POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S m bodi® mprlsi waßa pyÄSCCEOÄ 0©8iÄ Hinrojii Č©p ©oulkirsitoai m ©ogDoniiDinisi 1© F®g®^®[r t TMJain]® Js^lswüir www. foto-asj a. si :OTO ASJA TRBOVLJE 03/56 25 432 FOTO ASJA ZAGORJE ob SAVI 03/56 25 430 UGODNO! OLYMPUS C-310 KIT KOMPLET *3,2 mio pix. *XD 16 Mb *polnilec *3x opt. zoom *supermakro (do 2cm) + XD 64 MB Izdelava digitalnih fotografij v 30-ih minutah. Možnost plačila fotoaparatov do 10 obrokov. Velika izbira albumov in fotografske opreme. Fotografiranje za dokumente. www.foto-asja.si AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Zagorje I i| Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi ^ W J/ tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 X--------S www.avtohisa-krzisnik.sl Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Prišla je Mazda RX-8! Predstavitve in testne vožnje revolucionarnega športnika v Avtohiši Kržišnik! r: ? Mazda 6 Velika izbira novih in rabljenih vozil © <•> S Drive the Revolution Mazda 2 resnična velikost prihaja od znotraj Mazda ima 3-letno garancijo na motor In dele, 12 letno na prerjavenje In 3 letno na lak In 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačllalUradna poraba goriva oglaševanlh modelov od 4,6-11,2 l/100km; uradna emisija C02 116-284 g/km HCHNTDA McensMiMnj Novi accord dizel i-CTDi ' ■ 'r I> <» v I j e FOTOATELJE FOTiTYmmVIlMA TRADICIJA M KVALITETA I EXPRESS RAZVIJANJE V JO min. AKCIJA AKCIJA “! AKCUA*** DIGITALNE FOTOGRAFIJE SAMO SO SIT DIGITALNI FOTOAPARATI NAJNIŽJE CENE iti FUJI FP AJJO J,2 MpK 40,000,-CANON PS A60 + POLNILEC 52,000^ V«Ukj» i/bit* itpi to Mbit.. BArFMUEJmm&MmAk Mnm. 4JMU i.umiti iu tv t Kcmtiov < fei; «J MMT-M2, MitwMi m&mm Accord i-CTO prmeSa naimijo poraoo gonva Accotd duel prav tako že piesega nove v razredu in zmog!|lvoG!. ki se z iohkoto meri zahteve glede emisij Eu'o iv, ki bodo začeto z natmočnejSuni 140 konjskih moči, 340 Nm valjan Sete leta 2006 OtniUi* pa te ena navora ki pospetek od 0 do 100 km v samo ključna razlika, ki ga loči od vseh ostalih 9,4 sekunde so Se toliko impresivnejSi ob dizlov - accord i-CTOi je tako tm. da ne boste skromni pora« le 5,4 litra na 100 kilometrov, verjeli, da jo dizel. E»»*uwHto «k «tetoe«' itotSIto/i—tlt J i»ktSnTlada mestna gospica se je z enim samim korakom, storjenim iz ljubezni in zaradi nje, znašla sredi njiv in polj podkumskega J.VJ.pobočja. Vaščani Podkuma, ki so postali nenadoma njeni sosedje, so hudo dvomili, da bo mlada dama z visokimi petami in make upom na obrazu, zdržala med njimi kak čas. Da pa bo ostala in pognala globoke korenine ter z neuklonljivo voljo, vedrim značajem in polna novih idej krepko zaznamovala s svojo osebnostjo celoten kraj, ne, tega pa takrat nihče ni niti sanjal. Zgodilo pa se je! In Marija Čop, največkrat pa kar Ija, ženska močne volje in veselja do dela, je vsem in vsemu navkljub dokazala, da zmore, ker to zares hoče... Neizpodbitno dejstvo je, da ste zelo uspešna poslovna ženska, kar pa gotovo ni »od vedno«, mar ne? Seveda ne! Takrat, ko sem prišla v Podkum, sem še hodila v službo v Ljubljano. Delala sem v Kompas-Herzu Rent-a-car in odsotna sem bila od doma od petih zjutraj do petih popoldne. Ko sem prišla domov, meje čakalo še delo na njivi, v štali, otroci in mož so mes pogrešali...Nemogoče je bilo vse obvladovati in ostala sem doma. Tri leta sem imela status kmeta. V kuhinjo radeške Papirnice sem dobavljala krompir, solato, fižol, kislo zelje, repo. Včasih smo najeli še nekaj travnatih površin za košnjo, saj smo imeli v hlevu sedem glav živine in nekako je šlo. Potem pa so lepega dne pričeli odpovedovati stroji, tako gospodinjski kot kmetijski in začutila sem, da nam bo začelo primanjkovati sredstev za normalno življenje. Takrat je dozorela odločitev, da bom doma nadaljevala z gostinstvom. Vaš »prvotni dom« pravzaprav ni bil Podkum, kajne? Doma sem z Dola pri Hrastniku in moram povedati, da sem »mestna afna« in kar nekaj od tega mi je še vedno ostalo. Priznavam, da mi večkrat kar prav pride in, povedano na uho, to tudi izkoristim. Na kmetih je namreč tako, da delovno vizo sicer dobiš, ampak še to po dolgem času, državljanstvo pa jaz še kar mestno podaljšujem. Niste pa ostali le pri gostinski dejavnosti. Ko mi je gostinstvo »zlaufalo«, sem se pričela ukvarjati še s trgovino. Predvsem me je k temu napeljala ugotovitev, da bo gostilna »premalo«, ker sem imela konkurenco. Trgovina je sicer tudi bila, vendar v njej ponudba blaga ni bila taka, kakršno sem si jaz želela. Kot »meščanka« sem pogrešala časopis, svež kruh, ponudbo različnih drobnih stvari, daril... .. .kozmetiko? Ba, maškaro so še meni kmalu »počistili« z obraza, ker po mnenju mnogih »ne paše« v hribe. Za visoke pete pa sem slišala komentar, da jih imam za »flancat«. V trgovini sem dala na police stvari, ki sem jih sama najbolj pogrešala. Ali so zunanje razmere krojile vaše notranje odločitve? V bistvu meje konkurenca in pa takratni čas prisilil v to, da sem postala to, kar sem. Tudi prevozništvo je šlo z roko v roki s trgovino. Ste tudi prevoznica? Da. Takrat smo si kupili avto za lastne prevoze in da sem pokrivala stroške, sem se registrirala še kot prevoznica. Kasneje smo pričeli opravljati prevoze tudi za druge, da sem zaslužila vsaj za gume in za registracijo. Danes, ja, danes se lahko pohvalim, da smo lastniki »dveh šleperjev in hladilnikov« in da opravljamo sto odstotno ves promet samo s tujino. Registrirani ste za tri dejavnosti. Katera pa je vam najljubša? Svoje moči in prizadevanja sem enako razporedila. Denar, promet, zaposlenost - vse to v enakih deležih obsega vse tri dejavnosti. Zahtevna sem najbolj pri prevozništvu, ker imam bogate delovne izkušnje in znanje še iz prejšnje delovne organizacije. Seveda imam tudi nekaj pomanjkljivosti, prav zato pa moram vedno izpopolnjevati in bogatiti svoje znanje. Precej zahtevna naloga je tudi ta, ki jo opravljam kot poslanka prevoznikov in zastopala sem nas (prevoznike, op.p.) tudi v tujini. Tudi zaradi tega sem v tej dejavnosti bolj s srcem. Kar precej pa je tudi kljubovanja proti moškemu šovinizmu. Sem ženska, ki se »rine«, in to uspešno, na, še ne tako davno, izrazito moško področje. Kaj pa trgovina? Poslovalnice imate v Pokumu, na Dobovcu, v Polšniku in v Dolah pri Litiji. Kateri del vas pa je v tem poslu najbolj »na udaru«? Trgovina zahteva od mene, da sem vedno »na preži za robo«. Mnogi dobavitelji, s katerimi sem še do nedavnega uspešno sodelovala so šli »cugrunt«. Zdaj iščem nove in dovolj zanimive in ugodne ponudnike in to je moj večni boj. Zadovoljiti stranke s kvalitetno robo in sprejemljivimi cenami, to je skoraj že »copranje«. Začeli ste svojo poslovno pot z gostilno oziroma bifejem in očitno je, da vas v tej panogi nekaj prav posebej privlači. Moja največja ljubezen in hkrati tudi najmočnejši izziv je catering, to je gostinsko delo na terenu. Marsikaj si upam v tej, malce novejši veji gostinskih uslug, pripraviti in ponuditi, vsekakor pa v okviru svojih zmožnosti. Moja ponudba je prilagojena okolju, svojem okolju, podeželskem okolju, hribovskem okolju, kmečkem okolju, naravnem okolju. Vedno sem z njo dobro sprejeta, če pa me kdo preveč jezi s svojimi »muhami«, znam biti pa tudi zelo principielna. Imam gostinsko izobrazbo in sinovo pomoč v znanju, ki ga iz dneva v dan, iz leta v leto, pridno bogati. Lojzi je bil v letošnjem letu med dobitniki priznanj za odličnost, ki jih podeljuje revija Gostinstvo-turizem, poudariti pa je treba, daje bil najmlajši med njimi. Vam catering »da krila«, mislim, na vašo kreativnost? Ja, zagotovo si dam duška v ustvarjanju, kreiranju, dekoracijah, vrstah pogrinjkov in cvetnih aranžmajih, okolju, uniformah... Kar nekaj originalnih postrežb na terenu je že za vami, poznajo vas že po - brez pretiravanja - raznih krajih Slovenije. Vsak catering pa, ki se »zgodi« pod vašim vodstvom, scenarijem in režijo, je drugačen od prejšnjega. Ja, tisti, ki smo ga pripravili za letošnji zagorski občinski praznik v Delavskem domu v Zagorju, mi je, zaradi odsevov svetlobe sveč na tleh, okroglih miz in enkratno oblikovanega narezka, rumeno belih uniform članov strežbe, ki so poživljale njih in prostor, kjer so se gibali ter domačih rož in trav, še živo v spominu. Zares je bilo lepo. Kdaj in kje pa vas čaka nov izziv? Ja, prav v kratkem. Imam strežbo v gozdu, kjer ni vode, ni »štroma«, ni nič, razen nedotaknjene narave in neba nad njo. Vse se bo dogajalo majhnem hribčku, za dvajset ljudi, ki znajo biti tudi zelo zahtevni. Prišli bodo podoživljat čas izpred mnogo let, oživit spomin na, za nekoga od njih, pomemben dogodek izpred&demdesetih let... Druga zanimiva in nič manj zahtevna zadeva se bo dogajala 25. september. To bo poroka na Bohinjskem jezeru, na ladji. Napovedanih je stodvajset gostov, ki jih bomo postregli tam, na mestu poroke in na pomolu in za ves »ceremonial« smo se jim prav mi zdeli najbolj primerni. Seveda bodo med gosti tudi »pomembneži« in kar nekaj presenečenja je bilo, ko seje izvedelo, da sem sprejela izvedbo tega dogodka. In zakaj ne bi? Šla sem si ogledat prizorišče, jih še idejno dopolnila, izpopolnila ... Ali za catering izdelate ponudbe ali vas organizatoqi prireditev sami poiščejo? Nikoli ne dajemo ponudb. Kdor nas želi, nas sam poišče. Kako pa izvedo za vas? To pa je sistem »od ust do ust«. Sama se nič ne »forsiram«, niti si to zaenkrat še ne želim, ker še nismo dovolj usposobljeni. Nimamo svoje kuhinje po vseh predpisih in zdaj gremo najprej v to investicijo. Do takrat pa pogodbeno sodelujemo s tistimi, ki so zadostili zakonskim določilom. Boste širili tudi gostinski del tu v Podkumu? Pravzaprav ne. Za catering potrebujemo kuhinjo »po predpisih«, skladiščne prostore in shrambe. Moja želja je, da živimo doma, v hribih, če bi imela drugačne namene, bi že »v dolini« kdaj kaj kupila. Vendar, ne! Jaz bom ostala »hribovska«, taka bo tudi ponudba in tudi družino želim obdržati »na svojem terenu«. Ven bomo hodili pa delat, za popestritev in za kakšen dodatni tolar. Da, družina - imate sina in dve hčeri in seveda, v prvi vrsti, moža. Otroci so že od vsega začetka vzgojeni tako, da pomagajo pri vseh dejavnostih. Morajo pa se še izobraževati in širiti svoje znanje. Pot do uspeha pelje skozi učenje, takšno in drugačno. Starejša hčerka Sabina ima že kar lep kupček dodatnih potrdil iz različnih znanj in tečajev. Osemnajstletni Lojzi se ponaša s priznanjem za odličnost in nadaljuje šolanje, predvsem pa opažam, da že tekmuje z menoj v izvirnosti idej in želim, da ne “bi razmišljal vedno po »šolsko«. Devetnajstletna Andreja pa se odlikuje po izredni komunikativnosti in ji pravimo, daje naša šminkerka, vse ostalo pa velja tudi za njo enako, kot za brata in sestro. Ja, mož pa je moj sošolec, vendar bi se zelo težko v kakšni stvari primerjala. Srečo imam, da me v vsem podpira, pri »oslarijah« in vseh teh mojih »izumih«, ker se tudi dostikrat finančno precenim. Idejni račun pride često boljši, kot pa je potem rezultat realizacije. Je pa res, daje tudi moje notranje zadovoljstvo zelo veliko vredno, ne more se meriti v denarnih enotah. Dejala bi, da je manj strpen kot jaz, ni tako »hud« v trgovinskih razmerah in prevozništvu ter pri »opravkih« z zaposlenimi in potem se potegne iz takih situacij na prav simpatičen način, da podkuri mene, da sem potem jaz »ta huda«, on pa ni nič kriv. Skratka, on je moja maskota, je uglajen, tih in miren tip, ki moj žar zadržuje na pravi temperaturi. Nasprotja pa se tako ali tako privlačijo. Imate tudi kakšne hišne specialitete, katerih recepte skrbno skrivate? O, jih imam in recepta ne bom nikoli izdala, včasih si čez noč kaj izmislim, kaj dodam, kaj obrnem - pa zapišem pred ime jedi »izboljšani«... V poslovnem svetu veljajo trda pravila za preživetje. Jih pogosto občutite? Mnogokrat jih občutim in prepričana sem, da sva s starejšo hčerko obe v tem boju izgubili precejšen del ženskosti, nežnosti.. .Zdi se mi, da sva zaradi tega prikrajšani za ženstvenost. To je cena, ki jo ženske plačujemo za uspehe v poslovnem svetu, kjer še vedno dominira močnejši spol. To me boli in zaradi tega imam dostikrat manjvrednosmi kompleks. Kaj pa dopust, počitek, sprostitev - poznate in si dovolite privoščiti si odklop? O, da! Izklopim! Sto procentno se znam izklopiti in to je v mojem poslu zelo pozitivno. Zdravo je za moje srce in za mojo dušo. Včasih mi kdo pravi, da pravzaprav trpimo ob vsem tem našem delu. To sploh ni res. Kadar delaš s srcem in si v pravem momentu učinkovit, je to užitek. Potem pa: izklopi, pleši, uživaj v naravi, piši kartico, preberi dober roman, kakšen časopis, poglej dober film, pojdi na koncert, v savno.. .no, zagotovo mi pri teh dejavnostih ne pride niti na kraj pameti, da bi razmišljala o tem, ali imam v trgovini kokto ali ne - »mi je čisto ravno«! Kdaj pa pride ta vaš čas? Ko začutim, da sem napeta, da smo se doma sprli zaradi brezpomembnih stvari nekajkrat zapovrstjo, ko začutim, da se ponoči premetavam in slabo spim. Takrat je čas, ko sebi rečem, da moram zamenjati okolje, oditi nekam, vsaj za dve uri in si izbrati neko dejavnost, ki me popolnoma prevzame. Po tem se prerojena lahko vrnem domov in k poslom. Takih uric si ljudje vzamemo premalo in premalokrat. V življenju in delu ima, če nam je všeč ali ne, ogromen vpliv politika in njeni »protagonisti«. Ste si s politiko(i) »na tačke«? To ste me vprašali??? Prav! Sem politično neopredeljena. Politikom pa se toliko prilagajam, kolikor se poznamo. Najraje jih imam »kot ljudi« in prav vseeno mi je, iz katere stranke so. No, da, priznati moram, da sem malo lokal patriota in mislim, da s tem ni prav nič narobe. Ostajam lokal patriot zato, ker sem doma iz Zasavja, kjer so in nas še vedno krepko preizkušajo, nas in našo vzdržljivost in potrpežljivost...Ponosna sem na svoj izvor in malce te vzvišenosti me dostikrat »gor drži«. Kaj vas moti v stikih z ljudmi? Ne maram kritiziranja vsevprek in držim se nauka, ki mi ga je brat položil na srce: »Ne kritiziraj! Pokaži izhod!«. Tudi ne priznavam stavka: »Tega ne morem narediti«. Tako pravijo slabiči. Najprej je treba poskusiti, se potruditi po svojih močeh in ko res ne gre več, potem pojdi po pomoč. Če bi jaz kar na začetku že dejala, da ne bo šlo, bi že zdavnaj zaprla trgovine, gostilno in se prenehala ukvarjati s prevozništvom, kajti krize v tem času, kar sem samostojna podjetnica, so bile velike in hude, novih predpisov in zakonov pa toliko, da sem jih komaj dohajala... Ah, kaj, »kure jih gleda«, saj smo elastični! Možgani se morajo obnavljati, če ne zastaneš. In to pričakujem tudi od svojih zaposlenih, kajti treba je s časom v korak, sicer te le-ta povozi...Neredko še marsikdS čaka na socializem, ki pa ga ne bo več... Veliko zanimivega ste povedali in vendar se mi zdi, da ste tiste vrste ženska, ki ima v rokavu še kakšno skrito karto. Jo boste malce razkrili? Imam jo, seveda! Ampak ne pokažem je še, zaenkrat še ne... Nič za to, saj bomo »itak« izvohali v bližnji prihodnosti, kaj se dogaja pri Čopovi Iji in v njeni bližini... Marta Hrušovar ^2* WKXSS m AKCIJA!!! DIGITALNI FOTOAPARATI !!! CANON A75 + POLNILEC + CF 128 MB + torbica 75.600,- CANON A85 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 85.800.- CANON A95 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 105.000.-CANON PS S1 IS + POLNILEC + CF 256 MB 130.000,- IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! PRODAJA NA KREDIT: 3-24 OBROKOV !!! UREDIMO TAKOJ! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 VOLJA, ORGANIZACIJA IN VSTRAJNOST VODIJO K CILJEM npokrat sva se srečali na kavi s Tatjano Jevševar, ki jo JL poznamo kot vztrajno, dobro organizirano in voljno delati. Kako ji to uspeva? Upajmo, da bo v odgovorib na naša vprašanja odkrila kako ji vse skupaj uspeva. Na TVT vas večkrat vidimo kot aktivno občinsko svetnico, ki ji ni vseeno kaj se dogaja v občini. Vemo, da ste bili pripravljeni večkrat narediti kaj prostovoljno, v upanju na boljši jutri naših Trbovelj. Zanima nas predvsem kako Vam uspeva usklajevati vaše številne dejavnosti, obveznosti in hobije? Usklajevanje vseh obveznosti in številnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjam je dokaj enostavno, če vse kar počneš delaš z veseljem in če si znaš organizirati svoj čas. Ključ je v človeku samem, temu botruje karakter in nemirni duh, ki nenehno kliče po spremembah. Odkar pomnim sem bila polno zaposlena z različnimi stvarmi tako, da je to sestavni del mojega življenja. To je način mojega funkcioniranja in ko temu ne bo več tako, to ne bom več jaz. Vaša »trma«, da pridete do cilja, je botrovala k temu, da ste svoje otroke naučili odgovornosti, delavnosti in ambicioznosti. Kako bi sami opisali omenjeno? Kar se tiče otrok je stvar relativna, saj vemo, da se tovrstni rezultati pokažejo, ko človek odraste, kar pa moja otroka še nista. Dejansko imata omenjene lastnosti, ki pa sta jih pridobila doma, zaradi našega načina življenja. Otroke vzgajamo z vzgledom, neopazno, z našim obnašanjem in načinom življenja. Zaradi navedenega ni slučaj, da tudi njiju zanima veliko različnih stvari in, daje tudi njun urnik zelo natrpan. Ste zelo radovedna, zato se radi »sprehajate« po temi in iščete odgovore na nerešena vprašanja. Katero svoje »raziskovanje« štejete za največji uspeh? Mogoče bi omenila »raziskovanje« človekove psihične osebnosti. Po poklicu sem ekonomist, to je zelo ekzaktna veda, katere študij ni vseboval poudarkov na poznavanju psihologije osebnosti. Dogajalo se mi je, da sem zaradi'tovrstnega neznanja to področje celo podcenjevala. Pred leti pa je bilo za management zdravstvenih zavodov organizirano izobraževanje v smislu vodenja skupin, reševanju konfliktov, timskem delu itd., ki me je prepričalo o pomembnosti poznavanja področja delovanja osebnosti oziroma obnašanja človeka v različnih situacijah. Menim, da je to »raziskovanje« pomembno prispevalo k rasti moje osebnosti. Kako vzdržujete svojo fizično in psihično kondicijo? Psihično kondicijo nabiram v družini, med prijatelji torej med tistimi, ki jih imam najrajši. Poleg tega mi predstavlja veliko psihično sprostitev sodelovanje in druženje v Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje. Kar se tiče fizične