/J Ui DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TU NA TEM PODROČJU HRVATSKE, NAJ 7,IVE HRVATI Z ITALIJANI ENAKO, KAKOR NAJ V KOPRU ŽIVE SLOVEr CI Z ITALIJANI, V BRATSTVU IN SLOGI NA RAZREDNI OSNOVI, TER NE DA BI ZANIKALI NARODNE ELEMENTE, NARODNO OBELEŽJE. NAJ NAJDEJO VSO MOŽNOST ZA SKUPNO ŽIVLJENJE Z ENOTNIM CILJEM, KI NE POZNA NARODNOSTNE MEJE. (Iz govora predsednika Tita v Bujah) Uto X. - Štev. 280 (2899) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 25. novembra 1954 Cena 20 Ur NOVO PRIVITJE KRIVIČNEGA DAVČNEGA VIJAKA V ITAL1JI J||»OSlOVRUSki OflggOVOF M HOtO SZ Vlada povišala posredne davke o evropski varnostni Konferenci _ a jem*, a ■ e ■ ■ a a ■ a _ .. ...__ za skupno 30 milijard lir letno — sodelovati na taki konferenci, ki bi bila po izme- 850 lir davka na radijsko naročnino, povišanje davka na igralne karte, pivo, orožne liste, nJav' ntncnj za vzpostavitev potrebnih pogojev hip Uvska in ribiška dovoljenja, razna obrtna dovoljenja, šoferske izkaznice itd. - Povišanje Tudi Švica odklanja udeležbo na varnostni konferenci e«n cigaret - Za odobritev novih zakonskih ukrepov je vlada zahtevala nujno proceduro Poziv Sotgtaja, naj se predstavi državnemu pravduiku (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 24. — Jugoslo- (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Italijanska vlada v, tna današnji seji odobrila »sto novih davčnih ukrepov, Povišujejo razne posredne *netoe in v'3dnt načrt, uvajajo nove. ki predvideva za luksuzne. Za prestopke proti temu določilu je predvidena globa od 8.000 do 20.000 lir. Zakonski načrt o spremembah vladnih davščin predvideva vrsto poviškov, in sicer: a) povišanje za 100 odst. drugim uvedbo vladnega 1 da''ka na orožni lis svka na radijske sprejemni-• bo po uradnih računih pri-esel državni blagajni 21 mi-_ Jara v finančnem letu 1954- list; 1955 'n nekaj več kot 30 mi- v naslednjih finančnih Kul ^"ovi davčni ukrepi so bili po- obse- , ze danes predloženi anski zbornici. Novi davčni ukrepi Sajo: Uveden je bil državni davek ,a radijsko naročnino, ki zna-,a 950 lir letno za radio in Ir1 za lelevizijo. V javnih balih bo znašal davek za na-j?tnine 850 za radio in 10.000 r za televizijo, medtem ko bo iS..radijske aparate v avtomo-JJth, motornih čolnih in dru-vozilih veljala taksa 5.000 } letno. Davek bodo morali ‘,r°iniki plačevati skupno z ”?r°čnino, v primeru plačevaje ha obroke s prvim obro-, ta naročnine. Uveden je bil .Ni nov davek za javne loka-*• ki so namenjeni izključno *>Nanju televizije: ta davek od največ 120.000 lir za tksuzne lokale do 20.000 lir. Nfg tega pa so predvideni še “avki za letno vidimiranje in a vsako spremembo naslov-a‘ka. Od davka na radijsko wočnino pa bodo za eno leto teti oni. ki prvič kupijo b) povečanje za 33 odst. davka za lovska dovoljenja; c) povečanje za 50 odst. davka na dovoljenje za ribolov; č) povečanje za 50 odst. davka na šoferska dovoljenja prve stopnje: d) povišanje za 100 odst. davka na trgovske licence, ki bodo podvržene tudi letnemu davku; no steklenico živega srebra in 800 lir za vsak kg živega srebra v živosrebrnih rudninah. 3. Uvaja se davek na proizvodnjo cementa, in sicer 00 lir za stot cementa in 40 lir za stot cementnih aglomeratov. Obenem pa je bilo določeno znižanje prodajne cene cementa, tako da se dejanska cena ne bo spremenila. 4. Uvaja se davek na proizvodnjo za butan, propag in mešanice, ki se v tekočem stanu prodajajo kot gorivo; davek znaša 20 lir za kg. Zakonski odlok predvideva še razno druge preuredbe določil zakona o državnih dav e) povečanje davka na vlad- j kih ziasti določil tehničnega no dovoljenje za igralnice od 20 na 40 milijonov lir letno; radijski aparat in se prvič P^ejo za naročnike. Nadalje so bile povečane Rtstojbine za igralne karte. . 5'Cer na 300 lir za šop na-^dnih kart in 500 lir za šop ;E. Ran lil u)W 111 ca tJRSuzmh kart; če karte niso ^Papirja, znaša novi davek r za navadne in 1.000 lir f) uvedba davka na dovoljenje za začetek in izvajanje delovanja zasebnih zdravstvenih in bolniških ustanov; g) preureditev vladnega davka na delavnice za predelavo mesa, tako da se poveča davek velikim podjetjem, zmanjša pa malim. Nadalje se uvajajo novi vladni davki za registracijo dnevnikov in periodičnih listov pri sodišču (10.000 lir una tan-tum), na dovoljenje javne varnosti za hotele, penzione in druge gostinske lokale, vključno »dnevne hotele«; ta davek bo znašal od 5.000 do 20.000 lir letno. Prav tako bodo nov vladni davek plačevala skladišča goriva in mineralnih olj in razdeljevalci goriva. značaja. Povišane so bile tudi cene nekaterih vrst cigaret in sicer pri vseh naslednjih vrstah za 10 lir pri škatlici z 20 cigaretami, oziroma za 5 lir za 10 cigaret: Alfa. Macedonia, Ma-cedonia Oro, Macedonia Ex-tra. Mentola. Eva in Rosa d’Oriente. Povišanje velja z jutrišnjim dnem, t. j. s 25. novembrom. Zakonske ukrepe, ki uvajajo nova davčna bremena, je predložil danes popoldne v poslanski zbornici finančni minister Tremelloni. Zaradi tega je bilo razpravljanje o zakonu o pooblastilih preloženo do prihodnjega tedna. Tremelloni je za diskusijo o novih davčnih zakonih zahteval nujno proceduro. Ze pred tem pa je bilo sli ljen zakonski načrt, ki bo spremenil dosedanja določila za izvolitev občinskih odborov. Nadalje s preložitvijo občinskih volitev velikemu številu volivcev ne bo treba iti na volišča tako kmalu po parlamentarnih volitvah. Današnja seja zbornice se je začela z zamudo, ker je precejšnja skupina invalidov zasedla ves vhod v skupščinsko palačo in lep del Trga Monte-citorio. Invalidi zahtevajo pospešeno proučevanje zakonskega načrta, s katerim se jim dodeljuje trinajsta mesečna podpora. Poslanci so lahko prišli v palačo Monteciloria sele potem, ko je policija napravila kordon čez trg. Medtem se nadaljujejo pogajanja med neofašisti in monarhisti za skupno politično Nadalje je ministrski svet j šati v zbornici napade na no odobril še naslednje zakonske odloke, ki prav tako povišujejo posredne davke: 1. davek na proizvodnjo piva se poviša od 300 na 400 lir za vsako hektolitrsko stopnjo. 2. Uvede se davek na proizvodnjo živega srebra, ki znaša 32.000 lir za vsako standard- ;ija FLRJ za določitev meje na Miljskem polotoku nastopanje. Predstavnika MSI na teh pogajanjih Gray in Ro-mualdi sta danes zanikala vesti nekaterih listov, da so pogajanja zastala Dejala sta, da so se razgovor: tudi danes nadaljevali in da bo v kratkem javnosti sporočeno kaj več. Namestnik državnega pravd-nika dr. Mirabile pa je danes izdal pozivnico prof. Sotgiuju, naj se v ponedeljek 29. novembra predpoldne zglasi pri njem v sodni palači. Poziv za naslednji dan so dobile Mar-gherita Fantini. Giuliana Mar-con. Fausta Fantini. Michela Chillemi in Maria De Andreis. Ni pa še točno znano, česa dolži Mirabile Sotgiuja. Hipoteze gredo od “žalitve javne morale in seksualne časti« do korupcije. A. P. j vanska .vlada je odgovorila na noto ZSSR od 13. novembra, v kateri predlaga sovjetska vlada, da bi 29. novembra sklicali konferenco 23 evropskih držav. Državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič je danes sprejel sovjetskega veleposlanika v Beogradu Vasilija Valjkova in mu izročil odgovor jugoslovanske vlade. Odgovor se glasi: «Vlada FLRJ je pozorno proučila predlog vlade ZSSR. ki ga vsebuje njena nota od 13. novembra. Glede na to, da se" nanaša na vprašanja, katerim jugoslovanska vlada pripisuje zelo velik pomen, ker ceni vsako prizadevanje v korist miroljubne rešitve odprtih evropskih vprašanj, posebno pa vprašanja varnosti evropskih držav, vlada jo vsebuje sovjetska nota. Prav tako podpira dejstvo, da je bil predlog poslan 23 državam. Zato sodi, da bi sklicanje take konference v skladu z načeli listine OZN bilo pomemben prispevek k zmanjšanju mednarodne napetosti. Na drugi strani pa je očitno, da so si stališča številnih evropskih držav o mnogih vprašanjih skupnega interesa danes zelo oddaljena in veliko število evropskih držav ni pripravljeno v sedanjem obdobju udeležiti se omenjene konference, ki bi — brez njihove udeležbe — izgubila svoj smisel. Kratki rok, predviden v noti vlade ZSSR, dejansko ne dovoljuje, da bi se izvedla potrebna izmenjava mnenj za vzpostavitev poli' tičnih pogojev za sklicanje in uspešen izid take konference. Glede