Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplafian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden i Warocnino i" oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v mesec 1 gld 40 kr. i „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice Rt. 2. Za celo leto 12 .Id ^f^??*? ■ , S Rokopisi se ne vrafiajo. nefrankovana pisma ne vsprejemajo. z,a ceio leto J* gld., za pol lel.a (> gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. T V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. I Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon -štev. 74. Štev. 38. V Ljubljani, v četrtek 17. februvarija 1898. Letnilc XXVI Izstop slovanskih poslancev iz deželnega zbora istrskega. Italijani dosegajo zapored, kar hočejo, namreč iznebiti se skrajno neprijetnih jim zastopnikov slovanskega naroda v Primorju v javnih zastopstvih. Za Trstom je prišel Pulj. Najprej so izrinili tržaški Garibaldinci zastopnike slovenske okolice iz deželne in dosledno tudi mestne zbornice, zdaj so storili jednako puljski Garibaldinci, da so izrinili slovanske poslance iz deželne zbornice istrske, — poslance, ki zastopajo številno večino prebivalstva Istre. Kajti tako stoji v načrtu Ga-ribaldinske politike v avstrijskem Primorju: smrt Slovanom! Njih parola je : p r o č s Slovani, proč p o v s o d i! za posledice smo odgovorni sami. In res je tako . italijanaški element je sporazumno z nemškim na severu otvoril najljutejši boj proti obstanku slovanskega rodu, boj, ki naj bi konečno popolnoma iztrebil raz zemljo slovansko kri. Mi poznamo tudi sredstva, kakoršnih bi se hoteli po-služiti naši smrtni sovražniki v tem boju in kakoršnih se najbrže še poslužijo, ako bodo smehljaje gledali tam gori na Dunaju vso to nečloveško gonjo na jugu monarhije. In kaka so ta sredstva ? Ta sredstva so — da govorimo glasno: krvavo orožje! Kri, slovanska kri naj bi tekla tudi v Primorju, po slovanski krvi žeja garibaldinsko kakor žeja tevtonsko zver. Do tega krvavega spopada bi radi pritirali sovražniki avstrijskih Slovanov med narodi tega cesarstva in te naklepe še pospešuje avstrijska vlada, ker ne črhne niti besedice proti onim, ki izzivajo. Vsi pojavi v Trstu in Istri že kar dišijo po tej nameri in ako se hitro ne zgodi nekaj odločilnega od strani merodajnih krogov avstrijskih, utegnemo še to slavnostno leto doživeti stvari, pred katerimi mora biti groza vsakega človekoljuba! Te naše besedo niso gole fantasmagorije, marveč stavljene so na temelj resničnega opazovanja na licu mesta primorskih političnih razmer. Nastopi v puljski zbornici pa še posebno opravičujejo to naše slutnje. Kajti po uprav peklenskih nastopih od strani tamošnjega italijanaštva proti slovanskim zastopnikom Istre se je naposled sprejel predlog lahonske večine, da bodi italijanščina izključni jezik zbornice. Po tem atentatu banditskih elementov na obraz pravice, so slovanski poslanci morali izostati od nadaljnih razprav zbornice in k zadnji seji minole sobote že ni več bilo v zbornico naših poslancev. Galerija in njeni komandanti v zbornici so seveda za v prvo potolaženi, saj ne doni več na njihovo '»deiik,.lno« uho slovanska beseda. A kaj utegne priti iz tega, ako bode vlada hotela biti pravična, ako bode hotela biti — avstrijska ? No, to je gotovo : puljska zbornica in njena galerija sta pripravljeni na vse in hočeta tudi, da pride do s k r a j n o s t i. V svoji slepi, besni strasti se nimalo ne brigata za vse ukrepe avstrijskega mmisterskega predsednika, ker njima je sredstvo — nož in samokres! Ali kaj hoče storiti vlada, to je zdaj njena stvar, ona pozna svoje dolžnosti in ve, česa jej je storiti. Nam Slovanom preostaje samo še molčati in zavedaje se svoje dolžnosti in časti nekaj časa čakati, da vidimo, ali nosi avstrijski ministerski predsednik hlače ali jih — ne nosi! Deželni zbor kranjski. XI. seja dno 17. febr. Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob v, 11. uri; vlado zastopa dež. predsednik eksc. baron II e i n. Gospodinjska šola v Ljubljani. V imenu fin. odseka poroča posl. Po v še o ustanovitvi in vzdrževanju gospodinjske šole v Ljubljani. C. kr. kmetijska družba kranjska vložila je prošnjo za prispevek k ustanovitvi in k vzdrževanju gospodinjsko šole, katero namerava ustanoviti v Ljubljani, to pa po sklepu občnega zbora z dne 8. julija 1897 v proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja. C. kr. kmetijsko ministerstvo je že izrazilo kmetijski družbi svojo največjo naklonjenost glede tega podjetja in za gotovo obljubilo redni letni prispevek, kakor tudi podporo k ustanovnim stroškom ter je uže začasno nakazalo 400 gld. v svrho naobrazbe onih učiteljic, ki bodo na tej šoli delovale. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe goji nado, da bo tudi deželni zbor za to velevažno podjetje svojo dobrohotno podporo naklonil. Pri nobenem drugem poklicu kakor le pri kmetijskem je odkazan tudi gospodinji strokovni delokrog, kateri je tem važnejši, kolikor so manjša do gotove mere posestva. Naravno je tedaj, da mora imeti gospodinja zemljiškega posestnika isto tako strokovne naobrazbe kakor gospodar sam, in kolikor večja je ta naobrazba, tem uspešneje je gospodarjenje. Splošno se to pripoznava in v naprednih deželah so uže jeli z najlepšim uspehom skrbeti za strokovno naobrazbo gospo- LISTEK. Svetli hipi. I. Košar. »Ivanka ! Še cn liter!« »Precej, gospoda, precej ! Majčkeno potr-pita!