. policija išče. se je zastrupil s eian-! ^ kalijem. Ker je popil premajhno; ^ ^ Blaževič poje Savinove skladbe; govori kapitan Gordon Gordon-^ Smitli; znani jugoslovanski moški kvartet (gospodje Ribič, Mla-S dineo, Blaževič in Hlača) poje Jenkove in Zajčeve skladbe. Jugoslovansko in ameriško himno poje pt HntJvajset jugoslovanskih šolarjev v narodnih nošah poti rorf-stvom Mrs. K. Ft trovir. REŠENE ŽRTVE Bolezni ledie, jeter, mehurja in težavno oddajenje votle, vse to je nevarno zastran notranjih napadov. Vpoštevajte prvo svarilo ter mu posvetite pokornost. Pijte dosii vode in jtoskušajte — Tekoui sto'etjl slavni odvajaiil irj-uilr-jevalee. Tri velikotti, pri tion lrkar-narjlh. Glejta, da bo ime Gold Medal na vaaki ikatljl. Na kupu/ta nadomestkov. "Ves drgačem! Ves se t rešeni! tako zbegal, krasotiea moja...." Dušica, tresem se kakor šiba na "Le glejte, da ne pozabite, kaj votli! Ubil me bo, ta prokleta zver! ste mi obljubili." je dejala Dol-saj je enkrat že streljal name. v skaja-Kaučukova. Nižjem ....V časopisih je bilo!...." "Oh ....to je že neznosno! Spravite se mi odtod, jaz se moram "Vem, vem, ljuba moja, ampak .... s reve k zlati, saj tisto ni bil Prin. din! Mi dva sva se pa bila zmeni zdaj obleči in nastopiti! Poberite Ia.... če bi bil Prindin. Zakaj naj bi se, drugače zavpijem in začnem jo- zdaj držal besedo, ko ni bil Prin- kati na ves glas.... "Psst!.... Vi .ste moje upanje.... V vaših rokah je zdaj moje življenje.... Petdeset rubljev vam pri- din .' Če bi bH Prindin, bi bilo se veda druga stvar, a tako, saj sa mi vidite, sem se pač zmotil.... Bog ve. kuk čudak je bil. jaz sem ga pa maknem k plači, samo ne gonite imel za Prindina!" me odtod. Petdeset rubljev!" j "Kako nrzkotno!" se je razjari Igralka .se .je zakrila s kopico la igralka ."Nizkotno, ostudno!'' oblek in je skočila k vratom, da bi zavpila. Indjukov se je po kolenih ■splazil za njo ter jo je prijel za nogo nad gležnjem. "Pet in sedemdest rubljev. samo pustite me tu."' je sikal globoko dihaje. "In še pol benefiea pri-denem!...." "Lažete!" "Bog ne daj! Prisežem vam! — Naj se pri tej priči pogreznem.... l*ol benefiea in še pet in sedemdeset rubljev poviška na plačo!" "Če bi bil Prindin. bi seveda z vso pravico zahtevali, da izpolnim obljubo, tako pa, sam vrag si ga vedi. kdo je bil! Mogoče je bil kak j T revij ar, ali pa, oprostite, kak krojač — in naj bi vam plačeval zaradi njega ? Jaz, ki sem j>ošteiijak do kosti!.... Vem...." In ko je odhajal, je venomer krilil z rokami, govoreč: "Če bi bil Prindin. bi seveda moral, tako .pay., saj je bil vendar tujec.... kak. vrag si ga vedi, kak drugi človek z rdečo brado. Prin- TRAGEDIJA V PARIŠKEM HOTELU DoLskaja-Kaučitkova je inalca pomislila; nato je stopila od vrat. din nikakor ni bil...." "Saj samo lažete," je rekla z joka jočim glasom. "Naj me strela.... ako ni res! Pri moji veri.... Ali sem res tak podlež, kaj .' "Nu prav, a glejte, da si to dobro zapomnite," je rekla igralka. "Le ziezite spet pod divan!" Indjukov j<» frloboko vzdih nil in močno sopeč zlezel poti divan, a Dolskaja-Kančukova se je jela urno napravljati. Bilo jo je sram in \rhu te?a tudi strah, ki je pomislila. da leži v njeni sobici pod divanom tuj človek. Toda zavest, da mu je ustregla samo zaradi svete umetnosti, jo je toliko pomirila, da se POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER'' Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, s, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, K. Y. V neketn pariškem hotelu na Hue Charenton se je zdelo sosedom sumljivo, da iz treh sob. v katerih je stanovala prodajalka Germaine Godet. že delj časa nih če ne prihaja in da se širi po hodniku neznosen smrad. Policija je bila na to opozorjena in je dala odpreti sobe. Nudil se ji je grozen prizor. Na postelji je ležalo truplo Germain Godetove s šopokom rdečih rož na prsih. Truplo se je že razkrajalo. Polieija ni mogrla najti na njem nobenih znakov na-eila. vendar je bilo pa jasno, da ne gre za nenadno smrt ali samomor, marveč za umor. Kot morilec je, bil takoj osumljen neki stari gospod, ki je Godetovo često posečal. Po opisu je policija ugotovila. da gre za 62-letnega vele-trgovca Georga Luseauta. Policija je osumljenco dolgo zaman iskala. Neko noč je bila obveščena. da so našli na mostu čez reko Seino trn polnekega starega dozo, je dobil samo krče v želod-j ^ en. Odšel je na most čez Seino.lJ da bi skočil v vodo. Na mostu Ne zamudite tega pomembnega programa. Vsakemu B je pa zgrudil na tla in umrl L " MORILEC ŽUPNIKA OBSOJEN NA SMRT 3 Lani v avgustu se je raznesla | po slovaški vasi Malčiee strašna vetjt. da so neznani morilci pono-J či umorili domačega župnika 3Ia-gvara. Sivolasi župnik je bil u-morjen nua bestijalen način. Morilci so mu na več krajih prebili lobanjo in ga pustili v mlaki krvi na postelji. Truplo so polnili z rjuho. Potem so vlomili v župni-kovo skrinjo, pobrali ves denar in dragocenosti, obleko pa razmetali po tleh. Končno so si v župniko-vem umivalniku umili roke in izginili brez sledu. Orožniki so jih pa kmalu izsledili. Aretirali so Antona Kuliha. Jožefa- Mihalko. Jaroslava Kuliha in Ilono Fabjanovo. Med preiskavo se je dognalo, da so artiranei že delj časa snovali roparski umor in da imajo res na vesti starega župnika. Morilei so prišli pred poroto v Rosicah. Obravnava je trajala tri UDELEŽITE SE! | OGLEJTE SI PANTHEON DE LA GUERRE! | Vstopnina: odrasli 99c — otroci 50c. | PROGRAM IN PANTHEON — pod POKROVITELJSTVOM 3 ^ THOMAS JEFFERSON MEMORIAL FOUNDATION ^ MASARYK LENIN IN SUN-JATSEN V ITALIJI Ga. Franca Guide priobčtije v nekem laškem li>tu zanimive .spomine iz predvojnih in medvojnih časov o velikih državnikih, >pomi-ne, ki predstavljajo obenem dose- lijala. da bo.-.tu 1. 11*115 to. kar sta postala. L. 1!>19 je L«-nin pisal, tla ima Mat-aryk nenavadne zmožnosti, da pa ni več revolucijonar, kakor je bi!. Najbrže si je ta očitek Lenin dovolil zato. ker Masarvk ui ostal zvest pogodbi, sklenjeni na otoku Capri 1. 1919, ko je bil .Masarvk bolj, Lenin pa manj rdeč kakor 1. daj nepoznane zgodovinske vire. j 1919. Masarvk je spoznal strašne Zgodovinski dogodki so se odi- posledice boljševiške revolucije in grali na otoku Capri. Ta kraj je zgodovinsko zanimiv tudi zato. ker nekateri trde. d;» .so na otoku prebiva jočemu Diberi j u predložili prošnjo, da naj .se olisodi Jezus jo je v svoji domovini preprečil. I'vrstil je svojo domovino med druge evropske narode, ki .-so čuvarji miru in reda. Ni sf* oziral na Lenina, ki je pozneje izjavil: — Nazarenski; Tiberij si je opral ro-1 Foljska in Češka sta nasip, katere- ga moramo naj prvo podreti. k<*r «o Čehi in Poljaki nam najbolj so- ke....pred Ponzijem Pilatom. V 1. 1910 in 1911 se je Masarvk dni. Te dni je bila izrečena ob-'mudil na otoku Capri. Pribežal je!r0(lni in k('r ino™jo kmalu uvideti sedba. Anton Knlih in Jožef Mi- v ta kraj iz Češke, kjer so ga ofcso-j nJih z?o(Iovin.Nko nalogo in i/pol dili na smrt. V tem ea.su so .se slu- nit,i n'lh revolucij ona rno dolžnost čajno sešli na otoku Capri štirje možje, vsi novinarji in obsojeni radi rovarenja proti- absolutizmu in terorju v svoji domovini. Vsi štirje niso imeli mnogo smLJa za vsakdanje malenkosti, zato pa večjo voljo in zmožnosti, da uresničijo revolucionarne ideje. 10 let i>o- halka sta bila obsojena na smrt. Jaroslav Kulili na eno leto. TI ona Fabjanova pa na osem mesecev težke ječe. Zanimivo je. da porota v Košisah že od leta 1876 ni izrekla smrtne obsodbe. Roparski umor pri Leskovcu. . Te dni je bil v Gorenji vasi pri Leskoveu izvršen roparski umor - t . . ^ . .. , , .' m . zneJ<4 i^otla v>e stin postavila Kopar je prišel v hiso k Tomaži-1 novim, kjer je našel doma 13Jet-no hčerko samo. Da ga ne bi izdala, jo je ubil. Oropal je 13.000 dinarjev. ki so bili shranjeni v skrinji pod streho med koruzo. Ysp-kakor so morale bfti zločincu razmere dobro znane. Aretirali so kot osumljenca nekega Trobentarja. ki je znan kot nasilnež in surovina. Žena Trobentarjeva je sestra matere umorjene dekice. Za Slabfcpanec, Nervoznost in Utrujenost. Tu Je novo zdravite, ki je že tisočem pomagalo v par dneh in Jih pa. polnoma zadovoljuje. Če Imate slab spanec, ste nervozni In se čutite utrujene v jutro, potem i-ojdi- Na Romunskem je prišlo v občini Marodin zaradi agrarne reforme do težke*ra spopada med kmeti in vojsko. Se-defn vojakov in več kmetov je bilo težko ranjenih. za krmarje držav, iz katerih so bili izgnani. To so bili P»enito Mussolini. T. Masaryk. Lenin in Sun-| ja.sten. ki so prebivali na otoku z drugimi ru>kimi. češkimi in orientalskimi uporniki. Ma.saryk in Lenin sta bila prijatelja. Navidezno je bilo to prijateljstvo pojx>lnoma nedolžno, v resnici so se pa skrivali za njim revolucijonarni načrti. Sunjasten ni bil direktno intere-siran na evrojxskih jiroblemih. saj je bilo njegovo delovanje v bistvu protievropsko. Masarvk in Lenin •sta se pa v mnogih stvareh strinjala. čeprav 1. 1910 nista niti sa- Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v •'Glas Naroda**. „ i.„* • - • , !*• k va5emu lekarnarju in kupite to no- gospoda. S katerim se je opis vele- VO sdravUo. Nu«a-Tone. I>rescne5enl bo- trgovea docela ujemal. Polieija je{K^^^S?^1*^ odšla na most in ugotovila, da je dober tek» reden stol \n . I novo življenje. To tlovo zdravilo. Nun- mrtvec res veletrgovec Luseaut. VI Tone je neprekcaW*o za želodčne ne- njegovem žepu so našli pismo, vjSSttST^SS^^^9!^ katerem priznava, da se je pred bro nft postite, je vtia doiinost. da. jo j , . *. _ (poskusite. Vaz nič ne stane, ako vami dvema letoma seznanil S proda-, ne stori dobro. Je prijetna za vliva« in i jalko Godetovo, ki ga je p. .rmot- JfTiS^Jr^Sg no popolnoma upro pasti la. V pol-!dite ^^ v lekarno in kupite Nura-I A______ ! . . . J Tone. Ne sprejmite nadomestil. VMvaj- drugem letu je zapravila vse nje-1 te jo par dni ce se ne počutit® bolj« trove T>rihank#» v 7nMVn 1 fWVl ln ®® n® zaledate boljSI, nesite ostalo' ^ prinanice V zneSKU !DUTUUU.nattJ tekarnarju. ki vam bo povrnil va* frankov in tako je ostal stari ka-'den*r- i«deiovz.teiji Num-Ton« zahte-.. » 3 j _ . , j vejo od vseh lekarnarjev, da JamCijo za valir brez sredstev. Ko ni mogel isto m povrnejo denar. Ce niste zado- -ree zalagati Ijnbiee 2 denarjem, ZSnSZjT*™ * gaiety B'DstVorr Cecil B. Be Mille's KRALJ VSEH KRALJEV (The Kin^ of Kings) • Slika iz življenja KRISTUSA NE ZAMUDITE TE ČUDOVITE DRAME SLAVE IN ZANOSA! 2:30 in 8:30 Nedeljo popoldne o b 3. Med tednom pop, najbolj« sedeti 5Qc—»1. Zvečer SOc—$2. Sob, pop. 50c—»1.50 Salida. Louis Cos teli o. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA > Indianapolis, Frank Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Verbleh. Chicago: Joseph Blisli, J. BevciC, Mrs. F. Ij»uriec. Washoe, T.. Champa. NEBIL%SKA Omaha. I*. Itroderick. NEW YORK Gowanda, Karl Slornisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant. Cleveland. Anton Bobek, Charles Karlln^er. Louis Itudmau, Anton ^im-cicli. Math. Slapaik. Euclid, F. Bajt. Girad, Anten Nagode. Lorain, Louis Italaut in J. KumSe. Niles. Frank Kogovšek. Warren, 31 rs. F. Barbar. Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank .Taksne. Bessemer. Louis Hribar. Bradduck, J. A. Germ. Broughton, Anton Ijiavee. Claridge. Fr. Tushar. A. Jerina. Conemaugh, J. Brezo vcc. J. Pike, v. Rovanšek. Crafton, Fr. Machek. Export. (J. PreviC, Louis SuimnC-ie, A. Skerlj. Forest City, Math. Kamin. Farrell, Jerry Okorn. Imperial, Val. PeterneL Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa- renc-haek. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Ko- roshetz. ... it.., Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Anton Osolnlk. Manor. Fr. Oemsbar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John Žust. Moon Ran, Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Z. Jakshe. Ig. Magister. Vine. Arh in U. Jakobicb, J. Germ« J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading. J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Lrni^r Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Sohifrer. West Newton, Joseph Joran. Willock, J. PeterneL UTAH . ' " Helper, Fr. Krebs. —v WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Joa. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorxnan. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Tancher. Dlamondrille, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorele, J. Čeme. S5533SS I sponii vilovi Napisal: IVAH TUBOENJXV Za "Olas Naroda" priredil O. P. Obraz Poiosova je postal živahen ter rožnat. Pokazal je sploh! 1926. Pol pifctekii sedmih' 26 (Nadaljevanje.) — Prišel sem včeraj iz Wiesbadena, — je odvrnil Polosov počasi. — Prišel sem nakn|>ovat za ženo. Še danes se odpeljem nazaj v Wiesbaden. — Saj res. ti si vendar jioročcn, ter pravijo, da imaš čudovito lepo ieno. Pulosov je .pogledal na stran. — Da, pravijo tako. Sanin se je zasraej. — Vidim, da si še vedno isti___Flegmatik. kot si bil t šoli. — Zakaj pa naj bi se izpremenil ? — In pravijo, — je nadaljeval Sanin ter prav posebno pov-darjal "pravijo", — da je tvoja žena zelo bogata. — Da, pravijo tako. — In ti sam, Ijmlit Sidorovič, ne veš tega? — Jaz, ljubi moj Diniitri... Pavlovič? Da, Pavlovič. Jaz se ne vmešavam v zadeve moje žene. — Ti se ne vmešavaš.' V nobeno njeno zadevo? Po losov se j«* zopet obrnil vstran. — V nobeno, moj dragi. <>im je človek zase in jaz... grem svojo lastno pot. — In kam te vodijo ta pota sedaj? — je vprašal Sanin. — Sedaj? Nikamor. Stojim na cesti ter govorim s teboj. Ko pa bova gotova, bom šel v svoj hotel ter zajtrkoval. — Ali hočeš imeti mene za družabnika? — Ti misliš pri zajtrku? — Da. — Dobro. V družbi je človek boljše. Ti vendar nisi klepetulja? — Mislim da ne. — Potom je dobro. Polosov je odšel naprej. Sanin je šel poleg njega. Sanin si je mislil — ustnici Polosov« sta bili zopet trdno zlepljeni, in molče se je valil naprej. — Kako je moglo dobiti to teslo tako bogato in lepo /eno? On ni nil i bo pa je njegova žena res bogata, — baje je hčerka nekega trgovca z žganjem. — bo mogoče kupila od mene posestvo... Cc-prav pravi <>n. da se ne briga z« njene posle, ni treba vzeti tega tako dobesedno! Razventega pa hočem nastaviti spre jem j i vo, ugodno ceno. Zakaj pa bi ne posknsil? Mogoče miglja tudi tukaj moja zvezda? Dogovorjenoo! Poskusil bom! Polosov je povedel Kanina v enega najboljših hotelov v Frankfurt n. v katerem je seveda stanoval tudi v najlepši sobi. Na mizah in stolih je bilo vse polno škatelj. zabojev in paketov. — Vse 1 o, dragi moj, je za Mar jo Nikola jevno. (Tako se je imenovala njegova žena). Polosov je omahnil na stol ter vzdihnil: r — — Ta vročino! Nato si je odpel ovratnik. Pozvonil je natakarju ter naročil obilen zajtrk. — In ob eni naj l»o voz pripravljen. Ali slišite? Točno ob eni! Natakar j«' napravil zelo bogat in ponižen poklon ter izginil neslišno, kot suženj. Pologov si je odpel jopič. Iz načina, kako je potegnil kvišku svoje obrvi, zapihal in namrdnil usta, je človek lahko spoznal, da mu bo okrajno te/ko govoriti in da je z nekim notranjim nemirom čaka, če ga bo prisilil Sanin k besedam in temu, da razvozljn svoj jezik, ali če bo prevzel prijatelj sam napor govorenja. Sanin jc uganil razpoloženje svojega prijatelja ter se ni vsled tej?« ukvarjal v. prest evilnimi vprašanji. Zadovoljil se je z najbolj potrebnim ter izvede, da je bil Polosov dve leti vojak (in sicer v ulanskem polku!) — V kratki ulanski suknji je moral predstavljati očarljivo prikazen! — Izvedel je nadale, da se je pred tremi leti oženil, da se nahaja že več kot eno lto s svojo ženo v inozemstvu — madama potrebuje neke vrste kopeli v Wiesbadenu — in da namerava v kratkem odpotovati v Pariz. Tudi Sanin se ni pečal ra dolgo s svojo preteklostjo in s svojimi načrti, pač pa je jedral direktno proti glavni stvari. Govoril je v glavnem o svojem namenu. da proda |K>se*ivo. življenje le takrat, kadar je jedel — ali pa pil, — Jas za res ne vem, kako naj to storim, — je mrmral Sanin. — Kaj pa te tako zelo priganjat — To je ravno, moj dragi. — Ali potrebuješ veliko svoto? — Da, žalibog. Jaz... kako naj ti povem... jaz se nameravam ... poročiti. Fclosov je postavil čašo, katero je ravno dvignil k ustom, na mizo. — Oženiti se ?! — je rekel z glasom, ki je bil od presenečenja hripav ter sklenil okrogli roki nad trebuhom. — Tako hitro? — Da.. > kmalu. .» . — Nevesta je seveda v Rusiji? * — Ne. — Kje pa? '' — Tnkaj v Frankfurtu. — In kdo je? — Nemka, — to se pravi. Italijanka. Živi tukaj. — S kapitalom? — Brez kapitala. — Torej je ljubezen zelo velika? — Kako komičen si. Da. ljubezen je velika. — In za to rabiš denar? — No, seveda___ Posolov je izpraznil svojo čašo. si izplahnil usta, se obrisal skrbno s servijeto, vzel smodko iz taške ter jo prižgal. Sanin je molče zrl nanj. — Le eno sredstvo je. — je zamrmral konec: •> Polosov. ki je vrgel glavo nazaj ter pustil dim dvigati se proti nebu v obliki stebra. — Pojdi k moji ženi. Če hoče, napravi tvoji bedi konec z enim samim zamahom. — Kje pa naj jo najdem, tvojo ženo. Saj praviš, da boste pojutrišnjem odpotovali. Polosov je zaprl oči. — Veš kaj, — je rekel, premikal smodko v ustih semintja ter stokal. — Pojdi domov, preobleči se ter pridi semkaj. Ob eni se odpeljem in v mojem vozu je dovolj prostora. Vzamem te s seboj. Tako bo najboljše. Jaz hočem medtem malo zadremati. Kadar jem. dragi moj. moram nato brezpogojno spati. To zahteva narava in jaz se ji ne ustavljam. In tudi ti me ne smeš motiti. Sanin je pričel razmišljati ter dvignil nato glavo. Odločil se je. — Dobro, zadovoljen sem, — ter se ti zahvaljujem. Ob poleni sem tukaj in odpeljava se skupaj v "Wiesbaden. Upam, da ne bo tvoja žena huda . .. Polosov pa je že dremal. Le zamrmral je: — Pusti me! Iztegnil je nogi ter že spal, kot malo dete. Sanin je vrgel še en pogled na njegovo okorno postavo, glavo in vrat ter zapustil hotel, da se poda kar najhitrejše v konditorijo Roselli. Moral je obvestiti Gemmo. (Dalje prihodnji?.) Starokrajska porota. Celje, 3. junija. Rop. Danes se je zagovarjal 23Ietni samski strojevodja v Stolovniku pri Sevnici in v Ljubljani rojeni Alojzij Travnar. Dne 10. novembra 1H26 je od;el z doma posestnik France Jng iz Stolovnika v Uajhenburg po opravkih. S seboj je vzel denarnico z »rotovino 4600 Din. Na cesti pri kapelici nasproti Alekšičeve gostilne ga je eakal Lojze Travnar, ki ga je pozdravil in mu rekel: 'Jug. dajte za pol litra vina, vara bom nekaj povedal !" Ta se je dal pregovoriti in odšel z njim v Alkešičevo krčmo. Okrog 2. ponoči je Travnar malo pred Jugom odšel iz krčme. Ko je prišel mimo hiše trapistov. je dobil naenkrat od zadaj močan udarec po glavi, radi katerega je padel na tla. Luč mu je ugasnila. takoj pa se je prijel za prsni žep. Polosov ga je molče poslušal ter se le sempatam ozrl proti vra-> da bi branil svoj denar. Napada- tom, skozi katera je moral priti zajtrk. Ivonečno je prišlo tako daleč. Nadnatakar se je prikazal v spremstvu dveh pomočnikov, ki so nosili več posod pod srebrnimi pokrovi. — Posestvo leži v guberniji Tula? — je vprašal Polosov, ki je sedel za mizo ter si ntaknil servijeto za vrat. — Tula. — Okraj Jefremov. Vem. — Ali poznaš moje jHvsestvo Aleksejevo? — je vprašal Sanin, ki je isto tako sedel za mizo. — Seveda ga poznam. Polosov si je zamašil usta z jajci in krompirjem. — Marja Nikolajevna. moja žena, ima posestvo v bižini. Odma-šite to steklenico, natakar! Zemlja ni slaba, a kmetje so posekali ves gozd. Zakaj pa hočeš prodati? — Potrebujem denarja., moj dragi. Dal bi zelo poceni. To bi bilo nekaj zate... Ali ne misliš? Polosov je izpil čašo vina, si obrisal usta ter pričel zopet pre- šel za Jugom, -ko ga je opozoril ?vekovati, — glasno in počasi. Alojzij Avsenak na odaljeno luč, — Tja, tja, — je rekel konečno, — jaz ne kupim nobene zemlje ter tudi nimam denarja za to. Daj mi, prosim, surovo maslo. Mogoče bo kupila moja žena. govori enkrat ž njo. Če ne zahtevaš preveč ... ona se rada spušča v take kupčije... Kakšni osli so ti Nemci! Niti ribe ne znajo skuhati pravilno. In vendar ni nobene bolj priproste stvari, to ti rečem! In potem pa še govoričijo: — Domovino moram sedinitil Natakar, vzemite proč to svinjarijo! — Ali razpolaga tvoja žena zares sama z gospodarstvom? _je vprašal Sanin. — Popolnomi sama.. No, vsaj ti kotleti so priKeno dobri. Pri-iHiročam ti jih. Jaz sem ti že rekel, Dimitrij Pavlovič. da se prav nič ne brigam za posle svoje žene — in to ti sedaj še enkrat ponav- lec je pokleknil na njegov hrbet in ga tiščal k tlom. Ker je Jug klical na pomoč, ga je napadalec zagrabil za usta in mu jih zaprl. Ko go je Jug hotel ugrizniti, je dobil udarec s kamnom po desni rami in po desnem licu na sence, vsled česar se je onesvestil. Po 1. uri je prišel k zavesti, šel k Mirtovim v hišo in povedal, kaj se mu je pripetilo. Jug sieer ni videl napadalca, vendar se more sklepati iz dejstva, kako je Travnar pričakal Juga prvič, ga spravil v razne gostilne in da je naposled takoj od- ni bilo nobenih dejanskih dokazov za krivdo Travnarja. Zanj je govorilo dejstvo, da sc je našel uropani denar v marcu letošnjega leta, torej v času. ko je bil Travnar v preiskovalnem zaporu. Denar je bil skrit v neki luknji v zidu in bi morala biti listnica, ako bi T nelo zimo v dotični vlažni luknji, |,iTeej plesnim. - Porotniki so zanikali vprašanje krivde na ropu s sedmimi glasovi z ne in štirimi z da, vsled česar je bil Travner oproščen. Poneverba na pošti. Albert Gabrič, 34-Ietni poštni uradnik, je kot upravnik pošte v Rogaški Slatini poneveril v času od 12. aprila 1927 znesek naj-manjp Din. 31,408. Krivdo v polni meri priznava in trdi. da je poneveril vsega skupaj 31,408 Din. 25. p., dočim znaša povzročena škoda po podatkih poštnega ravnateljstva v Ljubljani 32.408 Din. 25 p. Gabrič je bil na pošti v Rogaški Satini uslužben že od novembra 1918 in je postal upravnik tega urada šele 17. avgusta ev je bil že suspendiran. Denar je poneveril na ta način, da je pridr-žal zase, ki so ga stranke oddajale po položnicah čekovnega urada. Trdi, da je to delal vsled tega, ker je bil v veliki stiski radi dolgov, ki jih je moral narediti radi bo-Uezni in smrti svoje žene. Res je imel veliko dolgov, skupaj Din. 75,468, vendar je dokazano, da ga bolezen njegove žene ni stala toliko. Zdravniški honorar je znašal 150 Din, poleg tega je morala imeti žena boljšo hrano. Pogrebne stroške je kril iz zavarovalnine, ki jo je dobil za ženo. Že lansko leto mu je posodil g. Bizjak znesek 35.000 Din., katerega je rabil za kritje primanjkljaja v blagajni. Gabrič je živel preko svojih razmer in dohodkov, pa tudi njegovi sorodniki, oče in brat, so ga izrabljali. Brat je bil že celo leto brez vsakega posla. Gabrič je stavil velike na de v neki rudnik za barve in si je obetal od njega sijajno bodočnost. Sedaj trdi oče, da mu je tudi on po-sojeval denar in da ima terjati od sina približno 30.000 Din. Nasproti temu, trdi sin, da"se ni hotel; obračati na očeta, ker si nista bila ■ dobra. j Sredi marca je dobil Gabrič, ko. je pogorel na zelo sumljiv način, J izplačano zavarovalnino v znesku 23.000 Din. in bi s tem zneskom ■ prav lahko pokril vsaj del pone-j verjene svote. Tega ni storil, ampak je dal denar očetu, ki ga je razdelil med sorodnike. Gabrič si( jc pa sam še 14. aprila t. 1. izposodil od Berte Ogrizek 10.000 Din. in na ta način povečal svoj dolg. Teh 10.00 Din. je vplačal v poštno blagajno, ker je takrat znašal primanjkljaj 41.408 Din. Od svojega očeta je prejel Gabrič 13. maja t. 1. v zapor pismo, v katerem mu oče svetuje, da naj voljno trpi, da mu bo čas prej potekel. "Ti boš še imel imenitno življenje. zaradi otrok pa bodi čisto brez skrbi. veš. da bom jaz skrbel". Ker so porotniki potrdili edino glavno vprašanje, ali je Gabrič kriv uradne ]>oneverbe. je sodni dvor obsodil Gabriča na 8 mesecev težke ječe in na povrnitev stroškov. Erarju mora plačati Gabri? ves poneverjeni denar in se je njegov v Gradcu živeči brat zavezal, da bo to v mesečnih obrokih odplačeval. parnitov - Shipping *«* 18. junija: Muenchen, Cherbourg, Bremen: O-Ijmjplc. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg. Hamburg. 22- junija: Aqultania. Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen. 23. junija: Pres. Wilson, Trat (Skupni Islet); Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 28. junija: New Amsterdam, BouLogne-sur-Mer, Rotterdam; Paris. Havre; Majestic, Cherbourg. 2». junija: Berengaria. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 30. junija: WeatphAHa. Hamburg. 2. julija: Leviathan, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen; lie de France. Havre (Skupni izlet); Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne-»ur-Mer. Rotterdam. ft. julija: Mauretanla, Cherbourg: Coltimbu* Cherbourg. Bremen; Albert Uallin. Cherbourg, Hamburg. 7. julija: Martha Washington. Tret. t. julija: Aquitania. Cherbourg; Havre; Olympic. Cherbourg. France* 12 JuliJs: Berlin. Cherbourg. Bremen; Thu-ringia. Hamburg. 13.'julija: George Washington, Cherbourg, Bremen. 14. julija: New York. Cherbourg. Hamburg. 1ft. julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen: Paris, Havre: Majestic, Cherbourg. 20. julija: Berengaria. Cherbourg. 21. julija: Muenchen, Cherbourg. Bremen; Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg. 27. julija: Mauretania. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 28. junija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: lie de France. Havre: Olympic. Cherbourg. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih pirnlkth: FRAHOE — 9. julija; 27. avgusta PARIS-16. julija; 6. avguste MAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pija&a in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. Zajamčlte si prostor «a prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE — 1. avgusta VpVafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH: FRENCH LINE — — — ~ 19 State Street, New York jam. Polosov je e ma kal naprej. — Hm ... kake pa naj srovorim ž njo, Tpolit Sidorovič ? — Žela enostavno, Dimitrij Pavlovič. Napoti se > Wiesbaden, od tnUJ Natakar, ali nimate an^leikr prorfieef Net Paka-isa mi ne izgubljaj brez potrebe. Jutri odpotujemo. Ali naj Vino ni običajna kislica. ees tam gori gre gotovo Prane ♦Jng proti svojemu domu. TravnaT je imel drugi dan hlače na obeh kolenih blatne. Na hlačah se je našel madež, pomešan z blatom in krvjo, kar znaei. d« si je obrisal roko. Travnar zanika vsakdo krivdo, in pravi, da je hotel pri transformatorju le toliko časa počakati, da bodo pri Pleterakem ugasnili luč, nakar bo šel klicat deklo Matildo, ki pa vsako ljubezensko razmerje z njim zanika. Trdil je, da je šel preko sve razorane njive pri Pleterski hiši. kjer pa se niso našli nikaki sledovi, denarja pri njem niso našli. Med razpravo se je pokazalo, da LEPA PRILIKA sa premaguj« in gozdarje, oz. farmarje. Takoj se proda 240 akrov farma, 3 akre obdelanega z krompirjem in koruzo, mlad zaraščeni gozd, 2 hiši, 4 in 3 sobna in kleti, napeljana voda, 1 miljo od pošte Kantner, šole in postaje, Stoyestown. Farma leži ob B. and O. R. R. Pripravno tudi za dva kupca. Proda sr pe jstko nizki ceni radi odhoda v stari. kraj. Pišite na lastnika? ttlf ItfUrtr T®ny Skerl, Box 23, Kantner, Pa. » «tu Požar atateljl 'I "I, ti - ttfiivci itt Uprava 'On Naroda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor Ja lanenjoi potovati •taxi kraj, je potrebno, da j« Cen o potnih Ustih, prttJsgf In dm gfh stvareh. Vsled nafte dolgoletne tskuinj« Vam mi aaaoimo dati najboljla pojasnila ln priporočamo, redno le pwomtns bimsfflUi Tndl Mdrfavljanl suncjefo potovati v ttari kraj, toda nwlilidl s! marajo dovoljenj« aH peiartl tal Washington, bodisi aa ano leto aH • meaecar in ae mora delati pro* flnjo vsaj en mesec pred odpotova-nj«m In to naravnem v Washing _ M Jo atofUa f raijavo SL JaHJ* UN m nil tmmt 1 več aa poli« penit po pt», ampak ca amen tU oaabaa, Miri » M uši ali pa ga debl v Hew Toka pred odpet« v predaji saprodL Kdor potnja Kako dobili ivdjc® b prej pfle n rije bo prlpoKenfh v leta m HOLLAND « JamericalineU POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-cur-Mer, Francija Znižanje vožnja v III. razredu: Od New Yorka do LJubljane ^ 4 QQ in nazaj: V I \70 ln vojni davek. Potovanje s parolki Hollajnd-A merita I.lne ponienja. udobnost, doma<'e razpoložen j p, neprekosljlvo kuhinjo In postrežbo Za podrobnosti vpranSjte svoj.-jja lokalnega agenta aJi — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE STI . NEW YORK CtTY Nenavadna letalska nesreča. i'ri August i (fo-govori in članki ter kratek slovar, ki bo obsegal 1700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter bo pripravna tudi za otroke, ki se bodo hoteli učiti slovensko. Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jo bo iu naročila že sedaj sprejema Uprava Glas Naroda, 82. Oortlandt St., Hew York City. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK (novi) : HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE N&il parni ki na. trt vijak* CLEVELAND, WESTPHALIA THURINOIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i« NAZAJ v motfernem 3. rairedu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODP1AJTJA Za povratna dovoljen J« In «ro-(e Informacij« se obrnite na Tekalnega agenta aH na Hariwrg-Amrien Lite United American lines, Inc. General Agent« 28 broadway — new york r Kje naj se ima denar, kadar se potuje? Kadar se kdo poda na daljše potovanje, mora vse svoje prc4 možen je vzeti seboj, ali pa naložiti denar tako, da i njim ©