na pomen take konference je jugoslovanska vlada prepričana, da ne bo nikakor FLRJ pozdravlja in podpira prekasno. če bi bila taka kon-samo idejo o konferenci, ki1 ferenca kdaj pozneje od dne- Mendes-Francea čakajo po povratku pariški sklepi, proračun in Tunizija V teh treh vprašanjih bo moral francoski ministrski predsednik zastaviti ves svoj vpliv in vso svojo spretnost - Komentarji francoskega tiska o predsednikovem potovanja v ZDA 'k uodjo delegacije je bil imenoven Hiliard Knez NwviBVAI?A‘ 24- “ Na tla 1, 'podenskega sporazu-itv,., tržaškem vprašanju »e JUjn”. '•‘zasKem vprašan. V,u,van?ka vlada imenova-h*lii= ,ac'j°, k; bo skupno z Ho delegacijo dokonč- giini čla"i veleposlaništva ter zastopnik britanskega zunanjega ministrstva. bivjsireri''a obmejno črto med cono A L»i trt nrinafllh hajo1; «mo A, ki je pripadla - m - — --* Padu’ ,n cono B, ki je pri iuiinti JuK°slaviji. Za vodji bil : *0Vanske delegacije je bo Jf[en°van Rihard Knez, ki sbo a r?arQ v°dii jugoslovan-tn»je “5 ga5’i° za določitev vij.. ru memoranduma t -Uaihr, ?,u med Jugoslavijo !,aJo 4°. Sporazumeti se mo-.N inp/1 vah za gibanje Prebivalstva tega ;,?rmaln,K Zaradi opravljanja Pcslov umnsklh in 05t'> ijV^iizinv. Prav tako mora liuV^ m l*recJiti vprašanje v'«ga sto613 ”a °Zem‘ Svt b° vodil h1* zv?3 lajo ištVt ^nanoiic v Londonu fjS1*. X ŽU. tSl Sospod?,. ?n lueoslovan-»v*, v°dstvom delegacija ^ izv^z Podpredsednika SlW,a sveta Sve- N^m i^f^pviča. Na lon-l Požrli ,50 flan« de- *'0»l»v iugriliav Odpravnik Nlštva a vlnskcga vele- a Va a veie- 4 dr. Petrič z dru- Slika kaže sovjetskega poslanika v ZDA Zaruhina ob mrtvaškem odru v New Yorku, na katerem leži truplo pok. Višinskega. k PARIZ. 24. — Francoski ministrski predsednik Mendes-P’rance se je danes popoldne vrnil z letalom v Pariz iz New Yorka. Ob prihodu na pariško letališče Orly Mendes-France, ki ga je številna množica živahno pozdravljala, ni hotel dati nobene izjave. Reke) je samo, da si bo po napornem potovanju v novi svet zdaj verjetno privoščil nekaj počitka. Letale—zunržbe «Air France«, s katerim se je Mendes-France pripeljal v Pariz, je prevozilo pot iz New Yorka do letališča Orly v 9 urad in 17 minutah, kar je esem minut manj kot dosedanji hitrostni rekord na tej progi. Pred odhodom iz New Yor-ka se je Mendes-France raz-govarjal še z libanonskim veleposlanikom pri Združenih narodih Charlesom Malikom, ki je predstavljal skupino a-friških in azijskih dežel. Po razgovoru je Malik izjavil da bi bilo treba Mendes-Franceu dati čas da uveljavi svojo politiko na francoskih afriških ozemljih. Dejal je tudi, da je bil razgovor zelo uspešen in da se bo po njem morda mogoče izogniti diskusiji o severni Afriki pred OZN. Francoski tisk komentira danes obisk ministrskega predsednika v ZDA in dela bilanco njegovega uspeha. 2e včerajšnji večerni tisk je pisal, da je «Menides-France o-svojil ZDA«. Današnja «Auro-re» piše, da si je francoski premier pridobil velik osebni ugled, ki se druži s povečanim ugledom Francije. ((Tokrat je Francija ustvarila v svetu vtis, da je sprostila svojo zunanjo politiko in da je ponovno mogoče in treba računati z njo«, pravi list in nadaljuje, da sicer niso bila rešena vsa vprašanja med Francijo in Ameriko, da pa so bila vsaj »postavljena v jasno luč, iskreno in brez dvoumnosti«. Neodvisni socialistični «Franc Tireur« pa opozarja, da čaka Mendes-Francea ob povratku vrsta težavnih o-pravkov, ki jih je zapustil pred desetimi dnevi ob svojem odhodu iz Pariza. «Ob povratku bo našel parlament, poln jeze, užaljenosti in nepo-trpežljivosti«, pravi «Framc Tireur«. ((Liberation« pa presoja potovanje ministrskega predsednika dokaj negativno m pravi, da je Mendes-France sicer pomiril Amerikance. ki so mu celo podelili naslov ((nadčloveka#, zlasti v primerjavi z njegovimi predniki kot Lanielom, Bidaultom. Pinayem in dgpgi-mi toda da je to dosegel, je «Mendes-France moral plačati; žel je velik osebni uspeh, za protivrednost pa se je Francija ponižala na vlogo vazala«. , «Combat». neodvisni socialistični dnevnik, pa pravi, da je Mendes-Franceovo potovanje v ZDA “proslavilo tega inteligentnega in vztrajnega moža«, ki bo morda “toliko | skromen, da bo mislil, da predstavlja odobravanje Ame-rikancev predvsem presenečenje, da so videli francoskega državnika ki se tako srečno razlikuje od povprečnosti svojih prednikov«. List nadaljuje, da je treba zdaj videti, kako bo ministrski predsednik o-rientiral svojo notranjo politiko; «od odgovora na to vprašanje, pravi “Combat«, bo odvisno, ali bo njegova vlada preživela ratifikacijo pariških sporazumov«. Medtem je zunanjepolitična komisija francoske narodne , skuščine začela proučevati londonske in pariške sporazume. Danes je govoril general Billotte kot poročevalec o organizaciji Zahodnoevropske zveze in o vključitvi Zahodne Nemčije v NATO. Njegovo poročilo vsebuje naslednja tri poglavja: 1. kritična analiza sporazumov, 2. primerjava med zaželenimi in predlaganimi rešitvami, 3. prikaz političnega. gospodarskega in strateškega položaja Evrope in ukrepov, ki so potrebni za evropsko enotnost. Billotte je danes konča) samo s prvim delom svojega poročila, ostalo pa bo opravil jutri in v petek, znano pa je, da bo zaključil s priporočilom, naj se pariški sporazumi ratificirajo. Poročala bosta še poslanca Isorni o spremembi bonnskih sporazumov in Vendroux o sporazumu o Posarju. Poročevalce sta določili tudi parlamentarni komisiji za finance in za narodno obrambo. Oba poročevalca sta se pred časom izrazila proti ratifikaciji sporazumov. Mendes-Francea čakajo po povratku predvsem tri važna vprašanja: Severna Afrika, ratifikacija pariških sporazumov in odobritev proračuna. V vseh vprašanjih bo potreboval vso svojo spretnost, če bo hotel premagati ne le nasprotovanje opozicije, temveč tudi nekaterih krogov parlamentarne večine, ki so med njegovo odsotnostjo spričo dogodkov v Tuniziji in Alžiru in med diskusijo o proračunih raznih ministrstev začeli kritizirati vse delovanje vlade. Diskusija o proračunu se razvija zelo počasi in ministrski predsednik jo bo verjetno hotel pospešiti. Prve težave glede ratifikacije pariških sporazumov so se zače-ie s tem, da v raznih parlamentarnih komisijah skoro ni bilo mogoče najti poslancev, ki bi hoteli prevzeti vlogo poročevalcev. V komisijah za finance in narodno obrambo sta bila končno določena dva nasprotnika pariških sklepov. O Tuniziji govorijo, da namerava Mendes-France rešiti vprašanje do 14. decembra, in sicer z neposrednim sporazumom z voditeljem tuniških nacionalistov Burgibo. Ce bi se to res zgodilo, bi dogodek pomenil senzacijo. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je danes potrdil, da so med fran-cosko-ameriškimi razgovori v Washingtonu postavili tudi vprašanje ameriške intervencije pri španski in egiptovski vladi zaradi njune pomoči severnoafriškim nacionalistom. Predstavnik je izrazil prepričanje, da bo ameriška intervencija pomirjevalno vplivala. Predsednik tunizijske vlade Ben Amar. ki se je včeraj vrnil v Tunis,’ se je danes razgovarjal z bejem o izvedbi francosko-tunizijskega sporazuma o felahih. Ben Amar se je razgovarjal tudi s francoskim generalnim rezidentom. Skupna francosko-tunizij-ska izjava o felahih je vzbudila v pariškem tisku različne komentarje. Medtem ko del časopisov, ki so naklonjeni vladi, ter socialistični tisk pozdravljata sklenjeni sporazum, ga desničarski časopisi grajajo, trdeč, da bo imel za posledico izgon Francozov iz Severne Afrike. Glasilo komunistične partije Francije piše, da ti ukrepi ne bodo imeli ugodnega učinka, ker ,ie v Tuniziji še vedno obsedno stanje m imajo tam še mm, va, ki ga predvideva sovjetska nota Jugoslovanska vlada je prav tako prepričana, da bi skupna prizadevanja zainteresiranih držav v tej smeri, posebno če b' se vzporedno prizadevali tudi za omejitev oboroževanja, mogla zagotoviti v skladu z interesi in težnjami in ob udeležbi vseh zainteresiranih držav vzpostavitev ugodnih pogojev za sklicanje take konference za dosego sporazumnih rešitev glede nekaterih še nerešenih evropskih vprašanj. To bi brez dvoma prispevalo k splošnemu zmanjšanju mednarodne napetosti.