kondicije moram priznati, da jo precej zanemarjam. Zaradi boljšega počutja se vsako jutro prisilim h krajši telovadbi. Z veseljem in vse večje potrebe po sprostitvi, grem vsaj štirikrat na teden na daljši sprehod, največkrat sama. Skrb za fizično kondicijo je, priznam, moja šibka točka, ker sem vedno rajši skrbela za dušo kot telo, kar bom v bodoče za ohranitev zdravja morala spremeniti. Nam lahko izdate kako izgleda vaš skriti kotiček, kjer dobite v življenju največ dobrih idej? Nimam skritega kotička, je pa to predvsem čas, ko sem sama s seboj in analiziram svoja dejanja in dogajanja v moji okolici. Največkrat se to dogaja na sprehodih, ki sem jih že omenila. Ste Trboveljčanka, ki ima rada vso svojo družino. Vemo, da vam ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Posledice »slabega zraka«, po katerem je znana naša dolina, ne bodo zaobšle le izbrance, morda boste prva »žrtev«, tolikokrat grajanega zažiganja sekundarnih goriv v Cementarni, prav vi sami. Kaj menite vi kot občanka Trbovelj o tej problematiki? Kar se tiče »zažiganja« v Lafarge Cementarna Trbovlje (v nadaljevanju LCT) vam lahko povem, da njenemu vodstvu zaupam. Dejansko so se v najkritičnejšemu obdobju, v političnem in gospodarskem smislu, v Trbovljah in Sloveniji v zadnjih petnajstih letih izkazali za dobre gospodarje. Skrbijo za izobraževanje, varnost pri delu in socialno varnost svojih zaposlenih ter prispevajo k družbenemu življenju v našem mestu. To je zame zelo pomembno, saj imamo veliko primerov vodstev podjetij, ki so poskrbeli le za svoje lastne koristi, neoziraje se na sodelavce ali prihodnost podjetja, ki so ga vodili. Prav to njihovo znanje, pripravljenost za sodelovanje in seveda njihove finančne zmožnosti, moramo znati izkoristiti v Trbovljah v našo korist. Vsako uspešno mesto se razvija ob uspešnih podjetjih in prav tu vidim možnost za Trbovlje. Nahajamo se na razpotju, da na eni strani s protesti onemogočimo LCT nadaljnjo rast in razvoj ali pa se odločimo, za zame sprejemljivejšo varianto, da javno in odločno zahtevamo ob sežiganju uporabo najsodobnejše tehnologije, ki se uporabljajo v svetu in ne ogroža zdravja ljudi. Informacije o kakršnihkoli emisijah morajo biti na voljo vsem na javnem mestu v vsakem trenutku. Mesto mora biti za to nagrajeno s finančnimi prispevki LCT v razvoj infrastrukture in družbenih dejavnosti. Vodstvo Cementarne lahko s svojim znanjem in izkušnjami postane iniciator komplementarnih poslovnih priložnosti cementni industriji. LCT lahko postane generator razvoja mesta in družbenega življenja v Trbovljah. To je cena, ki jo je potrebno izposlovati v pogajanjih z njimi, kar pa za mesto prinaša izjemne dolgoročne pridobitve. Prepričana sem, da jo je pripravljena plačati, če bomo znali najti pravo pot pri dogovarjanju. Kolikor poznam vodstvo LCT so to Trboveljčani, ki živijo z družinami tukaj, in prepričana sem, da si želijo lepo in zdravo okolje. Prav tako razumem vsa nasprotovanja kot manipulacijo z nami, Trboveljčani, podtaknjeno od drugod, vendar zaupam našim ljudem, da je v nas še vedno dovolj odločnosti in treznosti, da bomo sami sprejeli zase najboljšo dolgoročno odločitev. Nikoli v zgodovini niso drugi odločali o naši usodi, še več, na naših tleh so se sprejemale zelo pomembne odločitve ne samo za naše mesto, ampak za našo državo. Velika brezposelnost, tudi mladih, je velik problem. Kaj svetujete mladim? Kakšna prihodnost jih čaka, po vašem mnenju, če ostanejo doma in si tu poiščejo službo? Brezposelnost je dejansko zelo velika in predstavlja izjemen problem za mlade in najbrž še večji za srednjo generacijo, ki ima zelo malo novih možnosti zaposlitve, ko le-to enkrat izgubi. Mladim, s katerimi imam veliko stikov, vedno svetujem naj vztrajajo na svoji izobraževalni poti kolikor je to mogoče. Svoje življenje naj plemenitijo s čimveč dejavnostmi, ki jih veselijo. Verjamem, da kdor veliko in dobro dela, se mora temu primerno tudi veliko zabavati, ker je le tako popolna osebnost. Kar se tiče zaposlitvenih možnosti v Zasavju, jih je bolj malo, zato moramo prepričati naše otroke, da jim je svet na dlani, vendar je hkrati dom le eden. Sama si na vseh področjih svojega delovanja prizadevam, da bi v Trbovlje prišle nekatere dejavnosti, ki bi dajale zaposlitev domačim ljudem. V preteklosti sem sodelovala pri uveljavitvi tehniške gimnazije, dijaškega doma ter številnih regijskih dejavnosti na področju zdravstva. Poleg navedenega je naša dolžnost, da naredimo Trbovlje prijazno in lepo mesto, kjer je prijetno živeti, kamor se bodo naši otroci radi vračali in si tu ustvarjali svoje družine. Trbovlje je v središču Slovenije in razdalje do drugih krajev se z izgradnjo prometnic časovno krajšajo. Zaposleni ste v Zdravstvenem domu. Veliko kritik je slišati na račun trboveljskega zdravstva, saj primanjkuje zdravnikov. Kako vidite ta problem sama, kot občanka? To je tudi zame trenutno velik problem v poklicnem in privatnem smislu. Ta problem postaja vse hujši v vseh okoljih v Sloveniji, razen v glavnih mestnih središčih. V ZD Trbovlje smo si v zadnjih trinajstih letih prizadevali, da bi rešili kadrovske težave z zdravniki in zobozdravniki in sicer kratkoročno z ustvarjanjem dobrih delovnih pogojev, dodeljevanjem specializacij in dolgoročno s podeljevanjem štipendij študentom na medicinski fakulteti. Kljub temu se za zaposlitev v Trbovljah le redki odločajo, po mojem mnenju, iz najmanj dveh razlogov in sicer je prvi ta, da so naši študenti največkrat zelo uspešni in jih kmalu zasnubijo v Ljubljani ter to, da je Trbovlje zadnjih nekaj let v recesiji. V tem okolju vlada apatija, vdanost v usodo in črnogledost, kar sigurno ni vzpodbudno okolje za življenje in zato si izberejo boljše priložnosti, ki se jim ponujajo. Vendar sem kot vedno optimist in verjamem, da se bodo sedanji naši štipendisti vendarle začeli vračati na delo domov, kar se v posameznih primerih že dogaja, le pot do dokončanja študija medicine je zelo dolga, zato je potrebno še nekoliko potrpeti. Če bi imeli možnosti, neomejena finančna sredstva, kaj bi naredili? Bi za vas to pomenilo možnost, da se predate brezskrbnemu življenju in nebi vam bilo treba več delati? Nikoli mi niso bila finančna sredstva gibalo in glavni motiv mojega delovanja, kar lahko tisti, ki me poznajo tudi potrdijo. Zavedam se, da so pomembna, saj nam omogočajo brezskrbnejše in pestrejše življenje. Verjamem, daje sreča v majhnih stvareh in zelo se trudim, da jih vidim in v njih uživam, saj je vse najlepše v življenju čisto zastonj. Nikoli si nisem želela brezdelja in si tako sebe niti ne predstavljam. Rada imam aktiven počitek z ukvarjanjem s stvarmi, ki jih rad počneš tudi, če ti ne prinašajo zaslužka. In katere sanje so ostale neuresničene? V globalu sem z doseženim in svojim življenjem zadovoljna, saj delam to kar me veseli, sem z ljudmi, ki jih imam rada. Zastavljam si vedno nove cilje in uživam v njihovem doseganju, kar je gibalo mojega življenja. Kdor me dobro pozna ve, daje edina stalnica v mojem življenju sprememba. Poleg tega pa so stalnica tudi nekatera prijateljstva, ki so nastala v moji mladosti in bodo najbrž ostala za vedno. Kako bi opisali naš kraj nekomu, kije slišal za Trbovlje v negativni luči, da bi ga prepričali, da si ga sam ogleda? Večkrat se mi dogaja, da opisujem naš kraj kolegom in kolegicam od drugod. Ob otvoritvi nadzidka na ZD Trbovlje sem povabila nekaj kolegov in kolegic v Trbovlje in sem jim poleg našega zavoda predstavila tudi naše mesto. Se posebej so bili navdušeni nad obiskom Kuma. Skupaj smo ugotovili, daje predstava o Trbovljah po pripovedovanjih čisto nekaj drugega kot dejansko je. Naše mesto je zgodovinsko zelo zanimivo in pomembno, vse lepše urejeno predvsem pa takšno kot smo ljudje, ki tu živimo. Najpomembnejši smo ljudje, ki tu prebivamo in prav je, da smo na Trbovlje ponosni, ga skrbno negujemo in ga imamo predvsem radi. Taka je Tatjana Je vše var, ki verjame, da je mogoče uresničiti vse kar si kdo želi, le vztrajen je treba biti, imeti voljo, da zna organizirati in se ne ustraši ovir, ki stojijo na poti. Irena Vozelj KAKO LAŽJE IN HITREJE DO CILJA? © Spoštovani poslovni partnerji! Banka Zasavje d.d, Trbovlje, bančna skupina Nove ljubljanske banke Ce bi vam ... ... kratkoročni kredit zagotovil nemoteno tekoče poslovanje, kontokorentni kredit, z možnostjo obnavljanja črpanja in vračanja sredstev, povečal vašo likvidnostno fleksibilnost, ... limit na poslovnem računu pomagal pri pokrivanju občasnih likvidnostnih primanjkljajev, - ... kredit za pripravo izvoza ter izvoz blaga in storitev omogočil uspešnejši nastop na tujih trgih, - ... kredit za uvoz blaga ali storitev zagotovil nemoten poslovni proces, - ... odkup vaših terjatev pred dospelostjo pomagal pri uspešnem upravljanju z obratnimi sredstvi, ... storitvena ali finančna garancija, izdana domačemu ali tujemu poslovnemu partnerju, pomenila pridobitev novega ali zavarovanje že obstoječega posla, ... devizni ali tolarski dokumentarni akreditiv znižal tveganje pri financiranju mednarodnih in domačih poslov, ... poslovni Eurocard prihranil marsikatero težavo povezano s plačili na poslovni poti, ... dolgoročno financiranje različnih investicij, z ročnostjo nad enim letom do 10 let, omogočilo nadaljnji razvoj in rast podjetja, ... financiranje projekta na osnovi razpisa in z vključitvijo v garancijsko shemo Regionalnega centra za razvoj Zagorje ali Sklada RS za razvoj malega gospodarstva Maribor pomenilo dodatno razvojno vzpodbudo, potem je Banka Zasavje pravi naslov za Vas. Dovolite, da Vam pri tem pomagamo in svetujemo. Ne glede na to, ali potrebujete le kakšne informacije, podatke, podrobnejšo predstavitev ponudbe ali že konkretno financiranje, nas lahko dobite na telefonu: 03 56 26 233 faksu: 03 56 26 193 e-pošti: ime.priimek@banka-zasavie.si ali pa se dogovorimo za obisk pri Vas ali na banki: Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina NLB Trg revolucije 25, c, Trbovlje Oddelek naložb direktorica oddelka: Maja Jordan Ekipa, ki se v Banki Zasavje posveča pravnim osebam in samostojnim podjetnikom: od leve proti desni sedijo: Majda Bastardi, Magdalena Deželak, Maja Jordan, Ines Knez; stojijo: Borut Dornik, Tomaž Poznič, Beno Benko. Cl INTERVJU ..I---------------------- RADEČAM SO GOSTILI 6. SVETOVNO PRVENSTVO INVALIDOV V LOVU RIB S PLOVCEM O lovenci se večkrat ponašamo s svojo »majhnostjo«, ki naj bi bila enkrat prednost, dragič O slabost naše države. Kaj vse ni mogoče tudi velikokrat slišimo. Tokrat je bilo drugače. Ribiško društvo Radeče je skupaj z Ribiško zvezo Slovenije na svojem terenu pripravilo 6. svetovno prvenstvo invalidov v lovu rib s plovcem. Organizacija takega tekmovanja ni »mačji kašelj«. Če vse poteka kot si organizatorji želijo, je toliko bolje. Ko zmaga domača državna ekipa, je veselje še večje. In prav o vsem tem in še kaj smo se pogovarjali s podpredsednikom Ribiške zveze Slovenije Petrom Titovškom, kije bil predsednik organizacijskega odbora. Najprej bi Vam in vsem, ki so sodelovali pri pripravi in tekmovanju, radi čestitali za dobro opravljeno delo. Priprava svetovnega prvenstva pomeni veliko dela, usklajevanj, prilagajanj, posebno, če na njem sodelujejo invalidi, ki jim je treba prilagoditi pogoje za samo tekmovanje, pa tudi za nastanitev, druženje ... Kako Vam je to uspelo? To nam je uspelo na podlagi treh stvari in sicer: Najprej smo pobrskali po spletnih straneh in našli nekaj fotografij predhodnih svetovnih in mednarodnih prvenstev invalidov v lovu rib s plovcem in iz njih ocenili, kako velja zanje pripraviti tekmovalna mesta. Drugi pripomoček, če to lahko tako imenujem je bila naša prisotnost na lanskoletnem 5. svetovnem prvenstvu v Monsummanu v Italiji, kjer smo si zadevo ogledali v živo. No in tretje pa je sreča, da imamo zelo blizu Zdravilišče Laško, kjer imajo sobe in ostalo infrastrukturo prirejeno tudi za invalide na vozičkih, ne smem pa pozabiti povedati, da imajo tudi izjemno prijazno osebje. Koliko držav je sodelovalo na tekmovanju? Kakšna so bila merila za uvrstitev v reprezentanco? Na tekmovanju je sodelovalo 9 držav in sicer: Anglija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Češka Republika, Francija, Italija, Nemčija, Portugalska in Slovenija. Merila za sestavo reprezentance Slovenije, so bila dokaj zahtevna. Najboljših 9 paraplegikov in najboljših 9 delovnih invalidov iz letošnjega državnega prvenstva invalidov, se je še dodatno pomerilo na treh izbirnih tekmovanjih na tej, isti, tekmovalni trasi, kot je potekalo svetovno prvenstvo. V reprezentanco sta se uvrstila najboljša dva paraplegika in najboljša dva delovna invalida, tretji od delovnih invalidov je bil rezerva v ekipi. Naj še naštejem člane naše reprezentance: Rudi Centrih RD Radeče, Franc Štefanič RD Črnomelj, Miran Jernejšek RD Slovenska Bistrica, Zvonko Novak RD Maribor, Edvard Pufler RD Radeče, Dušan Vučajnk trener in Sandi Strupeh vodja reprezentance. Povejte nam nekaj osnovnih pravil, ki so veljala za to tekmovanje, ki se nekoliko razlikuje od ostalih ribiških tekmovanj v lovu rib s plovcem. Temeljna razlika je ta, da so invalidske ekipe štiričlanske in ne petčlanske kot pri ostalih kategorijah. Popolnoma se razlikuje tudi sestava ekip, saj se mora upoštevati njihova sestava na podlagi invalidnosti posameznega tekmovalca. Invalidnost je v pravilniku opredeljena s točkami in naj navedem le nekaj primerov: Invalid brez ene roke v rami, ali slep invalid ima dodeljenih 6 kategoriziranih točk, invalid na vozičku ima dodeljene 4 kategorizirane točke, Invalid brez dela zgornje okončine 2 točki, za vse manjše invalidnosti pa eno točko. Invalidi, pri katerih invalidnost ni vidna, se morajo izkazati z zdravniškim potrdilom. Ekipa mora na posamezni tekmi dosegat najmanj 10 omenjenih točk, tudi v primeru, če rezerva nekoga nadomesti. Tekmovalci invalidi imajo lahko tudi svojega pomočnika, ki jim pomaga pri dovoljenih fazah ribolova, kar posebej odobri mednarodna žirija vsakemu posebej skladno z njegovo invalidnostjo. Te pomoči so zlasti: pripraviti opremo, zajeti ribo v podjemalko, sneti ribo, popraviti navezo, metanje ribje hrane v vodo ipd. Kako so potekali treningi pred uradnim tekmovanjem? Kako bi lahko ocenili delo trenerja slovenske reprezentance, Dušana Vučajnka? Treningi so potekali organizirano in skladno z mednarodnim pravilnikom. Vsaka reprezentanca je trenirala skupaj in to v enem izžrebanem »boksu«. Boks pomeni označen prostor za pet tekmovalcev, ki sega v dolžino 55 metrov. Vseh boksov pa je bilo 10. Treningi so trajali vsak dan od torka do petka po 3 ure dopoldan in po 3 ure popoldan. V petek je bil obvezen trening le dopoldan, na katerem pa ni smel manjkati prav nihče, saj je mednarodna strokovna žirija preverjala invalidnost nastopajočih. Zmaga naše slovenske reprezentance ter s tem osvojitev naslova svetovnega ekipnega prvaka in osvojitev srebrne kolajne v posamezni konkurenci, ki jo je dosegel Rudi Centrih član RD Radeče, že samo po sebi potrjuje, da je bilo tudi delo trenerja zares odlično. Od vsega največ velja zmaga. In prav vaša ekipa je zasedla prvo mesto. Veijamem, daje bila za vse, ki so sodelovali pri tem projektu največja nagrada. Česa ne boste pozabili? Z menoj vred, nas je kar nekaj izjavilo: »Za to kar nam je uspelo, nam ne sme biti žal niti za kanček vloženega truda, le ponosni smo lahko!« Dosegli smo rezultat, o katerem smo slovenski ribiči sanjali desetletja dolgo. Nepozabno mi bodo ostali v spominu vsi ti žareči obrazi, po katerih so tekle solze sreče in radosti. V petek, 6. avgusta je bil zjutraj zadnji uradni trening, pozno popoldan pa uradna otvoritev prvenstva. Koliko pozornosti otvoritvi in uradnemu tekmovanju 7. in 8. avgusta, v času počitnic, so namenili politiki in drugi» veljaki«? Prejeli smo prijazno pismo predsednika države Janeza Drnovška, ki nam je poleg lepih želja izrazil tudi vso pohvalo in poudaril, da je vključevanje invalidnih oseb v vsa področja življenja, družbe in športa izkaznica zrelosti in demokratičnosti neke družbe. Častni gost na otvoritveni slovesnosti je bil predsednik Državnega zbora Feri Horvat. Dopusti in druge obveznosti so bila opravičila vseh štirih ministrov, ki smo jih povabili na otvoritev in tudi nekaj sosednjih županov je manjkalo. Finance so običajen problem za financiranje treningov, tekmovanj, organizacije in vsega drugega, povezanega s tekmovanji. Na vaši spletni strani www. ribiska-druzina-radece.si ste pripravili o minulem svetovnem prvenstvu obilo podatkov, vključno s tem, da ste predstavili svoje sponzorje, ki so vam tudi priskočili na pomoč na različne načine. Kakšen finančen rezultat Vam je prineslo minulo svetovno prvenstvo? O finančnem rezultatu je še prezgodaj govoriti, saj glavne račune pričakujemo šele v tem tednu. No pa tudi še nekaj donatorskih in sponzorskih sredstev je obljubljenih. Upam, da nam bo tudi na tem področju organizacija uspela in da bomo imeli vse dejanske stroške pokrite. Mogoče bo pa le ostal kakšen tolar za v prihodnje... Vsem sponzorjem in donatorjem ter vsem posameznikom, ki so s svojim delom in znanjem pripomogli pri organizaciji, izrekam veliko zahvalo, zlasti glavnemu sponzorju Radeče Papir. Invalidom večkrat ne priznamo dovolj njihovih prizadevanj, da so enakovreden del naše družbe, kije lahko večkrat za zgled tistim, ki se sleherni dan izgovarjajo česa vsega ni mogoče narediti. Kaj vi menite o njihovem delu, udejstvovanju na različnih področjih? Mojo idejo, da na področju ribiškega tekmovanja invalidov združimo obe nacionalni zvezi tako Ribiško zvezo Slovenije, kot invalidsko Zvezo za šport invalidov Slovenije, so brez predsodkov in v celoti podprli tako Ribiška družina Radeče, kottudi RibiškazvezaSlovenije. Danes po dobrem letu in pol lahko z veseljem ugotavljamo, da je to odlično sodelovanje doprineslo invalidom možnost kvalitetnejših ribiških tekmovanj doma v Sloveniji in seveda z licenco Ribiške zveze Slovenije tudi tekmovanj, v mednarodnem merilu. Letošnji uspeh (naša reprezentanca je bila šele drugič udeleženka SP) nesporno potrjuje našo pravilno odločitev. In kaj menim jaz o njihovem delu? Po mojem se dobro počutijo, kadar se čutijo nam enake. Radečani se lahko pohvalite z relativno urejeno obalo Save. Po ulovu 540 kg rib na tekmovanju lahko sklepamo, da je v vašem »ribiškem rajonu« dovolj rib za katere pa veliko ljudi ne pozna njihove kvahtete in uporabnosti. Največkrat velja, da ribiči le lovijo, njihovi prijatelji pa jedo ulovljeno. Kako je s tem pri vas? Ribiči tekmovalci le malokdaj razpravljajo o kvaliteti rib, kijih ujamejo, ali še bolje rečeno, oni si sploh ne belijo glave z vprašanji koliko težkih kovin vsebuje ribje meso in kako močan je okus po »fosfatih«. Med njimi vlada vse bolj uveljavljeno geslo »ujemi in spusti«, to pa je tudi nov odnos do narave in živali. V zvezi količine ujetih rib na tem prvenstvu sta pomembna dva faktorja in sicer: Dva tedna pred pričetkom SP je bilo celotno območje trase »zaprto« za ves ribolov, nato se je cel teden treniralo in s tem intenzivno hranilo ribe, torej ni slučaj, da se je toliko rib zbralo na enem mestu. Druga značilnost je ta, da se nam je v zadnjih dveh letih izrazito razmnožila »babuška« to je tujerodna riba, kije enospolnik in žal sodi med škodljivo vrsto rib, ker ogroža domače vrste rib. Prvi podpredsednik svetovne ribiške federacije FIPSed Claudio Matteoli je povedal, da ste imeli skrbno izdelane platoj e in organizirano pomoč. Pogoji tekmovanja so bili izenačeni, kar je naravnost fantastično. Do leta 2006 so že znani prireditelji naslednjih prvenstev, potem ni ovire, da bi se znova ribiči vsega sveta zbrali v Sloveniji. Na tovrstnih prireditvah je prisoten že 25 let, vendar je bila tokratna taka, da jo je označil z »bravo!