« Za hip smo utihnili. Smeh in krohot sta se polegla ; toda vse le za en hip. Zabavni tujec je zadovoljno smehljaje prijel čašo, katero smo mu zopet napolnili. Lokavo se je ozrl po družbi, katera ga je tako verno poslušala. »Pravite, da niste imeli še tako zabavnega družabnika med sabo? Morda imate prav. A če človek toliko po svetu hodi in toliko obrede kot sem jaz, potem se mu ni ravno treba truditi, da bi bil zabaven. Kar je videl tu, kar je vidol tam, kar je izkusil v tem mestu, kar je doživel v onem, to je najbolj zabavno; treba je le nekoliko pobrskati po svojih spominih in povedati to in ono in lahko je v hipu najbolj zabaven dru žabnik.« Morali smo mu pritrditi. Pa kako je znal tudi pripovedovati ! Tako gracijozno je prijemal za kozarec, ga prestavil sedaj sem, sedaj tje, ga pogledal proti luči, potem zopet za trenutek prenehal v svojem govorjenju, pokusil temnorudeče vince, se obrisal z veliko pikčasto ruto in govoril dalje o svojih doživljajih po velikih mestih, pravil zanimive dogodbe, ki so budile v nas ogromni smeh in krohot. Pa je tudi znal pripovedovati1 Ce si ga poslušal in gledal, kako je znal spre-mljevati svoje pripovedovanje z najrazličnejšimi gestami, kako je znal izpreminjati svoj glas, ka-koršne osebe je ravno hotel oponašati, mislil si, da gledaš dotične osebe pred sabo. Ne vem več natanko, kako je že prišlo, le toliko se še spominjam, da so ga imeli že med sabo tega zanimivega, zabavnega tujca, ko sem vstopil ob navadni uri kot vsakdanji gost v predmestni gostilni. Morda se jim je kar sam pridružil, dasi ni bil z nikomur znan, in ker ga ni nihče podil, začel je govoriti o tem in onem, povedal to in ono zabavno šalo, postali so pozorni, poslušali pazljivejše, in ga slednjič smatrali svojim družabnikom. Kratko: ko sem jaz vstopil _ natakarica je ravno prižgala veliko petrolejevo svetilko pod rožno pobarvanim stropom — bilo je jako živahno in veselo med vso družbo. »Saj pravim« nadaljeval je govor, katerega sem jaz s svojim prihodom prekinil, »če se človek tako dolgo po svetu potika kot jaz, ve mnogo, mnogo, včasih še preveč.« Zopet je nekoliko umolknil, izpraznil v dušku polno kupico in si jo zopet nalahko, premišljeno natočil. »Kaj sem vam že hotel povedati? Presneto, kako mi je ušlo iz glave! Pa ravno zdajle sem mislil! . . . Aha že vem, že vem . . .« Pripravili smo se, da se zopet zasmejemo kaki dovtipni, kakor malo prej, ko je pravil o onem judu, ki se je sredi trga trikrat na glavo postavil, samo da je kupil nekdo od njega par pozlačenih uhanov. Toda motili smo se, kar je sedaj povedal, bilo je bolj žalostno, kakor pa smešno. »Menda je bilo v Gradcu ali kje že ? . . . Aha, v Gradcu, seveda, seveda, zdaj se spominjam, da je bilo tam . . . Stanovala sva skupaj. To vam je bil ptiček, rečem vam, takega ne dobite z lepa. Zvit, prekanjen, kot le kaj. Toda moj Bog, vprašam vas, ali poznate katerega agenta, ki bi ne bil zvit in prekanjen? — In zraven še agent za vino ? ! Šef dotične tvrdko mu jo zaupal mnogo, mnogo. Pa mu je tudi lahko, ker bil je pri vsi svoji prebrisanosti pošten, zvest v vsem in priden kot malokdo. Tisto jutro pa. . . moj Bog, z grozo mislim še na oni hip, ko je vstopil v mojo sobo . . . Oči so mu bile podobne brezbarvenemu steklu, lica so bila bleda ko stena, lasje razmršeni, razsval-kani, in tresel se je na vsem telesu, kot bi ga mrazilo v najhujši zimi, dasi je bilo vroče poletje. dinjskega naraščaja, kojemu početju je po mnenju kmetijske družbe posebno v nas potrebno slediti, ker vsled razmer v naši deželi pripada kranjski gospodinji skoraj večji in važnejši delokrog v gospodarstvu, kakor možu. No le, da večina naSih srednjih in velikih kmetskih posestnikov, kojih hčeram bo namenjena ta šola, gleda, da s kupčijo, ali s kakim drugim postranskim delom poviša dohodke svojih razkosanih ah malo dobička nosečih kmetij in tako prepušča večji del skrbi gospodinjam, temveč so gospodinji i tako izročeni vsi opravki v hlevu, skrb za mleko in perutnino, hranitba cele družine, skrb za hišo in ne v zadnji vrsti tudi glavna skrb za vzgojo otrok in blagor cele družine. Kako ogromno znanje mora imeti gospodinja, ako naj svoji nalogi zadosti, in le obžalovati je, da se je do sedaj za njeno strokovno naobrazbo tako malo zgodilo in s tem pozabilo graditi hišo pri temelju. Gospodinjska šola, kakor jo misli ustanoviti kmetijska družba, naj bi vzgajala na verski podlagi skrbne žene, dobre matere, pridne gospodinje in vešče gospodarice. Učni predmeti na šoli bodo poleg verouka: Vzgojeslovje, zdravstvo z ozirom na stanovanje in obleko, računstvo, nato roznanstvo ter zgodovina v dopolnilo ljudskošol-skega pouka in kmetijsko strokovni predmeti, katere naj vsaka dobra gospodinja pozna. Pouk bo praktiško teoretičen in tako uravnan, da bo šola dala popolno priliko, gojenke dovršeno priučiti vsem gospodinjskim opravkom, zato se bo sprejelo v šolo poleg skušenj, ki so se naredile v drugih deželah, le primerno malo gojenk in sicer 12. Kakšen bo ustroj šole, način, razvrstitev in obseg teoretiškega ter praktiškega pouka, to je obsežno v načrtu začasnih pravil, ki je tu pojasnjen. Ta pravila se bodo po potrebi še popolnila in podpisana družba se bo radovoljno ozirala tudi na even-tuelne želje deželnega zastopa. Glede iskanja učnih sil, šolskega poslopja in učne kmetije imela je družba izredno srečo, ki naj bo dobro znamenje za daljno srečno uspe-vanje zavoda. Zavod »M a r i j a n i š č e« je namreč ponudil v šolske namene lepo in primerno novo hišo ter v učne namene svojo obširno in vzgledno kmetijo, ki ima hlev z več kot dvajsetimi govedi, lepe svinjake, uzoren zelenjaden vrt i t. d. Ko je delala družba predpriprave za to šolo, bilo je samo ob sebi umevno, da je bil ukrep, združiti jo z internatom ter hotelo se je že v vsem pričetku poveriti vodstvo in pouk redu šolskih sester. Vsled ugodne ponudbe zavoda »Ma-rijanišča« so se te namere tem lažje uresničile in družba ne trdi preveč, ako reče, da bo kranjska gospodinjska šola najpripravnejše urejena v Avstriji. Družba upa tudi, da bodo našle vodilne misli gospodinjske šole zadosten odmev v prebivalstvu naše dežele in da se bo s časom enako kakor v drugih deželah zglašalo še preveč gojenk, vendar prosi še za eventuvalno ustanovitev deželnih štipendij za to šolo, ki naj znašajo za gojenko po 120 gld. na leto. Iz začasnih pravil, katera je prošnji pride-jala kmetijska družba, je razvideti smoter in obseg pouka na nameravani gospodinjski šoli. Dotična pravila se glase : 1. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjsko, ustanovljena v spomin petdesetletnice vladanja Nj. Vel. presv. cesarja, ima namen, te-oretiško in praktiško izvežbati odrastla dekleta za gospodinjstvo v hišah, zvezanih z gospodarstvom. 2. Šola, ustanovljena od c. kr. kmetijske družbe kranjske ter vzdržana od njo s pomočjo državnih in deželnih podpor, je izročena čč. gg. šolskim sestram v zavodu Marijanišču v Ljubljani, kateri (zavod) da na podlagi posebne pogodbe v to svrho na razpolago potrebne prostore ter zavodovo go spodarstvo kot učilo 3. Vrhovno vodstvo šole izvršuje kuratorij, sestoječ iz zastopnika c. kr. kmetijskega ministerstva, kranjskega deželnega odbora, dveh zastopnikov c. kr. kmetijske družbe ter voditeljice sestre 4. Učno osobje sestoji iz: 1. strokovno izobraženega uradnika c. kr. kmetijske družbe kranjske, kateri je stalen nadzornik za ves pouk in ki pre dava kmetijsko strokovne predmete; 2. šolske sestre voditeljice, ki jo izprašana vsaj za ljudske šole; 3. šolske sestre učiteljice za mlekarstvo; 4 eventuelno potrebnih pomožnih učiteljic, oziroma učiteljev (kateheta, zdravnika, živinozdravnika, vrtnarja itd.). Za strokovno naobrazbo č. gg. šolskih sester skrbi c. kr. kmetijska družba kranjska. 5. Vodstvo pouka je izročeno onemu strokovnemu uradniku c. kr. kmetijske družbe, ki opravlja na šoli službo strokovnega učitelja, a vodstvo šole in internata je v vseh drugih zadevah poverjeno sestri voditeljici, ki je glede administrativnih in disciplinarnih zadev samostojna, seveda v okviru njenega redovnega razmerja. 6. Učni tečaj traja jedno leto, in sicer od 1. oktobra do konca septembra. Počitnice določuje kuratorij. Učni jezik je slovenski. 7. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo : a) dovršiti že 16. leto ; le izjemoma v posebnega ozira vrednih slučajih more kuratorij dovoliti vsprejem mlajših učenk ; b) znati čitati, pisati in računati; c) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; d) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške ; e) zavezati, da bodo izrševale vsa dela, ki se jim nalože, natančno in vestno, ter da se bodo ravnale strogo po hišnem redu. Učenke sprejema kuratorij. Prošnje za vspre- katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani vsprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem, ako pa bo v šoli prostora, vsprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. Število učenk jednega tečaja je omejeno na dvanajst. 8. Vse učenke stanujejo in so na hrani v zavodu ter so pod posebnim nadzorstvom sestre voditeljice in drugih sester. V skupnem gospodinjstvu na zavodu je treba štediti, vse imeti v redu, vse čedno in vse razmero v nravnostnem oziru morajo biti vzgledne. Učenke se morajo torej brezpogojno in brez izjeme pokoriti vsem zapovedim nadzornic. Posebno se morajo učenke nasproti svojim neposredno predpostavljenim obnašati spoštljivo, med seboj pa morajo živeti v miru in prijateljstvu. Svoje imetje in imetje zavodovo morajo učenke varovati škode in skrbeti, da je vse vedno čisto. Sploh morajo skrbeti, da se ohrani splošni red in obvaruje zavodu čast na znotraj in na zunaj. Za pospravljanje in čiščenje vseh šolskih prostorov in mlekarnic, potem za pranje perila ter za čiščenje obleke in obutva morajo učenke same skrbeti. Za težka dela v hlevu in v hiši skrbi »Marijanišče« itd. Iz proračuna je razvidno, da bo treba za ustanovitev nameravanega zavoda 2254 gld. in za vzdrževanje vsakoletnih 2500 gld. Finančni odsek, uvažujoč veliko važnost gospodinjske šole za prospeh našega kmetijskega stanu, sklenil je staviti visokemu deželnemu zboru sledeči nasvet: 1. U kr. kmetijski družbi kranjski zagotovi se, ako ustanovi tak zavod in dokaže, da so ji zagotovljena k ustanovitvi, kakor tudi k vzdrževanju potrebna sredstva, ustanovni prispevek 1000 gld. in za vzdrževanje vsakoletna podpora 1000 gld. 2. Deželnemu odboru se naroča, da poživlja glavni odbor c. kr. kmetijske družbe, naj sklene natančno pogodbo z vodstvom zavoda »Marijanišče«, v kateri se jasno določi razmerje med predstojništvom »Marijanišča« in c. kr. kmetijsko družbo kot ustanovnico in vzdrževalnico tega zavoda. 3. Deželni odbor ima skrbeti za to, da bo deželni zbor redno dobival letna poročila o delovanju zavoda. Predlogi obveljajo brez ugovora. (Konec sledi) jem, spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, vsprejema vse leto šolsko vodstvo. Saborska večina brez narodnih idealov. Iz Zagreba, 6. februvarija. Proračunska razprava se je raztegnila nenavadno dolgo. Sodeč po ponašanju mažaronske ve- Jaz sem ga gledal in gledal, a vprašati si ga nisem upal, kaj mu je. Slednjič je zarjul nad nano : »Spodil me je kakor psa, vrgel od sebe, kakor nič vredno stvar in mi zabrusil naravnost v obraz : goljufal si me, osleparil za toliko in toliko. _ Vsote si nisem zapomnil. — Izročim te sodniji! Pes poberi se iz moje hiše!