« B. B. načrt ustanovitev »tamponske cone« med ZSSR in njenimi sateliti na eni strani in zahodnoevropskim sistemom na drugi strani. V to »tamponsko področje« bi bile vkljue čene Finska, Švedska, Norveška, Danska, združena Nemčijo. Avstrija in Jugoslavija. ZSSR bi umaknila svoje čete onstran črte Odra-Niža, zahodne .velesile pa bi umaknile sveje oddelke iz Nemčije. Raje zagovarja načrt tudi francoski ministrski predsednik Mendes-France. LONDON, 24. — Angleški, francoski in ameriški izvedenci, ki jim je poverjeno sestavljanje zahodnega odgovora na sovjetski hoti od 23. oktobra in 23. novembra, so se danes popoldne ponovno sestali v Foreign Officeu. Zahodni odgovor, sodijo v dobro obveščenih krogih, bo poslan v Moskvo pred 29. novembrom, dnevom, ki ga je ZBSR predlagala za sklicanje evropske konference o kolektivni varnosti Verjetno bo to zadnje dni tega tedna. Pri dokončnem besedilu odgovora bodo upoštevali posvetovanja med tremi zahodnimi velesilami in ostalimi zainteresiranimi vladami. Medtem je na sovjetsko noto od 13. novembra odgovorila švicarska vlada. Švica odklanja sovjetsko vabilo na sodelovanje na konferenci o evropski varnosti, pridržuje pa si za prihodnost možnost švicarskega sodelovanja na podobni konferenci. V svoji noti pravi švicarski zvezni svet med drugim, da zastavlja nota sovjetske vlade nekatera vprašanja, ki predstavljajo enega izmed razlogov za sedanjo napetost in pomanjkljivo varnost, da pa obstajajo med zainteresiranimi državami velike razlike Auriolov članek o mednarodnem sodelovanju Tuniški ministrski predsednik Tahar Ben Amar, ki je te dni v Parizu vodil pogajanja v imenu tuniške vlade, se razgo-varja s predsednikom francoske republike Cotyjem. tabo- vedno koncentracijska rišča. “Figaro« izraža upanje, da bo deklaracija obrodila sadove, jezi pa se, ker je sestavljena tako, da bo v očeh Franciji zvestih prebivalcev Tunizije predstavila “bandite« kot rodoljube in borce v odporniškem gibanju, s katerimi se morajo pogajati. «Aurore» je skeptičen glede uspeha skupnega poziva na felahe ter se čudi, da v deklaraciji ni povedanega nič določenega, kaj se bo zgodilo s felahi, če se ne bodo odzvali pozivu oblasti. “Franc Tireur« pozdravlja deklaracijo in izraža zadovoljstvo, ker je tunizijska vlada pripravljena jamčiti za izvajanje, čeprav ne sodeluje v varnostni službi, kakor je svoj čas zahtevala. Tunizijci s0 podpisali deklaracijo ter s tem pokazali duha spravljivosti in pripravljenost za rešitev tega problema. «Combat» piše, da so Francozi dosegli pomemben uspeh, ko se jim je posrečilo pridobiti tunizijsko vlado, da se je pridružila pozivu francoskih oblasti. ložaju. Liberalna stranka ima sedaj v spodnji zbornici 188 poslancev od skupnih 467, Socialisti imajo 133 poslancev, manjše skupine in neodvisni 16; Pet mest je praznih. Voditelj nove stranke Hato-jama je v svojem govoru za, htt ral revizijo japonske poh tike, konec vojnega stanja med Japonsko in kominformi stičnimi državami in obnovitev trgovine s temi državami. PARIZ, 24. — Pariški večerni list »France Soin# objavlja danes članek bivšega predsednika republike Vincenta Auriola, v katerem pravi med drugim, da je Ei-senhower prav napravil, ko ni hotel odpraviti brezposelnosti s tekmo v oboroževanju. Dodaja pa, da niti politika, ki bi obstajala v pridobivanju tržišč s povzročanjem poloma tujih konkurenčnih industrij ali pa s še večjim omejevanjem uvažanja njihovih proizvodov v Ameriko, ne bi pomenila nobene rešitve. V enem in v drugem primeru se izražata kriza in brezposelnost in iz tega prihajajo noi i udarci. Kriza bo rodila krizo. “Naloga Francije je. nadaljuje članek, nujno proučiti in predlagati načrt gospodarskega, finančnega in socialnega sodelovanja in organizacije ne samo v Evropi pač pa sporazumno z ZDA po vsem svetu.« “Potrebno bo. pravi dalje članek, obrniti se odločno na komunistični blok in mu ponuditi, kakor sem jaz večkrat želel, istočasno gospo- glede načina, kako naj se ta j darsko sodelovanje in nena-vprašanja rešijo. Švica. nada-J padalni pakt kot prvi etapi ljuje nota, želi, da bi bilo mo-j na poti splošne razorožitve goče premagati težave, na ka-.in nac}zorstva nad oboroževa-tere naletavajo danes poskusi j njem » za rešitev teh vprašanj, ki za-' «D0g0dki si naglo sledijo, nimajo vse evropske države, j jpz s svoje strani ne verja-Nato opozarja nota. da je Svi-; men da homQ morali dol. ca v zadnjh vojni ostala nev-, eakatii da bodo ZDA pri-tralna m da se m priaraziin * • ... i znale Kitajsko in se pridru- M?, rssr-č,™ n žile veliki Britaniji v politi- nastala v povojnem casu in , drž»ve Kriza ki ie da zato sodi, da je reševanje kl te drza'[e M*«, Ki. j omenjenih vprašanj, pred- PO'zrocila spiemembo v a vsem zadeva držav, ki so za j meriški notranji politiki, bo to pristojne Zaradi tega zvez-] kmalu enako vplivala na zu-ni svet ne sodi, da bi v seda- nanjo politiko « njem trenutku švicarsko so- «Doba reakcijskih letal in delovanje pri teh razpravlja-, atomske sile ni več doba njih pomagalo k rešitvi. Pač | ozkega gleskluzivizma, niti ne pa bo Švica Dripravljena sodelovati v okviru svoje stalne nevtralnosti, na konferenci, ki se je bodo udeležile vse evropske dežele. V Ameriki pa objavlja list «Los Angeles Daily News» nekaj vesti o načrtu, ki ga je baje sestavii švedski zunanji minister Osten Unden in ki da ga bodo kmalu začeli proučevati v Washingtonu. Po teh vesteh predvideva Undenov doba anarhije in egoizma-Cas gospodarske zveze sveta je tu«, zaključuje Auriol. BRUSELJ. 24. — Trije zunanji ministri Beneluxa so se danes sestali v Bruslju. Sestanek je bil zelo kratek. V dobro obveščenih krogih sodijo, da so si ministri samo izmenjali misli, kakor je to med njimi običaj. Aretiran adjutant generala Nagiba Protest ameriške vlade zaradi obsodbe Američanov v Pekingu Protest je izročil ameriški konzul v Ženevi tamkajšnjemu kitajskemu konzulu Kitajske oblasti napovedujejo nove procese proti ameriškim „posebnim agentom1* KAIRO, 24. — Danes zji> traj so javili, da je bil bivši adjutant generala Nagiba kapetan Mohamed Riad aretiran. Zvečer pa je egiptovski notranji minister sporočil, da je Riadu uspelo zbežati in da je iz Kaira odpotoval z letalom v Saudovo Arabijo. Nova stranka ustanovljena na Japonskem TOKIO. 24. — Danes je bila na Japonskem uradno ustanovljena nova konservativna stranka, ki je dobila ime “Japonska demokratična stranka«. Za predsednika je bil izvoljen Hatojama,- za podpredsednika pa bivši minister Si-gemicu. V stranko so vstopili konservativni in liberalni odpadniki. Računajo, da bo nova stranka imela v poslanski zbornici 124 poslancev, v zgornji zbornici pa 18 članov. Ker so socialisti obljubili podporo pri glasovanju proti vladi, namerava stranka predložiti v parlamentu resolucijo o nezaupnici Josidi, zato da bi povzročila padec vlade. Joši ŽENEVA. 24. — Ameriški generalni konzul v Ženevi je danes po nalogu svoje vlade zaprosil za sestanek s kitajskim generalnim konzulom v Ženevi, da mu izroči protest v zvezi z obsodbo 13 ameriških državljanov na Kitajskem- Zvedelo se je, da po stikih med Američani in Kitajci ob priliki ženevske konference izroča ameriška vlada proteste, zahteve po informacijah itd., ki se tičejo ameriških državljanov na Kitajskem, pri kitajskem konzulatu v Ženevi. V ŠVashingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da so kitajske obtožbe proti obsojenim ameriškim državljanov “izmišljene«, ter obsoja, da med ženevsko konferenco niso kitajski delegati omenili aretacije dveh ameriških civilistov, ki so med obsojenimi. Gre namreč za Downeya in Fecteaua, glede katerih izjavlja državni departma, da so šele sedaj zvedeli, da sta zaprta na Kitajskem. Kakor pojasnjujejo, sta oba bila redna potnika na nekem letalu na progi Seul-Japonska. Ker je to letalo izginilo, so domnevali, da je bilo uničeno pri nesreči in da so potniki zgubili življenje. Glede drugega letala, v katerem je bilo 11 ameriških letalcev, izjavljajo v državnem departmaju, da so bili na rednem poletu ob reki Jalu. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da je a dova liberalna stranka je i meriški generalni konzul v imela zaradi tega danes izrpd- Ženevi dobil nalogo, naj od-ao sejo ta razpravljala o po-1 ločno protestira pri kitajskih eblasteh v Ženevi. Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, zakaj so izbrali to mesto, je predstavnik izjavil, da so a-meriške oblasti prišle v stik s kitajskimi oblastmi med konferenco o Indokini prav v Ženevi, in da tedaj niso Kitajci omenili aretacije ameriških državljanov. Na vprašanje, ali nameravajo ZDA predložiti svoj protest Združenim narodom, je predstavnik državnega departmaja izjavil, da za sedaj ni predvidena nobena druga akcija. Glede informacij pekinškega radia, da je bilo 106 ameriških »posebnih agentov« in kitajskih nacionalistov ubitih, je predstavnik izjavil, da gre za propagandno kampanjo, ki jo vodi Peking, zato da opraviči obsodbo Ameri čanov. Kitajsko ministrstvo za varnost pa je medtem objavilo poročilo, ki pravi, da so od leta 1951 do danes aretirali 124 “ameriških vohunov«, ki so se spustili s padali na Kitajsko, drugih 106 pa da so ubili. Agencija «Nova Kitajska« pojasnjuje da sta med 124 agenti tudi John Knox in John Downey, k a bila obsojena pred pe < -kim sodiščem. Poročilo kitajskega ministrstva za varnost dodaja, da so vohunske organizacije spustile od leta 1951 do danes s padali na kitajsko ozemlje 998 pušk, 6 minometov, 179000 nabojev, 96 radijskih aparar tov in količine »vohunskega materiala«, ki vsebuje nevidno tinto, potvorjene dokumente o istovetnosti, zlat denar in bankovce. Poročilo pra- vi dalje, da so “vsi vohuni bili vežbani po Američanih« in da so jih spustila s padali na kitajsko ozemlje ameriška letala «z glavnim namenom,' da organizirajo oborožene vstaje, določijo baze za gverilce, zbirajo informacije vojaškega in političnega značaja z namenom zrušitve kitajskega režima in z namenom, da pomagajo Cungkajškovim izdajalcem pri njihovih napadih na kitajsko celino in da izvedejo priprave, ki bi služile ameriškim napadalcem za napadalno vojno proti Kitajski« Poročilo zaključuje, da se je sedaj končalo zasliševanje “posebnih agentov«, ki “bodo sojeni in obsojeni po krajevnih sodiščih na podlagi zakona«. Dva ameriška agenta zbežala na Vzhod BERLIN. 24. — Vzhodna agencija ADN javlja, da sta se dva ameriška agenta, Nemca Schmidt in Richter 8. novembra javila vzhodnonemškim oblastem, katerim sta izročila štiri polne kovčke dokumentov, ter dodaja, da so na podlagi teh dokumentov ugotovili, da je bila organizacija, kateri sta agenta pripadala, odvisna od ameriške tajne službe in da je imela nalogo »pripraviti vojno ter organizirati vohunstvo in sabotažo«. Nemški ravnatelj organizacije (Zveza beguncev iz Sovjetske zveze) Burkhardt je zanikal to vest in je izjavil, da sta Schmidt in Richter tej organizaciji neznana. HPO)IIM.KI l>\KVI Na današnji dan je leta 1914 umrl Davorin Jenko, slovenski skladatelj. “Danes, ČETRTEK 35. novembra Katarina, Kolcmir Sonce vzide ob V.17 in zaton« 16.27. Dolžina dneva 9.ia Mb? vzide ob 7.21 in zatone od lovo. Jutri, PETEK 26. novembra Konrad. Zdedrag PRED BLIŽNJIMI RAZGOVORI V VIDMU\ Nad 30 dPUŠtBV j KOMAJ PRED TREMI DNEVI ODOBREN PRORAČUN REPENTABORSKE UBClNEj Tretji javni koncert tudi tu prevladal zdrav politični realizem in da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno v interesu prebivalstva. Istošas-no pa bi bilo treba rešiti tudi vprašanje okrepitve blagovnega prometa. Ne vemo, če bodo o blagovnem prometu razpravljali na že omenjenih zasedanjih komisije v začetku decembru ali na trgovinskih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo v Beogradu. Ustvaritev posebnega instrumenta po vzgledu goričkega sporazuma pa postaja za Trst izredno važna in je treba tudi k temu delu pristopiti gimprej. S.B. zastopanih na ustanovnem zboru: 1/1 I Slov. gospodarsbu-buiturne zveze Kot smo že poročali, bo v | nedeljo 28 t. m. ustanovni občni zbor Slovenske gospodarsko -kulturne zveze v Trstu. Predsednik iniciativnega odbora odv. dr F. Mikuletič je izjavil, da se Je število prijavljenih društev in ustanov v Zvezo dvignilo nad 30 kar je dokaz velikega razumevanja za potrebo enotnega nastopanja za slovenske gospodarske in kulturne koristi. Na ustanovnem občnem zboru bo izbranih 11 članov izvršnega odbora in sprejeta bodo pravila. Sen. bonzul Milja Vušnjab ubisbal preds. Irgovshe zbornice Jugoslovanski predstavnik v Trstu, generalni konzul Mitja Vošnjak je bil včeraj na vljudnostnem obisku na sedežu Trgovske zbornice, kjer ga je sprejel predsednik zbornice kap. Antonio Cosulich. Med razgovorom sta se dotaknila tudi raznih vprašanj v zvezi z trgovskimi izmenjavami med Trstom in Jugoslavijo. Predvčeraj je bil generalni konzul Mitja Vošnjak na .vljudnostnem obisku tudi pri grškem predstavniku v Trstu. Povratek delegatov SGZ z gosp. sestanka v Ljubljani Sinoči se je vrnila iz Ljubljane delegacija Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta, kjer je imela sestanek s predstavniki Trgovskih zbornic iz Ljubljane, Zagreba in Beograda ter zastopniki raznih podjetij. Razpravljali so predvsem o vprašanjih glede prometa med Trstom in FLRJ ter pri tem soglasno ugotovili potrebo po ustanovitvi Tržaško-jugoslo-vanske zbornice, kar bi pripomoglo k poživitvi medsebojnih koristnih gospodarskih odnosov. Našli so tudi način za medsebojno obveščanje o stanju na tržiščih. PO KONGRESU DELAVSKE ZVEZE Za interese delavstva ne za strankarsko propagando! Le z ustvaritvijo enotne fronte delavstva bo mogoče doseči, da bodo oblasti izpolnjevale vsaj to, kar so obljubile V začetku decembra se bodo po vsej verjetnosti v Vidmu pričeli razgovori o ureditvi obmejnega prometa odnosno predvsem o osebnem obmejnem prometu. Uradni krogi obeh strani o tem vprašanju zelo neradi dajejo kakršno koli izjavo, kar je tudi razumljivo, saj je vprašanje zelo zapleteno. Istočasno pa izredno zanima vprav vprašanje obmejnega prometa prebivalce obmejnih področij tako na jugoslovanski kot na italijanski strani meja m lahko pričakujemo, da bodo oblasti upoštevale te upravičene interese. Pogajanja o obmejnem prometu se bodo vršila na osnovi točke 7. spomenice o sporazumu, ki se glasi: «Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da v roku dveh mesecev od dneva podpisa tega Memoranduma začneta razgovore z namenom, da se sklene sporazum o ureditvi obmejnega prometa, vštevši olajšave za gibanje prebivalstva obmejnih področij čez mejo po kopnem in po morju, v cilju normalnih trgovskih in drugih dejavnosti in v cilju prevoza in prometa. Ta sporazum bo obsegal Trst, in podrečje, ki ga obdaja. Do sklenitve takega sporazuma bodo pristojne oblasti, vsaka v območju svoje pristojnosti, podvzele ustrezne ukrepe za olajšanje krajevnega obmejnega prometa«. Pogajanja o sporazumu se morajo torej pričeti najkasneje do 5. decembra, kot to jasno sledi iz zgoraj omenjenega teksta. Točno določeno je tudi, da bosta morali obe uradni delegaciji podpisati sporazum o ureditvi obmejnega prometa za področje, ki obsega Trst in tisto, ki meji na Trst. To pomeni, da je sporazum v tej točki zelo jasen in govori o ureditvi obmejnega prometa tako na meji med bivšo cono «A» in cono «B» kot na meji med Trstom, Rižano, Sežano vse do italijanske meje. Sporazum sicer točno določa teritorialno področje razgovorov, vendar ga nikjer izrecno ne omejuje in lahko tipamo, da bodo v začetku decembra načeli in rešili vprašanje obmejnega prometa ne samo med Tržaškim ozemljem in med Jugoslavijo, temveč tudi med Goriško, Brdi, delom Beneške Slovenije, Kanalske doline in drugimi predeli, ki so sedaj v okviru Italije in po katerih teče državna meja, kot tudi vprašanje obmejnega prometa za Vipavsko, gorički Kras, Soško dolino itd. na drugi strani državne meje. Državna meja je namreč, kot je to vsem dobro znano, prerezala povsod gospodarsko tradicionalno povezane kraje. Slabi odnosi med obema državama so onemogočili vsaj delno rešitev tega vprašanja vsa povojna leta. V ozračju dobrih odnosov ne more biti nobenega resnega razloga, da se to pereče gospodarsko in Socialno vprašanje ne reši ugodno n korist prebivalcev obmejnega pasa na enj in drugi strani državne meje. Po našem mnenju bi tehnično to vprašanje lahko rešili, kot so ga že rešili v sličnih , , v i , V) 1 . sssJSS zi & i« !