«, v upanju, da bodo vsi tako najbolje razumeli njegovo pohvalo. Ni bil razočaran, da njegova domicilna ekipa ni osvojila prvenstva, ampak se je veselil zmage naših tekmovalcev. Menim, da ste imeli res srečo, ker ste gostih ljudi, ki jim je znana srčna kultura, da so zadovoljni in veseli. Kaj bi še sami dodati k tej oceni? Neizpodbitno drži, da smq,; • si radeški ribiči z organizacijo tega svetovnega prvenstva in zlasti tekmovalnimi pogoji v celoti utrli pot med svetovno ribiško elito, ki je uvrstila Radeče in našo Savo na seznam najlepših svetovnih tras za tekmovanja v lovu rib s plovcem. Osebno sem prepričan, da se bo zelo kmalu dalo tudi marsikaj prebrati o Savi in o RaAčah v tujih ribiških revijah. S veto vno prvenstvo in vali do v v lovu rib s plo vcem je zaključeno. Tekmovalci in gostitelji so zadovoljni. Na otvoritvi in zaključku so v kulturnem programu nastopale mlajše in starejše mažoretke, godba na pihala, skupina trobil in step plesalka iz pobratene RD Brestanica Krško. Na sprejemu pri županu Občine Radeče, Francu Lipoglavšku, so bili predstavniki posameznih reprezentanc podrobno seznanjeni z zgodovino Radeč in okolice. V soboto zvečer so imeli veliko zabavo z bogatim srečolovom pod šotorom. Žaba vali so jih Zasa vci, pela je Nuša Derenda. Kdor je želel, se je lahko popeljal s splavom po Savi. Pa tako radi trdimo, da je Zasavje od Boga pozabljeno!? Irena Vozelj 7/Vv\vr 2. kimovec 2004 'J ...V ' s ': ZDRAV DUH S PLESOM DO LEPOTE T)les v sebi združuje večino U komponent zdravega življenja in predstavlja gibanje oz. telesno aktivnost, ki je potrebna za ohranjanje telesne vitalnosti, predstavlja tudi sprostitev, saj zaradi svoje pestrosti in osebne bližine naravnost prisili ljudi, da se izklopijo iz vsakodnevnih skrbi, predstavlja pa tudi most k umetnosti, kar potrjuje, da njegov pozitiven vpliv ni viden le v telesnem jazu, pač pa na celotni osebnosti. Ples predstavlja tudi zmernost, saj ni namenjen pretiravanju, pač pa v skladu z načeli rekreacije skrbi predvsem za vzdrževanje ravnotežja v telesu in ne njegovo rušenje. Pomaga nam, da pozabimo na hrano. Večina odraslih ima namreč težave s prekomerno telesno težo. Posedanje doma in dolgčas spodbujata prekomerni tek. Če odidemo na ples, bomo zlahka pozabili na hrano. Ob prihodu domov pa bomo ob nakopičenih hormonih, ki so se prebudili v soju intimne glasbe in dotikov, zagotovo raje našli pot do spalnice, kot do hladilnika. Kljub temu, da lepota v plesu nikoli ni izvirala samo iz lepote plesalca ali plesalke, pač pa predvsem iz lepote dogodka, ki združuje lepoto gibanja in umetnosti z lepoto osebne bližine, ki razplamteva bujnost domišljije obeh in sprostitve ter uživanja ob dotiku glasbe v zasenčenih lučeh plesne dvorane, pa ne moremo mimo dejstva, da obisk plesnega tečaja ali plesne prireditve izjemno prispeva k našemu fizičnemu izgledu in samopodobi. Samo pobrskajmo nazaj po spominu in se spomnimo, ali smo kdaj odšli na ples neurejeni, nepočesani, nenaličeni. Seveda ne. Vedno smo sijali od lepote. Morda smo se ponovno počutili lepi. In to nam je vlilo novo samozavest, ki se je morda že nekaj časa rušila. Ljudje pač potrebujemo priložnosti, ki nas opozorijo, daje potrebno za zunanjo in notranjo lepoto tudi kaj storiti, saj le-ta ne pride sama po sebi, izgine pa prav hitro, če vanjo ne vlagamo. Če se vam zdi, da v življenju niste razvili samega sebe tako kot bi želeli, da niste postali človek, kakršnega ste imeli v mislih v svojih mladih letih, potem poiščite pot do plesa. Morda res ne boste takoj spremenili vašega življenja, zagotovo pa bo to prvi aktivni korak k spremembam vašega telesa in s časoma vse vaše osebnosti. Z malo potrpežljivosti vam bo ples pomagal do sprememb in s tem do vaše nove lepote. Zdaj je skrajni čas, da če izberete pravo stran in aktivno sodelujete v iskanju lepšega, kar vam bo prineslo uživanje in zadovoljstvo v življenju. Urška vam nudi roko za ples, ne zavrnite je. ------------Matej Tuščak GUČA IN SLOVENCI - KO V GUČI ZAVRE TProbente brundajo v Guči X že 44 let. Že nekaj let nazaj pa so dogajanja postala svetovno znana. Letos so Slovenci skupaj z Nemci, Američani in drugimi okupirali Gučo, vas po planino Jelico. Vroče poletne noči so preplesali v prepotenih oblekah, se polivali s pivom in skakali na mize. Peli so Tamo daleko ob spremljavi ciganskih trobent, pozabili na sovraštvo, politiko, na vse težave tega sveta in se prepustili »dertu«. Kdo bi še mislil na spanje, poleg tolikih orkestrov, svadbarskega kupusa, pečenih jagenjčkov, pujskov in dvoliterskih steklenic s pivom. Pod planino Jelico je bilo izredno stanje. Prišli so ljudje iz celega sveta, da vidijo kako je to, če je vse dovoljeno. Tam pri njih tega ni. V revialnem programu Dragačevskog sabora je sodelovalo 20 orkestrov. Poleg domačih so trobente prišle tudi iz Nemčije, Francije, Slovenije, Makedonije in Švice. Največji dvoboj trobent, vsako leto povzroča težave Seizmološkemu zavodu v Beogradu. Tudi novi predsednik Srbije, Boris Tadič se ni mogel upreti skušnjavi, pa bivši predsednik Črne Gore Momir Bulatovič, pa Kariči...Mogoče bi celo Slobo v Haagu dobil prosti vikend. Ker holesterol v teh okoliščinah nevarno narašča, mu tega verjetno ne bodo dovolili. Carla Del Ponte bi bila tudi slabe volje,če bi videla koliko kokard je bilo v tem četniškem kraju. Nosili so jih vsi, ne le Srbi, zato je to že mednarodni problem. St. Radunovič FESTIVAL BREŽICE V TRBOVLJAH IN NA KUMU 'T'udi letos se nadaljuj e tradicij a gostovanj a Festivala Brežice X v Trbovljah. Prvi koncert v cerkvi Sv. Martina je bil v nedeljo 1.8.2004 , drugi pa 15.8. zvečer. Na prvem koncertu, smo prisluhnili glasbi, ki so jo ustvarili J. H. Bach, J. Haydn, J.Schmitt, F. Devienne, J.F.Kleinknecht, J.I.Clauseck in C.Stamitz. Koncert je bil v izvedbi Pramea Ensemble ( Susanne Wendler-Nemčija, Sari Rasanen-Finska in Agnieszka Oszanca-Poljska). Vinar turneje je bila Hiša vina in trte Kunej. V nedeljo, 8.8. je na Kumu nastopila Akademia Muzyczna w Krakowie, z glasbo iz 17.in 18. stoletja. Na drugem koncertu v Trbovljah so navdušili Italijani, Arcanaensemble (Ornella Gottardi, Rosita Ippolito, llaria Barbagin). Za dobro počutje pa je poskrbela tudi Vinska klet Klokočar- Bizeljski grad. (St. Radunovič) KONCERT AMERIŠKIH GLASBENIKOV Dne 3.avgusta ob 19.uri je potekal v mestnem parku na Mestnem trgu v Trbovljah koncert ameriške glasbene skupine The Continental. Skupina je štela 30 članov. Koncert je bil za poslušalce brezplačen. Organizirala pa je trboveljska baptistična cerkev. T.L. TRBOVLJE «» RELIK V ČEMŠENIKU -ČAMP 2 "V Taši zvesti bralci se veqetno spominjajo lanske poletne J\| likovne delavnice v Čemšeniku. Takrat je v OŠ Ivana Skvarče, PŠ Čemšenik, trboveljski slikar Drago Vukovič, in s pomočjo moje malenkosti, 24 nadobudnežev navdušil za likovno ustvarjanje. Letošnje leto je še bolj uspešno. Kar trije slikarji, člani Relika so zavihali rokave: Jože Potokar, Nene Borčilo in Drago Vukovič. Seveda so tudi učiteljice Irena Hudi in Stanislava Radunovič pripomogle po svojih močeh. Dva dni so učenci uživali tudi v gledaliških dejavnostih, kijih je vodila Tanja Planko. Bilo je to prijetno in ustvarjalno druženje pod zeleno Čemšeniško planino. Obiskala ZDRAV DUH ----------h nas je tudi tajnica DPM Zagorje Darja Rakovič, ki se je navdušila nad ustvarjalnostjo in številčnostjo udeležencev. Letos jih je bilo kar dvakrat več kot lansko leto, (starosti od štirih do osemnajst let) zato upamo, da bo to postalo že tradicionalno druženje. In kaj pomeni ČAMP? Tega se je domislila Marta Hrušovar, ki je opremila tudi diplome in spominke: ČEMŠENIŠKE AVGUSTOVSKE MALARSKE POČITNICE. spomin. KS Čemšenik je tudi tokrat vse pogostila s sladoledom. Razstavo izdelkov, ki je bila odprta 28.8., pa si lahko ogledate na PS Čemšenik. Učenci OŠ Ivana Skvarče PŠČ in drugih šol, zahvaljujejo: Jožetu. Nene, Dragu, Marti, DPM Zagorje, KS Čemšenik in učiteljicam, za popestritev počitnic, kjer smo združili prijetno s koristnim. Kako je zares bilo v Čemšeniku, pa si oglejte na naših slikah. Vsi udeleženci so dobili diplome in mala darila za St. Radunovič SPET NAZAJ v /'“'las počitnic seje neutrudno bližal h VwXkoncu in prav nič ni kazalo, da se bo ustavil vsaj za en dan na istem mestu. Upanje na takšen čudež je iz me v mo bolj tonil, zato smo spominom na prijetne počitnice, ki nas bodo še dolgo napolnjevali z energijo, dodali piko. V Čemšeniku smo se dne, 16. in 17. avgusta z žogico Nogico »potepali« po prostorih Osnovne šole. Vseh skupaj nas je bilo 37, tako, daje resnično obstajala možnost, da bi zmaj Tolovaj, ki so ga izdelali otroci oživel in povsem neopazno odnesel katerega izmed njih. Joj, groza! Ah, ne, tako pazljivi pa res nismo mogli biti. Ko je ura kazala nekaj čez petnajsto, se me je loteval tihi strah. Na vrhu prvih stopnic je ležalo vse polno materiala, ki sva ga iz mojega prvega avta, s Stanko znosili tja. Ko sem že ravno omenila avto... ni nov, pravzaprav je v letih četrtošolčka, ampak kljub temu je zame popoln. Vrata na hodnik sva nastežaj odprli, kjer so razporejene mize nakazovale skupinsko obliko dela. Stoli okrog njih so pričakujoče vabili. Pod stopinjami prvih obiskovalcev je šola zaživela. Kot prve kapljice dežja na suhi zemlji. Med že znanimi obrazi so kraljevali nasmehi; več ni bilo potrebno. Med neznanci so v pozdrav odgovarjala imena. Prisrčno! Najmlajši je imel dve leti in še dobro, daje zraven njega prišla mamica, katere pomoči smo se razveselili še drugi. Hvala, Marjeta Novak! Po prvih uvodnih trenutkih smo se lotili ustvarjalnosti, ki je temeljila na poslikavi že izrezanih, tako imenovanih osebnih izkaznic. Te, iz barvne lepenke izrezane »rožice in ure«, so služile informiranju obiskovalcev in nas samih. Kdo vse se je udeležil počitniške literarno-gledališke dejavnosti, ste lahko izvedeli iz visečih »osebnih« izkaznic na enem izmed razstavljenih panojev. Nadaljevali smo s poslušanjem pravljice, v kateri smo spoznali najvažnejše glavne junake. Ker smo se bali, da bo zmanjkalo časa, smo se zadovoljili s prvo polovico pravljice. V zelo kratkem času so bile mize polne sklanjajočih glavic, premikajočih rok in šepetajočih glasov. Ko sem pokukala na vsako izmed njih, sem si za mlade ustvarjalce vzela kar nekaj časa. Oči kar niso mogle verjeti! Iz kartona so nastajali prvi obrisi lutk. Fantastično! Prvi dan v odbijanju treh ur je hitro minil. Nekako kar nismo hoteli domov. Kasneje, ko sem zaprla oči so me obiskali: dedek, babica, žogica Nogica, zmaj Tolovaj, policaj, vojak, črpalkar, strašilo Motovilo, kužek Postružek, ptiček Kraljiček in trije nagajivi zmajčkovi mladiči! Njihov obisk me je zelo razveselil. Skupaj smo »prespali« noč in se veselili še zadnjega dne druženja s človeškimi mladiči. Naslednjega dne so noge pred vhodnimi vrati zacepetale že pred šestnajsto. Vsi smo se takoj lotili dela in s skupnimi močmi izdelali čisto vse junake, razen črpalkarja. A to sem ugotovila šele ob pisanju članka. Prav nihče ga ni pogrešal, niti takrat, ko so nekateri učenci imeli čas in priložnost posoditi »našim« lutkam svoj glas, noge in roke. V telovadnici smo s kratkim preletom nad rezultati ustvarjanja ter s poslušanjem še druge polovice pravljice, pomahali v slovo, vedoč, da se kmalu spet vidimo. Dragi učenci, ne smete pozabiti, da so lutke komaj čakale, da prestopite šolski prag! Brez vas se lutke ne morejo premikati, gledavci v vsej čarobnosti. Vi jim date življenje, da zacepetajo pred Lep pozdrav! Tanja Planko UTRINKI IZ SHARM EL SHEIKA (SINAJ) »Cas počitnic izrabimo za to, da si naberemo čimveč prijetnih trenutkov na zalogo.« T Tkatalogih piše:-Sonce, V morje, pesek, udobni hoteli z zanimivo gradnjo, vodni športi, nakupovanje in zabava. To je Sharm El Sheikh... Slišati je čudovito, kajne? In tudi je, vendar je največ od vas samih odvisno. Lepoto in dobro počutje lahko doživite kjerkoli, le če ste na to pripravljeni. Tudi v najlepšem raju tisti vedno nezadovoljni najdejo nekaj, kar bi opravičilo njihovo nezadovoljstvo. Večkrat pomislim, da na ta način le vzbujajo pozornost in zdravijo svoje komplekse. No, kakorkoli že, zame je Sharm vreden obiska. Bližina kulturnih in naravnih znamenitosti obljublja zanimive trenutke. Lahko obiščete Kairo in si ogledate znamenite piramide, sfingo in Narodni muzej... Zanimiveje če se zapeljete do samostana Sv.Katarine, narodnega parka Ras Mohamed, se povzpnete na Mojzesovo goro in občudujete sončni vzhod... Obiskati svetopisemsko Mojzesovo goro (Gebel Musa), kjer je Mojzes prejel tablo z desetimi božjimi zapovedmi ni nemogoč podvig. Iz hotela se odide na pot v poznih večernih urah in do vznožja gore Sinaj, visoke 2285m se pripeljete z avtobusom. Proti vrhu krenete z višine okrog 1600m. Nočni vzpon traja 2-3 ure. Če je noč zelo temačna, lokalni vodiči uporabijo različna svetila. V primeru, da sije mesec se vse vidi kot na dlani in tudi ni nobenih težav. Vzpon ni težak. Beduini čakajo s kamelami, tako, da del poti ZUPANOVA NAJNOVEJŠA PESNIŠKA ZBIRKA r^nani in uveljavljeni pesnik našega časa Uroš Zupan Z-jizTrbovelj, ki živi v Ljubljani, je pred kratkim izdal novo pesniško zbirko z naslovom Lokomotive. Izdala jo je študentska založba v zbirki Beletrina. Pesem Lokomotive pripoveduje, kako se umetniška družba po kosilu v kitajski restavraciji odpravi k odlagališču lokomotiv. Ob tem se pesnik spomni na svoj rojstni kraj in vsuje se plaz spominskih povezav; zapuščeni dnevni kop premoga, stare fotografije, vonj španskega bezga in akacij, podobi očeta in deda, vse podrobnosti, iz katerih se sestoji pesnikovo srečno otroštvo. Tako je zapisala recenzentka in še kaj več Jelka H Kemec Štrajn. (T.L.) m-1 1896 -V 1996 ■'■vv-jeijr.sist •? is «s AKCIJA !!! DIGITALNI FOTOAPARATI !!! CANON A75 + POLNILEC + CF 128 MB + torbica 75.600,-CANON A85 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 85.800,-CANON A95 + POLNILEC + CF 256 MB + torbica 105.000,-CANON PS Sl IS + POLNILEC + CF 256 MB 130.000.- IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! PRODAJA NA KREDIT: 3-24 OBROKOV !!! UREDIMO TAKOJ! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 lahko tudi jahate. Do vrha se lahko povzpnete tudi po stopnicah, ki si jih zgradili menihi. To je krajša, a bolj naporna varianta, saj jih je vseh skupaj 3750 (Path of our Lord Moses- stairway to Heaven). Dve poti se srečata blizu cilja, kjer je stopnic le še okrog 700. Na vrhu je kapelica Svetega Trojstva, zgrajena 1934 iz materiala, ki je ostal od prvotne cerkve, njo pa je postavil Justinijan leta 532 in je bila kasneje porušena. Severno od nje je pečina, kjer je Mojzes prebival 40 dni. Razgled je tak, da ostanete brez besed. Sončni vzhod je enkraten. Nikjer ni sivine, le zlato-rumeno-oranžne in rdečkaste gore in temna modrina neba, ki počasi postaja bleda, ko vzhajajoče sonce pošilja svoje žarke kot predhodnico in počasi narašča kot zlati cekin izza gora in obsije veličastne doline z manj ali več strmimi skalnimi robovi. Spektakel svetlobe in barv. Popolna tišina. Slišati je le občudujoče vzdihe obiskovalcev skrivnostnih gora. Prileže se vroč čaj, ki ga postrežejo Beduini. Oni so prvotni prebivalci Sinaja in še vedno živijo na isti način, kot so živeli nekoč. Ne mešajo se z drugimi narodi, tudi z Egipčani ne. Z obžalovanjem, kajti vse, kar je lepega se hitro konča, zapuščate posvečeno goro. Med slikovitimi ostrimi grebeni, v dolini, kjer puščavski veter nima takšne moči in umirjeno hladi čela popotnikov, je zelenica s samostanom Sv. Katarine. Najstarejši še delujoči samostan na svetu. ------------- St. Radunovič ZDRAV DUH ffjl VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO rT~'okrat smo pokukali v čas velikanov X grške poezije. Naša uganka je zagotovo ena najsvetlejših in obenem najbolj skrivnostnih zvezd na nebu grške poezije. Ta veliki grški dramatik je bil rojen leta 495 pred Kristusom v prelepem, rodovitnem atiškem demosu Kolonu, ki mu je pesnik na stara leta napisal čudovito hvalnico v svoji zadnji drami. V mladih letih se je ukvarjal s športom in z glasbo in večkrat dosegel zmago pri gimnastičnih in muzikalnih tekmovanjih. Prvo zmago v literaturi je dosegel, ko je star 30 let s tragedijo o atiškem heroju Triptolenu T)rav tako lepo, kot so bile sprejete ± prve Grajske štorije pred šestimi leti, enako ali pa s še večjim navdušenjem in nestrpnostjo so pričakovali letošnje IV.Grajske štorije. Postale so del dogajanja v poletnih dneh in vsaki dve leti presenetijo z novo vsebino. Letošnje štorije naj bi bile Sosedske štorije, ki bi obiskovalce nevsiljivo seznanile z dogajanjem na zagorskem območju v srednjem veku. Zaradi avtorjeve časovne stiske so “sosedske” štproje zamenjale “Ljubezenske štorije”. Prosvetno društvo Čemšenik, ki je glavni krivec štorij, si niti zamisliti ni moglo, da jih ne bi bilo. Ob pomoči Nandeta Razborška so delno dopolnili in delno ponovili prve ljubezenske štorije. Igralci so se pod vodstvom režiserja Marjana Bokala lotili premagal starega mojstra Ajshila. Bil je izredno plodovit pisatelj, saj je napisal 130 dram. Od tega se jih je od vseh ohranilo le sedem. Med najbolj znanimi so zagotovo Kralj Ojdipus, Antigona, Elektra. Mimogrede, Ojdipus v Koloni, je bila uprizorjena šele po njegovi smrti. Navajamo še odlomek iz Antigone: Antigona: “Sama, čisto sama, zapuščena, brez slovesa, brez ljubezni, brez solza, zdaj odhajam na poslednjo pot. Nikdar več ne bo mi dano, da se sirota ozrem v Sonca sveto oko. dela. Z glasbo, primemo času in situacijam, so pripomogli k dobri predstavi vsestranski člani skupine Orlek. Igralsko znanje in sposobnost čemšeniških gledališčnikov sta iz leta v leto boljša in prireditev je vsestransko uspela. K sodelovanju so organizatorji povabili tudi viteze iz Žužemberka, Turistično društvo Čemšenik s stojnico slastnih domačih dobrot, ki sta jih ponujali prelestni grajski gospodični v družbi dveh “rokodelcev”. Samorasli umetnik Ivan Steban je na ogled postavil svoje umetnine. To so leseni kipci, slike na opeki, rezbarske stvaritve in istočasno tam tudi ustvarjal pred radovednimi očmi obiskovalcev. Prav tako je svoje izdelke pod budnim očesom gostov pletel iz šibja Stane Bokal, okrog njega je bilo polno Nimam prijatelja, ki bi jokal za mano, ki bi z mojo usodo čustvoval. ” Veliko uspeha pri reševanju. Časa je še teden dni. Sestavil Igor Gošte nj— [n KULTURNI KOLEDAR 6.8.1871 je umrl Miroslav Vilhar, pesnik in skladatelj. 