« Usedel se je na stol zraven mene in hropel, da sem se bal, da ga sapa zaduši. Oči so mu izbuljeno štrlele v kot, v prazen, mračen kot in se motno iskrile, kakor izžareva nebo o poletnih vročih večerih za daljnimi gorami Nadalje si ga nisem upal spraševati. Od tistega dne je ostajal doma od jutra do večera; govoril ni nič, delal nič, mislil nič; strmel je v jednomer v prazen, mračen kot. Njegove oči so postajale od dne do dne bolj steklene, prazne in jeden hip ... ne vem, kako mi je prišlo to na misel, zganil sem se in šepnil bolestno : zblaznel je ! Ustrašil sem se lastnega klica, ker oni je planil po koncu, skočil proti meni in upil brezupno : »Zblaznel, da zblaznel vsled onega . . . za-žugal je z roko, kot bi hotel koga pobiti — vsled onega brezsrčneža, ki mi jc vzel poštenje, kruh, čast, vse!« Zavest, ki mu je za par hipov zasvetila, za- temnela mu je zopet. Vedel sem žalostno, grozno resnico, da je moj tovariš nor, nor . . . In tisto jutro . . . IIu, prišel je tiho, počasi po ozkih stopnjicah ves zmršen v sobo. Prestrašil sem se ga, ko je vstopil. Kje je bil med tem, ko sem jaz spal? Kje? In stopil je k meni; oči so mu zažarele za hip, zarežal se je, da je odmevalo iz kota v kot. Iz žepa je potegnil nož, odprt nož in mi ga pomolil prav pred oči . . . »Vidiš ga, kako je krvav? Ali vidiš? lla, ha, pil je njegovo kri, razumeš, njegovo!« In zakrohotal se jc zopet, da sem se stresel na vsem telesu. Zazeblo me je prav do mozga. V tistem hipu pa so vstopili trije možje, bili so policaji, ga obstopili in odpeljali najprvo v ječo, črno, prazno ječo, potem pa v . . . ha, ha, kaj me gledate tako začudeni ?« Tujec se je obrnil proti nam in nas gledal vprašaje, zvedavo, kot bi se čudil, da ga gledamo, da ga poslušamo. Vsi smo ostali tihi. Tako čuden je postal ta tujec v hipu! Prej vesel, zabaven, šaljiv, sedaj naenkrat ves drugačen. Oči so mu žarele in plamtele ko živo oglje in se svetile v lučinem svitu tako čudno, tako skrivnostno! »Kaj me gledate« zavpil je naenkrat, »ali ne verjamete, kar se Vam povedal? Ne?! Pa je res, do pičice res, pravim vam; clo pičice res !« . . . Odpeljali so g a ... so m e oni trije možje v ječo in potem ... Ali ga vidite, še sedaj je ves krvav ta nož, ali ga vidite ?« Groza nas je obšla, ko je potegnil res velik nož iz žepa in ga odprl pred nami. »Ali jo vidite kri na njem ? Njegova je, ki mi je vzel čast, poštenje, vse, vse . . . Kako sem ga! Ha, ha!« Z grozo smo strmeli v izpremenjenega tujca. Kaj se je zgodilo v teh kratkih hipih ž njim? — Tedaj se odpro gostilniška vrata. V gostilno stopita dva policaja in zagledavši ptujca mej nami, obrne se jeden njiju do nas: Prav ta mora biti; na levem licu ima naznačeno brazgotino . . . Oprostite gospoda, a ta gospod mora z nama!« In šel je brez obotavljanja, a prej je še njima pokazal nož, katerega se je po njegovih mislih držala kri . . . Drugi dan so donesle novine, da je prišel prejšnji dan iz Gradca v naše mesto tujec, ki je v blaznosti usmrtil vinskega trgovca, kateri gaje bil, dokler je bil še njegov agent, obdolžil, da mu je izneveril veliko svoto denarja. Po umoru je ubežal in prišel v naše mesto. Tu pa tam se mu povrne za hip jasna zavest, potem pa ga obda zopet — noč. čine iz poprejšnjega zasedanja smo mislili, da so ona ne bode udeležila debate, vendar pa so jo premislila, kajti z molčanjem si je mogla izpod-kopati so prejo svoj grob; pa tudi radi časti svoje kot parlamentarne večine se je morala vendar je-denkrat zglasiti ter po mogočnosti zavračati opozicijo, ki je do zdaj iznesla toliko tožb proti njej in proti vladi. Videli smo zares vso korifeje (!) mažaronske stranko v tej borbi sodelovati, stare parlamentarce in bojazljive početnike, le iz jednega tabora mažaronske večine se ni nobeden oglasil, namreč iz srbskega kluba, če tudi je imela dozdaj vlada v njem najodločneje oprode. Letos je prvikrat, da so takozvani Srbi obmolčali v hrvatskem saboru. Do zdaj jim je bil današnji ban vzoren državnik v vsakem pogledu ter so ga pri vsakej priložnosti podpirali. Kaj so jim je neki zameril, da ga zdaj nič več ne branijo ? Imajo pač dovolj razlogov, da se tako ponašajo. Drža nje hrvatske vlade nasproti ogerskej glede srbskega cerkvenega kongresa gotovo ni moglo oduševiti pravoslavne prebivalce na Hrvatskem, saj je poznato, da je hrvatska vlada izročila vso zadeve tega kongresa Mažarom, mesto da si je pridržala vsaj toliko vpliva v tem vprašanju, kolikor ga ima po postavi. Bržkone so ozlovolili srbski klub tudi zadnji nemiri na Hrvatskem, saj so se godili večinoma med pravoslavnim prebivalstvom. Posledice teh nemirov so za dotično prebivalstvo zares žalostne, ali vlada je vršila svojo dolžnost, da je uvela zopet red. Kdo je pa kriv, da so se nemiri pojavili, to je seveda drugo vprašanje, in privrženci srbskega kluba imajo dosta časa o tem razmišljati. Čudno je le to, da je do zdaj ostal ta klub pasiven v tej živahnej debati o deželnem proračunu. Mnogi so mislili s početka debato, da se bode uvela klotura, če bode opozicija vztrajala pri svo-jej nakani, da govord zaporedoma vsi njeni člani. Ali tudi to se ni obiBtinilo, ker je bilo nepotrebno tako sredstvo, saj ima vlada pravico, pobirati davke do konca marca, a do takrat se vendar ne bi mogla raztegniti ta razprava. Ce pa kdo misli, da je s tem mažaronska večina pokazala svojo liberalnost nasproti opoziciji, ta se moti, kajti o kakšnej liberalnosti se ne more pri nas v tem pogledu niti misliti, in ko bi bilo potrebno, da se je debata morala že poprej končati, klotura bi se bila uvela, kakor se je tudi pred Božičem, ko se je razpravljalo o fmancijalnej nagodbi med Ogersko in Hrvatsko ter o indemunitetu. Mažaronska večina je imela takrat neki razlog za sebe, da se je poslužila omenjenega sredstva v svojih razpravah, češ, da je zahteval to državni