>arSlovenski soli v Boljuncu cijo, z ureditvijo posebnih ob- j v v . ločenimi finančnimi ‘Vnosno ne dajo potrebne učne moči carinskimi predpisi, da se zajezi obojestransko škodljivo tihotapstvo in da se uveda tudi v tem vprašanju potreben red, ki bi koristil vsem. Molk italijanskega tiska kot tudi nekatere zelo sramežljive izjave odgovi 'ih krogov pa upravičeno vzbujajo zaskrbljenost, da bodo skušali italijanski odgovorni krogi tudi glede tega vprašanja izvajati določeni politični pritisk, skratka skusah prenesti to čislo gospodarsko vprašanje na politično področje mednarodnih odnosov. Italijani namreč zelo radi mnogo in na dolgo poudarjajo ter zahtevajo obnovitev prometa na osnov i osebnih izkaznic med bivšim o-zemljem cone «A» in cone «B», pri tem pa vztrajno molče o vsaki ureditvi prometa med 7'rstom m Sežano ter ostalimi obmejnimi področji. To kljub temu, da to področje določeno predvideva omenjeno točka 7 spomenice o sporazumu. Tako je tudi Tržaška trgovinska zbornica pred dnevi zahtevala obnovitev pomorskega osebnega prometa s Koprom, m pa zavzela stališča do osebnega prometa s Sežano, Komnom in Krasom nasploh. isikjer pa do sedaj ni prišla v italijanskem tisku do izraza potreba obnovitve osebnega obmejnega prometa tudi na Goriškem, razen v dokaj sre-mežljtvih in skromnih izjavah zainteresiranih portskih predstavnikov zbornice. Obstaja tako resna nevarnost ponovne nepotrebne diskusije o dokončnosti tn ne-dokončnosti sporazuma in italijanskih zahtev, da je cona «B» v »resnici« sestavni del Italije tf, dan razen nedelje °b ■ 13.30, 14.30, 19.30. 23.20. k HRVATSKA POROČILA. dan ob 20. uri. a-6.15, ITALIJANSKA POROČILA. 12.30. 17.00. 19.00. 23.00. 6.40 Jutranja glasba, leSit. gled tiska; 7.00 Jofrahh - jutra-vtemenska napoved; »o- nja glasba; 7.30 Nasveti spedinje; 11.30 Koncert z pr, P I. Čajkovski; 12.00 omač . j K-~l- 3° P 16.00 Za avna 5 K« 111 \J V L Lil.., 1U- —— - G'--' Melodije in ritmi; "',7145 KH; 11 IV lUVIJI- . . ...» — C 20 Do- 15.00 S knjižne police;*’-. mači solisti in ansambi našim mikrofonom: i’-,'J.qa nf*- danski operni koncert; • vSa-rava in tehnika: I6.10 gjas-kogar nekaj: 17.10 Z’£avlfcUltur-ba; 17.45 Klasiki; 18.2» * l9.U ni obzornik; 18.50 Sporc’Gjajba Melodije in ritmi: «7.45 K1J" po željah v hrvašč.m; zv- aUss: vir v ritmu; 21.05 R. ijuko Simfonija; 23.40 Glasba noč. ,,tsT '.'-joo n*- 11.30 Lahki orkestri; ^ davanie; 12.10 Za vsakoga kaj: 13.00 Priljubljene, lanlL0tivii 1 odi je; 13.30 Slovenski ‘rgWri- 14.00 Poje sopranistka » r c-b-ta Carosio: 14.15 Kultni" ,,51 zcrnik: 17.30 Plesna '| (enodn* Sežana Uj,0stoJn* Senožeče ^0uiaJ Dutovlje "vojšči<-'» Komen glav111 Podgorje ti. Kostanjevica e da Vpisovanjcj^. ^ U. .n «■ (dvodne Reka - OPsoče''*a Pregara 4 u- ‘O Kozina " Sltocijan Lokev B »ča p,vat’ t.ieC: pri l okev d0 2- '-gS* Vpisovanje ? p J k A D n i An'' j«. p c5"o» 2’24\ ZAHVALA ki s° ta*0 Neutolažljivi se zahvaljujemo vsd”■ gisto0 velikem številu spremili našo nep°za IVIIIIII,III ItlililiiVT id- bnO n" SK illlH Posebna zahvala častitemu gospo' ^ skemu zboru, vsem darovalcem ven vsem, ki so r. nami sočustvovali. ^j|II- žalujočl družini SKEB Kontovel, 25. novembra 1954. i *UPC> [>,NI »mpak no stanje Ko je mir o normal- DR. MILAN BARTOŠ PRAVNA PLAT sporazuma o trstu »n-državT prime™. Je tam? po svol' prirodi Jv T„ na-kot začasna rešili ,k resitev je mednarod- ‘Wr!n,0S] vsilila sosednim B »vam tedaj, ko ni bilo polj . a pravilno razmejitev jla«i? se ne more doseči so-da bi j 2a!n^eres>ranih držav, i'bilo te ga,prišl°’ Toda tu nadno sn?„-S?g -sie vol^e nak" Mreba -a -• adi tega -ie dala m resitvijo, ki ga je itta„i^’rovna konferenca, od-nie r„;;a_ln države lahko sa- Tf*či« ----»v. ‘uuivu on kil» rešil« ST0i spor’ ker ie r°*na t f ’ kl J0 ie dal'a m‘- n, k°plHrenca samo začas-‘Pora za odstranitev rti,*1 da"” ,sm° dolžni pouda-•Itmlia v V p°Sledu tega obitaiaii mir°vni pogodbi ,!ltlePOV) I?ne V?,ti Uredb nega L \ 1 so sklepi splos- ,vsinosm • arodnega mačaja 'seh a-i ln delujejo v korist !l števni j*'- V korist ■v kori r držav bhiepS„ ltaliie ln Jugoslavije jo £! “Jredbe. (sklepi) pa ima-“it mea11 Trea'ti samo vpraša-io. qi ,a Jugoslavijo in jtali-Pov Ta e,na to dvojnost skle-i»vi "'nteresirani mejni dr-■itg« . *a m°g'i menjati ti režima, ki bi moral .. v mednarodnem inte- vecje-in ne samo resu lovati .ki bi moral de- med dtva^ m?niati tista pred-hjjti J3, k' so-’mela nalogo Rja. 7Povsem njuna vprašata se v se n' treba čuditi, memorandumu skli- «bl#i;^edtem ko sta bili po-Vid«,.. .1 menjati tista Dred- tpje Nt “reditev Sodbe3v sk'ePe mirovne po-ko gre za mednarodno ^Sledil* V trkaški luki. V tem lija Sj Jugoslavija in Ita-splo5n edata. da gre tu za Uv jn Pravila različnih dr-bi m “a oni ne moreta sa-^ "Ikti ali ukinjati teh Pravic. Kar se pa ti-5»», j^rmlne rešitve tržaške- IU torn; ma, bi ga po Pravi-.reševati dve sosedni ^odkLizvedbo načela o sa-r*H jj.^bi naroda in v kate-morai mednarodna skupnost Primerih°d-elovati samo v onih #o če ne bi neposred- na DJjteresirane države moli* se v d° soglasja. Ker ] Jej SB 1 dve državi med se-"ilj Bor,SZUmeli 0 rešitvi, sta ■* uščer>i tudi, da izda- ji* se t- d° soglasja. Ker pa i?i Sn dve drz! 'i BoeSZUmeli 0 rešitvi, sta >>sfleB ■ čeni tudi. da izdavit* P' m da z njim zamejeni.,?6 sklepe, s katerimi i Vsilieer,°?0' ker jim ie bi' J S( *f-° kot začasno zato, thigajg0 ruugU sporazume- \ kfitali so tudi, da drža-'jnmso .ustvarile ta memo-?»- *.nis° mogle same re- fz ker ie ze bilo reti v,iilrovno pogodbo in rešitevP<^r*bn°' za pra" Jonferenco skHca- (J°vale v tem *° K0' C samo onemskupa°[aZUmU’ h n° moreio « ] ln so" | Povsem --.m. odločati. Sb - povsem netočno »c*a* ker 5'^njen351 mir' j” državi’ izk kat«rih mora-ce m jrkonscati svoje S! na < ^vni Ztll\ Če -ermens™°?A Avstrija po ViPog°dbe'^' p°g°dbi sklepali držLa° reviziji meja z >• ker jaeV^' razen z Nem-S]-,Prepoveri V tem Prime- iij, tem ko le"3 pr’ključitev, sAl °zemli- i A ostalimi svo- ‘ ?>iu kotk” razpolagala va. Kot suverena dr-iia 10. Iz razlage, ki smo jo dali pod točko 9, izvajajo neki časopisi zaključek, da pravica do odločanja ne pripada tistim državam, za katerih teritorialna vprašanja gre, ampak samo velikim silam, ki so bile pooblaščene sprejeti dokončni sklep. Menimo, da je tako mišljenje pravilno, ker se ne more sprejeti načelo, da imajo velike sile pravico odločati o usodi malih narodov in deliti njihova o-zemlja. Ce bi pristali na načelo, da velike sile same odločajo, bi šli proti načelom listine Združenih narodov. Razbili bi načelo enakosti držav in dali velikim silam večje prednosti. Konkretno so imele velike sile določena pooblastila v prehodnih sklepih listine Združenih narodov in sicer po pravilu, da so one edino odgovorne za mednarodno politiko. Sicer pa je tudi sama ustanovna listina v tem pogledu jasna (člen 107), in daje velikim silam, ki so vodile vojno določena pooblastila glede ustanovne listine, vendar samo do tedaj, dokler se vojna ne konča. Cim pa je vojna končana, postane posebno pooblastilo velikih sil prehodno in ravnati se morajo v nadaljnjem po načelih listine in ne morejo zahtevati, da bi imele večjo oblast kot jo imajo druge države. Sicer bi bilo kršeno načelo suverene enakosti držav. Sicer si pa niso same velike sile pridržale posebnih pravic za nadaljnje urejanje tega vprašanja, ampak so po svetu zunanjih ministrov prosile varnostni svet, naj prevzame nadaljnjo skrb za STO. 11. Vprašanje odnosov med sodelavci pri sestavi memoranduma nasproti varnostnemu svetu je potrebno gledati s funkcionalnega in ne formalnega gledišča. Varnostni svet je mogel sprejeti vlogo varuha zemeljske celovitosti in neodvisnosti STO kakor tudi varuha ustavnosti in zakonitosti na tem ozemlju samo iz tega razloga, če ta rešitev prispeva k miru in mednarodni varnosti, kajti po ustanovni listini Zdiuženih narodov je prvotna dolžnost varnostnega sveta ’ v tem, da varuje in ohranja mir m mednarodno varnost v svetu, vse ostale njegove dolžnosti pa šele izvirajo iz tega. Iz tega sledi, da mora varnostni svet ocenjevati izvrševanje vseh ostalih svojih dolžno- sti skozi prizmo obvarovanja svetovnega miru. Izhajajoč iz tega stališča, smatramo da nima varnostni svet pravice zavrniti predloženi mu memorandum z utemeljevanjem, da se s tem memorandumom menja teritorialni status, kajti on je varuh miru in ker se s tem memorandumom pri zainteresiranih . strankah rešuje vprav eno od tistih vprašanj, ki so vpisana na dnevnem redu_ varnostnega sveta kot vprašanje, ki ustvarjajo mednarodno napetost. Z rešitvijo takega . vprašanja se doseže vprav oni cilj, zaradi katerega je bil varnostni svet tudi osnovan. Z druge strani sta varnostni svet in generalna skupščina OZN edina organa, ki se lahko v imenu mednarodne skupnosti ukvarjata s tržaškim vprašanjem na sploh in še posebej z memorandumom, in sicer varnostni svet zato, ker spada to vprašanje v ^njegovo pristojnost na prošnjo sveta ministrov zunanjih zadev in na temelju lastnega pristanka, generalna skupščina OZN pa zato, ker more po členu 10 ustanovne listine proučevati vsako politično vprašanje. Toda niti varnosti svet niti generalna skupščina nimata oblasti, da bi preprečila izvedbo tega memoranduma. Varnostni svet ne more podvzeti nobenega ukrepa, da bi preprečil določeno situacijo, ki vodi k miru, generalna skupščina pa sme dajati samo priporočila. 