24.8.1898 se je rodil Avgust Černigoj, slikar in grafik. 31.8.1589 je umrl Jurij Dalmatin, pisec in pesnik Pripravil Igor Gošte ^1________________________________p košev, peharjev... Organizatorji, katerih duša je Martina Bokal, ki iz ozadja budno pazi na dogajanje, drži vse niti v rokah in “izza kulis” vodi dogajanje, nevidna in vendar povsod prisotna, ocenjujejo, da sije letos Grajske štorije ogledalo od 400 do 500 obiskovalcev, ki so jim bakle osvetljevale pot z gradu, ko seje spustil mrak in je bilo štorije konec. MaH LJUBEZENSKE ŠTORIJE Z GAMBERŠKEGA GRADU + FENILKETONURIJA IN PKU DRUŠTVO SLOVENIJE T7'enilketonurija (ali PKU) je izredno redka dedna bolezen, saj se na 8000 otrok rodi 1 otrok s fenilketonurijo. Fenilketonurija je _F podedovana motnja presnove beljakovin v hrani oziroma aminokisline v teh beljakovinah, ki se imenuje fenilalanin (skrajšano: PHE). Otroku s PKU se ta del beljakovine oziroma aminokisline zato nakopiči v telesnem tkivu in krvi. Novorojenčki s PKU ob rojstvu izgledajo zdravi, postopoma pa se pri nezdravljenih otrocih začnejo kazati znaki nepopravljive okvare možganov in centralnega živčnega sistema. Že v prvih mesecih življenja začnejo nezdravljeni otroci zaostajati v motoričnem razvoju, pojavijo se krči, duševna manjrazvitost, po koži se pojavi ekcem, zobovje je nerazvito. Prve presajalne teste prisotnosti fenilketonurije (neonatalni screening) je v Sloveniji izvajala na novorojencih Trboveljska porodnišnica že v letu 1967, v celotni državi pa se je neonatalni screening izvajal od leta 1979 dalje. Vsi novorojenci s povišano vrednostjo aminokisline fenilalanin so napoteni v Pediatrično kliniko Ljubljana, na Oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni. Da se prepreči okvare možganov, duševna nerazvitost in zaostal motorični razvoj otrok s PKU, morajo ti otroci celo svoje življenje, torej tudi ko odrastejo, imeti zelo strogo dieto, saj namreč ne smejo uživati: *mesa in mesnih izdelkov (salam, klobas, paštet, zrezkov), ♦morskih sadežev (školjk, rib, lignjev, škampov, ipd.), ♦mleka in mlečnih izdelkov (skute, sira, mleka, smetane, sladoleda, ipd.), ♦žit in izdelkov iz žit (riža, gresa, kruha, žemelj, drobtin, keksov, tort, corn flakesov, nobenega peciva), ♦kakava in izdelkov iz kakava (čokolad, čokoladnih bonbonov, ipd.), ♦stročnic (graha, fižola), ♦oreškov (orehov, pistacij, lešnikov, arašidov, itd.), tako, da so starši pogosto v zadregi, kaj naj dajo otrokom jesti - osnovno prehrano tako sestavljata le zelenjava in sadje, katere uživanje je povrhu še količinsko omejeno (omejitve za vsakega bolnika določi zdravnik), tako da se mora vsako zaužito sadje ali zelenjava stehtati in v celem dnevu samo omejeno zaužiti. Leta 1983 so starši otrok s fenilketonurijo ustanovili PKU društvo Slovenije, ki letos praznuje 20 obletnico delovanja. Društvo šteje 120 članov iz vse Slovenije, ki se vsako leto sestanejo na srečanju PKU družin. V Zasavju (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik), vključno z Litijo, je takšnih registriranih bolnikov 6. Društvo je registrirano kot samopomočno humanitarno društvo in je član evropskega združenja E.S. PKU. Društvo financira svojo dejavnost s finančnimi sredstvi Fundacije invalidnih in humanitarnih organizacij in s članarinami svojih članov. Med pomembnejše redne naloge društva sodijo poleg organiziranja srečanj članov društva, tudi: ♦testiranje vsebnosti fenilalanina v izdelkih z nizko vsebnostjo beljakovin domačih proizvajalcev hrane pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ♦aktivno spremljanje zakonodaje s področja živil za posebne zdravstvene namene, davčne in druge zakonodaje ter predlaganje sprememb te zakonodaje, ♦pomoč PKU članom z nižjimi dohodki v obliki brezplačnih socialnih paketov sicer zelo drage dietne PKU hrane, ♦izvajanje specializiranih kuharskih tečajev, ♦izdaja publikacij namenjenih bolnikom s PKU, zdravstveni stroki, vzgojiteljem v vrtcih in šolah, in javnosti, ♦izvajanje programa načrtovanja in pravilnega vodenja zanositve in nosečnosti deklet s PKU, za rojstvo zdravih novorojencev. Tako je PKU društvo Slovenije do sedaj izdalo sledeče publikacije: ♦v letu 1997: knjigo Fenilketonurija in prehrana - knjiga vsebuje strokovni opis bolezni in dedovanja ter vodenj a diete, tabele dovoljenih živil in recepte dietetičarke, ♦v letu 2000: knjigo Živeti s fenilketonurijo — knjiga vsebuje nasvete za otroke in mladostnike s PKU ♦v letu 2002: Češko dietno PKU kuharico, brošuro »Vodič po PKU za vzgojitelje v vrtcih in šolah« ter zgibanko »Ste že slišali za Fenilketonurijo?« ♦v letu 2004 publikacijo o načrtovanju ter vodenju nosečnosti deklet s PKU. Načrtovanje in pravilno vodenje nosečnosti je bistvenega pomena za počutje in zdravje deklet (bodočih mamic) s PKU, in za zdravje novorojencev. V kolikor zanositev ni načrtovana in nosečnost pravilno vodena, bi bil s tem povzročen zastoj rasti otroka v maternici, nosečnici s PKU pa bi se rodil otrok, ki bi imel premajhno glavico, srčne napake in bi bil kasneje duševno zaostal. Zato je društvo pod vodstvom dr. Mojce Žerjav Tanšek iz Pediatrične klinike Ljubljana, ki vodi vse PKU bolnike v Sloveniji, v letu 2003 prvič pričelo z izvajanjem programa izobraževanja deklet s PKU o načrtovanju zanositve ter vodenjem nosečnosti pod zdravniškim nadzorom. Le načrtovana zanositev ter vodenje nosečnosti pod zdravniškim nadzorom preprečita prirojene napake otroka v maternici in zagotavljata, da dekleta s PKU postanejo mamice popolnoma zdravih otrok. V bodoče bi želeli v program društva vključiti tudi obravnavo nezdravljenih (umsko zaostalih) PKU bolnikov. Uvajanje stroge diete pri umsko zaostalih bolnikih s fenilketonurijo namreč zmanjšuje agresivnost ali depresivnost pri takšnih bolnikih in tako zmanjšuje potrebo po uporabi zdravil za preprečevanje takšnih stanj. Zaradi stroge diete morajo bolniki s PKU uživati poseben preparat, ki vsebuje minerale, vitamine, aminokisline in druge substance, nujno potrebne za zdrav telesni in duševni razvoj ter vzdrževanje centralno-živčnega in imunskega sistema človeka. Do sedaj je bil navedeni preparat registriran kot zdravilo, po novi zakonodaji pa nima več statusa zdravila ampak živila, ki se mora uporabljati pod zdravniškim nadzorom, iz tega pa izhajajo glavni problemi, s katerimi se sooča naše društvo. Zaradi spremembe statusa preparata namreč ne obstaja več zakonska podlaga, da bi bolniki s fenilketonurijo preparat pridobivali na podlagi zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno varstvo. Še več, obstajajo zakonodajne namere, da bi si morali bolnik preparat plačevati sami, kar bi predstavljalo za posameznega bolnika mesečni strošek v višini 200.000 SIT. Takšnih izdatkov si ne more privoščiti povprečna Slovenska družina, zato obstaja velika nevarnost, da osebe s PKU, ki skrbijo za svoje zdravje s strogo dieto in uživanjem življensko potrebnega preparata, tega preprosto ne bodo mogle kupiti in bo njihovo zdravje zato življenjsko ogroženo, pri nosečnicah s PKU pa bi neuživanje navedenega preparata pomenilo tudi ogroženost življenja dojenčka. Zato je glavni cilj našega društva vzpostaviti na področju zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji takšno raven varovanja zdravja, ki bo, tako kot je to v drugih državah Evropske unije, omogočala pokrivanje stroškov preparata iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Društvo zato aktivno spremljanja slovensko zakonodajo na tem področju in se bo prizadevalo za spremembo te zakonodaje za dosego navedenega cilja. Za bolezen fenilketonurijo danes še ni zdravila. V Evropski uniji kot tudi v ZDA pa že potekajo 4 različne veje raziskav o zdravljenju te bolezni. Naše društvo redno spremlja novosti na tem področju, zato smo se odločili, da bomo v oktobru 2004 kot gostitelj, skupaj s Pediatrično kliniko v Ljubljani in Znanstveno posvetovalnim odborom Evropskega združenja. Fenilketonurikov 1, organizirali 18. evropsko E.S.PKU konferenco, ki bo potekala od 29. do 31. oktobra 2004 v hotelu Kompas na Bledu. V okviru konference bodo vrhunski strokovnjaki iz znanstveno-raziskovalnega področja fenilketonuije, zdravniki pediatri - specialisti endokrinologije ter predsedniki vseh evropskih PKU društev razpravljali o: vlogi mikroelementov in vitaminov v PKU dieti, različnih metodah in PKU testih, ki jih uporabljajo v evropskih laboratorijih, primerjali bodo finančne politike na področju posebnih PKU preparatov med različnimi državami članicami EU ter podali ugotovitve glede usklajenosti zdravstvenih normativov na področju fenilketonurije med državami članicami EU in Republike Slovenije, ter najpomembneje, predstavili zadnje raziskave s področja zdravljenja fenilketonurije. Gostili bomo ugledna evropska imena kot so prof. Dr. Med. Kurt Baerlocher iz Ostschweizer Kinderspital Švica, dr. Korali iz Reutlingena in dr. Lukacsa iz Hamburga, Nemčija, dr. Franojan van Spronsen iz Beatrix Children’s Hospital, Nizozemska, in druge. Konferenca, ki bo tudi medijsko spremljana, predstavlja strokovno enkraten dogodek na področju endokrinologije v Sloveniji. Organizacija konference bo za naše društvo velik finančni izziv (pričakujemo 125 u(3eležencev zdravstvene stroke ter predsednikov društev bolnikov iz cele Evrope), zato je pripravljenost vsakogar, da prispeva s finančnimi sredstvi k posredovanju novega znanja in ugotovitev z znanstveno-raziskovalnega področja fenilketonurije v Slovenski prostor, dobrodošla in cenjena. Uradni sponzor 18. kongresa E.S.PKU lahko postanete tudi vi z nakazilom denarnih sredstev na transakcijski račun društva št.: 06000-0019373915 pri Banki Celje, ID (davčna) številka društva 77045777. Več informacij o konferenci in aktivnostih društva najdete na uradni spletni strani društva: www.pku-slovenia.com. V juniju letos je društvo preneslo svoj sedež delovanja iz Celja v Zagorje ob Savi in se vpisalo v register društev, ki ga vodi UE Zagorje ob Savi. Pri tem se moramo zahvaliti zagorski upravni enoti za hitrost in učinkovitost pri vodenju postopka registracije našega društva, zlasti Marjani Cencelj. Veseli nas, da delujemo v občini, ki ima velik posluh za humanitarnost in skrb za varovanje zdravja, kar nas umešča v evropski prostor ob bok drugim državam članicam Evropske unije. Največja vrednota vsakega človeka je zdravje njegovega otroka. V kolikor želite več informacij o delovanju društva, se želite aktivno vključiti v delovanje društva, postati sponzor oziroma častni član društva ali pa ste zainteresirani za eno od naših publikacij, nas pokličite - veseli vas bomo. Natalija Stošicki PKU društvo Slovenije Pintarjeva c. 45 1410 Zagorje ob Savi Slovenia tel. 041 732 747 www.pku-drustvo.com RALLY SLOVENIJA 1000 KM CLASSIC ; 'T'ekmovalna ekipa starodobnikov Codelli je med 26. in 29. avgustom organizirala mednarodni 3. Rally Slovenije classic -1000 _L km. Udeležilo se gaje 24 tekmovalcev. Franc Malgaj, predsednik MAGNET Društva ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja Trbovlje, je organiziral prvo kontrolno točko v Trbovljah. Start rallya je bil v Ljubljani, s starodobniki so se popeljali po Sloveniji najprej proti Celju, preko Kozjanskega v Čatež, kjer so prenočili. Od tam jih je pot vodila preko Metlike, Kočevja Loškega potoka, Snežnika do Postojne, kjer so imeli drugi »nočni postanek«. Naslednji dan so se peljali po zahodnem delu mimo Ilirske Bistrice, Sežane , Vipave, Idrije Mosta na Soči do naslednjega »prenočišča« v Bovcu. Zadnji dan so se preko Vršiča, Kranjske gore, Bleda, Školje Loke vrnili v njihov končni cilj Bistro. Tako dolga in zahtevna pot je velik zalogaj za starodobnike, saj jo prevozijo le tisti, ki to zmorejo z dobro ohranjenimi in vzdrževanimi avtomobili. Do oddaje članka ne poznamo rezultatov, bolje rečeno, ne vemo koliko udeležencev je prišlo na cilj. Prvi »nesrečnik« se je zaradi »utrujenosti« moral posloviti že na poti k prvi kontrolni točki v Trbovljah. Udeleženci so bili presenečini nad tako lepim sprejemom na kontrolni točki pri Avtohiši Malgaj v Trbovljah, kjer so jim ponudili doma spečeno slano pecivo, ki so ga pripravili člani Turističnega društva Trbovlje in pijačo za »suha grla«. Dobro vzdušje ni moglo skaziti tudi deževno vreme, saj so tekmovalci priznali, da so Trbovlje prav prijeten kraj s prijaznimi domačini. Vsakdo je ob registriranju svojega prihoda na kontrolno točko dobil tudi reklamni material o trboveljskih zanimivostih in turistični ponudbi. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je eden od udeležencev pripovedoval, da je celotno »traso« rallya« pred tekmovanjem prevozil s kolesom. Zelo je užival v vožnji preko Podmeje, kjer so na cesti natančno označene razdalje za kolesarje, samo pot pa obdaja gozd, da seje počutil kot bi bil na Pokljuki. Morda bodo podobne prireditve pripeljale v naše kraje več turistov in tako potrdile vero nekaterih, da je lahko Zasavje čudovito turistično področje, ki ga še premalo poznajo mnogi Slovenci. Irena Vozelj TURISTIČNI DELAVCI SO AKTIVNI npuristično društvo Trbovlje je s X svojimi sodelavci - odborniki, člani in z javnimi sodelavkami domala na vseh prireditvah navzoče. Na večini teh se predstavljajo s svojo dejavnostjo bodisi v besedi, bodisi z gradivom, ki seznanja goste oziroma obiskovalce iz drugih krajev o najrazličnejših zanimivostih in ogleda vrednih objektih v Trbovljah. Večino gradiva - malih prospektov - so pripravili sami, večje Občina Trbovlje, na voljo pa so tudi razne publikacije, ki se nanašajo na Trbovlje. V zadnjem času, lahko ga štejemo še vedno za počitniškega, je društvo sodelovalo na naslednjih prireditvah; 24.avgusta sredi dneva je potekalo v dvorani Društva. upokojencev Trbovlje srečanje članov Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Navzočih je bilo okoli 60 članov, pretežno iz raznih delov Slovenije. Natem srečanjuje nastopil Perkmandeljc s posebnim ozirom na turistični dejavnosti. Gostje so si z zanimanjem ogledali promocijsko gradivo, ki gaje Turistično društvo pripravilo in druge zanimivosti. Dne 26.avgusta so predstavniki društva sodelovali na srečanju oldtimerjev pri Avtohiši Malgaj v Gabrskem. Tu so se namreč ustavili udeleženci staromodnih vozil ob svoji krožni vožnji skozi Slovenijo, kjer jih je posebej počastilo omenjeno podjetje. TDT je sodelovalo s promocijskim gradivom in Mickinimi “mandeljčki”, pa tudi z dajanjem raznih informacij. V soboto, 28.avgusta ob 18.uri je TDT sodelovalo pri koncertu Andreja Šifrerja na prostem pri Zasavskem muzeju Trbovlje, v organizaciji Občine Trbovlje. V nedeljo, 29.avgusta pa se je v dopoldanskih urah društvo po svojih predstavnicah udeležilo 1.skupnega kolesarjenja po transverzali Posavskega hribovja v organizaciji Centra za razvoj Litija. Udeležence te akcije so toplo pozdravile in ponudile informacije o tem in onem pa tudi poskrbele za dobro počutje udeležencev družabnega kolesarjenja in to v planinskem domu na Mrzlici. T.L. nfadnje čase se v našem časopisju £jin ostalih medijih pojavljajo silni članki o nesrečah v gorah. Očitno je to zelo zanimiva tema za poudarjen naslov na naslovnici in pretresljivo zgodbo, podkrepljeno s fotografijami, ki privlači bralce. Tudi zaradi takih člankov smo alpinisti pri marsikomu kategorizirani kot samomorilci. Vendar verjemite, da ljubitelji gora in prepadnih sten radi živimo in doživljamo lepote tega sveta. Nesreče se pa dogajajo, na žalost, tako kot na cesti. Sprašujem se, ali kdo razmišlja o tem, preden se usede za volan in pritisne na plin?. Peter SMRT V STENI Že dalj časa sva bila s Petrom dogovorjena za Zlatorogove police v triglavski STENI. To je ena najdaljših kopnih smeri v Evropi, tako po relativno splezani višini, kot dolžini, poleg tega pa orientacijsko precej zahtevna tura. Plezal sem jo že precej let nazaj pa meje zanimalo, če se bom še česa spomnil. V soboto sem prišel z Rjavine in prodajal dolgčas v Vratih, kjer ni bilo nobenega znanca. Krepko po deseti uri sem šel spat, ne preveč dobre volje, z občutkom, da so me vsi pustili na cedilu. V mislih sem že delal rezervne plane za naslednji dan, ko le prikapljajo, Peter, Tanja, Damjana, Joe, Joul, vrstnega reda se ne spomnim, ker sem bil zaradi premalo spanja prejšnjih dni v pol snu. Zjutraj se končno odpravimo na pot, za moje pojme prepozno, ker smer take razsežnosti zahteva resnično veliko časa. V bukovju nas že dobi prva ploha, kratka a zato toliko manj spodbudna za turo. V dobrem tempu nadaljujemo do vstopa, kjer