interes. Zdaj pa ni imela takega razloga ter se je morala tudi nehote podati v debato, da se jej ne oponese njena nesposobnost nasproti opoziciji. Koliko je večina pokazala sposobnosti v tej debati, vidi se najbolje iz tega, da je moral stopiti v bojni red tudi sam njen vodja ban, ki je do zdaj molčal. Bržkone se mu je zdela obramba večine preslaba, a da ne bi moral tudi on spregovoriti za zistem. Večina pa zares nima zdaj pravega govornika med seboj, ki bi znal vsaj deloma obraniti slabo stvar. Vidi se iz vseh govorov, da vlada v večini neka razdra-ženost. ker je opozicija odkrila toliko gnjilobe današnjega zistema, da je ne morejo prikriti tudi najbolji zdravniki njegovi. Govorili so pa ti zdravniki marsikaj, hvalili upravo, sodstvo, šolstvo, v zvezde kovali skrb vlade za narodno gospodarstvo; branili so današnji zistem in zvezo z Mažari, s katerimi mora Hrvatska ostati v čim ožjej zvezi, češ, da jej sicer ni obstanka, pripoznali so odnošaje na Reki za zakonite, kakor tudi mažarsko zastavo kot državni emblem na Hrvatskem. Samo jeden teh govornikov je pripoznal, da se nagodba ne vrši natančno in da je v marsičem prekršena, ali da bi se dale te krivice sčasoma sanirati, ko bi hotela tudi opozicija z večino delovati na to, da se Hrvati spo-razumijo z Mažari. Vendar pa vodja mažaronske večine ni bil sporazumen s to izjavo, kajti odločno jo je zavrnil ter se izjavil, da se nagodba točno vrši vedno v istem duhu, kakor s početka — in večina je to izjavo vkup z onim govornikom odobrila v največej pokornosti. Po tej izjavi ni nobenega pravega razloga, da se hrvatska opozicija toži na sedanji zistem, in vse, kar opozicija počne, dela to le iz osebnih obzirov, ker hoče ta zistem odstraniti, samo da pride ona do vlade. V tem smislu se vrte vsi govori mažaronske večine; ni pa prišlo nobenemu na pamet, da bi bil kaj omenil o pravicah hrvatskega naroda glede njegovega narodnega obstanka in gledo njegovih narodnih idealov. Niti besedice ni bilo slišati od večine o narodnem zedinjenju, o hrvatskih prosvetnih zahte-vih, sploh o hrvatskej ideji. Človek bi skoraj mogel soditi po tem pojavu, da ti govorniki nimajo zares nobenega smisla za oni narod, katerega zastopajo. Bilo je dosti priložnosti, da so izjavijo o tem, saj je hrvatska opozicija ravno hrvatske narodne ideale tolikokrat omenjala. Kam pa pridemo iz današnjega našega položaja, če za-vržemo narodne ideale ? Kaj večina zares misli, da smo že dosta jaki, da se moremo upreti oni poznati protivni ideji, ki nas od vseh strani obdaja? Kaj smo zares že tako slabi, da ne smemo v hrvatskem saboru govoriti o tako važnih vprašanjih, če to zahteva predstavnik današnjega zistema na Hrvatskem? Ne verujemo, da bi bila današnja saborska večina v tem pogledu zares tako zaostala, da iz svoje inicijative molči o narodnih idealih hrvatskega naroda, nego da je to nasledek nesmotre-nega njenega odnošaja nasproti mogotcem današnjega zistema, ki gotovo ni hrvatskemu narodu sklon. Žalostno je pa zares, da se niti v tem za hrvatski narod najvažnejem vprašanju ne nahajate večina in opozicija v jednem taboru. In ravno to je razlog, da je nastalo med jedno in drugo stranko tako veliko brezno, ki se ne da na noben drugi način premostiti, razven da tudi večina stopi med poborniko za narodne ideale, ali pa da v tej borbi zgine s političnega polja, kar se moro prej ali slej zgoditi radi obstanka hrvatskega naroda. Politični pregled. V Ljubljani, 17. februvarija. Deželni *bori bodo v veliki večini kmalu dokončali svoje sedanje delo. V gališkem deželnem zboru se je predvčeranjim pričela proračunska razprava, ki ne bo trajala posebno dolgo, ker se zaključi zasedanje, kakor vse kaže, že prihod njo soboto Razprava o tej stvari bode vsled tega znatno krajša, ker so imeli poslanci povodom adresne debate dovolj prilike, dati duška svojim željam in zahtevam. Tudi za moravski dež. zbor je že določen rok, do katerega naj dovrši svoje delo ; zasedanje toga zastopa se zaključi 24. Icbr. Jednako kakor ta dva, bodo zaključili tekom prihodnjega tedna svoje delovanje vsi ostali deželni zbori, izimši nižje-avstrijskega, češkega in morda še dalmatinskega, v katerem se je šelo sedaj pričela adresna razprava. Sploh pa se morda vlada ne bode popolno ozirala na delo, katero še čaka rešitve v tem ali onem deželnem zastopu, in bode pritiskala na te, da se lotijo najnujnejih stvarij, pred vsem deželnega proračuna, da tako čim preje zaključijo zimsko zasedanje. Manifest slovanskih-šleških poslancev. Da upravičijo pred svojimi češkimi in poljskimi volilci svoj izstop iz deželnega zbora, so sostavili poslanci Swiezy, Gruda, Hruby, Cienciala, Michejda in Stratil poseben manifest na svoje volilce. V tem manifestu se najpreje naglaša, da so podpisani poslanci vkljub mnogokratnim pozivom od strani volilcev, naj v deželnem zboru uporabijo vsa sredstva, da se konečno odstrani krivica, postopali z največjim zatajevanjem in prijenljivostjo, ker so se nadjali, da bo nemška večina vedela ceniti to veliko žrtev in polagoma odnehala oc svojih krivičnih zahtev. Toda večina ni hotela miru, stavila je vedno nove zahteve, izzivala manjšino pri vsaki priliki ter konečno predrznila se celo zahtevati uvedbo izključno nemškega jezika v vsem javnem delovanju. Tega pa, glasi se v manifestu nadalje, slovenski zastopniki niso mogli prenašati ter so ostavili deželno zbornico. Zastopniki se nadejajo, da bodo volilci odobrili ta korak, ki sc je storil izključno le v njih korist in po temeljitem premisleku. Ivonča se pa manifest z opominom: Ne pozabite pa, da s tem še ni končan naš pravični boj. čakajo nas še večji boji, katerih se pa nikakor ne ustrašimo, marveč