12. Rrecej pogosto se postavlja vprašanje, kaj dejansko pomeni to, da se na Italijo in Jugoslavijo prenese civilna uprava. Brez dvoma, da civilna uprava ni edini odraz suverenosti in zato se postavlja vprašanje, ali to pomeni da se na u-streznih ozemljih v korist Jugoslavije oziroma Italije ustanavlja tudi suverenost. Vprašanje je verjetno bolj teoretično kot praktično. Toda če se ga lotimo z gledišča splošne teorije, ga bomo rešili vprav tako, kot če bi ga rešili tudi z gledišča prakse. Da bi neko ozemlje spadalo pod neko suverenost, mora obstajati vrhovna oblast, ki ima pravico ukazovanja prebivalstvu tega ozemlja in pa do obstaja določeno ozemlje. (Nadaljevanje sledi) idntoji \faleb ^ Pianist Anton Soler. Naš goriški rojak (rojen v Biljah pri Gorici) ima, čeprav šele 24-leten, že pomembno umetniško ime. Študiral je v Gorici, Trstu, Benetkah in od leta 1948, ko se je izselil, v Buenos Airesu. Prvič je koncertiral ko je imel komaj 9 let v gledališču Verdi v Gorici. V Argentini ima za seboj že veliko vrsto koncertov tako v dvoranah, kot na različnih radijskih postajah. Letos je bil na turneji v Jugoslaviji. Ob priliki njegovega koncerta v Ljubljani je o njem napisal dr. Danilo Švara naslednje: «Slovenci imamo novega pomembnega virtuo-zaii. Na koncertu v soboto bo igral znamenito Bachovo toccato in fugo v d-molu, Lisztovo špansko rapsodijo, vrsto Chopinovih skladb ter nekatera dela argentinskih avtorjev. JUGOSLOVANSKO SLIKARSTVO V LYONU V velikem umetniškem salonu v Lyonu so svečano odprli razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva, skupno 60 del najbolj znanih jugoslovanskih slikarjev iz zbirke komisije za kulturne zveze s tujino. Razstavo so priredili v okviru redne letne razstave omenjenega salona in je izzvala že takoj v začetku izredno zanimanje ljubiteljev u-metnosti. TRETJA PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Hans Tšnaver: Mladost pred sodiščem Vsi, s katerimi sem o nedeljski premieri o Auditoriju govoril, so se strinjali v mnenju, da je nudila predstava Tiemagerjeve uMladosti pred sodiščem» pretresljiv večer. Med samim izvajanjem je bilo opaziti tudi prenekatero solzno oko med občinstvom. To je dokaz, da sta i samo delo i njegova uprizoritev po članih našega gledališča zagrabila občinstvo za srce. Hans Tiemager imenuje svojo dvodejanko «Razpravo pred sodiščem za mladoletnike». V resnici je delo napisano v obliki sodne obravnave, ki se vrši pred nami na odru, medtem ko smo mi, občinstvo v gledališču, obenem tudi občinstvo v sodnijsfci dvorani. Nastopajo tudi novinarji in fotoreporterji (med njimi celo pravi), ki pridejo čez oder med občinstvo, od koder fotografirajo eprotago-nistev sodne obravnave na odru. Sodni sluga napove občinstvu začetek obravnave, sodnik in tudi drugi »protagonisti » v razpravi se obračajo v svojih nagovorih ali objašnjevalnjih nanj. Delo je torej napisano tako, da bi bil vtis na občinstvo čim bolj neposreden, kar je avtc.r tudi dosegel obenem z reiiserjem in igralci, ki so njegovo zamisel utelesili. VOJAŠKA KLIKA VLADA Z NASILJEM IN TERORJEM V IRANU SMRT Kakor so se z nasiljem in zločinom polastili oblasti, tako sedaj nadaljujejo, da bi si jo obdržali V Iranu smrt ne počiva. Vsakih nekaj dni odmevajo streli, s katerimi šahov režim obračunava s ivo-jimi nasprotniki, to je z ljudmi, ki ne mislijo, tako kot on, in z ljudmi, ki mnogo bolj kot on ljubijo svoje ljudstvo in domovino. U hie a - i "^vno* nVe' ki so skleni- t\e bi bi- f*tln a5anja , "esavan-ie te- ,9v«°,gov. ort i 0 lr vef >i tri katenh v6parCa' ki je btla dl°čala ,lzu' ni dokonč- ^ia?0godbe besedllu mirov- ‘ priporofnPak, k samn WSv*t k> »o bila iJfe,M£*n£ih ,v“lni£~v j 1] k Pisati. To pomeni, , bdnistT-" • svet zuna- S dn3i »klepa? bii tUtj’ ki °2ir0m i 0 tem bese- h \ prednUa^akino rešitev Cj? posvetnnai ■ konferenca !i «*. more - a -J- značai in 'ku kem ad*°čilno sklepa-(*t Pati v s* ®mer nj mogla bj^otni ^ ko ie bil spre- sklep. ^ tel0 c konferenca ni ','hh "ose 'kPestane se glede 'hin, So vladali v ti- bt»i, 80 vladah v i* ^ dr*Sf..?*d Italijo ti**,. , Vez, ki je družila |*la'I »lir 2,trami S tem da Im tista 0r,ien . ki !'žaV3lsta ie Prer>e- ki o kl .ie družila 't' konfe s°delovale na t° -dr- '-*!*» v&lij —,,n -v voinem stali »Vr^ihega cV1 .* Preneha-Nj Jo hovo so dobi- Ni. s* ne Usn*eritev in "htuVMe nii. Postavlja več t) ^ lta]i,bove ocenitve z Tudi v francoski Severni Afriki smrt ne počiva. V alžirskih goratih predelih se skrivajo uporniki, od koder napadajo pripadnike francoskih oboroženih sil — Na sliki pod-prefekt Delaplaque v razgovoru s skupino Alžircev v M’douneche Obračunava z ljudmi, ki ne marajo, da bi še nadalje dejansko pstali kolonija in sredstvo za kopičenje bogastva tujcev. Pred kratkim je v mračnih barakah druge teheranske oklopne divizije sedela kaka desetina ljudi mirno pri mizi in večerjala. Za večerjo je bilo meso in riž. V tem času so bile barake pod strogim nadzorstvom do zob oboroženih vojakov. Skupina ljudi, ki je večerjala, je bila del onih 612 aretiranih, in obsojenih pristašev stranke Tudeh ali pa ljudi s komunističnimi nazori in političnim prepričanjem. Kot je znano, so bili ti častniki aretirani v preteklem septembru. Kljub temu, da so bili obsojeni na smrt, so bili precej optimistično razpoloženi, saj so računali, da je to Iran, to se pravi domovina, v kateri doslej oblast n; streljala svojih nasprotnikov. Pri marsikaterem je veljalo tudi prepričanje, da bi se vloge mogle tudi zamenjati. Poleg tega je de-setorica, o kateri govorimo, vložila prošnje za pomilostitev, v upanju, da bo šah spremenil njihove smrtne obsodbe v zaporne kazni ali kaj podobnega. Toda šah tega ni storil. Kako uro pozneje pozno Zadeva Drummond pred sodiščem oje. V0* » II \>la''h,.pP8odbe ¥‘\ka1°n7®r"hcaUPOfteva «»• Sl* fti>ak "Pan 'P "jen se- 9>alt?vhe n?, j, sP°i'azu V-JSo bit? uc’ Potem (J^ri,Slr*» kJa.Werenca IV *- k<»ti Je bila °na O-* vežč H°Vna P°- k.c Italije samo 80 sodelovale v Pa-vprav . državami, Pnstopile k u nt ostra, kar je bi'o za celoto • lika in za specifične igr.i ske lastnosti Starešiniča ugodno. V celoti lepo izveden lik Josip Fišer, ki se ie nekako standardiziral za igranji manjših, vendar tipičn h vlog, je igral sodnega s.ugo diskretno opazno, tako da ie ob prvem nastopu vzbudil vtis, kot da je resn čni organ javne varnosti, kar mu moramo šteti za lep uspeh. Mea like, ki so po avtorju izrazito človeško individualizirani, spada Anina mati, ki jo je igrala Ema Starčeva s čustvenimi modulacijami in izbruhi, ki so ostali v mejah zadržanosti. Lik se mi je zdel bolj človeško topel kot izrazito karakteriziran, je pa prav zato doprinesel k pretreslji-vosti predstave. Modest Sancin je inteligentno žrtvoval nekaj svoje igralske tipike, s čimer je dosegel večjo resničnost in človeško pretresljivost lika Aninega očeta, ki mu je dal le- nec svojega ustvarjanja. Jože ...... Babič je ponovno potrdil, da pe '"dividualne poteze, da so je izrazit teatrski človek in\aani^e občinstvo. režiser resničnega formata. (Nadaljevanje na 4. strani) Prizor iz Tiemayerj*ve čini zelo občutna. Z doseda-Corsica, Molino zatem Trža- ! njim vladanjem nad slovensko ulico. Brigata Pavia, Tor- skimi občinami oblasti doka- riani. Faiti in druge, v občini Zagraj pa cesto na Sv. Martin, v občini Foljan pa bodo pogozdili hrib nad Redipuljo. Novi delovni centri bodo za krajše obdobje zaposlili določeno število brezposelnih, ki pa je v primeri z ogromnim številom vseh brezposlenih v goriški pokrajini še vedno