se opremimo in nadaljujemo na nemški turne. Na turncu smo ob osmih, dokaj zgodaj, samo en solist je pred nami. S Petrom se nisva nameravala navezovati do prečnice v Črn graben, ostali pa po želji. Glede na izkušnje bi jim priporočil, da naj plezajo navezani vendar so solirali kot midva. Vsaka čast, ampak za sobranje ni dovolj samo korajža. Pripomba Joula, zakaj solo, je bila čisto na mestu. Večkrat sem že poudaril, da naj me mlajši poslušajo, ne pa posnemajo, ker imam nekaj razvad, katere si lahko privoščiš z veliko leti plezanja. Na žalost seje kmalu pokazalo, daje sreča opoteča. Ko plezam zoprn detajl prečnice v Črn graben, močno poči. Ker hudo odmeva, ne vem od kje leti in od kar je markirana Kugijeva polica, se v grabnu ni dobro zadrževati. Tu prileti vse in z vseh strani. Pred leti sem jo tu komaj odnesel. O hudiča, se je že začelo, si rečem. Nakar zaslišim Damjano, da je nekdo padel. Kot hladen tuš deluje name, ne vem ne kdo, ne kje, zelo težko splezam preostali del. Težko verjamem, da veste kako sem se počutil. In zgodilo seje. Stena je zopet terjala svoj davek. V sosednjem Gorenjskem turncu je padel plezalec Frenk iz Ajdovščine, »Bog mu daj večni mir in pokoj«. Vsa ostala skupina je to videla v živo, »pretresljivo«. Odločili so se da se vrnejo v Zimmer-jahnov izstop. Meni se je zdelo kar prav, da so se odločil za krajši izstop, nadaljevanje je bilo zaradi nesreče precej moreče. To je že drugič, da plezam v tej Steni, ko pobirajo mrtve, naslednjič se tudi jaz obrnem po najkrajši ven, čeprav mislim da mi padli ni zameril in bi storil isto. S Petrom sva imela pri nadaljevanju velike probleme s koncentracijo, sploh na začetku. Na vsak način sva se hotela izognit Gorenjskemu turncu, pa sva na koncu le morala na rob, približno tja kjer seje zadeva zgodila. Da se vseskozi varujeva ni prišlo v poštev, za to potrebuješ dva dni, imela sva le vrv med sabo in na težjih mestih nisva plezala istočasno. Za tak način plezanja je potrebna vsa zbranost in popolno zaupanje, napaka enega je hkrati napaka obeh. Potem je šlo malo bolje, do Amfiteatra skoraj nisva govorila. V Amfiteatru opaziva dvojico, ki hiti v Sfingo. Takoj pomislim, da bo treba hitro skozi prehod spodaj, ker bova drugače izpostavljena zapadnemu kamenju. Izkazalo se je, da sva ravnala prav, ko prečkava drugo stran mogočnega podstavka Sfinge, se že vsuje kanonada. Plezalca sta se rahlo zaplezala in pospravljala v dolino vse kar jima je prišlo pod roko. Čakal naju je še zoprn prehod, ki ga skoraj ne moreš obiti, splezaš ga pa na trenje. Ko hitiva kot nora, ker naju spet preganja ploha, plezava preveč navzgor in kmalu stojiva na preklanem stebru ter gledava kot dva skovirja s police v razpoko za katero nimava pojma kam pelje. Splezava vanjo, najdeva streho in ob zasluženi cigareti počakava, da dež poneha. Po nadaljevanju se nama smeji do ušes, ko brez večjih težav spet ujameva polico, ki dokončno brez težav pripelje na vrh Jugovega stebra. Ob treh sva iz stene, kar v redu. Pomeče va opremo na tla in malo prigrizneva. Komaj se sezujeva, o ne že spet, se ulije kot iz škafa, le odkod, saj sije sonce. Pobaševa vse v "rukzak", s kamenjem in travo vred, ter planeva v dolino. Kmalu naju spet žge in obliva pot. Na luknji srečava dva Francoza, ki hvalita svoj granit, midva pa najin apnenec. Le kako hudiča je zašel v to podrtijo, verjetno ga pri plezariji v domačih hribih ni dovolj strah. Celo plezarijo sem se slabo počutil in Stena se mi je zdela nekam hudobna, čeprav jo imam zelo rad. Ne vem kdaj bom šel spet tja? Čeprav sem imel za letos še nekaj v planu. V Vratih naju že nestrpno pričakuje družba, tako da nama ob priganjanju niti "pir" ne tekne kot običajno, je pa zato pri Aljažu na Dovjem boljše, kjer srečanje popestrita Jorge in Štunf s svojimi dogodivščinami iz Frdamanih polic. Za zaključek bi opozoril na to, da so odločitve alpinista vedno v njegovih rokah, spraševanje potem, zakaj in kako, je odveč. To prepuščam našim vrlim komisijam, ki so ustanovljene največkrat zato, da komplicirajo in filozofirajo. In »matrjim« men in ostalim, dopovedujejo, zakaj sem alpinist in zakaj plezam. Pokojnemu Frenku to ne bo pomagalo, kakorkoli je že bilo, čeprav ga osebno nisem poznal, ga zelo cenim. Enkrat je pač treba opravit s tem pokvarjenim svetom in odit nekam, kjer je upam boljš. Dolincem v copatah pred televizijo pa z veseljem prepuščam, da se zgražajo nad nami. »Pa brez zamere in Bohlonej k smo 2. kknovec 2004 7AK4vr IZLET ZA DUŠO IN TELO TV 4”e, ženske pevskega zbora pri DUT res nismo neke zaspane, jamrajoče starke, i.VJ.ampak vesele, zabavne in vedoželjne babice. prjatl«, bi rekel slavni Čopov Joža. Frenk • ALPINISTIČNE I NOVICE : • T /soboto, 31.julija se . V je član alpinističnega • odseka Planinskega društva • Trbovlje Sebastijan Jančič skupaj • s svojimi plezalskimi tovariši • Bojanom Turšičem, Matjažem • Čukom in Ireno Kuhar iz Kranja * lotil plezanja v severni steni * Cjajnika (1963m) na avstrijskem * delu Koroške. V lepem in toplem ^ vremenu so začeli svoj vzpon v # smeri Cjajnikovo rebro, dolgo # 4400m in z oceno težavnosti III+ . stopnje. V steni so napredovali • razmeroma hitro, nekoliko več so • se zadržali v previsokem izstopnem • kaminu, ki ga zapira zagozdeni • balvan. Ko so preplezali to oviro, * so stopili na vrh gore Cjajnik. Na * vrhu stoji zelo velik plezalski klin * z vponko v spomin avstrijskim ^ gornikom. Podoben je spomeniku # v dolini vrat pod Triglavom. Po . krajšem počitku vrh gore so nato s sestopili po smeri normalnega • pristopa z oceno težavnosti 1V+/ • 111 in dolžino 200m. Dobre volje • so se v popoldanskih urah vrnili do • koče pod Košuto ter se nato srečno * vrnili preko Ljubelja v Slovenijo * in na svoje domove. Pogumno smo se odpravile na končni izlet ob zaključku bogate pevske sezone. Naredile smo načrt, kam in kako, potem pa je vse steklo kot po maslu. Z avtobusom, tistim pravim ta velikim, smo se pobirale po dolini od hotela do Gabrskega in jo mahnile čez Podmejo, skozi Prebold naravnost v Pekel, skrivnostno kraško jamo ob robu bogatih polj zelenega zlata. Lepo počasi smo se pomikale od parkirišča za avtobuse po prijetni gozdni potki ob bistrem potočku peklenščici do prijetnega prostora pred jamo. Tam stoji zdaj kar osamljen kiosk, ki je bil včasih oblegan od zbiralcev značk. Me smo kupile samo vstopnice. V domu na desni strani se lahko okrepčaš pa tudi olajšaš. Ob pogledu na urejen prostor z mizami, klopcami in žarom, vse postavljeno v breg za kioskom, nas je zamikalo, da bi kar sedle in piknikovale. A ni bilo časa. Prišla je vodička. Pozdravila nas je, povedala nekaj zanimivosti in nas odpeljala med široko razkrečenima nogama kamnitega velikana, ki na orjaških plečih drži skalo nad vhodom v jamo Pekel. To je treba doživeti! Jama je skrivnostno osvetljena in ozka. Med vzpenjanjem po železnih stopnicah in šumenju potočka smo samo strmele in skrbno pazile na svoje glave. Čudovite rumeno rjave zasigane stene, kraški pojavi vseh vrst: stalaktiti, stalagmiti, zavese, špagetki... Z malo domišljije smo videle še vse kaj drugega! Nad glavami je zafrfotal netopir. Občudovanja vreden 4m visok slap, ki dere iz prav zanimive odprtine v steni. Česa vse ne oblikuje narava! V zgornjem, suhem delu jame so jamarji omogočili, da smo iz pekla prišle v nebesa. Umetno narejen izhod na površje, da se ni bilo treba vračati po ozkih, mokrih železnih stopnicah, ampak smo se z ogleda jame vračale po lepi, široki gozdni poti navzdol do vhoda v jamo. Polne vtisov smo sedle v avtobus. Spoznale smo nov biserček naše čudovite zemlje, ki jo še premalo poznamo. Veselo smo nadaljevale pot na goro Oljko. Med neumornim kramljanjem smo se začele vzpenjati na daleč vidno goro. Dobrega šoferja Pavleta smo imele. Potegnil nas je kljub ogromnemu avtobusu prav do vrha, do Planinskega doma na gori oljki. Najprej smo sedle k malici; obložen kos kruha, še topel jabolčni zavitek in pijača. Ko smo se okrepčalgssmo oskrbnikoma prav ubrano zapele.^rravi mali koncert. Pesem “moj pobič je z gimjega kraja” smo poklonile čudovitim oskrbnikovim brkom. Po krajšem počitku in vpisu v spominsko knjigo nas je oskrbnik povabil na ogled cerkve z dvema zvonikoma. Povedal je mnogo zanimivosti. Žal je bil v tem času glavni oltar brez “zadnje večerje”, lesene kiparske kompozicije, ki jo je v naravni velikosti izdelal kipar Ferdinand Gali. Restavratorji jo bodo obnovili. Pod to velikansko cerkvijo se skriva majhna cerkvica, podzemsko svetišče iz 12.stoletja. V njen so trije klasicistični oltarčki. Lepo in zanimivo. Kot pika na i so na nas blagodejno delovale čudovite cvetne preproge in zanimivi aranžmaji najrazličnejšega cvetja v Mozirskem gaju, kjer je bila naslednja in zadnja postaja našega izleta. Kako domiselne oblike nasadov, potke, klopce, zvon želja... Nič zahtevnega. Sama lepota, sonce, ki se je po nevihtni noči in jutru tako lepo razlivalo med cvetjem in pesem, saj smo od navdušenja nad cvetjem, zelenjem in urejenostjo kar prepevale in prepevale... V restavraciji Mozirski gaj smo ob bogatem popoldanskem kosilu, petju in zabavi izlet zaključile. Zadovoljne, polne sreče, novih vtisov in doživetij se zdaj srečujemo in obnujamo spomine. Sklenile smo: še bomo šle in spoznavale nove kraje in lepote. Nanda Taboijenje v osrčju Trnovskega gozda ot že leta pred tem, smo tudi letos J^jčlani mladinskega odseka PD Zagoije ob Savi, PD »Boč« Kostrivnica in PD »Sloga« Rogatec skupaj taborili in tokrat smo preživeli nepozaben teden v majhni vasici Lokve, ki leži približno dvajset minut vožnje iz Nove Gorice. Glavno organizacijo je letos prevzel mladinski odsek planinskega društva Zagorje ob Savi, od koder prihaja tudi vodja letošnjega tabora Ferdinand Drnovšek, ki pa mu je pomagalo še petnajst članov vodstva, ki smo skrbeli, da je tabor tekel čimbolj po začrtanem urniku. Mnogo načrtovanja in usklajevanja je bilo potrebno, da smo se lahko v soboto, 31.07., kostrivniški, rogaški in zagorski mladi planinci zbrali na Trojanah, od koder nas je skupna pot vodila proti Lokvam. Po prevzemu tabora od predhodne izmene, se je za nas začel teden poln tur, iger, petja in tudi vsakodnevnih težavic, ki so jih vodstvu s svojo razigranostjo povzročili mladi planinci. Prve tri dni so zaznamovale ture po okoliških vrhovih (Školj, Poldanovec, Mrzovec), ki smo jih več ali manj vsi uspešno premagali in jih zvečer nadgradili z zabavnimi družabnimi igrami. Ponedeljkov večer je bil še posebej popestren in začinjen z obilico smeha, saj smo izbirali miss in mistra tabora, seveda v obrnjenih vlogah, tako, daje fant postal miss in punca mister. Ker je za vsakega planinca pomembno, da se zna v naravi orientirati, smo v torek organizirali planinsko orientacijsko tekmovanje povsem po pravilih POT-a. Na tem tekmovanju so otroci prikazali znanje, ki jim je bilo predavano dan prej, ter tako dokazali, da se z kompasom v naravi povsem znajdejo, saj so bile kontrolne točke najdene pri vseh ekipah 100%. Kopanje na bazenu in maščevanje vodstvu je bila glavna misel večine otrok, ko smo jim omenili odhod v Novo Gorico! V sredo zjutraj smo se naložili v avtobus, se z njim odpeljali v dolino in na bazenu preživeli veliko mokrih in zabavnih uric, saj smo uspeli tudi reševalce prepričati, da niso bili tako »zadrgnjeni« kot ponavadi, mi smo pa njih in tudi ostale kopalce nagradili z prikazom bansov, ki smo se jih do tedaj že naučili. Večer smo preživeli v glasbenem vzdušju z Robijem Likarjem iz skupine The Drinkers, ki nas je s svojo kitaro zabaval dolgo v noč ob prepevanju njihovih in pa tudi vseh ostalih pesmi, ki smo jih našli v naših pesmaricah. Ko pa je prišel četrtek, je pa na svoj račun prišlo vodstvo, ki je udeležencem vrnilo za vsak na novo nastali sivi las, ki so nam ga le-ti povzročili. Da pa ne bo kakšne napačne predstave, moramo povedati, daje bil ta dan na sporedu narobe dan, ko smo člani vodstva in udeleženci zamenjali vloge v taboru. Tako smo pod vodstvom udeležencev opravili pot za zidom okoli Lokev, kije bila tudi naš zadnji skupni »sprehod«. Popoldan smo izvedli tudi tekmovalni kviz, v katerem so udeleženci pokazali svoje znanje iz Planinske šole. S tradicionalno taborno olimpiado in tekmo v odbojki med udeleženci in vodstvom (vodstvo je premagalo udeležence), se je v petek končal tekmovalni del tabora. V soboto je bil na vrsti konec celotedenske igre skriti prijatelj, ter seveda pospravljanje tabora in pakiranje opreme. Tako smo okoli trinajste ure predali tabor naslednji izmeni in se počasi odpravili domov. Na Trojanah je sledilo neizbežno slovo, ki je predvsem med vodstvom, pa tudi med udeleženci trajalo precej dolgo, kajti vsi smo se zavedeli, da smo v enem tednu spletli prijateljske vezi, ki jih ne bo mogoče nikoli razplesti. Naprej proti domu smo v dežju vsak z svojimi mislimi premlevali pretekli tabor in si že postavljali cilje za naslednjega, kajti še prehitro bo spet čas, ko se bomo z otroci odpravili na en drug tabor, v en drug kraj in samo upamo lahko, da bomo povsod tako dobro sprejeti, kot smo bili v Lokvah. Verjamemo, da so se otroci skozi celoten teden in skozi vse delavnice (GRS, orientacija, nevarnosti v gorah, zgodovina planinstva ...), naučili pravega planinskega obnašanja, ki bo nam vsem v ponos. Dušan in Dani Poslek GASILCI V ČOLNIŠČAH PRIPRAVLJENI ŽE 70 LET T Tsoboto 31. julija je V Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Čolnišče proslavilo 70 let delovanja. Ob tej priložnosti so predali namenu in blagoslovili tudi novo 800-litrsko motorno črpalko Ziegler tipa FP 8/8. Slovesnosti se je udeležilo 15 praporov društev iz Gasilske zveze (GZ) Zagorje. Predsednik PGD Čolnišče Branko Baš je v slavnostnem nagovoru pohvalil sodelovanje s sosednjimi gasilskimi društvi in GZ Zagorje. Poudaril je, da se v društvu zavedajo pomena prostovoljnega dela, kajti požrtvovalno članstvo je temeljni pogoj za uspešno soočanje s sodobnimi izzivi. To je PGD Čolnišče dokazalo med pripravami na slovesnost. Asfaltirali in uredili so okolico športnega igrišča, kjer se je odvijala jubilejna prireditev. Na osrednjem rekreativnem in prireditvenem prostoru v kraju bodo v kratkem postavili še reflektorske stebre, s čimer bodo zaokrožili njegovo namembnost in podobo. Zagorski župan Matjaž Švagan je društvu čestital za prizadevnost in najnovejše pridobitve. S tem je po njegovih besedah potrdilo, da je mogoče marsikaj doseči, če ljudje stopijo skupaj. Dodal je, daje pred nekaj dnevi odobril 400 milijonov tolarjev vredno naložbo v razvoj gasilstva v občini v naslednjih letih. “To vam pripada, saj ste vsak trenutek pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem v nesreči,” je sklenil. Svoje veselje ob prazniku čolniških gasilcev, ki so začeli uradno delovati 25. novembra 1934, je izrazil tudi predsednik GZ Zagorje Ivan Pavšek. Gasilcem in krajanom seje zahvalil za njihov vložek v delovanje PGD Čolnišče, županu pa za naklonjenost gasilski organizaciji v občini Zagorje. Ob koncu uradnega dela je bilo PGD Čolnišče za svoje dosežke odlikovano z republiško plamenico II. stopnje. Ob jubileju je izšla tudi brošura z zgodovinskim orisom društvenega delovanja. Nosi naslov “70 let Prostovoljnega gasilskega društva Čolnišče, 1934 - 2004”. Gradivo za prvi tovrstni prikaz društvene zgodovine so zbrali Jože Žibert, Viktor Raspotnik in Franc Ocepek, lektorirala in uredila pa ga je Adela Drnovšek. Uspešno pripravo in izvedbo prireditve, ki jo je zabelila veselica z Veselimi planšarji, so poleg članstva in krajanov omogočili tudi donatorji in sponzorji. To so: Občina Zagorje; GZ Zagorje; Štab Civilne zaščite občine Zagorje; Krajevna skupnost Kisovec-Loke; Eti Elektroelement d.d., Izlake; Integral Zagorje d.o.o.; EVJ Elektroprom d.o.o., Loke; Bartec - Varnost d.o.o., Zagorje; MTO Beton d.o.o., Zagorje; Ribarnica Charly d.o.o., Zagorje; Zavarovalnica Triglav d.d.; Petrol servis Izlake, Franc Vozelj s.p.; Frizerstvo Krauskopf Zagorje, Matjaž Krauskopfs.p.; Gostišče Vidrgar, Jože Žibert s.p. Tekst: Boštjan Grošelj Foto: Alojz Vozelj PETA OBLETNICA ŠOHTA NA MIVKI IN NA KONCERTU s/ oht, klub hrastniških študentov, t3praznuje letos , 2004, peto obletnico svojega obstoja. Pretekli vikend so ta okrogli jubilej proslavili zelo aktivno. Najprej so v petek, 27.avgusta , organizirali na rokometnem igrišču na Logu koncert skupine Elvis Jackon, na katerem so igrale predskupine Res Nullius, Backstage in BFU. »Zbralo se je preko štiristo obiskovalcev in vzdušje je bilo sproščeno, prijetno, » je povedal podpredsednik Šohta Marko Funkl z Dola. Naslednji dan so organizirali na Štircu, kot imenujejo urejen Sporni park nad Hrastnikom, tekmovanje v odbojki na mivki, ki se gaje udeležilo enajst skupin. V vročem popoldnevu so si po hudih bojih prislužile prvo mesto Vesele Štajerke iz Trbovelj, drugi so bili Mladci iz Hrastnika, v boju za tre^e mesto pa je ekipa Košarkarjev premagala Šoht iz Hrastnika. Prve tri ekipe so dobile priložnostne nagrade, ki sta jih poklonila sponzorja Point 21 in Porto pub. Fanči Moljk ■T,_ ^ ZAVOD za inpormieanje _LXlJ- U * MX JL U IN IZOBRAŽEVANJE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO 40 ur, 64.000 SIT KNJIGOVODSKI ZAČETNI TEČAJ (40 ur) se bo pričel 6. septembra 2004 ob 17. uri - delavci, ki so zaposleni pri s.p.vsaj eno leto, stroške izobraževanja delno __________povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih._ Ljubljanska 80 (SRB 1), Domžale tel. 721-94-61, faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com, www.clip-domzale.si_ Vozili smo: Honda Civic 1.7 CTDi Diesel NEOSVINČENO ------------1 Piše: Peter Motnikar PRI HONDI OBVLADAJO • • • T 7se. Kajti prav vse nas je pri novi V Hondi Civic navdušilo. Športni izgled, privlačna zunanjost, moč 100 konjskega dizelskega agregata, še najbolj pa poraba. A o tem več med spodnjimi vrsticami... Motor 1.7-litrski turbodizelski motor na 100 kilometrov porabi le 5,0 litrov goriva (tovarniški podatki), medtem ko je naš testni podatek 4,97 litra na 100 prevoženih kilometrov. Kljub temu, da je motor dizelski, ga odlikuje precejšnja tihost, nič manj pa ne razveseljujejo njegove hitre reakcije. Po zaslugi voda goriva so njegove emisije C02 med najnižjimi v razredu. Pri Hondi