se hočemo boriti do skrajnosti in do konečne zmage. Važne spremembe pri sekcijskili na-čelništvili. Pred nekaj dnevi so poročali listi, da ostavi svoje dosedanje mesto znani sekcijski načelnik II al ban, za katerim gotovo ne bo mhče žaloval, komur je znano, da je vpnzoritov zadnjih sramotnih škandalov v poslanski zbornici in napadov na združeno desnico po največ zasluga tega židovskega uradnika. Za tem se pa loCita od dosedanjih mest žida W hrujnjo okoli Slovanov v Primorju. In vendar imamo mi v Ljubljani že svoj narodni dom, ki pa, kakor se je jelo kazati po njega dovrSevanju, ne igra tiste lepe, živahne uloge, kakor se je pričakovalo, predno je stala krasna palača zunaj ob Litermanovem drevoredu. V Trstu pa, kjer bi bil »Narodni dom« prava sreča za tamoSnje Slovane, pa se bor6 in bor6 za to pridobitev in vendar si niso priborili še ničesar. V čem tiči uzrok, je pač lahko uganiti; oni, ki bi lahko, nima toliko rodo-liubja, in oni, ki ima pravo rodoljubje, pa nima denarja. Tako tiCi to velevažno kolo primorske slovenske narodnosti globoko v kolovozu in m ga, ki bi izdatno pripregel, da bi stekla stvar. No, trgovski pomočniki so pričeli; — ta pričetek pa se zdi skoro nekaka ironija na adreso onib, ki nočejo in bi lahno; naložili so svoj obolus v hra-n,inicj — kedaj pa naraste ondi do tako visoke svote, kakor je poirebna — to v6 nebo. (Spremembe v prometa s tovornimi poMljatvami za Levauto.) Glasom odloka trgovinskega mini-sterstva dne 13. prosinca 1. 1. morejo se pošiljati počenši s 1. svečanom 1898 tovorne pošiljatve v Carigrad in preko Carigrada na ostale c. kr. pošte in Lloydove agencije v Levanti tudi preko Ru-munije via Constanza pod istimi pogoji kakor preko Trsta. Odpošiljatelj mora označiti progo na poštnej spremnici na prostoru v to določenem. Od gori omenjenega dne naprej velja za pošiljanje teh pošiljatev po morji nov cenik se sledečimi cenami: I. Poštnina glede uteže za pošiljanje : a) mej Constanzo in Carigradom 12'/, novč. (25 cen-timov); b) mej Trstom in Carigradom, oziroma mej tema dvema in ostalimi lukami v Levanti (z uračunanim potom preko Italije) 50 novč. (1 frank) za vsacih 5 kilogramov. II. Poštnina glede vrednosti za pošiljanje na progi pod 1. a) 5 novč. (10 centimov) in na progi pod b) 12'/, novč. (25 cen-timov) za vsacih 120 for. (300 frankov) napovedane vrednosti. III. Zavarovalnina proti nezgodam na morji in višjej sili za pošiljanje na progah pod I. a I in b) 15 novč. (30 centimov) za vsacih 120 gld. (300 frankov) napovedane vrednosti. Ta pristojbina se pobira glede proge Constanza Carigrad za vsako vrednostno pošiljatev, glede ostalih prog pa le za one vrednostne pošiljatve, koje želi odpošiljatelj zavarovati proti nezgodam na morji in višjej sili. Za pošiljatve v Carigrad in Adria-nopel pobira se pri pošiljanji preko Constanze poleg tega še 25 novč. (50 centimov) utežne poštnine za vsacih 5 kilogramov in 21/, novč. (5 centimov) vrednostne poštnine za vsacih 120 for. (300 frankov) za slučaj, da je bila vrednost napovedana. Povzetne pošiljatve so preko Constanze Društva. (Vabilo na pred p ust no veselico) »Slovenske krščansko socijalne zveze« v Ljubljani, ki bode v nedeljo 20. februvarija t. 1., točno ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma« na Turjaškem trgu. Otvoritev gledališkega odra s prijaznim sodelovanjem gg. J. Sušteršiča (Sršena), Fr. Šturma, V. Urbančiča in gojencev društvene dramatične šole. — Vspored: 1. Prvi nastop društvenega tamburaškega zbora pod vodstvom gospoda Iv. Železnikarja. 2. Prolog. 3. Živa podoba. 4 Nastop društvenega tamburaškega zbora. 5. »Nemški ne znajo«. Burka v jednem dejanji. Spisal J. Alešovec. 6. Nastop društvenega tambu raškega zbora. 7. Petje. 8. »Doktor Martinček« Burka s petjem v jednem dejanju. 9. Nastop društvenega tamburaškega zbora. 10. Prosta zabava, pri kateri sodelujejo društveni tamburaši in pevci. — Voditelja predstav gospa Valenta - Brusova in gospod J. Šušteršič. — Vstopnina: Sedeži po 1 gld., 80 kr., 60 kr., 50 kr., 40 kr., 80 kr. in 20 kr. Stojišča 10 kr. — Sedeži se prodajajo y prodajalnici gospoda Štefeta pred škofijo štev. 13 in v prodajalnici gospoda Speila v »Katoliškem domu«. — K mnogoštevilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. dušiti mlado življenje ; ali hvala Bogu in sv. Jožefu, društvo vendar lepo napreduje in ima svoj obstanek zagotovljen. (Občni zbor »Slovenskega planinskega društva«) se je vršil v ponedeljek zvečer v »Narodnem domu« ob precejšnji udeležbi ljubljanskih članov. Društveni predsednik g. prof. Orožen se je s primernimi besedami spominjal društvene petletnice, katero slavi društvo sredi živahnega dela. Izročil je občnemu zboru brzojavni pozdrav savinjske podružnice. — Tajnik g. H au p t man je povdarjal. da društvo krepko napreduje ter da si je pridobilo ugleda tudi pri tujcih. Od leta 1896 se je pomnožilo število članov za 229. Skupno število članov je 754. Samo osrednje društvo broji 376 članov, kamniška podružnica ima 20 članov, radovljiška 82, savinjska 121, češka 108 članov. Res nepričakovano lepo vspeva pod vodstvom g. F. Kocbeka savinjska podružnica, ki si je savinjske planine popolnoma osvojila. Tekom leta so umrli štirje društveniki: gg. dr. V. Supan, upok. sod. pristav Murgelj, not. kand. A Peme in Janko Kersnik. V znak sožalja so udeleženci obč. zbora vstali raz sedežev. Odbor je v 23 sejah rešil 646 došlih vlog, priredil je več lepo uspelih izletov. Tudi »Piparji« so bili jako delavni. Poučno-zabavni večeri so bih tekom leta štirje, prijateljske sestanke so imeli člani jeseni vsak ponedeljek. Lepih vspehov je društvo doseglo v triglavskem pogorju, kjer je otvorilo meteorologično opuzovalnico, katero je izdatno podpiral centralni meteorologični zavod na Dunaju. Napravilo si je novo pot od sedla Pekel na Triglav ; markacijski odsek je popravil in zaznamoval nad 100 potov ter okolu 80 novih napisov postavil. Dobro se je obrestovala triglavska koča. Mnogo zaslug zato ima društveni častni član č. g. župnik Aljaž (»Slava«-klici). Važna je ustanovitev češke podružnice, ki se nepričakovano hitro razvija. Tekom leta sla se ustanovila reklamni odsek in odsek amater-fotografov, ki oba pridno delujeta. Izdali so se s pomočjo g. prof. Frischauf-a za Triglav reklamni plakati. V vrlo pomoč je bil tudi letos društvu »Planinski Vestnik«. Društvo je na raznih, za svoje delovanje važnih krajih nakupilo stavbeni prostor. V gostilne, v katere tujci zahajajo, je društvo razpoložilo spominske knjige. Člani imajo pravico do vožnih listkov z znižano vstopnino. Dijaki so dobili legitimacije za brez plačno bivanje v društvenih kočah. Znanstvena dela je društvo podpiralo s tem, da je podajalo statistične izkaze. Da se je društvo v kratki dobi petih let tako sijajno razvilo, bilo je mogoče le v slogi, ki vlada med društveniki. Hvala iskrena deželnemu odboru kranjskemu, slav. mestni občini ljubljanski za velikodušna darila in pa tudi vsem tistim, ki so kakor-koli podpirali društvene namene! _ Blagajnik g. prof. M oh ar je poročal, da je bilo 386o gld. 45 kr. dohodkov in istotoliko stroškov. Aktiva društvena znašajo 13.346 gld. 18 kr.. pasiva 7.438 gld. 38 kr. V proračunu za 1. 1898 je 2900 gld. dohodkov in 3260 gld. stroškov. Nedostatek naj pobirajo društveni prijatelji s pridnim nabiranjem novih članov. Zanimiv razgovor se je vnel na predlog g. M a n d 1 j a o tem, kako naj društvo proslavi cesarjev jubilej. Odboru se je dalo znatno število nasvetov. Z navdušenjem je občni zbor sprejel pozdrav gosp. Aljaža, ki se sedaj zdravi v ljubljanski bolnišnici. Po končanem občnem zboru so člani še dolgo časa ostali skupaj v prijateljskem pogovoru. (Katoliško i z o b r a ž e v a 1 n o d r u št v o sv. Jožefa v Tržiču je priredilo v soboto 12. t. m. svojo pridpustno veselico, obstoječo iz petja iu šaloigre: doktor Čuden in njegov sluga. Pevci in igralci so prav dobro izvršili svojo nalogo. Naše društvo je sicer nekaternikom trn v peti, in ne vem, kaj bi dali, da bi mu mogli za- Telefonična in brzojavna poročila. Geloveo, 17. febr. V deželnem zboru se je vršila danes zanimiva debata v uvedbi ver o nauka na višji realki. Proti vla-dinemu nasvetu so govorili neiuško-nacijo-nalni poslanci Luggin, Stemwender, Plaveč, Ehrenwert. llosenberg, za pa mil. knezoškof, Janez Huber, Grafenauer, Einspiler. Za uvedbo veronauka je glasovalo 8, proti pa 25 poslancev. Dunaj. 17. februvarija. Delegacije bodo baje sklicane meseca majnika, ker hoče vlada imeti proste roke za slučaj, da ne bo mogel državni zbor, ki bo meseca marca sklican, redno delovati. Dunaj. 17. febr. V doleujeavstrijskem dež. zboru so vprašali poslanci vlado, ako e res sadje, dovažano iz Amerike, okuženo .»o neki uši, ki je zelo nevarna za domačo sadjerejo. Dunaj, 17. februvarija. Apostolski vojaški vikar Škot Belopotoeky je izdal na armado pastirski postni list, v katerem se v krasnih besedah spominja cesarjeve petdesetletnice in naglaša, da je vladar v veri na božjo dobroto in zvesti ljubezni do kralja vseh kraljev prenesel vse težkoče v korist svojih narodov. Dunaj, 17. februvarija. Baron Glanz-Eicha je izvoljen predsednikom generalnega sveta anglo-avstrijske banke. Trst, 17. februvarija. Deželni zbor je vsprejel resolucijo glede ustanovitve italijanskega vseučilišča in učiteljišča za Trst, ter naročil naučnemu ministerstvu, naj preskrbi italijanskim ljudskim šolam primerna italijanska učna sredstva. Pulj, 17. februvarija. V deželnem zboru je naznanil glavar v odsotnosti slovanskih poslancev, da je povabil manjšino, naj se udeleži zasedanja, sicer se proglase nje mandati ugaslim. Zader, 17. febr. V dež. zboru je povodom adresne debate govorilo več poslancev 7.a združenje Dalmacije s Hrvatsko. Italijanska manjšina se je tej misli z vso silo ustavljala. Razprava se nadaljuje. Budimpešta, 17. februvarija. Poslanec Bohonczy je glede svoje izjave, da je vlada porabila tri milijone za volitve, pojasnil, da je on dobil vselej pri volitvah 2000 gl., pri zadnjih pa še 3000 gl., kot brezobrestno posojilo. Glede treh milijonov je dejal, da ne more dokazati, da je bila ravno ta svota izdana. pač pa zelo velika svota. Rim, 17. febr. Včeraj so priredili proti-katoliški dijaki veliko demonstracijo proti onim katoliškim dijakom, ki so 13. t. m. prisostvovali papeževi jubilejni maši in ga pozdravili kot papeža-kralja. Vrstilo se je več protikatoliških govorov in sramotilnih klicev. Na Zolo se seveda ni pozabilo. Carigrad, 17. februvarija. Na opeto-vano zahtevo poslanikov, naj jim turška vlada pojasni, kaj namerava z najnovejo mobilizacijo v Tesaliji, je konečno odgovorila, da ima zasedanje posamnih vasij samo (?) namen, prisiliti davkoplačevalce, da store svojo dolžnost. Sicer pa, dostavlja vlada, ni izključena sprememba dotične naredbe. Havana, 17. februvarija. Ameriški par-nik „Maine", ki je pred nekaj časom pri-plul v tukajšnje pristanišče in ki je vzbudil veliko pozornost v španjskih krogih, je vsled eksplozije parnega kotla popolno razdejan. Pogreša se dosedaj 200 inož. Nekaj mož, mej njimi skoro vsi častniki, so se rešili na čolnih in deskah. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. 16 17 čas opazovanja 9 zvečer 7. zjutraj 2. popol Stenje, barometru luni r a 0 0 Srednja včerajšnja temperatura —2 3", za 2 4° nad normalom. Vsebina 4. zvezka 1898: Peter Hicinger. (Spisal J. Benkovič.) Na tuji zemlji. XVII. Leonu XIII. za biserni god. (Zložil M. O.) Zadnji gospod Ramenski. (Zgodov. povest. — Spisal P. Bohinjec.) (Dalje.) Tolažniku. (Zložil Anton Medved.| Prav je bilo. (Slika. — Spisal Ivan Gaber.) Materino pismo. (Zložil F. S. Finžgar.) Bi serji. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. 26, 27, 28, 29. (Zložil A. Hribar.) Goriška metropolija. (Cerkveno - zgodovinska in življenjepisna črtica iz novejše dobe.) Kaj bo pa jutri z vremenom ? (Spisal prof. dr. Simon Šubic.) (Dalje.) Zenitovanjske šege bosanskih mobamedancev. (Spisal B. Flegerič.) Književnost : Slovenska književnost. Knjige »Matice Slovenske« za 1. 1897.: Letopis »Slovenske Matice« za leto 1897. — Ant. Knezova knjižnica. IV. zv.--Knjižnica za mladino. Snopič 16 do 24. Razne stvari: Dvajsetletnica papcževanja Leona XIII. — Šestdesetletnica biskupa Stross-maverja. — Narodne noše. — Na platnicah. Soeijalni pomenki. (Dalje.) — Sliko: Peter Hicinger. Napravljanje. (Risal Ant. Koželj.) Dr. Andrej Gollmayr Dr. Alojzij Zorn. (Fot. Ant. Jerkič.) Zračna dolina. Zračna višina. Sv. oče, papež Leon XIII. ob dvajsetletnici papeževanja. (Priloga I.) Narodna noša kranjska. (Slikal Ant. Koželj.) (Priloga II.) razpisuje županstvo v Št. Petru na Notranjskem. Letna plača znaša s prostim stanovanjem 360 gld., katera se že sedaj lahko zviša na 460 gld. za tajniško pomoč pri hranilnici. Tudi je še vedno kaj postranskih zaslužkov. Službo je nastopiti s I. marcem t. I. Prosilci (postavne starosti ali tudi oženjeni imajo prednost) naj svoje prošnje pošljejo do 25. svečana na župana 114 3-2 Matija Penko, Gradec I V Št. Petru, dne 12. februvarija 1898. Zavod za umetnost slikarij 26 23 na 298 steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in frmiko. Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Katalogi na upogl.d. S Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. 124 1-1 drd. med. Antona Vojske ki je danes v Gradcu ob 9. uri dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 28. letu v Oospodu zaspal. Truplo predragega rajnkega se prepelje v soboto iz Gradca v Novo Mesto, kjer bode pogreb v ponedeljek 21 svečana. Svete maše zadušnice se bodo brale v novomeški kapiteljski cerkvi in se v drugih cerkvah. J V Novem Mestu, dne 17. svečana 1898. dr. Andrej Vojska, višjega sodišča svetnik v pok., oče. Vladimir Vojska, c. kr. poStni asistent, brat. Berta Vojska, mati. MIAjpo Liniment. Capsici compos. 231 6 Iz lekarne Rlohter-jeve v Pragi priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr.. 7u kr. in 1 eld v vseh lekarnah. Zahteva nai se 'o sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—19 Richtsr-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko r sidro" kot pristne. Riohter jeva lekarna pri zlatem levu v P r a f t. m m Priporočilo! Podpisani izdelovatelj raznega oerkvenega ln stavbinega mizarskega blaga, zlasti cerkvenih klo-pU, spovednlc. vrat, okenj itd., se priporoča častiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, hišnim gospodarjem v točno in lepo Izdelovanje raznih mizarskih predmetov po predloženih vzorcih ali po lastnem načrtu. Cerkve v Dobu, na Rovu. Brdu, Goričiči, v Radomljah, Pečali, Komendi, Moravčah, Šenčurju pri Kranju pričajo kako čvrsto ln solidno delo so moje oerkvene klopi. Josip Stupica na Viru pri Domžalah. i Mauthner-jevih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen Assmteeit: M arz. Ssaiweiie:>iWkcm. Absiand cier Reihen, in der Reihe TMeiilbcseijaffenlicit: Tieflocker,^ reeht nahrhaft und meht friseb gedttogt 275 i s sodnijsko vpisano varstveno znamko »medved" se nahajajo komiki j nit a skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. w V vsakem Kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, Andrassystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Miiutluier. Pred ponarejanji se svari. Cas setve: Koncem februvarija in marca. Prostor posejatev: 25-30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kakovost SEomlJo: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena. Dunajska b o r z a. Dn6 17. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron ! Ogerska zlata renta 4°/0 ....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini 102 gld. 45 kr. 102 „ 40 122 „ 65 102 „ 85 121 „ 70 99 , 50 929 D - 363 n 70 120 „ 10 58 „ 77'/ H „ Q 76 n 35 n 5 „ 67 n Dne 16. februvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 163 gld. 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 161 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190 "„ 4"/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron 102 Tišine srečke 40/0, 100 gld.......140 „ Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 131 Duna.vsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 Posojilo goriškega mesta......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4% 98 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 227 „ „ južne železnice 3°/0 . 185 „ „ južne železnice 5°/0 . 127 n „ dolenjskih železnic 40/0 99 kr. 25 50 80 50 50 30 80 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. paiobr. družbe. 100 gld." Avstrijskpga rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld.....i Waldsteinove srečke, 20 gld.....' Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.v! Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . ' Trboveljska premogarska družba, 70 gld . Papirnih rubljev 100....... 199 gld. 50 kr. 167 „ - „ 20 „ - „ 27 * - „ 80 „ - _ 80 58 22 160 3452 431 80 111 148 175 127 SO 50 75 50 50 25 H 1. januvarijem 1SOS se je pričelo novo celoletno naroeevanje ! ?? MERCUR XXXVI. leto. U \ vt,(kIltiril