zelo majhno. Nekaj delovnih centrov že deluje, vendar bi pripomnili, da je njih število skupaj z zgoraj omenjenimi dosti manjše od lanskoletnih. Tudi skrb za slovenske občine je vedno manjša, saj vidimo. da v najnovejšem naka- zilu za delovne centre v raz-7. junija 1954 ni samostojno ličnih občinah goriške pokra- nastopila na parlamentarnih volitvah, ker bi povečalo sile PSI, obenem pa bi v njenih vrstah še bolj okrepilo sile, ki so za socialistično alternativo. jine ni vključena niti ena popolnoma slovenska občina, čeprav je oblastem dobro znan težaven položaj brezposelnih v doberdobski, sovo-denjski pa tudi števerjanski občini. V sovodenjski občini zujejo, da ne poznajo položaja teh občin ali pa, da jih premišljeno za-emarjajo. Vsekakor je nujno, da se pokrajinske oblasti po svojih uradnikih bolj zanimajo za življenje slovenskega prebivalca, ki do države izpolnjuje svojo dožnost zato pa ima tudi pravico, da ob nje zahteva pomoč in potrebno skrb. HVjpon na M. Everesi" i prostorih S00 „S mon Gregorčič" Slovensko dijaško društvo »Simon Gregorčič« v Gorici priredi v soboto 27. novembra t. 1. planinsko predavanje o temi «Vzpon na Mount Everest«. Predaval bo prof. Bojan Pavletič iz Trsta. Predavanje bo na sedežu društva v Ul. Ascoli štev. 1 - I. Pričetek ob 20.15. Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA GORIŠKE SODNIJE Obsojeni trije vinski bratei zaradi ponočnjaštva in kričanja Po gorišKih ulicah so peli in igrali na harmoniko, čeprav je bilo že okoli ooinoči Pred goriškega pretorja so grincu. | Samostojnega stališča pa PSI morali včeraj dopoldne tudi trije Goričani, in sicer 32-let-ni Emil Kočevar iz Svetogor-ske ul. -99. 24-letni Silvio Ni-coletti iz Ul. A.scoli 8 ter 71-letni Franc Peršolja s Placute 8 Zagovarjati so se morali zaradi obtožbe goriških orož' nikov, po kateri naj bi vsi trije 12. avgusta ponoči peli in igrali na harmoniko in s tem kalili nočni mir. Proti njim je pričal orožnik La Mura. ki je bil omenjeno noč na straži pred goriško prefekturo. Iz Raštela je slišal glasno petje in glas harmonike. Skupaj z drugim o-rožnikom je stopil do skupine in od nje zahteval, da zaradi pozne ure (bile je namreč že nekaj minut čez polnoč) prenehajo s kričanjem in igranjem na hormoniko. Toda vsi trije, ki so bili že precej vinjeni niso hoteli poslušati organa javne varnosti, marveč s0 brezskrbno nadaljevali svoje popevke. Sele kadar je na kraj dogodka prišel brigadir orožnikov, so trije veseljaki prenehali. Kočevarja in Ni-colettija so odpeljali v bolnico. stari Peršolja pa je romal v zapor, kjer sta se mu proti jutru pridružila še ostala dva. Na včerajšnjem procesu so vsi trije zatrjevali, da so bili le veselj in prav nič vinjeni ter so zanikali vsako obtožbo o petju in razgrajanju. Toda njih izgovori so bili precej dvoumni in goriškega sodnika niso mogli prepričati. Kočevarja je dr. Fabianich obsodil na 3 mesece zapora in jajo in prihajajo toda Gonel- 2.000 lir kazni. Nicolettija na • la ip Altinieri se nista zme- 4.000 lir kazni. Peršoljo pa na ! nila za njen opomin. 2.000 lir. Sodnik dr. Fabianich je za- radi prejšnjih kazni, obsodil Obsodba m!adeqa parčka Giovannij* Altinierija na 4 j .. mesece zapora, mlado Gonel- zaradi nemoia!neqa vedenja ! lo pa na 2 meseca zapora po- Za zaprtimi vrati je, bil včeraj proces proti 22-letni Santini Gonella iz Svetogor-ske ul. 99 iri 25-lettenm Gic-vanniju Aitipieriju z istim bivališčem. Pred sodnika sta morala zaradi občevanja na j stopnicah zgradbe, v kateri i stanuje gospa Bella Letizia, ki je mladi par zasačila pri kaznivem dejanju. Morda bj cela zade i Ostala skrita, toda 17. junija je Go-nelhna mati stopila k Belli in se začela z njo prepirati in jo je celo osebne- napadla, češ da širi po sosedstvu neresnične zgodbe o moralnem vedenju njene hčerke Gonelle., Zadeva je prišla na uho policiji, ki je poskrbela, da je vse prizadete poklicala in jih zaslišala. San-tina Gonella je zatrjevala, da jo z Altinierijem vežejo samo prijateljska čustva. Isto je izpovedal tudi obtoženi mladenič, ki pa je še pripomnil, da je omenjeni večer Go-nellovo tudi poljubil, vendar samo to in ničesar drugega. Gospa Bella pa je ponovno potrdila svoje obtožbe; rekla je, da je mladi par našla v tesnem objemu na stopnicah; prosila ga je, naj se vede dostojno zaradi ljudi, ki odha- gojno. Najemale delavk za Rim Pokrajinski urad CISNAL sporoča, da je v teku najemanje zenskega osebja, in sicer kuharic, pestunj, sobaric in hišnih pomočnici, ki bi želele na delo v Rim. Pogoji so naslednji: plačana vožnja iz Gorice v Rim. ugodne plače ter 13. plača in letni dopust. Po poteku preizkusne dobe bodo vpisane v Zavod za socialno zavarovanje ter deležne bolniške oskrbe. Interesentke naj se zglasijo na uradu CISNAL od 17. do do 18.30 uri. Dosedanja dvorana je že pretesna za prireditve Ob prihodu zimskih dni začenja pri nas tudi živahnejše prosvetno d.Tovanje. Kljub zimi sicer dela na polju in doma nikoli ne zmanjka, vendar nam skuša domače pro- TRETJA PREMIERA Slovenskega narodnega gledališča (Nadaljevanje s 3. strani) Marija Hogenderst, starikava klepetava gospodična, je dobila v Leli Nakrstovi inter-pretinjo, kakršno je potrebovala. Zdi se mi, kot da je Leli Nakrstova s to kreacijo prerasla vse svoje dosedanje stvaritve in odločno potrkala na tista vrata, ki se jim pravi umetnost. Njena karakterizacija je bila pristna in izrazito individualna. Drugo veliko presenečenje, da ne rečem odkritje večera: Tea Starčeva kot Ana Daal-ders. Ze nekajkrat smo opozorili na postopni razvoj te mlade igralke. Toda da razpolaga njen drobni organizem s tako polno notranjo in zunanjo dinamiko, s tako prepričljivimi izbruhi človeških stisk in strasti, tega nismo mogli predvideti. In še nekaj je pri tej mladi igralki dragoceno: njena prosojna ne- obarvana človeška pristnost. Kar reče, kar zakriči, ji verjameš, te zaboli. Njene muke, njene stiske, njene blodnje trpiš tudi ti. Njena Ana Daulders je bila velika in dragocena kreacija. Nemajhna zasluga za ta vzpon gre režiserju, gre celotnemu kolektivu našega gledališča. Udaren karakteren lik mladostnika je ustvaril tudi Miha Baloh v Pie tu van Doornu. Manj v detajlih kot o celotnem nastopu. Pristen in živ. Človeško topel, Ce sem napisal: manj v detajlih, potem moram vendarle pristaviti, da je Baloh začel v tem liku že graditi, zavestno sestavljati celoto. Vendar je njegova udarna moč, ki je izzvala aplavz pri odprti sceni, še vedno v njegovi človeški neposrednosti. Ta lik je bil nov in svež. Se vedno manj izdelan kot impulzivno neposreden. Psihološko in karakterno izredno tenkoslušen lik je dal v Gerardu Niekertu Silvij Kobal. Pogodil in izvedel je zelo ostro niansirano podobo mladega in plašnega črno-borzijančiča, kakršni so utegnili strašiti po vojni po vseh večjih mestih zapadne kapitalistične Evrope. Tudi za Kobala bi rekel, da je v Niekertu ustvaril svojo doslej morda najuspešnejšo, vsekakor pa najdosledneje izvedeno kreacijo. «Mladost pred sodiščema je dosegla pri občinstvu prodoren uspeh. In to po pravici. Kajti predstava pomeni nov vzpon SNG, predvsem pa nov svetno društvo nuditi v tem pustem času tudi nekaj razvedrila, posebno za časa praznikov kot so Novo. leto, pust in druga praznovanja, ki so postala pri nas že običajna. Tov. Mira pridno vadi naše naj mlajše za prireditev, ki bo najbrž prihodnjo soboto, ko bo Miklavž obdaril naše malčke pa tudi starejše če bodo dovolj pridni. Pri pripravah ji pomagajo tudi ostali člani društva, saj je potrebno pripraviti oder in dvorano, ki postaja z-a potrebe Standrežcev vedno bolj majhna in bi bilo želeti, da bi imeli lastno dvorano, kjer bi lahko nastopili tudi z večjimi igrami, za katere je bilo zanimanje med domačini vedno zelo veliko. Kako bo za Sive-strovo, še ni znano, toda pravijo. da misli za vse le sam predsednik društva, ki ob takih prilikah ne pusti nikogar na cedilu. Zadnji mraz, ki je trajal tri dni. nam je povzročil precej škode. Zmrznila je predvsem salata, pa tudi cvetača, ki smo jo svoj čaš zasadili, letos pač nima sreče. Hiteli smo pobirati, kar se je dalo, ker se nismo nadejali skorajšne-ga deževja, ki bo obvarovalo, kar je še preostalo zdravega na naših vrtovih in njivah. Brez potnega lista na obisk k bratu 30. julija i«tos i* vanska obmejna polic * . čila italijanski pol« J Rdeči hiši 20-letneg ^ Suppo iz Catanzara. ^ julija ilegalno prešel drža mejo pri severni postan Gorici. . -uadi- Na goriški 3' j svo- nec iz Južne Italije PjoW ja doživetja Pred. p _ do- meje in vzroke, ki s° laVj. vedli da je odšel v brez potrebnih . tov. Suppa ima starej J ^ „ ta na Jesenicah, W službi že pet let m tud. ^ poročen. P”. , f,°t zaželel vi‘ si ga je mlajši bra ^ deti in je zaradi t g ^ v Gorico, kjer je P ?re-bosta srečala m sk P živela vsaj nekaj uri . _ daljnjem pripovedovanj^ je bilo razvidno, da r 0t> brat ni prišel na razg meji, zaradi tega jo^ J ■, Suppa mahnil kar no mejo brez pot g ia Onkraj so ga takoj zasad vrnili goriški ,Pollcl3''l.esu ob-Na včerajšnjem P1 js0feni toženi Suppa ni bil P kljub temu pa ga J* pretof vi odsotnosti gori* n0. dr. Fabianich p°g°Jn0 a i» val na 2 meseca zapo plačilo 10.700 Hr. DEŽURNA LEKARNA. dan in Danes posluje ves . _ g3ssi. ponoči lekarna Pontom Raštel 27 - tel. 33-49. R I «f CORSO. 17: «Poroka», Sica, R. Rascel in panini. VERDI. 17: »Rdeče Ladd. O v.pe s. ^ kape*’ ■Ki* CENTRALE. 17: you sta«, C. Gable in ^ yer-V1TTORIA. 17: «G,uffPcress1*' di». A. Ferrero i^/;_0 pin»> MODERNO. 17: «GunS3 C. Grant in V. Mc La g11"' Zahvala tov. Šteharia za čestths ob 90-letn ci Ob SO-letnici rojstva tov. Antona Stekarja mu je domači pevski zbor zapel neka j'vzpon nekaterih njegovih čla- pesmi, poklonili pa so mu tudi šopek cvetlic. Ob tem zavidljivem jubileju se tov. Stekar vsem najtopleje zahvaljuje. Obenem je daroval za Dijaško Matico 1.000 lir. Najlepša hvala. nov; Tee Starčeve, Leli Na-krstove, Mihe Baloha in Sil’ vija Kobala, ki so vsi stopili na prag resnične umetnosti, pri čemer ima režiserska u-motnost Jožeta Babiča levji delež. VLADIMIR BARTOL I MM na predvaja DANES 25. t. m. in JUTRI 26. t. m. z začetkom ob 18. uri tilm: mm Igralci: Dane Clark - Ben John*011 Tracey Roberts Maganiiii IIIUIGlH UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 }i VAŠA TRGOVINA V njej dobite : t>cd- OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir ndpQV-Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in NIKOV. — JOPICE od 2.950 lir naprej- " d0. NENE HLAČE po 1.350 lir. - Poleg bite pri nas: VELIKO IZBIRO DELA' ------------------ pen«1 OBLEK v vseh barvah in po najnižJ’11 lSj£i3 AMERIŠKE PLATNENE HLAČE. AMEfE .«1-JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJ1, POSKUSITE! w r ~~ S.KEMMEDVl V.. 53 »Vsak pravi American, in to pomeni vsak klanovec, je z Vami in z Vašim odbciom pri njegovem poizkusu, da vme državo poštenim Amerikancem, ki ljubijo svobodo in se beje boge, da vmt državo tistim ki jim pripada.* Ko se je končala druga svetovna vojna, je dobil v odboru za preiskovanje protiamer.ške dejavnosti glavni vpliv član kongresa John Rankm iz Missisipija. Oživljenje Klana, njegova nasilna dejanja In izigravanja, za katera sem pripomogel, da so prišla na dan, so privedli do tega. da so široke ljudske množice zahtevale, naj odbor zares pokliče Ku Klun Klan na odgovor. Nuna smisla, da pošljemo nekoga v Georgijo, da tam preiskuje kianovsko dejavnost,* je rekel predsednik odbora Rankin. «Ako želite glede Klana kakih pojasnil, zadostuje, da pokličete Velikega zmaja pred odbor * ICKK JE STARA AMERIŠKA USTANOVA Odbor je imel glede tega različna gledišča. Ko pa je prišlo do glasovanja, je bilo sklenjeno, da se ta predlog cdbije. »Komite je ugotovil, da nima dovolj podatkov da bi izvedel preiskavo,* je objavil glavni svetnik odbora Ernest Adamson. »Konec koncev * je pripomnil Rankin, »je Ku K1ux Klan stara ameriška ustanova.* »Klanove grožnje in vzbujanje strahu niso nič drugega kot stare ameriške navade, nekaj takega kot protizakonito Sr«a JotaT W«o,l ki je ml arugn dan odbora. tJ^tJsjrssTt’ <**• '*»“»»■ bo ‘ndSilbk.t? Ma,“° l8l»- Mk« odbor. ki bo udaru kjer koli bo treba, ne glede ah rn knlnmhiiri klanovci ali komunisti!* je izjavil koiumbiju. T* nndnrihm-'en'meiJ°Vu <- Ta, !m verjetno ne wnoviF’ i! ^ ^ .lic mdustr!alec, lastnik jeklarn, ki ga l.. “. J* Nacionalni odbor za delavske odnose, ker je o d k Ioni luk a z, naj prekine s svojo protisind kalno dejavnostjo. m miml! Preisl{dvanje fašizma je imel eno sejo, ki je u»meiheii 'V o ’° je bl1 Povab!jen znani fašistično Smith- da bi pričal kot »strokovnjak na lastne stroške in mu izročim kup dokumentarnega materiala o Klanovl proti ameriški dejavnosti. Posebno sem poudaril, da bom dokazal, da Klan ne spoštuje 14. in 15. ustavne spremembe (ki jamči državljanske pravice in volilno pravico črncem), da izigrava zvezne volilne zakone in da sploh ne spoštuje državnih zakonov. Čakal sem mesece in mesece, a odbor m niti potrdil prejema mojih pisem. OSEBNA AKCIJA V ODBORU Tako sem se odločil, da se osebno pojavim pred odborom za preiskovanje protlameriške dejavnosti. Sklenil sem. da bom pripravil odbor do akcije proti Klanu, ah pa naj javno prizna, da tega noče. Medtem ko se je taksi, v katerem sem se vozil po ulici, ki so jo obrobljala siva upravna poslopja, približeval Kapi-tolu. sem potegnil iz kovčka svojo kianovsko obleko in jo začel oblačiti. Nenadoma je avto naglo zaobrnil in skoraj zavozil na pločnik. Pogledal sem se v ogledalo in ugotovil, da je šofer zapazil mojo kianovsko obleko. Po obupnem izrazu njegovega obraza sem sklepal da mn je sinila v glavo misel, da je to gotovo njegova zadnja vožnja. «Ne razburjajte se,» sem dejal, »rad bi se samo malce poigral z nekimi kongresmeni Prašim vas, ustavite avto pri stranskih vratih Kapitola. > 2e zjutraj sem hodil okoli tega poslopja in videl, da stoj: oborožena kapitolska policija pri glavnih vhodih in legitimira cd^^e1 pa smo prišli do poslopja kongresa; se ‘j«1 ,ola ^0° »Tu smo,* sem rekel tn mu plačal vožnjo- ,^vo K da ni na pločniku nikogar, sem potegnil tez ° švignil skozi stranska vrata. DEKLETA SO ZAKRIČALA Opazil me ni nihče, pa tudi na stnpnl^ •L icnjatl. h pogledal levi strani glavnih vrat sem opazil kap'tos(,ni ,. je sedel za mizo, s hrbtom proti meni- Hn-r bh° l5ai hodniku m krenil v drugo nadstropje. Tam . p0 P8 doK‘J niku nekaj ljudi, ki pa so se kmalu S kovčkom v rok i sem se začel' vzpenjati- £ prvega nadstropja, sem previdno pogledal a čJ “-j r levi strani davnih vrat. sem onazil kapit°** s„ H1'1. Trdno držeč za kovček sem tiho hitel P^Ujcn)*1^6 nisem prišel do napisa na vratih: Soba za ^ 1)0 U — Odbor za preiskovanje protlameriške delavUsta dv® ^ P15-Vrata so bila na široko odprta. V sob' gtopil 5 , pisali na stroj, nekdo pa je sedel za ih,z ie 5 KI 1 tisti P3’ ^1 J® K® Dekleti sta vzkliknili in ušli iz s01^. . op®3 Lrj®-.vi pododboje in potrkal. L - ,v Ameriiri ni f^1°. '8 P°d°dbor zaključil delo in objavil, obiskovalce, medtem ko pr: stranskih vratih ni nikogar. Od kiinh im,, co-J, j. »le nevamcstix>. tu so iz pritličja vodile stopnice v drugo nadstropje, kjer rvihnr Pisal ' (Ja se dom ponovno obrnil na je imel odbor svoje urade. sem mu m se ponudil, da pridem v Washington Šofer me je še nadalje prodirno opazoval v ogledalu, ko »Hallo,* sem odgovoril. »Kaj lahko storim za vas?» jc v glasu. odgovoru', urednik -STANISLAV HtNKU - UK KI »NUSTVO: ULICA MUNTECC.H1 M. e m. nrrd. - r,lefo„ |tevllk ^ _ preda) S«1 - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA Sl. M - Telefonska itevllka 37-338 - OGLASl: od l Jo il» .S J ,« - 1>L S7-338 - Cene oglasov: Za »san min vlSme v Jinii! 1 stolpca Ugovski W finančno up»avn) 100. osmrtnice »0 ur - za FLRJ v* vsak mm širine 1 ttolpra z* vsr vrste oglasov po 2».* iin — Tisk« Ti*k»rsk* savotf ZY\ — Po$ni£ri Goric« Ul. 8. Prlliro l-fl Te> 33-82 — Rokopisi se n" vnfcajo ------------------------- _ nap*1' za mizo in ki me je že prej s kotičkom neK« ali s nepremično za mizo m preobračal po 1,3 . naj ie da me ne vidi. Verjetno se se ni od'° rijim. gjli Stopil sem v sobo in se ustavil PreC1 tereDi s ■ Hallo.* je končno zinil z glasom, v 143 skrbljemost ln radovednost .. s su«^ v-porasa* , sl^ tNadalV"11 „ -o *** 'ort f»' NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repuD. Jugoslavije: Poštni tekoei ratun i a STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.8374 — Za »LRJ: Agencija demokratičnega Inose. ulje, Ljubljana Stritarjev* 3-1., tet. 21-928 tek. raCun pri Narodni nauki v Ljubljani «04 T . 379 — Izdaja Založništvo tržaš