največ pomembnosti pri tem motorju dajejo dejstvu, da zagotavlja mnoge od tistih voznih lastnosti, zaradi katerih slovijo njihovi motorji VTEC po vsem svetu. Motor je izredno močan, omogoča dokaj visoko končno hitrost in pa zelo dobre pospeške, kar je seveda zelo pomembno predvsem pri prehitevanju. Vse prevečkrat so kupci prisiljeni izbirati med zmogljivostjo in varčnostjo, med visoko kakovostjo in nizkimi pogonskimi stroški, toda pri Hondi imate lahko vse. Preverjeno, ne pretiravamo. Poleg našega testnega motorja vam pri Hondi ponujajo še motorje 1.4i 16v (90 KM), 1.6i 16v VTEC-I1 (110 KM) in 2.0i Type R (200 KM). Vozne lastnosti Naš petvratni testni Civic je brez dvoma visokokakovostna in uporabna družinska limuzina, kar je treba še posebej poudariti, saj smo v treh dneh uživanja v vožnji s Hondo odkrili več različnih strani značaja tega avtomobila. Predvsem trdnost karoserije in prožno vzmetenje sta rezultat bogatih izkušenj in zlasti ti dve posebnosti dajeta Civicu s petimi vrati njegovo izjemno vozno dinamiko. O motorju smo že tako ali tako zapisali, daje »prva liga« in če k temu dodamo še dolgi servisni interval in legendarno Hondino zanesljivost . hja, za premisliti... Varnost Honda ima svojo preizkusno stezo v Točigiju na Japonskem, kjer preučujejo posledice trčenj. Na tej stezi njihovi avtomobili doživljajo vse tisto, česar (upamo) nikoli ne bodo doživeli na cesti. Seveda pa so poleg lastnih preizkusov trkov svoje teste opravili tudi pri neodvisni organizaciji za opravljanje preizkusnih trkov EURO NCAP, ki dokazujejo, da gre za avtomobil, ki se postavlja z enim od najboljših kombiniranih testov varnosti v svojem razredu. Za zagotovitev kar naj večje varnosti potnikov je Civicova karoserija standardno izdelana tako, da ublaži udarce. Ima namreč dve bočni ojačitvi, ki varujeta pred udarci, za njihovo varnost pa skrbijo še dve sprednji in dve bočni zračni blazini ter zavore ABS. Tudi malenkosti navdušujejo - brisalec na zadnjem steklu so povezali z vzvratno prestavo, ki se samodejno vklopi pri vzvratni vožnji v dežju. Omeniti moramo tudi to, da je voznikovo okno opremljeno s senzorji, ki v trenutku ustavijo steklo, če ugotovijo, da je med okvir vrat in zgornji rob stekla zašel kak predmet, na primer svinčnik, priljubljena igrača ali radovedni prst. V tem primeru se steklo samodejno spusti navzdol in lahko pravočasno odstranite oviro. Ne gre pozabiti niti dejstva, da so pri Hondi pri otroških sedežih prvi uporabili posebno vpetje ISOFIX. In če le bežno omenimo izredno privlačno notranjost, posebej zanimivo zaradi prestavne ročice, ki je nameščena v armaturni plošči, možnost velikega prtljažnega prostora, izredno udobno sedenje tako spredaj kot zadaj in še bi lahko naštevali. Pa vam ne bomo. Zanalašč. Da se boste odločili obiskati Hondo Ambrož na Prešernovi cesti 12 v Radomljah, tel.: 01/722.75-34, kjer vam bodo povedali še tisto, kar vam mi nismo. Tehnični podaki testne Honde Civic 1.7 CTDi Diesel Motor: turbodizelski, 1686 ccm, 74 kW/100 KM Menjalnik: petstopenjski, ročni Največji navor: 220 Pospešek: 0-100 km/h 11,4 sek Največja hitrost: 182 km/h Poraba goriva - mestna/lzvenmestna/ kombinirano/testna: 6,3/4,4/5,0/4,97 Cena: 4.490.000 SIT |3e| šport I----------------------- KOLESARSTVO: NA ZASAVSKI SVETI GORI PRVI KAVŠEK Kolo klub Zagorska dolina je minuli vikend organiziral tradicionalni kolesarsko vzpon na Zasavsko Sveto goro. Letos je bila udeležba nekoliko slabša kot lansko leto, še vedno pa se je tekmovanja udeležilo blizu 90 kolesarjev iz vseh delov Slovenije. Za najboljši rezultat je s 00:33:39 poskrbel Slavko Kavšek iz Višnje Gore, ki je drugo uvrščenega v absolutni konkurenci premagal za slabi dve minuti. Med člani domačega kluba je bil najboljši Peter Drnovšek, kije traso prevozil v 38.03 minutah. Zmagovalci posameznih kategorij: člani do 25 let; l.Miha Vantur, Makole, 2.Peter Drnovšek, Zagorje, absolutno je bil 7. člani od 25-40 let; I.Slavko Kavšek, Višnja Gora (absolutno 1 .mesto), veterani; 1.Ljubo Car, Maribor. Igor Gošte TEK: TEK IZLAKE-ZAGORJE Športno društvo Izlake je v soboto organiziralo tradicionalni tekmovanje v štafetnem teku na relaciji Izlake- Zagorje v izmeri 10 kilometrov. Letos so se na omenjeni trasi prvič pomerili tudi v posamični konkurenci, kjer je med člani zmagal Miran Kavs iz Sežane z rezultatom 36:42, med članicami pa Anja Bajcar z rezultatom 42:43. Med štafetami je bila z rezultatom 30:09 najhitrejša ekipa Kladivarja. CICITEK, skozi center Zagorja: *cici tek dečki; 1.David Novak, 2.Gašper Odlazek, 3.Andraž Lorbar *cici tek deklice: l.Kaja Strgaršek, 2.Pia Zupan, 3.Tanja Komučar. Igor Gošte ŠAH: 3.POZNIČE V MEMORIAL V hotelu Medijske toplice je v soboto potekal 3.Pozničev memorialni turnir. Šahisti iz Slovenije in sosednje Hrvaške, skupaj 94, so igrali švicarski sistem, 9.krogov. S 7.5 točkami je letos zmagal Marko Tratar, medtem, ko je bil lanski zmagovalec Hrvat Uroš Krstič tokrat šele 12. Sicer pa je na turnirju nastopilo 5 mednarodnih mojstrov, trije PIDA mojstri in trije mojstri ter 22 mojstrskih kandidatov. Vsi so bili enotnega mnenja, daje domači klub ŠK Zagorje tudi tokrat turnir organiziral z odliko. Nastopilo je kar 18 Zagorjanov oziroma Izlačanov. Uvrstitve najboljših: 1.Marko Tratar 7.5 točk, 21.Igor Šitnik, 7.5 točk, 3.Marjan Črepan, 7.0 točk, 4.Primož Šoln, 7.0 točk, 5.Marjan Kastelic, 7.0 točk, 6.Hinko Jazbec, 7.0 točk...(naj Zasavčan -Trbovlje), 19.Oto Krajnc, 5.5 točk (naj Zagorjan), 47.Martin Ocepek, 4.5 točk (naj Izlačan). Igor Gošte LOKOSTRELSTVO: VREME JE BILO NAKLONJENO Lokostrelski klub Valvazor iz Zagorja je v soboto na svojem lokostrelskem poligonu na Ruardiju organiziral PITA slovenski pokal z ukrivljenim in sestavljenim lokom. Tekmovanja FITA 70 m v sončnem vremenu seje udeležilo 38 tekmovalcev iz 14 klubov. Med člani domačega kluba Valvazor sta nastopila le Marjan Kokol in Aleš Plaveč. Ostali so imeli preveč dela pri izvedbi tekme. Zmagovalci posameznih kategorij: ukrivljeni lok, članice; Dolores Čekada, Ilirska Bistrica, člani; Črt Dornik, Gorica, mladinci; Jadran Lukančič, Postojna, kadetinje; Darja Verbič, kadeti, Danijel Stojkovič, oba Kamnik, deklice; Maruša Rusjan, dečki; Žan Železnik, oba Jevnica, veterani; Zlatko Ulaga, Žalec, sestavljeni lok; člani; Uroš Krička, Ljubljana, kadeti; Primož Perhač, Mozirje, veterani; Aleksander Stepančič, Gorica. Igor Gošte IZ TABORA RE> ŠMARTNO 99 PO NOVEM TUDI DEKLETA ROKOMET: V mesecu septembru v RJD Šmartno 99 startajo s tekmami vse rokometne selekcije, torej je pred vrati nova sezona 2004/2005, ki po dolgih letih prinaša novost v kraju, organizirano tekmovanje deklet v ekipnih športih, seveda v rokometu. Šmarčani imajo letos v tekmovanju prijavljenih sedem selekcij. Pri dekletih so to novi dve; mlajše deklice A in starejše deklice A, pri fantih pa je selekcij pet; mlajši dečki A, starejši dečki B, starejši dečki A, mladinci in člani, ki bodo tudi letos tekmovali v 2. DRL - vzhod. Ekipe mini rokometa bodo tudi letos prijavljene preko osnovnih šol. Vse te ekipe vodi letos že 10 trenerjev. Rokometašic in rokometašev pa imajo v pogonu okoli 150, ki bodo s svojimi ekipami skupaj odigrali več kot 130 uradnih tekem. Vse selekcije pridno vadijo že od 16. avgusta in sicer na rokometnem igrišču v Šmartnem, kjer bodo vadili do začetka septembra. Konec meseca junija so se na skupščini predstavili novi cilji v sezoni 2004/2005, ki so seveda višji kot leto prej. Članska ekipa ima cilj v novi sezoni napredovanje v LB ligo, pri mlajših selekcijah je plan vsaj dva polfinala, pri dekletih pa, da se ekipi ustalita in da se privabi čim več novih članic. Sčasoma bodo cilji nekoliko višji. 2. DRL - vzhod za moške V začetku julija seje končal 5. rokometni tabor Čatež 2004, ki ga je s pomočjo staršev in dobrih ljudi organiziralo Rokometno društvo Šmartno 99. Letošnji tabor je bil nad presežki, tako po številu mladih rokometašev in rokometašic, številu mentorjev in seveda po programu, ki je bil nekoliko drugačen kot prejšnja leta. “Letos je tabor obiskalo se prične prvenstvo 25. septembra, 1. krog v Športni dvorani Litija gostuje RK Maribor Branik, za katerega igrata zveneči imeni - Iztok Puc in Robert Šafarič. Povzel Igor Gošte rekordnih 55 otrok. Program je bil razdeljen na dve skupini, na tiste mlajše, ki igrajo mini rokomet (lemik 1993 in mlajše) in na starejše (letnik 1992 in starejše), imeli pa smo tudi selekcijo desetih deklet, ki so prav tako igrale mini rokomet, čeprav so bile po letnikih nekatere od njih že starejše. Otroci so bili razdeljeni v sedem skupin in sicer štiri 5. ROKOMETNI TABOR ČATEŽ IN DAN ROKOMETA ŠPORT Qj) Vid Kavtičnik z rokomertaši RD Šmartno 99 mlajše skupine in tri starejše, za njih pa je bilo zadolženih sedem mentorjev in vodja tabora Tone Justin,” nam je povedal predsednik kluba Aleš Hauptman. “Tabor Čatež pa je predvsem sprostitev po dolgi sezoni, z napolnjenim in zanimivim urnikom. Letos se je kljub rekordni udeležbi prijavila manj kot polovica članov Rokometnega društva Šmartno 99, dejstvo pa je, da je ta številka že na meji zmogljivosti doma Čebelice, ki je naš stalni dom v zadnjih petih letih. Dom Čebelica nam nudi vse kar potrebujemo za dobro organizacijo takšnega dogodka kot je rokometni tabor, zato upam, da bomo z njimi sodelovali tudi v prihodnje. Za popestritev in sprostitev v teh poletnih dneh pa smo izkoriščali odprti bazen na domačiji Strajnar, ki je le kakšnih 30 minut hoda oddaljen od doma Čebelica,” je še povedal Hauptman. Najbolj zanimiv dan za vse udeležence tabora je bila prav gotovo sreda, ko jih je obiskal slovenski reprezentant Vid Kavtičnik in jim za slabe dve urici krajšal čas z odgovori na vprašanja, ki so mu jih zastavljali mladi rokometaši. “Ko pa se je Vid Kavtičnik poslovil od nas pa se je začel družabni večer z obiskovalci, kije zelo lepo uspel. Igralo se je nekaj rokometnih tekem, pomerili smo se v vlečenju vrvi, pa tudi zabave in smeha ni manjkalo. Da pa Vid ni bil edina velika osebnost, ki nas je ta dan obiskal, pa je z obiskovalci prišel tudi župan občine Šmartno pri Litiji, Milan Izlakar,” pravi Hauptman. V soboto, 3.7., ko so se udeleženci tabora vračali domov, pa seje v popoldanskih urah začel tradicionalni dan rokometa. Predstavitev vseh selekcij, ter medsebojne tekme so potekale na igrišču osnovne šole Šmartno, tam kjer so šmarski rokometaši v devetdesetih letih dosegali največje rezultate. Dneva rokometa se je udeležilo vseh osem selekcij v društvu, igrale so tudi mamice, očetje, ekipa obiskovalcev, veterani, na koncu pa so se v tradicionalni tekmi v malem nogometu pomerili še trenerji in pa ekipa Petek zvečer v V&R. Da pa je bil dan res pester pa je vse skupaj spremljala glasba, plesna skupina ter seveda dobra jedača in pijača. Sezono so tako zaključili tudi v Šmartnem, z dobrimi obeti za naprej, saj se jim ni potrebno bati za prihodnost. Priredil Igor Gošte ZAHVALA Rokometno društvo Šmartno 99 se zahvaljuje vsem, ki ste nam pomagali, da smo sezono 2003/2004 uspešno zaključili. Vprvi meri greposebna zah vala podjetjem, ki so pripomogli največ: GOZD d. o. o. Ljubljana, Factor banka d. d., Kovina d. d., Leka d. o. o. Trzin, Litijska mesarija d. d. in Omahen Transport d.o.o.. Zahvaljujemo se občini Šmartno pri Litiji, županu Milanu Izlakarju s sodelavci. Ostali donatorjev, sponzorji, prijateljev rokometa::Annid. o. o. Ljubljana, A vtobusna postaja Ljubljana d.d., Avtoprevozništvo Golob Anton s.p., B.B. Borut Bajec s.p., BifTe Baron, Bife pri Justinu, Draga d.o.o., Frtica d. o. o., Interalta d. o. o., Kopit d. o. o., MAP-TRADEd.o.o., Marjan Poglajen s.p., Matetova družba d.o.o., Mercator d.d.. Mustang Bar, Prelogar & Go. d. n. o., Rudi Tours, Salbatring international d.o.o., Sandi Tours, SPL d.d. Ljubljana, TSCLaba d.o.o., Vlado Podkrajšek s.p., ZIKLitija. Posebej se zahvaljujemo veteranom Usnjarja in pa ekipi Petek zvečer v V&R za njiho vopomoč in sodelovanje ter podjetju Biro servis Mlakar Gorazd s.p. in Palva, Hofer & Co. d.n.o. za njihove tiskarske usluge. Za naše pravne zadeveje tudi letos, kot že mnogo let skrbel odvetnik Iztok Šubara, za finančno urejeno poslovanje pa Ermac d.o.o. Litija. Zahvala gre tudi fizioterapevtu Gorazdu Žužku, fitnesoma Kodrman in Klepec, Jelki Polak, Romanu Erjavcu, Andreju Medvešku, Mirku Dobrovolnu, Igorju Potisku, Suzani Onišak, Nini Gabrovec, Aleksandri Lakovič in vsem ostalim, ki ste nam pomagali pri organizaciji zadnjega tabora in dneva rokometa. Da pa v sezoni 2003/2004 nismo bili lačni so poskrbeli v Gostilni Maček in Gostilni Špende, največkrat pa smo obiskali Pizzerijo Sonček, kjer nam je pomagal pri »kuhanju« naš Peter Kračan, kateremu se vsi lepo zahvaljujemo, hvala tudi Jožetu Žustu za odlične večerje v klubu in v dvorani. Pri našem delu nam je pomagala tudi ekipa ATV Litija, ki nam je omogočila predvajanje tekem na naši lokalni televiziji, ter tako pripomogla k večji popularnosti rokometa, zahvaljujemo se tudi Stanetu Kokalju in ekipi Radia GEOSS, našemu lokalnemu časniku Občan, ekipi ETV za čudovito oddajo o 5. rokometnem taboru Čatež ter Zasavcu za mnoge članke o našem klubu. Nenazadnje pa smo pri mladih naredili največ napredka, zato se zahvaljujemo OŠ Šmartno in OŠ Litija, ter ravnateljema Albertu Pavliju in Eli Hauptman, ter seveda vsem staršem in privržencem za pomoč in podporo. Vsem navedenim se še enkrat zahvaljujemo za pomoč in upamo, da nam boste v sezoni2004/2005še vedno stali ob strani in nam pomagali. Uprava kluba NOGOMET: MARJAN VOZELJ SKLENIL NOGOMETNO POT Kisovec- Prijateljska nogometna tekma med prvoligaško ekipo NK Zagorje in kisovško Svobodo, ki tekmuje v l.MNZ Ljubljana, je bila tudi zadnja tekma dolgoletnega člana Svobode osemintridesetletnega Marjana Vozlja. Marjan Vozelj se je namreč po, skoraj treh desetletjih igranja nogometa odločil za končanje bogate nogometne poti. V kisovški Svobodi, kjer je preživel največ let svoje nogometne kariere, je v časih, ko je Svoboda igrala v 2.slovenski ligi, veljal za enega najboljših bočnih branilcev. Marjan je na svoji zadnji uradni tekmi ROKOMET: IZ TABORA KMN S VE A LESNA LITIJA PRVAKI SPET NA DELU igrišče zapustil okrog 20.minute, ko je bil rezultat še neodločen. Ob odhodu z igrišča so mu v znak spoštovanja gledalci še zadnjič zaploskali. Sicer pa seje tekma končala z izidom 6:0 za Zagorje. L G. JADRALNO PADALSTVO: ROBERT KRALJ PETNAJSTI V Nišu je potekala mednarodna tekma v točnosti pristajanja v jadralnem padalstvu. Zaradi dežja in vetra so organizatorji uspeli izvesti le dve seriji skokov. Med vsemi paje bil najuspešnejši Matjaž Sluga iz Zlatoroga. Njegov klubski kolega Matej Gošte je bil tokrat nekoliko slabši- 31 -ti. Tekmovali so tudi člani kisovške Kavke. Še najboljši je bil s 15-tim mestom Robert Kralj, mesto za njim je bil uvrščen Robi Zupan, Alen Cizej paje bil 31-ti. V ekipnem tekmovanju je bila prva ekipa Zlatorog Laško, Kavka Kisovec paje med 11-timi ekipami osvojila peto mesto. Igor Gošte LOKOSTRELSTVO: LITA 900 KROGOV Zagorski lokostrelski klub Valvazor je na lokostrelskem poligonu Ruardi organiziral še drugo tekmo v razmaku osmih dni. Tokrat slovenski pokal F1TA 900 krogov. V brezvetrju je tekmovalo 61 lokostrelcev iz 19 klubov. Med domačimi se je z drugim mestom med veterani s sestavljenim lokom izkazal Marjan Kokol. Bojan Motoh in Andrej Stržinar sta bila v isti kategoriji peta oziroma šesta. I.G. Prejšnji ponedeljek so se na prvem treningu v novi sezoni zbrali igralci aktualnih državnih prvakov, kije v pretekli sezoni nosila ime Svea Lesna Litija. Pozornim spremljevalcem malonogometne scene ni ušlo, da se ekipa v novi sezoni ne bo več imenovala po dosedanjemu sponzorju (čeprav ta možnost ni zaprta!), pa čeprav se to ime še vedno omenja po medijih, nenazadnje tudi UEFA uporablja staro ime. Po vsej verjetnosti bo novo ime ekipe, v kolikor ne pride do kakšnih korenitih sprememb, oblikovano kar po domačem kraju, torej LITIJA. In kateri igralci so bili na prvem zboru pred novo sezono? “Če začnemo pri igralskem kadru, je med novimi igralci vsaj po imenu največja okrepitev Sašo Leban iz Tolmina. Z njim smo navezovali stike že tudi prej, tokrat pa je prišlo do končne realizacije in vsekakor je Sašo več kot dostojna zamenjava za edini odhod iz litijskih vrst. Nenad Kurtič se je namreč preselil k sosedom v Zagorje k GIP Beton MTO. Ostali novi igralci so predvsem igralci iz domačega okolja, ki so s kalili v mladi vrsti. Tukaj velja omeniti večkratne državna prvaka med mladimi Igorja Osredkarja in Gašperja Vrhovca, ki si je zagotovil že v uvodu številko devet na dresu, ki jo je v litijskem klubu do sedaj nosil njegov oče Andrej, ter Alena Mesariča. Mesto med vratnicami, predvsem pa izbirati izkušnje, si bo poizkušal izboriti še en mlad igralec iz vrst kadetskih prvakov Matej Jarm. Novo ime na spisku je tudi nekaj let starejši od omenjenih mladcev Robert Uršič. Kar se tiče igralskih imen je to vse, seveda pa je odprta še tudi kakšna opcija novega imena do začetka sezone. Toliko o tistih na igrišču. Spremembe so se zgodile tudi na trenerski klopi. Vodstvo litijskega kluba se o podaljšanju sodelovanja ni dogovorilo z dosedanjim trenerjem kluba Daretom Feletom. Novo ime na klopi je stari znanec litijske športne dvorane, nekdanji igralec, s 100 zadetki tudi tretji strelec kluba, Zoran Tesko. Pri njegovem delu mu bosta pomagala nekdanja soigralca Andrej Vrhovec in Vojko Majcen- Tiger, ki bo skrbel za mladi rod litijskih vratarjev, ki nadaljujejo njegovo delo, če pa bo potrebno, tako kot v pretekli sezoni, bo stopil tudi v vrata. Ob omenjenih igralcih bo novi trener imel na voljo še vratarja Tokiča in Bajca, ter staroselce med igralci, Horvat, Kos, Kristan, Simič Dejan in Boban, Goranovič in Zorč. Četica mladosti in izkušenosti, pred katero paje, tako kot že nekaj let do sedaj enak cilj, biti najboljši v državi. Evropa je lahko le nadgradnja vsega tega. Cilj, ki ga je uprava postavila pred novi trenerski štab je tudi zadržati čim več gledalcev na tribunah, ki so jo v zaključnih bojih zadnjega prvenstva tako številno obiskali,” nam je povedal Stane Kokalj. Prijateljska tekma: Norilsky Nikel iz Rusije - Svea Lesna Litija 3:3 Priredil Igor Gošte KLUB BORILNIH VEŠČIN . oo PON DO KWAN ZAGORJE VABILO NA KLUB BORILNIH VEŠČIN PON DO KWAN ZAGORJE MEDNARODNI EKIPNI TURNIR V SEMI CONTACTU VPISUJE Tekmovanje bo v soboto, dne 4. 