Stev. 63.
V Lfublijatri, petek, 17. marca 1922.
Leto n.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 240’— *a pol leta K 120‘—
NOVIC
OrMnKtn in *pravofttw « fo* pitane«) aflet itn. 6 — IiMh nrMHfitv) ftn. SO — fctstM *s= apreealitve iUt 321 «=*
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 60*— u en mesec E 20*—
V upravi stane mesečno K 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1'40
Ljudska isfek.
V	Italiji dozoreva te dni značilno gibanje. V vrstah delovnega ljudstva se pojavlja vedno ostrejše misel ljudskega bloka. Ta blok bi tvorili dve najmočnejši stranki italijanskega ljudstva, popolari — ljudska stranka in socialisti. Vedno jasneje se kaže, da sta si kljub velikim kulturno-Bacelnim razlikam v socialno-gospodarskih vprašanjih vendarle najbližji ljudska in so-aalistična stranka. Obe stranki skupaj predstavljata ogromno večino italijanskega ljudstva in tudi večino parlamenta. Vsled nepomirljive taktike radikalnega »čistega so-cialista« Seratija je socialistična stranka doslej zastopala načelo abstinence. Socialisti pod vplivom Seratija doslej niso hoteli sodelovati v vladi, medtem ko je ljudska stranka šla v vlado, da ondi z močnim vplivom svoje številčne moči< sile svojih idej J® jakosti svojih voditeljev uveljavlja svoj krščansko - socialistični program ter ob-eneni tvori protiutež nacionalistično-libe-ralnih strank v vladi. S tem činom je ljudska stranka namah zajezila fašistovsko nevarnost ter začela energičen boj za uveljavljenje svojega socialnega programa.
Posledica tega je bila ta, da so fašisti, ki kot predstraža italijanskega imperializma in nacionalističnega kapitalizma pobijajo vsako ljudsko gibanje, naleteli pri po-polarih na jak odpor. Vsa sila njihovega napada se je sedaj obrnila na socialiste, ki so jih začeli preganjati kot nekdaj komuniste. Socialistične mase, videč nemoč svoje organizacije, ki ni megla izvajati ne svojega programa in ne braniti množic pred fašisti, so začele omahovati. Ko so videle pa uspešno in radikalno socialno delo ljudske stranke, so se cele doslej socialistične organizacije obrnile pod okrilje ljudske stranke. One socialistične organizacije pa s svojimi voditelji vred, ki niso hotele spremeniti svojega kulturnega programa, so Vedno odločneje zahtevale sodelovanje socialistov z ljudsko stranko. To strujo je Predvsem zastopal stari Turati, Seratijev vpliv pa je padal in še pada, če vsa zname-n)a ne varajo.
In zdi se, da ne varajo. V Kremoni se )e med lokalnima organizacijama obeh strank že izvedel sporazum za boj proti kapitalistično-reakcionarni organizaciji fašistov. Vodstvi obeh strank tega dogovora še nista odobrili, toda tudi ne obsodili, Z ozirom na kremonski dogovor je vodilno glasilo ljudske stranke »Corriere d'Italia« Priobčilo članek, v katerem sicer svari Pred prenagljenimi koraki, na koncu pa dostavlja svarilo: »Ne tajimo pa, da bi zopetno vzplamtenje fašistovskih nasilij proti Popolarom in tudi katoličanom znalo povzročiti v državi korenite izprejnembe. o katerih se do včeraj nikomur niti sanjalo ni.« — To grozilno pismo je naperjeno Proti nacionalistom. Grožnja je ostra in Pomeni mnogo.
Na drugi strani pa je milanski »Se-'°olo« objavil članek tajnika socialistične »Splošne delavske zveze«, v katerem Pravi; »Ideja sodelovanja izhaja iz socialističnih množic samih. Proletariat zahteva stvarne uspehe in se ne zadovoljuje več z golo teorijo. Proti reakciji je treba ustvariti enotno fronto, kar pa je nemogoče, ako se, ne upoštevajo tudi bele delavske orga-nizacije, ki se nahajajo v okviru italijanske ljudske stranke. Po mnenju »Splošne delavske zbornice« pa je mogoče tudi pomično sodelovanje med socialisti in popo-^ri (ljudsko stranko) in ni nikakega dvo-^a, da bi mogli socialisti sodelovati edino 2 ljudsko in nobeno drugo stranko. Ob kon-°u je ta predstavnik Splošne delavske zve-*c naglasil, da se v njej v tem oziru popol-^erim poslincem obeh strank všeč ali ne. ‘erim poslancem obeh strank vešč ali ne, ***voj gre usodno po poti, ki bo pripeljala 0 Zveze med socialisti in popolari.«
f,	V Italiji se tedaj ustvarja ljudski blok. i.e!a še ni udejstvovana, ampak dozoreva. ,y.a razmer in nasilnost italijanske reakcije i nujno k bloku obe stranki delovnega ljudstva. Pri nas, kjer so socialnopolitične razmere v marsičem še slabše, na tak blok n.e moremo še misliti. Jugoslovanska so-claldemokracija nima danes v svoji sredi ®e čistih socialistov Seratijev, ne Turati-pač pa jo vodijo eksponenti buržujsko-reakcionarnih strank,
Če v jugoslovanskem materialističnem *°cializmu enkrat razmere dozore tako, ^or so dozorele v italijanskem sociali-
stičnem proletariatu, da mu ne bo več geslo farška gonja, ampak socialna in gospodarska osvoboditev, potem bo tudi pri nas
mogoč ljudski blok, blok krščansko socialističnega in socialističnega delovnega ljudstva.
DlesiiGrsigiluni taroafsltega bloka mtmtm Bfaiiii.
Zagreb, 17. inarca. (Izvir.) Sinočnja | da ga izroči vrhovnemu svetu, česar pa »Riječ« poroča, da je bil memorandum ! italijanska vlada ni storila.
Hrvatskega bloka izročen italijanski vladi,
Težka pretirana Slonenl,
Pravei s«s le Ezvex!!o-
'J
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Poslanca Stanovnik in Žebot sta posredovala pri ministrstvu za socialno politiko radi pomoči pasivnim krajem. Minister dr. Krstelj in njegov referent sta izjavila, da se vprašanje prehrane siromašnih krajev Slovenije ne more rešiti, dokler se ne reši vprašanje denarne podpore. Vsi pokrajinski odseki za prehrano so aktivni, le v Sloveniji ne. Socialno-demokratska Vojna zveza in Nabavna zadruga dolgujeta vladi 12 milijonov kron. Ta denar vlada izterjava, da si zavaruje potrebna sredstva. Kako bi se razdelila živila v posameznih krajih Slovenije, še ni natančno določeno. Prehrana za Dalmacijo in Hercegovino je rešena.
njeno udejstvitev onemogočajo samo kritične prometne razmere.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Zveza bel-grajskih trgovcev se pogaja z rumunskimi trgovci glede dobave 100 vagonov pšenice in 100 vagonov moke. Naša država uvaža pšenico in moko za prehrano pasivnih krajev iz Amerike in Ruimmije. Značilno je, da je rumunska moka za 4 K pri kg cenejša, kakor v Banatu in drugih krajih naše države. Krogi trgovinskega ministrstva so prišli do prepričanja, da se je iz naše države preveč izvozilo na korist Židov in izvozničarjev ter v škodo države in kon-sumentov in producentov.
2® žensko nalivno prauics.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Hohnjec o volivnem zakonu za oblasti in sreze. Poudaril je, da stoji ljudska stranka na stališču čistega proporca brez klavzule o dvojnem količniku. Vlada pa hoče proporc izkriviti. Govornik je dalje naglašal, da se je ljudska stranka že v nar. predstavništvu in pozneje v ustavotvorni skupščini neprestano borila za žensko volivno pravico. Njen glas pa je zadel na gluha ušesa
PriblCcBič is n! oložli tožile.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Kakor poroča >Tribuna«, minister Pribičevič še do danes ni vložil pri sodišču tožbe proti Stojanu Protiču radi afere Hercigonja in so torej vesti demokratskih listov netočne.
ffloratsrii in oladae sirsjftg.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Na prvi seji narodne skupščine bo stavljen na dnevni red načrt zakona o moratoriju, da vlada s tem udovolji zahtevam demokratskih in radikalnih trgovcev. Radi tega se je v parlamentarnih krogih pojavila razumljiva razburjenost in je pričakovati zelo ostre debate. Ker v tem vprašanju tudi radikalci in demokrati niso edini, se v političnih krogih sodi, da bo prišlo med obema vladnima strankama do hudega in odkritega spopada, ki bi znal končati s prelomom dosedanje vladne koalicije. Nekateri so mnenja, da bi znala nastopiti nova epoha v naši notranji politiki, kar da potrjuje tudi najnovejša bolezen ministrskega predsednika Pasica. Pašič namreč dela z vsemi silami na to, da se sedanja koalicija obdrži vsaj do kraljeve poroke. Vse te vesti pa je treba sprejeti z rezervo, ker je jako dvomljivo, da bi se v danem položaju demokrati in radikalci razšli, kajti nobena od parlamentarnih skupin ni voljna podpirati ti dve stranki, razen samostojnih in muslimanov.
Sefa visele.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Sinoči od 6. do pol osme ure se je vršila seja ministrskega sveta. Poleg raznih tekočih vprašanj je bil sprejet predlog ministra za agrarno reformo o eksploataciji velikih posestev. V to svrho je sestavljen poseben odbor, v katerem so ministri Marinkovič, Markovič, Miletič, Kumanudi, Miladinovič, Pribičevič, Pucelj in Vilovič. — Notranji minister Marinkovič je poročal o bojih v Albaniji in je ministrski svet odobril vse ukrepe za zaščito naših meja proti eventualnim napadom. — Sklenjeno je bilo, da v finančni gospodarski odbor ministrov
vladne koalicije. Po pojmovanju sedanje vlade naj bodo ženske izključene od javnih poslov, čeprav so prve in najboljše vzgojiteljice dece in naroda. To ponižuje ženski spol, ker je volivna pravica po demokratičnih načelih pravica človeka kot takega. Radikalci, demokratje, samostojni in modemi pa smatrajo ženske manj vrednim bitjem. V luči teh smeri in laži-načel, bo postala Jugoslavija oaza reakcije, ki ji na svetu ne bo para.
vstopi tudi minister pravde. —• Minister za pošte je poročal o predstoječi odpustitvi poštnih uradnikov v Vojvodini, katerih delovanje je protidržavno. Ministrski svet je odobril 300.000 Din kredita za plačanje dolgov poštnih uradov v Vojvodini. — Ministrski svet je sklenil dovoliti ustanovitev likvidacijske banke in je v ta namen odobril 25 milijonov kredita pri Narodni banki. — Sklenil je konečno, da se podvzame-jo naj energične jši koraki proti komita-šem v Macedoniji, ki so v zadnjem času zopet razvili zelo živahno agitacijo.
Strah pred Hndstnani.
Belgrad, 16. inarca. (Izv.) Vladne stranke se pečajo z načrtom, začeti proračunsko leto s prvim junijem ali julijem, da se na ta način izglasuje proračun za leto dni in se umetno podaljša življenje vlade. Do tega koraka žene vladinovce strah pred novimi volitvami, ki bodo brez dvoma strašna obsodba za priganjače nasilnega centralizma.
Enakopravnost v številkah.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Poštna ravnateljstva iz prečanskih krajev izkazujejo 55 milijonov prebitka, poštne uprave iz Srbije in Črne gore pa niso izkazale niti polovico proračunjenili dohodkov. sTa enakopravnost« pove dovolj, kaj je centralizem.
Benašnia pr@dborza.
Dunaj. 17. marca. (Izv.) V tukajšnjih gospodarskih krogih se govori, da ne bo na tukajšnji borzi deviza Zagreb nič več no tirala v protest proti onemogočenju prometa z devizami v Jugoslaviji.
Dunaj, 17. marca. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 20.25 (padel), Praga 150, Italija 335.
Ziirich, 17. marca. (Izv.) Na današnji predborzi je Zagreb padel na 1.60, Ostali kurzi predborze: Pešta 0.63, Berlin 1.88, Italija 25.90, London 22.35, Nenyork 515, Pariz 46.05, Praga 9.00 (padla), Dunaj 0.075, Varšava 0.12, Holandsko 193.75, nemško-avstriiske krone 0.05t
Uštela kriCassskena sacialisma. "
DR. KOROŠEC NA SHODIH RUDARJEV,
V torek, dne 14. t. m. ob 4. url pop. se je vršil v Trbovljah v Društvenem domu shod rudarjev. Dvorana je bila natlačena. Govoril je dr. Korošec, ki je v pot drugournem govoru izvajal sledeče:
Družabni in gospodarski red, kot je sedaj, ne more več vzdržati. Kapitalistični sistem v svojih posledicah je spravil druž* bo na rob prepaoa. Zato vstaja v človeštvu želja po novem, želja za preosnovo.
Napačno bi bilo, da bi si zapirali oči pred velikimi dogodki v Rusiji. Baš mi krščanski socialisti moramo pazno zasledovati gibanje komunizma v Rusiji, da vse zdravo, kar se tam rodi, prenesemo k sebi.
Delovno ljudstvo pa, ki hoče uspešno v boj proti kapitalizmu, se mora zavedati, da bo zmoglo boj le, ako bo gospodarska in strokovno močno organizirano. Gospodarske organizacije, to so zadruge, hranil-1, nice in konsumi, so steber delavskega gibanja. Strokovne organizacije pa moraf zbrati vse delovno ljudstvo.
Delovno ljudstvo pa naj se zave, da ga nič bolj ne ubija, kot nesloga, medsebojno pobijanje in rovarenje. Med delavnim ljudstvom naj zavlada tisto prepričanje, da bodi vsak član one organizacije, kateri po mišljenju pripada, da pa raditega nima pravice, sotrpina, ki je drugega mišljenja, napadati in pobijati. Delavske organizacije naj se ne pobijajo med seboj, one naj tekmujejo med seboj.
Delovno ljudstvo v svojem boju ne more iti skokoma, nego le korak za korakom v novo pravično družbo. Doseči n. pr. čez noč socializacijo produktivnih sredstev, bi značilo danes gospodarski polom, ki bi najhuje prizadel delavca. Zato mora delavstvo v prvi vrsti zahtevati, da se mu dajo — kot so mu to dale že vse moderne države — obratni sveti.
Kapitalist daje mrtev denar za podjetja in je raditega upravni svetnik tega podjetja, delavec pa daje svojo telesno in duševno moč za to podjetje ter ima radi tega gotovo dvakrat pravico, da sedi tudi on v upravnih svetih.
S takimi obratnimi sveti šele bo dobilo delavstvo vpogled v vodstvo podjetij in se bo tako usposobilo za popolno socializacijo, za katero stremimo.
Kapitalizem ne bomo uničili, dokles smo sami prežeti kapitalističnega duha. Danes vpijemo na državo, da ne stori proti izkoriščevalcem, proti verižnikom nobenih postav. Imamo najboljše postave — toda kdo jih izvaja? Slabši smo kot svetopisemski farizej, ki se je potrkal na prsa in zahvalil Boga, da ni tak kot grešni cestninar. Mi danes ne trkamo na prsa; hvala Bogu, da nisem tak kot tisti verižnik — nasprotno, mislimo si: o Bog, da bi mogel biti tudi jaz tak verižnik... In to je tisti duh kapitalizma, ki je v nas vseh. Tega morama premagati v sebi samem po tistem nauku božjem, da: ljubimo bližnjega...
Kdor hoče proti kapitalizmu, ni dosti, da gre proti njegovim izrodkom, on mora proti ideji. Ideja pa se pobija le z idejo. Zato mora biti naše delovno ljudstvo v svojem socialnem boju predbojevnik kr* ščanstva, predbojevnik ljubezni.
Navzoči rudarji — nad 600 — so z na* vdušenjom sprejeli izvajanja dr. Korošca, V resoluciji, ki je bila nato sklenjena, izrekajo rudarji svoje popolno zaupanje dr. Korošcu ter ga prosijo, da se zavzame zanje, posebno kar tiče dohodninskega davka in vpokojencev.
Po shodu je dr. Korošec še pozno v noč ostal v družbi rudarjev ter jim v prijateljskem pomenku tolmačil politični položaj.
V sredo, dne 15. t. m. je bil dr. Korošec v Velenju, kjer so ga rudarji navdušeno sprejeli. Dvorana v Društvenem domu je bila polna rudarjev. Na shodu je bila izrečena dr. Korošcu zaupnica tep prošnja, da se zavzame za velenjske ro* darje.
V četrtek, dne 16. t. m. je bil dr. Ko* rošec v Mežici na rudarskem shodu, danes zvečer ob 7. uri pa bo poročal na sho» du kovinarjev v Guštanju.
ii rite ..NOVI £HS“
Stran 2.
>Novi Čast, dne 17. marca 1022.
Štev. 63*
Koalicijo hsčeio razbili
Dolžnost me veže, kot zastopnika v koaliciji, da sporočam vsem članom Prometne zveze, tovarišem železničarjem in delavcem, da sem bil snoči 16. t. m. na seji akcijskega odbora v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani, po soglasnem sklepu zastopnikov Zveze jug. železničarjev, narodnih socialistov in socialnih demokratov, izključen kot zastopnik v železničarski koaliciji bi akcijskem odboru.
Kot vzrok se mi je očitalo moje postopanje na shodih v Unionu in Mestnem domu ter objavljenje člankov, ki sera jih ob-jnvil v »Novem Času« in >Naši Moči«.
Ker so vsi moji grehi, zaradi katerih sem izključen, že itak večinoma znani, se mi ne zdi potrebno o tem pisati. Izjavljam samo, da o vsem, kar sem govoril in pisal, ne vzamem pr;u nobene besede nazaj, ker je vse čista resnica.
Izjavljam ponovno, da se nočem nikdar pokoriti nobeni drugi avtoriteti kakor svoji vesti in volji članov, v kolikor bo to v skladu s pravično stanovsko vzajemnostjo.
Take vrste discipline, kakor jo vedno zahtevajo od mene voditelji Z. J. Ž., socialni demokrati in narodni socialisti, ne bomi nikdar priznaval, ker nočem, da bi ime! na vesti izdajstvo zatiranega delavstva in železničarjev.
Mislim, da ne bo noben pošten delavec in železničar od mene zahteval, da moram molčati ali prikrivati v koaliciji tako delo raznih voditeljev, s katerim ščitijo in branijo izvozničarje, verižnike, vojne oderuhe in sedanje vladne stranke, ki so vse drrginje in današnjega gorja krivi. Tudi nočem, da bi se v koaliciji tako skrivnostno in brez kontrole članstva in javnosti delalo, ker je kontrola in javna kritika nujno potrebna, če se hoče železničarsko in delavstvo rešiti tistih najgnusnejših proletarskih izdajalcev, o katerih se sodeč po njih delih. more opravičeno misliti, da so od vlade in kapitalističnih oderuhov najbrž plačani in najeti.
Če hočejo imeti železničarji take voditelje, ki nočejo na javnih shodih pustiti zborovalcem proste besede, ki pravilno sprsjete resolucije po svoje spreminjajo in ki svojim lastnim članom nočejo pustiti nobene kontrole o svojem delovanju, je to njihova stvar. Meni gre samo za to, da delam vselej in povsod odkrito in brezobzirno po svoji vesti tako, da ne bom deležen nikakega izdajstva nad svojimi tovariši sotrpini', kakor ga očitno kažejo voditelji > Zveze«, socialni demokrati in narodni socialisti.	........
Povem še, če gospodje v koaliciji mislijo, da so se kontrole iznebili, ko so mene izključili, da se najbrž motijo, ker so železničarji in delavci še toliko zavedni, da se ne bodo pustili od nobenega več slepo voditi, kakor je bila do sedaj navada.
Gospodje >Zvezarjk in soc. demokrati v koaliciji pokažite železničarjem tisto skrpucalo službene pragmatike, ki se je tako v naglici morala predelati, da bodo prizadeti vsaj vedeli za koliko so oškodovani in prikrajšani! Uvedite javne seje, da se bodo tovariši lahko prepričali, kdo jih pošteno in iskreno zastopa in kdo dela po želji in volji vlade in žel. uprave. Tega kar ste io sedaj delali, jaz nočem imeti na vesti,
zato sem tudi odkrito govoril na shodih in v javnost pisal.
Poživljam javno vse voditelje Z. .1. Ž., soc. demokratov in narodnih socialistov, ko so me iz koalicije izključili: Skličite javen shod, in če imate kaj poguma, povejte javno vse moje grehe, zaradi katerih ste me izključili in razkrinkajte me kot lažnika. Jaz ne vzamem prav nobene besede nazaj, kar sem o Vas govoril in pisal. Ponovno izjavljam, da kažete s tem, ko ščitite in bra* nite vojne in povojne oderuhe, sedanje vladne stranke in vlado, ki so vsi skupaj krivi vsega današnjega gorja, preganjanja in draginje, da ste izdajali delavske in ljudske koristi, kakor da bi bili za to početje in delo plačani in najeti. Franc Beltram.
politični dogodki.
-J-Odgovor »Naprej u« »Naprej« me napada radi shoda v Trbovljah. Na druge nekvalificirane napade, ki so precej podobni
g.	Svetku, ne odgovarjam, pribijam le: shod je bil napovedan ob treh in se je radi tega nekoliko zakasnil, ker smo čakali
—	g. Svetka, ki pa je prišel šele krog pol 4. ure. Govoril sem o resoluciji, potem pa (in to je slišal g. Svetek) isto kot v Zagorju. Kar je bilo v Zagorju stvarno, kot priznavate, je bilo v Trbovljah po Vaše demagogija. O resoluciji pa to: ne gre zato, kako je formulirana, gre le za bistvo. Če bi bil g. Svetek vztrajal na ljubljanski formulaciji, bi se bil shod razbil. G. Svetek o taktu in taktiki na javnih shodih pa menda nima mnogo pojma. — Fran Sušnik.
-J- Tajinstven molk. Kakor znano, je vložil dr. Korošec svoj čas v skupščini odločno interpelacijo zaradi ukinjenih komunističnih mandatov. Zahteval je, da se ti mandati vrnejo poslancem in da se protikomunistični zakon odpravi. Vlada na ta poziv do danes ni dala nobenega odgovora, ampak molči kakor grob. Zakaj? Zato ker ve, da bo v tej stvari stala pred javnostjo kot obtoženec tisti hip, ko se bo to vprašanje sprožilo. Za danes le toliko. Jutri kaj več.
-f- Minister NinČic se je dozdaj zdel boljši od svojih tovarišev. Kaiior se vidi, smo se zmotili. Ninčič namreč dementira, da bi bivanje genrala Wrangla v Jugoslaviji imelo vojaško-politični značaj. Temu nasproti stoji dejstvo, da ima Wrangel v Jugoslaviji svoj »generalni štab«, da hodijo ti ljudje z uniformami, da Wranglov adlatus Patocky izvaja registracijo vseh vojno-obveznih ruskih emigrantov preko vojnih komandantov, ki stoje na čelu vsaki koloniji in da je Wrangel to sam označil kot pripravo za novo akcijo proti Rusiji. Ako se na našem državnem teritoriju pripravlja vojni pohod zoper Rusijo, potem je Ninčičev dementi prosta laž. Če Ninčič želi, da se mu verjame, ima vse ruske vojne organizacije v naši državi nemudoma razpustiti in krivce izgnati, tembolj ker to ne pomeni samo rovanja zopet bratsko Rusijo, ampak predstavlja tudi veliko notranjo nevarnost za Jugoslavijo.
d Prosveta Krakovo—Trnovo. Danes ob 7. uri zvečer nadaljuje g. dr. Brecelj svoje velezanimivo predavanje o prehrani.
d Šentpetersko prosvetno društvo obhaja praznik sv. Jožefa (v nedeljo 19. t. m.)
kot društven praznik. Ob 7. uri bo za člane sv. maša, med mašo skupno sv. obhajilo. Pridite prav vsi brez izjeme!
3)nevtti dogodki.
— Nova cena soli. Razglas. Uprava Državnih Monopolov v Belgradu z odlokom od 11. marca 1922 Pr. broj 9313 naznanja na podlagi odobrenja gospoda ministra za finance od 4. marca t. 1. št. 171 sledeče nove cene za sol, ki se oddaja iz državnih skladišč. Jedilna sol. I. Angleška sol, kamena sol v gručah, sol v briketih in drobna zmleta mineralna sol po 250 Din za 100 kg. II. Morska bela sol po 240 Din za 100 kg. III. Morska siva sol po 230 Din za 100 kg. — Sol za živino. V briketih po 200 Din za 100 kg, drobna zmleta po 195 Din za 100 kg. — Sol z a r i b i č e. Morska bela po 150 Din za 100 kg, morska siva po 140 Din za 100 kg. Nadalje: Odpadki, industrijska in denaturirana sol po 65 Din za 100 kg. — Pripomba: V tukajšnjem skladišču se dobiva sedaj bela morska sol. Cene za industrijsko sol veljajo po dosedanjih naredbah loko Salina Kreka za drobno in loko Salina Pag za morsko industrijsko sol. Gornje cene za vse vrste soli veljajo brez vreč. Vreče, ki se ne vračajo, se plača po nabavni ceni. — Pokrajinska Monopolska Direkcija, oddelek za sol, v Ljubljani, dne 14. marca 1922. 1
— Požar v Hrastniku. Iz Hrastnika nam poročajo: Včeraj, dne 15. t. m. je izbruhnil ogenj v tukajšnji steklarni. Pogorela je stara stavba skoro do tal. Dospelo je gasit več požarnih bramb. Posrečilo se je preprečiti, da niso peči končane. Skladišče, katero se drži tovarne, je bilo oteto, ravno tako sosedna poslopja. Škoda je milijonska. Delavstvo bo lahko delalo naprej.
— Razpisane poštne vožnje v Ljubljani in pri D. M. v Polju, S 1. junijem t. 1. se odda najnižjemu ponudniku oskrbovanje poštnih voženj v Ljubljani in pa dinevno enkratne, enovprežne vožnje v D. M. v Polju.
—	Ljubljanskih voženj je sedaj dnevno 11 enovprežnih in 12 dvovprežnih. — Za oskrbovanje vseh voženj je določenih 13 konj in 9 voznikov. Vozove da poštni erar sam na razpolago. Z najnižjim ponudnikom bo poštno ravnateljstvo sklenilo pogodbo. — Natančnejša pojasnila daje ob delavnikih od 8. do 14. ure IV. oddelek poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. —
Ponudniki naj vloie z dvodinarskam kol« kom opremljene penudbe do 31. marca t. L pri poštnem in brzojavnem ravnateljstva v Ljubljani.
£jubljanski dogodki
lj Bolezen g. Antona Komlanca. Ker se
je bolezen g. Antona Koml»nca selo poslabšala, so ga te dni odpeljali v bolnico. Priporočamo ga vsem v gorečo molitev!
lj Otvoritev in slovesno blagoslavljanja aove cerkve svetega Jo*efa v Ljubljani. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca b« prevzvišeni knezoškof slovesno blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa po tem-le sporedu; Ob 10. uri prihod prevzvišenega in slovesno blagoslovljenje cerkve. Nato govor in ponti-fikalna sv. maša. Pontifikalna maša: Missa solemnis in laudem Ss. Salvatoris, za mešani zbor in orkester, zl. Ig. Mitterer. Gra-duale: Domine praevenisti in traetusi Beatrs vir, zl. P. Griesbacher. Po oferto* riju: O Deus ego a mo te, za sopran solo mešani zbor in orkester, zl. J. Miiller. K sklepu Te Deum v C za mešani zbor in orkester, zl. Fr. Witt. Tantum ergo, zl. Ant. Foerster. Ob 7. uri zvečer bo v novi cerkvi začetek sv. misijona. Ker sc ne i*-dajo posebna vabila, so k tej slovesnosti vsi tem potom prisrčno povabljeni, posebuso pa še oni, ki so s svojimi prispevki pomagali zidati in dozidati to cerkev. Ker so preveliki stroški za dozidavo cerkve še nepokriti, prosimo prav lepo posebno on« preč. gospode, ki niso še imeli priložnosti se naši prošnji odzvati, da blagovolijo nfl praznik sv. Jožefa vernikom priporočiti te novo cerkev, ki bodi svetišče celega naroda*' Predstojnišvo cerkve.
lj Organizacija javnih nameščence?
somišljenikov SLS. Danes se vrši v JSZ v običajnih prostorih ob 8. uri zvečer vai-na odborova seja, katere naj se vsi brea izjeme udeleže. Brez posebnih vabil. —-
Predsednik.
lj Pomladanski mraz. Burja, ki je *a-
čela pihati te dni, je ozračje tako ohladila, da je danes zjutraj ob pol 7. uri bilo 4® C mraza. Padla je slana.
Izdaja konzorcij »Norega Čast«. Urednik in odgovorni urednik Franc KrevCar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas ?
Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika? Delujte neumorno, da se razširi ui da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako kočo 1
SS IB Sl 89 BI
Konsumenti!
Organizacija konsumentov je danes bolj potrebna ko kedaj prej. Naša organizacija je
v Ljubljani, Kongresni trg 2.
Podružnice po vseh delih Slovenije. — Člani se sprejemajo v osrednji pisarni na Kongresnem trgu ali pri poslovodstvih posameznih podružnic.
I Ml
RB
Tun«!.	2
Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Allan si je preganjal čas, kakor je vedel in znal. Glasba ni imela nanj nobenega vpliva; mesto da bi svoje misli zbral in poglobil, je bil raztresen in brez zanimanja. Meril je s pogledi razmerja velikanske dvorane, občudujoč njeno stropno in ložno krožno konstrukcijo. Preletel je s pogledom blesketajoče, drhteče morje pahljač ter razmiš.jal, »mnogo je denarja v Državah, da bi se tu dalo nekaj takega začeti, kar nosi v glavi«. Kot praktično navdahnjen človek se je lotil računati stroške za enourno razsvetljavo v dvorani. Izračunil je sam pri sebi na okroglo tisoč dolarjev ter nato začel s proučavanjera posameznih moških glav. Ženske ga sploh niso zanimale.
Nato je ošvrknil njegov pogled spet prazno Lloydovo ložo ter se spustil na orkester, čigar desno krilo je lahko pregledal. Kakor vsakogar, ki se nič ne razume na glasbo, je tudi njega presenetila strojna natančnost, s katero je orkester igral. Pomaknil se je naprej, da bi videl dirigenta; njegova roka s taktirko se je le včasih pokazala preko naslona. Ta mršavi, ozkorameni, distingvirani gentleman, ki je prejel za ta večer šest tisoč dolarjev, je bil Allanu popolna uganka. Opazoval ga je dolgo in pozorno. Že zunanjost tega moža je bila nenavadna. Njegova glava 7. zakrivljenim nosom, malimi, živahnimi očmi, stisnjenimi ustnicami in redkimi, nazaj počesanimi lasmi, je spominjala na jastreba. Zdel se je samo	kost	in	koža	in nič
drugega kakor sami živci. Toda on je stal	mirno	sredi
vrtoglavega trušča glasov in hrupa ter jih urejal z rahlim migljajem svojih belih, navidezno brezmočnih rok po svoji volji- Allan ga je občudoval kakor čarodejnika, v čigar oblast in skrivnosti ni niti poizkušal prodreti. Ta mož se mu je zdel, da pripada davnemu času in čudnemu nerazumljivemu rodu, ki je blizu na tem, da izumre.
Prav v tem trenutku pa je dvignil mršavi dirigent roke, stresajoč jih kakor blazen, in	zdelo	se	je, da	naenkrat v rokah vlada nadčloveška	moč:	orkester	se je
vzburkal ter umolknil v istem hipu.
Ifultnr ol*z je zavalovilo ploskanje skozi dvorano,
votlo divjaje v neskončnem prostoru. Allan je vzdihnil ter se popravil, da bi vstal.
Toda zmotil se je, kajti spodaj so piščali že poprijele adagio. Iz sosednje lože se je slišal še konec pogovora ... »...dvajset odstotkov dividende, prijatelji To je stvar, kakor je krasnejše ...«
In Allan je zopet moral mirno sedeti. Iznova je začel študirati konstrukcijo ložnih obročev, ki mu ni bila prav jasna- Allanova žena pa, sama bodoča pianistka, se je udajala z vso dušo glasbi. Ob strani svojega moža se je Maud zdela nežna in majhna. Svojo nežno rjavo glavo kakor Madona je naslonila na belo rokavico in njeno prozorno se svetlikajoče uho je pilo valove glasov, ki so prihajali od spodaj, od zgoraj, od bogveodkod. Neznansko tresljanje, s katerim je dvestodvajset instrumentov polnilo ozračje, je pretreslo vsak živec v njenem telesu. Njene oči so bile široko razprte ter strmele v daljave. Bila je tako silno razburjena, da so se prikazale na njenih nežnih, gladkih licih okrogle rdeče pege.
In zdelo se ji je, da nikoli Še ni glasbe močneje občutila, sploh nikoli še slišala take glasbe. Kratka melodija, neznaten stranski motiv je mogel v njeno dušo poklicati nepoznano sveto občutje. En sam zvok je mogel ubrati v njej še nepoznano, skrito struno sreče, da je jasno zabrnelo ter jo slepilo v dušo. In vse občutje, ki ga je ta glasba razvezala v njej, je bilo samo najčistejše veselje in lepota! Vsi obrazi, ki jih ji je glasba klicala pred oči, so se kopali v svetosti in poveličanju ter bili lepši
od vsake resničnosti.
Maudino življenje je bilo prav tako priprosto in skromno kakor ona sama. Za seboj ni imela velikih dogodkov niti posebnih znamenitosti. Rojena je bila v Brooklynu, kjer je njen oče imel tiskarno, ter vzgojena na posestvu v Berkshire-Hillih po materi Nemki, ki jo je razvajala. Njena šolska vzgoja je bila dobra, dve poletji je poslušala predavanja na summerschool (poletni šoli) v Chautanqui; mnogo znanja in modrosti je bila stlačila v svojo malo glavico, samo da vse spet pozabi. Dasiravno glasbeno ni bila Bog ve kako nadarjena, se je izučila na klavirju ter svoj študij dovršila v Monakovetn in Parizu pri prvih učiteljih. Potovala ie z materio loče jr bil že
davno mrtev), gojila je šport ter se norčevala z mladim moškim svetom kakor deklice sploh. Doživela je bila prvo ljubezen, na katero danes niti mislila ni več, arhitektu Hobbyju, ki jo je snubil, je bila dala košarico, ker ga je mogla imeti rada le kot tovariša, ter se poročila z inženirjem Mac Allanom, ker ji je ugajal. Še pred njeno poroko je bila umrla njena mala, oboževana mati in Maud je za njo potočila jezero bridkih solz. V drugem letu svojega zakona je bila porodila hčerko, ki jo je ljubila nad vse, To je bilo vse. Triindvajset let je bila stara i* srečna.
Dočim je uživala glasbo v nekakšni blaženi omotici, je vzcvetelo v njej kakor pričarano bogastvo spominov, ki so se navidezno brez reda vrstili, vsi čudovito jasni, vsi čudovito pomembni. In njeno življenje se ji je nenadoma zazdelo skrivnostipolno, globoko in bogato. Videla je poteze svoje male matere v neskončnem poveličanju in dobroti pred seboj, a ni pri tem občutila nič žalosti, ampak le veselje in neizrečeno ljubezen. Kakor da je mati še med živimi. Istočasno se ji je prikazala pokrajina v Berkshire-Hillih, preko katere se je kot dekle čestokrat prepeljala na kolesu. A pokrajina je bila polna tajinstven« lepote ter sijala v čudovitem blesku. Mislila je na Hob-byja, in v istem hipu je videla svojo dekliško sobo, ki j* bila nabito polna knjig. Videla je, kako sama sedi pri klavirju ter se vadi. Toda neposredno s« je pojavil spet Hobby. Sedel je ob njej na klopici ob kraju igrišča za tenis, ki je bilo že tako mračno, da so se videle le !• bele črte na pesku. Hobby je bil prekrižal noge, trkal z raketom na konico svojega belega čevlja ter kramljal. Videla je samo sebe ter opazila, da se smehlja, kajti Hobby ni govoril drugega nego zaljubljene neumnosti. Toda razposajena, prevzetna, nekoliko zabavljiva melodija je zabrisala Hobbyja ter ji priklicala v spomin ono veselo malico, pri kateri je vprvič videla Maca. Bila je v Buffalv na obisku pri Luidleyjevih, bilo je poleti. V gozdu »ta stala dva avtomobila, cela družba je štela dober ducat dam in gospodov. Vsak posamezen obraz je spet razloJia® zapoznala. Bilo je vroče; gospodje so bili goloroki, tla ■« bila vroča. Trebalo je zavreti čaja in Lindlev ie i*ki»cafc