9. 2004 ob 17.00 uri na pokriti tržnici v ZAGORJU ob SAVI, SLOVENIJA. V ZAČETNI TEČAJ BORILNIH VEŠČIN IN SAMOOBRAMBE Na tekmovanju bodo sodelovale tri ekipe iz: - AVSTRIJE (Worgl) - HRVAŠKE (Malinska) - SLOVENIJE (Zagorje) VABIMO ODRASLE, MLADINO IN OTROKE OD 7. LET NAPREJ. VPISOVANJE BO VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK V SEPTEMBRU OD 18.00 do 19.00 URE V KLUBSKIH PROSTORIH NA RUDNIKU ZAGORJE “VAŠHAVA”. Ekipa je sestavljena iz treh tekmovalcev. Prireditev bodo popestrili člani KLUBA BORILNIH VEŠČIN K TRENINGOM VABIMO TUDI VSE STARE ČLANE KLUBA. PON DO KVVAN ZAGORJE s prikazom borilnih veščin. Sponzor poročanja s tekme nogometne reprezentance Slovenije je: SPORT AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagoije Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Fotoreportaža: DOSTOJNO SLOVO OD BEŽIGRADA Mile Ačimovič se je po besedah trenerja Branka Oblaka najbolj izkayal 1 S.avgust 2004je datum, ki bo v srcih nekaterih nogometnih nostalgikov zapisan kot dan, ko se je slovenska nogometna reprezentanca poslovila od svojega »mesta čudežev«, kot so ga poimenovali nekateri. Slovo od Bežigrada je bilo žalostno, a neizbežno, kajti štadion nikakor ne ustreza več normativom za igranje mednarodnih tekem. Bomo sploh še kdaj videli igrati reprezentanco v Ljubljani? Zna se zgoditi, da se bomo čez nekaj let celo vrnili na to »mesto čudežev«, kajti govori se o obnovi »Plečnikove razvaline«, čeprav jih velika večina navija za povsem nov štadion v Stožicah. Kakorkoli že, reprezentanca bo vsaj začasno svoje tekme igrala v Celju, v prenovljeni zasedbi pa se je v solidni luči dostojno poslovila od Bežigrada z remijem z 1:1 proti reprezentanci Srbije in Črne gore. Besedilo in slike: Jasmina Erminio, Peter Motnikar in arhiv NZS Debitant in veteran - Zlatko Dedič in P.imin Šiljak Nastja Čeh je poskrbel za izenačenje Še zadnji pozdrav... .. .zvestim navijačem SKOTOM USPELO NA NOGOMETNEM PRAZNIKU Škoti ^Tadnji konec tedna I. jv avgustu je bil tudi letos zaznamovan z nogometno-družabnim utripom v Šentlambertu. Petek 27. in nedelja 29. avgusta sta bila namenjena 13. članskemu turnirju v malem nogometu. Med 25 ekipami so zmagovalca v finalu za 1. mesto odločili šele kazenski streli. Škoti so bili spretnejši in srečnejši ter se zasluženo veselili zmage nad Pekarno Leniči. Slednja je na poti do finala med drugim izločila domače Gamse, ki pa so z zelo borbeno in srčno igro navdušili gledalce. Nekaj časa je celo kazalo na presenečenje, a v zadnjih minutah je odločila daljša klop izkušenih “pekov”. Tretjega mesta so se veselili nogometaši Trgovine Čop iz Podkuma, ki so ugnali MNK Terezija. Najboljši vratarje bil Miran Odlazek (Škoti), ki se je zlasti izkazal pri branjenju kazenskih strelov. Škoti so ne le finalno, ampak tudi polfinalno tekmo dobili na ta način. Naziv najboljšega strelca je pripadel Ivanu Vodeniku (Trgovina Čop). V soboto 28. avgusta so na svoj račun prišli ljubitelji veteranskega obvladovanja okroglega usnja. Na 2. veteranskemmalonogometnem turnirju so bili v konkurenci 8 ekip najboljši igralci Eduppsa. V finalnem krogu treh so bili boljši tako od Sepra kot tudi od Šentlamberta. Njun medsebojni dvoboj so v svoj prid odločili nogometaši Sepra, toda domačini so bili zadovoljni tudi s tretjim mestom. Pokal za naj strelca je dobil Bine Borštnar (Edupps), medtem ko se je v vratih najbolj izkazal Leopold Klančišar (Šentlambert). Piko na i sobotnemu dogajanju je postavilo merjenje moči zasavskih občinskih uprav. Nastopili sta ekipi Občine Zagorje in Občine Trbovlje, ki sta se razšli s prijateljskim izidom. Odsotno zasedbo Občine Hrastnik so nadomestili šentlambertski veterani. Svojo vlogo so odigrali s polovičnim izkupičkom - Trboveljčane so zanesljivo premagali, z Zagorjani pa so tesno izgubili. Velja poudariti, da je svoje k tridnevnemu prijetnemu druženju prispevalo tudi naklonjeno vreme. REZULTATI: Člani; polfinale - Škoti : Trgovina Čop 3:2 (0:0), Pekama Leniči : MNK Terezija 4:1; finale za 3. mesto - Trgovina Čop : MNK Terezija 4:1, finale za 1. mesto - Škoti : Pekarna Leniči 4:2 (2:2). Vrstni red - L Škoti, 2. Pekarna Leniči, 3. Trgovina Čop, 4. MNK Terezija. Veterani; finalna skupina - Edupps : Sepro 4: 0, Edupps : Šentlambert 3:3, Sepro: Šentlambert 2:1. Vrstni red - L Edupps, 2. Sepro, 3. Šentlambert. Občinski krog; Občina Zagorje : Občina Trbovlje 3:3, Občina Zagorje : Šentlambert 3:2, Šentlambert : Občina Trbovlje 4:1. Vrstni red - 1. Občina Zagorje, 2. Šentlambert, 3. Občina Trbovlje. Boštjan Grošelj ZAGORJANOM PET TOČK V PETIH KROGIH T Tligi Si.Mobil V Vodafone so nogometaši odigrali pet krogov, Zagorjani pa so osvojili prav toliko točk. Po domači zmagi proti Domžalam s 3:2 so dvakrat remizirali z 0:0 s Primorjem in Mariborom, pretekli konec tedna pa so v Murski Soboti klonili proti Muri z 2:0. “Prišli smo zmagati, pa nismo. Kaj češ, Mura je pač bila boljša. Lahko bi iztržili kaj več, sploh ker smo imeli igralca več, toda danes nismo bili tisti pravi,” je po tekmi ugotavljal kapetan Rok Cirar, podobnega mnenje pa je tudi zagorski vratar Ismir Pintol. “V Murski Soboti nismo odigrali tako, kot smo sicer sposobni. Z malo več želje in hotenja bi lahko iztržili vsaj točko, sploh ker smo imeli svoje priložnosti, nasprotnik je izkoristil dve naši grobi napaki in potrebno jim je le čestitati za zmago. Mura je pač le Mura. Mi se moramo sedaj v tem premoru dobro pripraviti za naše naslednje nasprotnike, posebej za Belo Krajino,” je razmišljanja strnil “Pinta”, sicer eden najboljših posameznikov v vrstah Zagorjanov na tekmi v Prekmurju. Sedaj v prvi ligi zaradi reprezentančnega nastopa sledi prekinitev, ki jo bodo Zagorjani izkoristili za mini priprave, v katerih se bosta v delo s posebnim programom vključila tudi Marko Oplotnik in Damjan Maleševič. Zagorjane naslednja prvenstvena preizkušnja tako Rok Cirar čaka v nedeljo, 12.septembra doma proti Beli Krajini. Besedilo in sliki: Peter Motnikar Ismir Pintol KOVAČIČU BRONASTA MEDALJA NA SVETOVNEM POKALU V KARATEJU NA FILIPINIH T /"soboto 14. in nedeljo 15. avgusta je v Manili na V FILIPINIH potekal 13. svetovni pokal »KOBE OSAKA INTERNATIONAL». Ti tumiiji v okviru vsestilske svetovne organizacije KOBE OSAKA INTERNATIONAL slovijo kot eni najmočnejših in najštevilčnejših na svetu. Na Filipinih je nastopilo preko 800 tekmovalcev iz 25 držav vseh celin sveta. Večina držav je nastopila z nacionalnimi ekipami. Teden dni pred samim tekmovanjem se je v Manili začel zelo kvaliteten trenerski seminar, ki so ga vodili priznani trenerji. Že takoj v začetku sta se pozdravi la s svojimi prijatelji iz Latvije, Kazahstana, Italije, Vietnama, Tajvana, Rusije, Škotske, Avstralije..., ki sta jih spoznala na lanskem svetovnem pokalu v Grčiji. Tekom tedna so prispeli še iz Nove Zelandije, Egipta, Irana in drugi. Nekajdnevno druženje sta izkoristila zelo dobro za promocijo najstarejšega karate turnirja v Evropi, ki bo letos v decembru potekal že 32-tič v Trbovljah. Izmenjavala so se obojestranska vabila. Sam svetovni pokal je bil velika atrakcija tako za gledalce kot same tekmovalce saj je potekal v petem nadstropju največjega nakupovalnega centra v Aziji Jernej SEMERL - na prijavi tekmovalcev na 13. svetovnem pokalu v karateju (SM Mega mall, Mandaluyong City, Manila). Jernej SIMERL se je v kategoriji do 80 kg najprej pomeril s Škotskim tekmovalcem, ki ga je premagal v podaljšku borbe. Že v drugem kolu se je pomeril z enim najboljših nemških tekmovalcev, MILNERJEM, nosilcem medalj v katah in športnih borbah, tako z evropskih kot svetovnih prvenstev. Prav tega tekmovalca je Jernej premagal lani v Grčiji v borbi za vstop v finale. Tokrat je MILNER imel več športne sreče in njun dvoboj izenačil, kasneje pa nesrečno izgubil v zadnji sekundi borbe z Iranskim reprezentantom, tako, da so Jerneju bile onemogočene repesažne borbe za bronasto medaljo. Miha KOVAČIČ je v kategoriji do 72 kg že v prvem kolu premagal najboljšega domačega tekmovalca, tudi že nosilca medalj iz največjih tekmovanj. Gledalci na tribuni so onemeli in kar niso mogli dojeti, da se že v prvem kolu poslavlja njihov največji adut za najvišja mesta. Miha je nato še gladko premagal Malezijskega reprezentanta in v tretjem kolu s sodnikovo pomočjo izgubil z minimalno razliko 0:1 proti iranskemu reprezentantu. Iranec je takoj po končanem dvoboju pristopil k Mihi, mu stisnil roko in priznal, da mu sodniki niso sodili dveh očitnih tehnik. (Iranski tekmovalci sodijo med najboljše na svetu, saj so na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih osvojili naslov ekipnih svetovnih prvakov). Iranski reprezentant se je uvrstil v finale in s tem Mihi omogočil repesažne borbe. Ta je priložnost izkoristil ter v borbi za bronasto medaljo prepričljivo premagal avstralskega tekmovalca. Največ medalj v članskih kategorijah so osvojili ruski, iranski in vietnamski tekmovalci. V mlajših kategorijah pa so bili najboljši poleg domačinov Filipincev še Kazahstanci, Rusi in Egipčani. Franjo Glavica NADALJEVANJE ŠPORTA NA STRANI 46 Knjižnica Antona Sovreta. Novi Log 4a. 1430 Hrastnik Vse otroke vabimo, na USTVARJALNO DELAVNICO, ki bo v ČETRTEK, 02.09.2004 ob 17.30 uri v Knjižnici Antona Sovreta.NC ZcUTUldltC! 2 KRONIČNO Kronično na področju PO Zagoije ob Savi Dne 16.8. ob 16.uri so policisti na Cesti zmage obravnavali prometno nesrečo, katero je zaradi prekratke varnostne razdalje povzročil voznik osebnega avtomobila, ta je trčil v vozilo pred seboj ter še v nasproti vozeče vozilo. Pri tem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Vozniku je bil izdan plačilni nalog. Dne 21.8. ob 20.15 uri je voznik avtomobila na Rudarski cesti v Kisovcu izsilil prednost drugemu vozniku. Nastala je materialna škoda v višini 300.000 SIT, dve osebi pa sta bili lažje telesno poškodovani. Ravbajo kot srake V noči iz 15. na 16.avgust je bil pri vlomu v Mesarijo Kum na Prečernovi cesti zasačen občan iz Zagorja. Zoper njega je bilo odrejeno pridržanje. Dne 17.avgusta ob 10.30 uri so bili policisti obveščeni, da sta pred tem dva neznanca v lekarni odtujila denar iz blagajne. Pri tem jih je zalotila zaposlena, vendar sta iz lekarne pobegnila. Zoper navedena dva že zbirajo obvestila. Dne 20.avgusta ob 03.50 uri so varnostniki Sineta skupaj s policistoma PO Zagorje v prostorih Dinosa v Trbovljah prijeli občana iz Trbovelj, kije vlomil v te prostore. Sledi kazenska ovadba. Policija opozarja Pričelo se je šolsko leto, zato ne bo odveč opozorilo vsem udeležencem v cestnem prometu, da vozijo porevidno in strpno. Policisti bodo izvajali poostrene kontrole prometa v bližini šol. Varen pričetek šolskega leta vsem skupaj želijo zasavski policisti! Kronično na področju PO Trbovlje Trbovlje, 24.08. Policisti so obravnavali kaznivo dejanje nasilja in zanemarjanja mladoletne osebe. Za kršitelja, je bilo odrejeno pridržanje in predaja v postopek preiskovalnemu sodniku. Trbovlje, 22. 08. Na Vodenski cesti sta se med seboj sprli dve stanovalki. Ena od udeleženk je zaprosila za intervencijo policije. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da sta kršitve povzročali obe prepirljivki. Tako so tudi obe izročili v obravnavo sodniku za prekrške. Trbovlje, 21.08. ob 09.00uri. Policiste so poklicali na trboveljsko železniško postajo. Tam se je znašlo zapuščeno kolo znamke Balance, Črno modre barve. Kdor pogreša opisano kolo ga lahko dobi na Policijski postaji Trbovlje. Policistom mora predložiti ustrezne dokumente s katerimi bo dokazoval lastništvo. Trbovlje, 21.08. ob 17.00 uri. Policisti so posredovali na Šuštarjevi koloniji. Sin je na svojo mamo dvignil roko. Proti nevestnemu sinu je bil podan predlog sodniku za prekrške. Na področju prometne varnosti se v zadnjih 14-tih dneh ni dogajalo nič posebnega. V prometnih nesrečah v tem obdobju je bilo povzročene nekaj materialne škode in nekaj lažjih telesnih poškodb. OPOZORILO! Policisti opozarjajo vse udeležence v cestnem prometu naj bodo na dan 01. septembra še posebej pozorni in previdni. Na cesti se bo ob začetku novega šolskega leto ponovno znašlo veliko število razposajenih otrok. Policisti bodo izvajali okrepljen nadzor dogajanj v cestnem prometu in strogo ukrepali proti kršiteljem cestno prometnih predpisov. M.A.Š. KINO PROGRAM Kino Hrastnik 2.9. - 5.9. GARFIELD, am.an.komedija, čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 3.9. -5.9. HAZARDERJI kriminalka, pet. ob 20.15, sob. in ned. ob 20.00 8.9. - 12.9. OTROCI SREČE hrv.gl.drama, sre., čet., ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 10.9. - 12.9. PUNISHER akcija, pet. ob 20.15, sob. ob 18.00, ned. ob 20.00 15.9. - 19.9. UMAZANI PLES 2 rom.gl.drama, sre., čet., sob. in ned. ob 20.00 17.9. - 19.9. DEKLETA ZGORAJ BREZ 2, komedija, pet. ob 20.15, sob. in ned. ob 18.00 22.9. -26.9. HELENCA NA PREVZGOH, rom.komedija, sre., čet., sob. in ned. ob 20.00 24.9. -26.9. SHREK2, animirana parodija, pet. ob 20.15, f \ 29.9. - 30.9. KRALJ ARTHUR zg.spektakel, sre. in čet. ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku 3.9. GARFIELD, an.komedija ob 18.00 10.9. OTROCI SREČE, hrv.gl.drama ob 18.00 v ~ z OBVhiSTlLCT — ŠD Suzana vabi vse ljubitelje biljarda na otvoritveni turnir sezone, ki bo v soboto, 11 .septembra ob 18.uri. prijave in info na 56 66 882. ; • • MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizižne osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagoije ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! nepRcmičnme Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/ 56 32 242 1. Trbovlje, enosobno, 37 m2, lepo urejeno, CK, 1.1964, takoj vseljivo, cena 5.100.000,00 SIT 2. Zagorje-Kisovec, enosobno, CK na olje, pritličje, urejeno, 1.1948, novo stavbno pohištvo, hitro vseljivo, cena 3.900.000,00 SIT 3. Hrastnik, vrstna hiša 1.1970, 70 m2 površine, garaža, CK, takoj vseljiva, cena 6.900.000,00 SIT ( Stanovanja, parcele Mladim zakoncem oddam sobo s souporabo kopalnice, in WC-ja v Trbovljah, naslov je v uredništvu Prodam garažo v spodnjem delu Trbovelj /vrstna/, cena 70.000 SIT, tel.: 040/274-787 Razno Prodam 3 koze, tel.: 070/ 513-608 (zvečer) Osebni stiki Upokojenka nudi pomoč v gospodinjstvu starejšemu osamljenemu vdovcu nad 70 let, v Zasavju, osebni dogovor, tel.: 040/460-544 Dekle ali mamica, če si želiš resne, iskrene ter poštene trajne zveze in nisi starejša od 34 let, pokliči 031/836 378 — _ __ — —. -—Z~~ ___________________Jn: ( NAROČILNICA ZA I BREZPLAČNI i MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): \ ) / "'N CENIK OBJAV MALIH OGLASOV V ČASOPISU ZASAVC ZA PRAVNE OSEBE I 2x4.5 cm 1.410,00 SIT + DDV 1 4x4.5 cm 2.585,00 SIT + DDV 6x4.5 cm_________3.525,00 SIT + DDV I [ PRILOGA: REGISTRACIJA OZIROMA PR1GLASITVEN1 LIST) [ [ NAROČNIKI IMAJO 5% POPUSTA ) v____________________________________________ Tirma: Odgovorna oseba:_______________ Naslov:________________________ Davčna številka:_______________ Telefon / Fax:_________________ Velikost oglasa:_______________ Kraj in datum:_________________ Podpis in štampiljka naročnika: 2. kimovec 2004 NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA PRIPRAV1I RAZVED- RILO NA VSE STRANI ODPRT PROSTOR S STREHO NA OPORNIKIH ZIMBAB- VEJSKI POUTIK (JOSHUA, 1917-1999) JAPONSKO PRISTANIŠČE NA SEVERU SPODNJI DEL POSODE STANE KAVČIČ SNOV. TVARINA SPOJINE ALKOHOLOV Z IRGANSKC KISLINO KORUZNI STORŽ NEKDANJA JAPONSKA PRESTOL- UGANDSKI DIKTATOR AMIN DADA RANCOSKA MODNA OBUKO- VALKA CHANEL AZUSKO RIŽEVO ŽGANJE ŠPANSKI OSVAJALEC V LATINSKI (ERIKI PRITOK JEZERA TURKANE STVAR I-TEUICA MARKO OKORN POPRAV- UAVKA UR STARO- -10DNEŽ OLGA KORBUT RUSKO MESTO NA JUGU URALA ANTIČNI PREBIVALCI ITALIJE STANJE DOBREGA FELESNEGA, DUŠEVNEGA POČUTJA HERCE- GOVEC OSI AVTCN NAJE' SKUPAJ Z VOZNIKOM IOBIL, IET INDU. ŠA-HIST (V1S-^ANATHANl ARMENSKI DENAR NEMŠKI GLEDALIŠKI GRALEC ALBANSKEGA RODU (ALEXANDER. 1880-1935) ITOK BRALSKEGA IEZE PRIVR- ŽENEC RANCOSK KEMIK (ANTOINE. 1743-1794) DUKE ELLINGTON OSCAR ARI AS DEL UME NIŠKEGA ____JET- IŠKEGA IMENA SLOVENSKE IGRALKE IDE KRAVANJE (.?. RINA) JAVNO- MNENJSK RAZISKAVA TONE PAVČEK OTLINA SKALAH OTO ESTNEI VULKANSKA KAMNINA PREDOR- NINA ANA ROJE JULIJ NARDIN AOMORI: japonska luka MOISSI: nemški igralec DULAR: votlina v skalah PORFIR: vulkanska kamnina Vicoteka BODOČNOST Bill Gates, Bush in Putin stojijo pred bogom. “Kdaj bo ameriško ljudstvo pozabilo vojno v Vietnamu?” je vprašal Bush. "Čez 65 let!” je odgovoril bog. ‘Toda jaz takrat ne bom več živ!” je vzkliknil Bush. “Kdaj si bo opomoglo rusko gospodarstvo?” je vprašal Putin. “Čez 75 let!” je odgovoril bog. “Toda jaz tega ne bom doživel! Takrat ne bom več živ!” je vzkliknil Putin. "Kdaj bodo Windowsi brez napak?” je vprašal še Bill Gates. “Takrat jaz ne bom več živ!" je odgovoril bog. INTERESANTNA MISEL Interesantna misel nekega Hrvata: “Rad bi umrl v Beogradu zaradi atomske bombe!” MAMILA Jezus je naročil apostolom: “Danes zvečer naj mi vsak od vas prinese nekaj mamil!” Zvečer je Pavel prinesel marihuano, Luka heroin..., Jezus pa je vprašal Judeža, kaj je on prinesel. Judež je iz žepa potegnil policijsko značko in zavpil: “Policija! To je racija!” NASTANEK "Kako so nastali Škoti?” "Gorenjci so najbolj razsipne nagnali na otok!” PABERKOVANJE Slavni boogie-woogie In the Mood, kije postal eden največjih uspehov orkestra Glenna Millerja, je na začetku 30. let preteklega stoletja napisal Joe Garland. Kasneje so pesem aranžirali številni priznani jazz glasbeniki, vendar je ostala tako rekoč neopažena. Klarinetist Artie Shaw je na primerni hotel posneti na plošči, ker se mu je zdela predolga. Millerje v njej videl odlično priložnost za svoj orkester, zato je odkupil avtorske pravice za borih pet dolarjev. Skladbo je bilo prvič mo- goče slišati v filmu iz leta 1941, v katerem je Miller upodobil samega sebe, v njem pa so nastopili tudi člani njegovega orkestra. Nemški kralj Karel V. (1500-1558) je bil na pogled vse prej kot privlačen moški. Ambasador Beneške republike Gasparo Contarini ga je, precej neusmiljeno, vendar realistično, opisal z besedami: »Njegova čeljust je tako velika in dolga, da je videti čisto nenaravna. Ko zapre usta, se njegovi zgornji in spodnji zobje sploh ne stikajo, med njimi ostane za zob velik, zevajoč prostor.« RAZVEDRILO ----------- NAGRADNA KRIŽANKA T) ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do Xvi 6.septembra 2004 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 16/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za 16.številko: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 14/2004: 1. nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Milena Drnovšek, Kidričeva 2b, 1410 Zagorje ob Savi 2. nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Manca Bovhan, Cesta OF 5, 1420 Trbovlje 3. nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Doroteja Kos, Kovinarsko naselje 3a, 1420 Trbovlje PIZZERIL Trg revolucijeIž&firt Tel.: 03-56-30 514, GSM: ÜW134 Odpiralniffas: Pon.-čet. in nedelji 1.00-22.00 pet. in sob 9.0(|^4|00 * več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje \ 1 * posebna ponudba družinska pizza fi55 cca 3 kg - cena 1690^ ^ * ■ * ponudba meseca - pizza, nÜlfca |S izbiri + pijača 49C * dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah ZA Klub jadralnih padalcev KAVKA Kisovec organizira v okviru Letalske zveze Slovenije in Komisije za jadralno padalstvo ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V TOČNOSTI PRISTAJANJA “KISOVEC 2004” V soboto 04.09. in nedeljo 05.09.2004, začetek ob 8 uri z vzletišča Marela (rezerva Vrh) na pristajališče Štirc v Kisovcu. Vabljeni! Začetni in nadaljevalni tečaj Joge v vsakdanjem življenju V Zasavju že nekaj let potekajo začetni in nadaljevalni tečaji Joge v vsakdanjem življenju pod strokovnim vodstvom. Objavljamo čas in prostor, kjer se bo ta dejavnost, ki ima vedno več somišljenikov, pričela : ZAGORJE : torek, 14..sept. ob 19.uri na OŠ Slavka Gruma, TRBOVLJE :četrtek, 9.sept. ob 19.uri Glasbeni šoli, HRASTNIK :četrtek, 16.sept. ob I9.uri v telovadnici OŠ NH Rajka Hrastnik. Za dodatne informacije pokličite 031 626 772 ROKOMET: IZ TABORA RK ZAGORJE SEZONA 2004/05 JE PRED VRATI Rokometašice rokometnega kluba in Šole rokometa Katja Kurent so se minuli teden vrnile iz šest dnevnih priprav v Savudriji. Tako je za njimi že tretji teden priprav za novo sezono. Priprave so potekale v prijetnem vzdušju S treningi so dekleta pričela že 9. avgusta. Začetka priprav se je udeležilo veliko deklet, ki bodo v sezoni, ki prihaja, nosile dres zagorskega kluba. V upravi kluba se zavedajo, da je v prihajajoči sezoni zelo pomembno nadgraditi rezultate iz prejšnje. Zato so že v mesecu juliju podpisali pogodbo s Katjo Kurent o preimenovanju Šole rokometa Zagorje v ŠOLO ROKOMETA KATJA KURENT ZAGORJE. S tem dejanjem želijo v klubu pridobiti čim več mladih deklet, da začnejo igrati rokomet. Sicer pa se v klubu lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah dve članici slovenske reprezentance, ki sta aktivno sodelovali na tekmovanjih v okviru Evropske rokometna organizacije. Špela Peterlin je z slovensko kadetsko reprezentanco sodelovala na mediteranskih igrah v Italiji in osvojila zlato medaljo. Mateja Jelševar je bila v mladinski reprezentanci Slovenije na evropskem mladinskem prvenstvu. “V kategoriji mlajših deklic A in B so želje in cilji priti v polfinale državnega prvenstva Slovenije. Zaradi spremenjenega sistema tekmovanja bo uvrstitev v finale velik dosežek, čeprav se da z dobrim delom trenerja Primoža Ramšaka in Boruta Hrena priti tudi v finale. Z preimenovanjem Šole rokometa Katja Kurent si v šoli rokometa želimo pridobit čim več deklet, ki bodo lahko že v kratkem igrale v tej konkurenci. Potrebno bo tudi nadaljevati delo po vseh treh osnovnih šolah v občini in s čim več ekipami sodelovati v projektu ROKOMET - MOJA IGRA, ki je zaživel v lanski sezoni,” nam je povedal Danilo Lipovšek. V kategoriji starejših deklic in kadetinj bo prav gotovo največji cilj, da obe ekipi zaključita prvi del tekmovanja v državnem prvenstvu. V obeh kategorijah je v tem letniku malo deklet, ki bi lahko dosegle uvrstitve v polfinale državnega prvenstva. “V mladinski konkurenci bodo igrale igralke, ki se ne bodo naigrale v članski konkurenci. Zato v tej kategoriji rezultat ne bo primeren in bo služil kot še boljša priprava za nadaljevanje tekmovanja v sezoni. V tej sezoni pa bo prav gotovo naj večji (rezultatski) poudarek na članski ekipi. Ekipa bo zelo malo spremenjena. Tina Zajec, odlična strelka, seje vrnila v Olimpijo. Petra Skočir pa na veselje navijačev ostaja v zagorski ekipi. V klub sta se vrnili tudi dve bivši igralki. Prva je Ines Ramšak, ki je prejšnjo sezono igrala v Olimpiji, druga pa Amra Trumič, ki se je po nekaj letni pavzi vrnila na rokometna igrišča,” je še povedal Danilo. V klubu bodo poizkušali pridobiti še kakšno igralko, ki bi okrepila njihove vrste. Pogovarjajo se z določnimi igralkami in klubi za čim boljše okrepitve za novo sezono. Z vsemi možnimi okrepitvami bo zagorski klub poizkušal osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v prvo državno ligo, ki so sanje vseh, ki delajo v zagorskem rokometu. Zagotovo pa ne bo konec sveta, če dekletom tega letos ne bo uspelo. I.G. /OBVESTILA: Šola rokometa Katja Kurent Zagotje vabi vsa dekleta letnik 1991 in mlajše , da se nam pridružijo, Vsak ponedeljek in sredo v septembru ob 17.30 pred športno dvorano v Zagorju. VABLJENE! Karate klub Pon-Do-Kwan Izlake obvešča, da bo septembra potekal vpis novih članov v telovadnici OŠ Ivan Kavčič Izlake vsako sredo in petek od 17. do IS.ure. _____________________Vabljeni!_____________________, I m nmj 9,4 f-.v/ —v- yjgij TAJ JIH je pot, Id »as bo pripeljala do zdravja, sreče in zadovoljstva. . do julija 2005 OotoMKtošte vsa gemovactl® dobimo se v TOREK IN PETEK 20:00 - 21:00 V TELOVADNICI OS TONETA OKROGARJA KISOVEC ■ v. . .. Poživitev telesa in duhal Dobili boste lepo postavo, ki ste si jo vedno zveleli! ^ Prvo uro brezplačna informacije 271 055 G? T-;.: ZBIRAMO NAJ POTKO! TETEMOL T Tprejšnji številki smo napovedali našo akcijo Naj fotka V 2004, ki jo skupaj z vami pripravljamo vsako leto. Bistvo akcije je, da nam pošljete kakšno atraktivno sliko z vašega dopusta. Fotografije s počitniškimi motivi bomo sprejemali vse do konca septembra. Splača se potruditi, kajti nagrade so zares lepe. K fotografiji morate obvezno priložiti tudi spodnji kupon, katerega izpolnite z zahtevanimi podatki, kajti v nasprotnem primeru vaše fotografije ne bomo mogli upoštevati. In kakšne so nagrade? 1. nagrada: fotoaparat Konica Z.Up 60e 2. nagrada: Bon v vrednosti 10.000 SIT 3. nagrada: 10 filmov Konica 36/200 Centuria Vsak udeleženec akcije prejme še majico Zasavca! Tokrat smo prejeli tri fotografije: Počitek po težkem plavanju (Matic Rižnar, Na selah, Dol pri Hrastniku) Dober tek, mene ne vidiš (Gabriel Lokar, Izlake 13) 1. Najrajši imam sladoled (Majda Bizjak, Golovec 40, Trbovlje) 0 KUPON Imei Priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Podnapis za sliko: NASA BODOČNOST Kot kamenčki padamo v jezera duš drug drugega... Joan Borysenko V muhastih poletnih dneh se je naša bodočnost kar krepko opomogla. V času od 31. julija pa do 27. avgusta je številčnejša za kar 36 (z besedo: šestintrideset) »bodočnikov«, v natanko pravem razmerju osemnajst : osemnajst. 31.07.2004 Azra Džombić, Okrogarjeva kolonija 18, Zagorje - hči Selina Polona Napret, Škofja vas 46a, Škofja vas - hči Urška Požin 01.08.2004 Merka Bleković, Novi Log 10c, Hrastnik-sin Elvis Andreja Murn, Cesta 9. avgusta 61, Zagorje - hči Alja 02.08.2004 Sabina Jordan, Vodenska cesta 44, Trbovlje, hči Žana Larisa 03.08.2004 Danijela Gaši, Ulica Matije Tomca 1, Domžale - sin Domenik Maja Črepinšek, Zadobrova 46, Škofja vas — sin Stian Korošec 04.08.2004 Rosanda Seničar, Dolenji Boštanj 19, Sevnica-hči Marija Žugič Simona Župančič, Prapretno 32a, Hrastnik - sin Matic Draksler 05. 08. 2004 Dragana Golič, Opekarna 4, Trbovlje - hči Marija Alenka Hrustek, Žontarjeva ulica 17, Medvode - hči Ava egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec. Rudarska c.3 Tal.: 03/36-77.303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka sobota _____________nedelja * 16- 18 9- 12 10- 12 ---------------------------------------------------\ Jolanda Leskošek, Migojnice 71, Žalec - hči Ina Elza Ibrahimovič, Cesta zmage 49, Zagorje - sin Zinedin 07. 08. 2004 Mirsada Nukič, Cesta zmage 12 b, Zagorje - hči Anela 08. 08. 2004 Anica Lipovšek, Podlipovica 25, Izlake - sin Zal Danilovič 10. 08. 2004 Vesna Polajžer, Tepe 36, Polšnik - sin Luka Sadikovič Polajžer Sabina Polovič, Cesta 20. julija 27, Zagorje - hči Klara Podlogar 11.08.2004 Nataša Logar, Mestni trg 5c, Trbovlje - hči Ava in sin Matevž Sanda Medved, Ulica Sallaumines 3b, Trbovlje, hči Maša Holešek Andreja Rančigaj, Ulica talcev 6, Žalec - sin Nik 12.08.2004 Špela Zavrl, Čeče 27, Trbovlje - sin Anže 14.08. 2004 Polona Starič, Gornje Brezovo 7, Sevnica - sin Maj 16. 08. 2004 Dijana Kovačič, Ulica španskih borcev 6, Trbovlje - sin Davor 20. 08. 2004 Barbika Fištrič, Novi Log 17, Hrastnik - hči Brina Tomažič Maja Mrzlikar Lešnjak, Golo brdo Ib - sin Martin 21.08.2004 Amira Hamzič, Žabjek 1, Trbovlje - hči Hana Edisa Džafič, Rudarska cesta 10, Kisovec - sin Alen 22.08. 2004 Marinka Anžlovar, Marno 3, Dol pri Hrastniku - hči Ina Zala Adžaga Janja Kreže, Podkraj 38a, Hrastnik, hči Zala Metka Kolenc, Razpotje 9, Izlake - sin Rok Vesna Rutar, Cesta 1. maja 69, Hrastnik - sin Žan Lučič Kikič Karla Martinšek, Vrhovo 43, Radeče - sin Miha Rak Metka Golavšek, Velika Pirešica 6a, Žalec - hči Kaja Šonko 23. 08.2004 Tjaša Lapornik, Žabjek 29, Trbovlje - hči Lana Motoh 27. 08. 2004 Edina Golotič, Log 28c, Hrastnik - sin Alan Hasič ISKRENO ČESTITAMO! v_________________________________________________z PODELITEV SPRIČEVAL MATURANTOM NA STPŠ TRBOVLJE 'K Ta STPŠ Trbovlje je bilo v četrtek, 26. 8. 2004, v pozni T > popoldanski uri posebno svečano. Po kratkem in prijetnem kulturnem programu smo se na šoli poslovili od dijakov -maturantov, ki so v junijskem roku uspešno opravili splošno in poklicno maturo. Slovesnosti so se udeležili tudi starši maturantov in zasavska župana, Bogdan Barovič in Miran Jerič. Oba sta dijakom za popotnico v življenje in za nadaljnje šolanje namenila tudi nekaj vzpodbudnih besed. Ravnateljica Marjetka Bizjak, pa je v poslovilnem govoru poudarila, da smo na šoli še posebej ponosni na oba zlata maturanta, Marka Kudra, ki je opravljal splošno maturo in Admira Bajriča, ki je opravil poklicno maturo. Po sklepu učiteljskega zbora sta oba prejela priznanje šole, tudi zaradi vrste drugih dejavnosti, v katerih sta v času šolanja zelo uspešno predstavljala šolo in za svoje dosežke v času štirih NAROČILNICA za časopis ZASAVC Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnimo bom plačeval/a (obkrožite ustrezno): 3 mesečno, polletno, letno \ FUNŠTERC - TA ZADN CAJT ----------------------F let prejela tudi vrsto priznanj na državni ravni. Na podelitvi spričeval in priznanj je bil prisoten tudi predstavnik Lions kluba Trbovlje, ki že tradicionalno nagrajuje dijake trboveljskih srednjih šol, ki pri splošni maturi dosegajo najboljše uspehe. Tokrat je nagrado izročil Marku Kudru. Ob tej priložnosti vsako leto podeljujemo tudi priznanje šole učiteljem. Po sklepu sveta zavoda ga je za šolsko leto 2003/2004 zaslužil Avgust Kostajnšek. Priznanje mu je podelila predsednica sveta šole Zdenka Beharić. Uradni del slovesnosti sta dijaka, ki sta prisrčno vodila program, sklenila z besedami, namenjenimi dijakinjam, dijakom, staršem in profesorjem: »...naj vas ne bo strah poslavljanja. Ločitev je potrebna, da lahko nekoga spet srečaš.« Anita Drobež Karate klub TIKA Trbovlje Vabi k vpisu dekleta in fante vseh starosti. Vpisujemo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 6, vsako sredo in petek v septembru med 17.00 in 19.00 uro. S seboj je treba imeti le preprost športni dres (športne hlačke in majico ali trenirko - copati niso potrebni). Prisrčen karatejski pozdrav in nasvidenje v telovadnici. Ime in priimek: Naslov:........ Podpis:........ Telefon:....... Davčna številka: AKCIJA Ham TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! ZAJTRK NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA Čudovita ponudba “a la carte” jedi in pijač! Samo v restavraciji DIANA: čisto vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba v živo! Dobrodošli! Ob petkih in Svetkih od jutra do večera! 4. ' ' -'C C A :;lrč TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! iß®" Sa e m m i SEPTEMBERSKI SKRITI ZASAVC I.DEL T^isalo se je leto 1962, ko je v ST Ljubljani ugledala luč sveta naša skrivnostna deklica. Mogoče je prav zaradi tega, ker je Ljubljana znana po Tromostovju, svoja rosna leta preživela bolj na, kot ob mostu pod Čemšeniško planino. Ali je to vplivalo na njena življenjska pota, ni znano. Spominja se zelenih travnikov, šumečih gozdov, sladkega medu iz domačega čebelnjaka in ropota na cesti pod njenim oknom. Še vedno zahaja tja, pod planino skoraj vsak dan. Oče je kopal črno zlato, mati je skrbela za njo in mlajšega brata. Njihov dom je bil skromen ali lepo urejen, obdan z rožicami najlepših barv. Njen živahni, radovedni pogled je neprestano raziskoval vse kar je bilo neznanega in to počne tudi danes, saj vidi tudi tisto, kar za druge ni vidno. Pomaga povsod in na vsakem koraku, nikoli se ne pritožuje, saj, kot pravi sama, zadovoljna je s svojim življenjem in nima nekih posebnih želja. Marsikaj bi marsikje zastalo in obstalo brez KUPON i/o9 ' | Oseba na sliki je:...... I I gonilne sile, ki nosi njeno ime. Skromna kot je, tega ne bo priznala. V Čemšeniku je prvič prestopila šolski prag. Za vse življenje si bo zapomnila narek, kjer je znala napisati le dve besedi: ata in ura. Le ona ve kakšni so bili njeni občutki, ko je bila primerno »kaznovana«. Matematika je bila njen najljubši predmet in če se danes ukvarja tudi z računalništvom, potem vam je vsaj jasno zakaj. Svoja znanja je najprej poglobila v Zagorju, kjer je dokončala osnovno šolo, potem pa še v trboveljski gimnaziji. Takrat je že ugotovila, daji »ata« in »ura« ne moreta vplivati na bodočnost, pa je korajžno začela preučevati računalništvo in informatiko. Bila je resnično uspešna, saj jo je brž ko je končala Fakulteto za org. vede, ugrabila druga fakulteta, v Domžalah. Pa ne za dolgo! Tako, ugibajte! Upam, da nisem preveč napisala, sicer bo skrivnostna oseba prehitro odkrita. St. Radunovič Moji podatki: Ime in priimek:. I Naslov:... I I Telefon:. iJf iŽiigorje Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 ODKRITI AVGUSTOVSKI ZASAVC A /T esec lenarjenja in počitniških užitkov je končan. Ker tudi Zasavc potrebuje LVJL»zasluženi« počitek, predvsem pa njegovi bralci, smo v zadnji številki iz dveh delov naše akcije naredili enega. Trudili smo se, da bi bilo ugibanje čim težje, vendar nam, glede na veliko število pravilnih odgovorov, to še malo ni uspelo. Mogoče sta bili pa dve sliki le preveč zgovorni za dobro skrivalnico. Dolgoletni in dobro poznani in uspešni gostinski delavec FRANC VIDRGAR z Vidrge je bil »pofočkan«. Sreča je izbrala METODO ČEŠEK iz ZAGORJA, Rove 5, in en večer, v teh dneh prihajajoče jeseni, se bo Franc Vidrgar, človek bogatih življenjskih izkušenj, posvetil samo njej. Iskreno čestitamo Metodi in ji želimo nepozabno srečanje, za katerega se bomo čim preje dogovorili. (MaH)______________ « n H IIG; A k f%mLtäb i lÄilE../! II VRTEC ZAGORJE OB SAVI Pečarjeva 4 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 566 - 06 - 61 I VRTEC ZAGORJE OB SAVI VABI STARŠE, DA VPIŠEJO TRI DO PETLETNE OTROKE, KI NE OBISKUJEJO VRTCA, V PROGRAM CICIBANOVIH URIC. Vpisi v enotah CENTER, Cesta zmage 7a, Zagorje O/S JURČEK, Cankarjev trg 2a, Zagorje O/S CICIBAN, Trg pohorskega bat.2, Kisovec KEKEC, Izlake 6 bodo v torek, 07. 09. 2004 ob 16.30 uri. Zasavska Ljudska ‘Univerza Zasavska ljudska univerza v novem šolskem letu 2004/05 vabi k vpisu v programe: -osnovna šola za odrasle -trgovec -elektrikar -energetik -gostinska dela: kuhar-natakar -voznik -bolničar - negovalec -ekonomski tehnik -prometni tehnik -elektrotehnik - energetik ter Vpisi v oddelkih ČEMŠENIK, v OŠ Čemšenik PODKUM, v OŠ Podkum MLINŠE, v OŠ Mlinše bodo v torek, 07. 09. 2004 ob 13.00 uri. dva visokošolska strokovna programa: -visoka poslovna šola- študij na daljavo /Ekonomska fakulteta Ljubljana/ -organizacija in management /Fakulteta za organizacijske vede Kranj/ VRTEC ZAGORJE OB SAVI VABI STARŠE, DA VPIŠEJO DVE DO TRILETNE OTROKE, KI NE OBISKUJEJO VRTCA, V PROGRAM "IGRAJMO SE SKUPAJ - OTROCI IN STARŠI”. Vpis bo potekal v enoti MAJA, Pečarjeva 4, Zagorje ob Savi , v četrtek, 09. 09. 2004 ob 16.00 uri. / V letošnjem letu vam ponujamo tudi novost program: tehnik zdravstvene nege Vse dodatne informacije dobite na štev.: 03 56 31 -190 in 03 56 55 - 120 Vabljeni ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA/ BVESTILA: Klub jadralnih padalcev KAVKA Kisovec organizira v okviru Letalske zveze Slovenije in Komisije za jadralno padalstvo ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V TOČNOSTI PRISTAJANJA “KISOVEC 2004” V soboto 04.09. in nedeljo 05.09.2004, začetek ob 8 uri z vzletišča Marela (rezerva Vrh) na pristajališče Štirc v Kisovcu. Vabljeni! Začetni in nadaljevalni tečaj Joge v vsakdanjem življenju V Zasavju že nekaj let potekajo začetni in nadaljevalni tečaji Joge v vsakdanjem življenju pod strokovnim vodstvom. Objavljamo čas in prostor, kjer se bo ta dejavnost, ki ima vedno več somišljenikov, pričela : ZAGORJE : torek, 14..sept. ob 19.uri na OŠ Slavka Gruma, TRBOVLJE ičetrtek, 9.sept. ob 19.uri Glasbeni šoli, HRASTNIK :četrtek, 16.sept. ob 19.uri v telovadnici OŠ NH Rajka Hrastnik. Za dodatne informacije pokličite 031 626 772 Imate vse na kupu. Celje - skladišče D-Per 6/2004 denarja pa 5000014854,16 COBISS Banka Zasavje ima za vas pravo stvar KREDIT EKSPRES HITRO ZA VSAK ZEP Samo od 1. do 15. septembra! maksimalni znesek: 300.000 SIT obrestna mera: 7,8% fiksna, nominalna rok odplačila: 12 mesecev brez stroškov zavarovanja potrebno samo eno nakazilo na račun v banki (plača, pokojnina...) banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje