• •

List
48.
m v •
lecaj
XLVII
i
\J
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za nol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr.
Ljubljani 27. novembra 1889
Obseg: Naznanilo in razgl
Opomba gg. udom c. kr. kmetijske družbe kranjske
nega drevj
Razne reci.
Zemljepisni
rodop
obrazi
Divjaki
Jame aa saditev sad-
Naši dop
Novi
Gospodarske stvari*
Naznanilo in razglas.
Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih
bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih
in mescvnih.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se
zatorej naj bi skrbela županstva, da do-
aa vsaj po enega dobrega kovača in
prične 1. dne januarja 1890, leta.
poukom v podkovstvu je združen
tudi
nauk o
bode vsaka občina živinskega in mesovnega oglednika.
Janez Murnik
ogledovanji živine in mesa.
Kdor
želi sprejet biti v
j
predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske
podkovsko šolo, mora se izkazati:
spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz
Dr. Karol vitez Bleiweis
a
začasni vodja podkovske šole.
učil za kovaškega pomočnika;
. z domovinskim listom;
. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in
. da zna brati in pisati slovenski.
Naznanilo.
»
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vi
Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 šile dne 27. in 28. decembra t
i
in sicer : 27. decembra
oziroma 50 forintov.
Prosilci za štipendije imajo predložiti: . ubožni list,
2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške
skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole. 28. decembra pa za učence podkovske
šole
iz
podkovstva
in
mesa. Kovači, kateri
ogledovanja klavne živine
in
se
hočej
podvreči
tej
skušnj
i
9
pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de cembra t. 1.
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani
dne 1. novembra 1889.
Šola
traja
do
konca
junija
1890.
leta.
Kdor
dobro prebije preskušnjo. more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more
nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas
Dr. Karol vitez Bleiweis
Opomba
99
udom
c.
kr.
skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske
knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši.
kranjske.
kmetijske družbe
Glede sadnega drevja, katero družba oddaja, prosi Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za- podpisani odbor vsakega g. uda, prav nujno, naj dotični četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah.	razglas dobro prebere, predno drevja naroči, ker
nima toliko sredstev in družbeni uradniki pa ne toliko in se dobro ukoreničijo. Napačna je misel; da v dobri
časa, da bi z vsakim udom, ki ima dobiti 5 dreves za- zemlji vzgojeno drevje ne raste dobro, ko ga presadimo.
stonj, začeli brezkončno dopisovanje.
Ponavljamo še enkrat:
1.)	Le tist ud more dobiti še to jesen 5 drevesec zastonj, ki je poslal oba goldinarja svoje letnine za 1890. v Ljubljano podpisanemu odboru. (Sicer je pa
razpošiljavanje drevja za to jesen ustavljeno, ker je primerni čas uže prešel.)
2.)	Pravico do
brezplačnih d
imajo pa
udje tistih podružnic, katere nič ne delujejo in ki torej polovico letnine ne potrebujejo, in oni udje, kateri niso
v nobeno podružnico uvrščeni.
To
so udje podružnic.
Ilirska Bistrica, Lož, Kočevje, Radovljica in Tržič ter
udje iz ljubljanske okolice, ki niso uvrščeni v podružnico na barji, dalje udje v Ljubljani iu pa oni zunaj dežele
stanujoči.
I' ^ » d- * < •	i r ^	f
3.) Ker se sadno drevje ne more po pošti pošiljati naj vsak zadnjo železniško postajo razločno na naročilo
ako je pa naročnik z Ljubljane po voznikih v
5

»
zapiše
zvezi, naj pa pošlje voznika po drevje, ker družba ni v
stanu voznikov po mestu iskati.
» > *	T »•
•	4
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske
v Ljubljani.
Divjaki.
Bliža se čas, ko bo treba jabolčne in hrušove peške
saditi. Vsak
kako ie ravnati
svoje izkušnje vem
Kdo

da veliko premalo pazimo, kam treba peške saditi, hoče imeti lepo drevje, mora si dobrih divjakov oskrbeti
Kupimo jih sicer lahko, a
dno se nam jih (posebno
hruševih) 25% konča. Torej bolj kaže divjake pridelovati
doma, koder je količkaj ugodna zemlja.
Kakovšni pa treba da so divjaki? Odgovor je kratek . Dobro ukoreničeni, močni in zdravi! Divjak, ki ni prvo
leto 30 cm visok vzrastel, ni za nič
Konj
ki ga od
mladih nog slabo krmiš in še pred 2. letom uaprezaš v težke vozove, ne boš lahko prodal za 200 gld. Je že? za kar je, a za parado in trpežnost pa ni. Zamorjeno je bilo žrebe, in če ga od petega leta krmiš tudi z ovsom, poznalo se mu no bode nikjer drugje Bog ve kaj, nego na svetli dlaki. To uči vsakdanja izkušnja. Ravno
to pa velja tudi o drevji.
Cepi
krevljast divjak z vso
natančnostjo, a vzraslo ti na njem ne bo nikdar lepo
drevo. Krevlja je bil,
v nevoljo in škodo.
Če
in zanikarna krevlja ostane tebi
pa hočemo izrediti dobrih div-
jakov, moramo imeti zdravih pešek od lesničnjakov in lesnik. Saditi jih pa je treba v dobro, z mešancem ali sploh predelanim gnojem pregnojeno gredo. Kolikor boljša je greda, toliko lepših divjakov pridela m o n a n j ej. Le v dobri zemlji dobivajo mlade rastlinice dovolj hrane, da že prvo leto močno požeuo
Ravno naopak je resnica.
dobri,
pregnojeni in zrah-
ljčftri zemlji naredi drevo obilo koreninic, katerih v slabi
ne more. Korenine
80
pa
tako rekoč roke, ki mu do-
našajo hrano. Dosti teh rok donaša torej razmerno dosti
■ •
hrane tudi v slabejši zemlji. Poleg tega se pa ta hrana po stauicah lepo rastočega drevesa lahko pretaka in ga
redi
slabi zemlji pa dre
nikdar
more pravil
rasti iu se dobro ukoreničiti. Malo „rok* ima torej. Teh malo rok pa mu ue more niti v dobri zemlji donašati
dovolj hrane, in
še ta so po skremženih njegovih sta-
©
•t
nicah ne more redno premikati ter ga pravilno rediti. Zanikarue divjake cepimo včasih po trikrat, a potem se
šele posuše popolnoma.
■ ■ * ^ ■
Zato opozarjam č. g. kolege: kdor hoče imeti v
drevesnici lepo drevje, sadi
n aj
zd rave peške v
w
dobro pregnojeno gredo. Potem naj pa porabi najboljše divjake, zanikarne pa naj vrže v peč.
Janko Žirovnik.
Jame za saditev sadnega drevja.
Širokost in globokost jam ter skrbnost pri sajenji
sadnega drevja so reči največe važnosti
a vendar so
sadjarji pri teh rečeh kaj malo pozorni. Jame delajo kar le mogoče majhne in plitve; da bi ločili dobro prst od
slabe
niti ne m
drevesa ne rvsade" v jamo, am
pak ga le »vtaknejo" vanjo ter potem jo zaspo, ne da
kaj gledali
če j
prišla
prst med korenine
pod
in ali je prst okoli koreni
rodna ali medla. Na tak
hitro Jdelamo, a česa nam pa se
i ni
nje
način res po ceni in je potem od tako vsajenega drevesa nadejati. Uspeha
nobenega, o rastnosti še misliti ni, vsako leto pogi
nekaj drevesec, in podsajenja ni konca ne kraja. Ko
sadjg bilo bavlj
ne
te napačnosti, oziioma svojo neumnost še priznal
še dobro
Tega
pa ne stori, on raje pridno za
sadjarstvo, trdi, da njegova zemlja in podnebj
gajata
ali pa da je dobil za nič drevj
iz
drevesnice itd. Marsikedo misli pogoditi, ako zasadi hitro mnogo sadnega drevja, pa se ue pobriga, kako ga sadijo njegovi delavci. „Ceno pa slabo" velja še pri nas največkrat pri sadjarstvu, ako ravno to pravilo nikoder ni tako malo na mestu, kakor v tej stroki kmetijski. Kadar
daš jame za drevje kopati, ne zabi tega dela nadzirati
izroči pa ga najbolj vestnemu in
ljivemu dela
To bi posebno priporočali šolskim vrtnarjem, ki morajo ob najmanjšem neuspehu mnogo grenkih zabavljic slišati.
Kdor sadno drevje sadi, naj ne varuje čevljev, obleke in rok, ampak korenine, deblo in vrh, kateri mu bodo skrb obilo povrnili.
Razne reči.
*


* Povrtne rastline

dad
Hrnškov šampanjec. Sladke, prav sočne hruške

obvaruješ mraza, če
se porabjti
izvrstno peneče
(šampanjec) na
jih pokriješ z zdrobljeno šoto, katere je povsod tam do-
* r ✓ 4
volj, koder šoto napravljajo. Kakor je znano, šota brani
>	;	* *« a-	. -y ,	• 7/ j P* t r P t' ; *	v [t. . '	J
tudi gnilobi, zato je boljša v ta namen nego prst, slama
* * • • •• ■ #
itd. Spomladi ti pa je šota izvrstna tvarina za primes
kompostu. Kdor je blizu
**	k	V	>	V	.» * .V	* 'ip *	. /
■	T	M	.	i J~	•^	—
ta poskus.
naslednji način. Hruške se olupijo, z noži (ribežnom ali s primernim strojem razrežejo in potem iztisnejo (izpre
šajo)
Iztisne ni sok se dene v sodček
ki se ne zabij
a
y
naredi prav lahko s šoto

*
f. •

Varujte mlado sadno drevo zimskega solnca!
tem piše L. Grothe v vrtnarskem listu „Flora" tako le:
'	~ ~ 5	- uw tiuu »jo,
ter se pusti, da stoji mirno. Odprta veha pokrije se s koščekom platna. Čez dva ali tri dni prične se kipenje, vzdignejo se pene in drožje, katere pa se morajo skrbno
je to narejeno in se pri vehi
toliko kipečega
proč spraviti. Kako
ne delajo več pene
hitro dolije
se v sodček
Kako dievje zmrzuje,
ni še
soka (ki se je pripravil v kaki drugi manjši posodi), da
prav določeno, a našli so, Je 8<>dček poln. Napolnjeni sodček se dobro
abij
in
da drevo navadno najbolj trpi po južnozahodni strani PU8tl Potem ležati v kleti prav pri miru šest tednov čevelj od tal. Dokler ni soka v drevesu, toliko časa tem ča8U 8e izv^a 10 % nad dnom
drevo ne more zmrzniti
luknja, vtakne
se
t
če je les popolnoma zrel. vaQ)° P1PA» ter pretoči ta tekočina, ki mora biti popol-Januvarija meseca, gotovo pa februvarija prične sok po noma čista> v šampanjske steklenice. Steklenice morajo
, ampak s s pečatnim
nas navada
drevesu se dvigati, in tačas je solnce zelo škodljivo. 8e zamašiti (pa ne kakor je pi Solnce pospešuje dviganje soka, a kadar zaide, pritisne kakim strojem, če tudi priprostim) ter potem
mraz
i
in
sok zmrzne v deblu,
kar
dela
toli škodljive
voskom zakapati. Čez daljne šti
ločiti
zmrzline. Tega obvarujemo drevo, ako ga po solnčni 8a težko
strani pokrijemo s slamo, vejevjem ali 8 čim drugim, ali uležano, boljše je ga pa vsaj z apnom ali ilovico pobelimo.
od
tedne je vino pitno in
pravega šampanjca. Bolj če je
*
Kako
sadno vino
sti jabolčnik
(mošt) učistiti
Sadno
vino
Kako češplje ohraniti
Vzame se navadna steklenica


se
ne čisti vedno, zlasti ne ob letinah
napolni z lepimi češpljami in potem dobro zamaši
To
ki niso posebno dobre ter nima sadje veliko sladu, najbolje in najhitreje popraviš, ako vzameš na vsakih
klenica se zakoplj
sveže do novega leta
s precej širokim vratom
, Ste-
takrat vzame iz nje, kadar se češplj
vsaj pol metra globoko v zemljo
potrebujejo
100 litrov mošta
sladkorj
in
ga ob neprehudem
ognji raztopiš v ravno tolikih litrih
mošta

kolikor je
kilogramov sladkorja, potem pa to gosto zmez v čisti
posodi z moštom pomešaš.
* Izvrsten gnoj vrtom je cestno blato, ki ima pa
še to prednost, da je zelo ceno. Kakor se pri nas še mnogo gnojilnih snovi brez koristi pogubi, tako se tudi cestno blato. Cestno blato, zlasti po vaških in srenjskih
Podučile stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Nabral Fr. Jaroslav.
potih
je veliko vredno
njem so razen rudninskih
(Dalje.)
139.
gnojil, gnili ostanki rastlinski ter mnogo živalskega blata. Ako cestno blato skrbno zbiramo, mešamo na kompostu ali ga kar naravnost s prstjo pomešamo, dobimo gnojilo,
e mnogim zelenjadnim in lepotičnim rastlinam dosti
K Vaalu.
dem ntovega polja za Vaalom 1870.
sem naprej. Kmalu sem ugledal vodo v daljavi bolj hasnivo nego hlevski gnoj. Razumen vrtnar porabi Bila Je t0 laguna, obkoljena od nizkih, gosto zaraščenih
ki
Šel
naj torej skrbno ta gnoj, aRo ga
ima
*
Zajci so sadjarju velika nadloga. Zima je sedaj
vrhov. Ali vode je bilo težko dobiti, ako do kolen zabresti v močvirje. Vse na okolo
nisem hotel
bilo
raz
pred durmi
in
njo pridejo kmalu gladni zajci, ki ob
gloda
mlado sadno drevj
Po
novi postavi za od
hojem puško
od zverine. Vržem toraj ranec po tleh, prislonim
drevesu, vzemem v roke sekiro
>
nasekam
ekaj
škodavanje po divjačini narejenih škod more odškodnino
od najemnika lova zahtevati le tist, kateri dokaže, da je zvršil vse obrambene naredbe. Kdor hoče biti torej
3. Proti
naročajev vej in odnesem k močvirju. Pomečem jih, in
tako sem še dosta lahko prilezel
vodnej
glad
Na
škode obvarovan, zajcem zavarujemo
naj zavaruje svoje sadno drevj
drevj
>
če debla dobro obvežemo s
slamo

če jih namažemo z žaltavim starim špehom
ali
polnil sem kotliček, zakuril in pristavil. Skuhal sem tudi čaj, in spekel kruha v pepelu. Se ve da je pri tem go-
spodinstvu mojem ranec bil odvezan in vse je ležalo po
,. s čajem in drugo. Potem
tleh
vrečice z
moko, s cukrom
z zmesjo od kravj
>
ilovice, apna in volovske žolči
* Jabolka prav hitro olupiš, če jih vtakneš za eno
minuto v vročo ali še bolje v vrelo vodo. Koža se da potem kar s prsti sneti.
sem lezel še enkrat po vode. Ko sem zavzel sem se.
se povrnil k ognju Okolo ognja je stala tropa črnih nagcev in so brskali po mojih zalogah. Jeden je držal mojo
puško v roki
Mraz
me je spreletaval
Kaj
če divjak
Gledi, da puško djbiš, velim sam sebi. Potegnem kraji. Povsodi je dosta nizke
revolver izza pasa in ostro vprem
oči v črnca. Sklenil
malo. Ob reki
stoje
gošče, ali visokega drevja
Ko-
kolibe Kafrov in Koranov.
sem

da koj
sprožim, ako bi pomeril vame. Ali bil je rani so podobni nekoliko Kitajcem. Za civilizacijo so
Ko sem se mu sprejemnejši od Kafrov, iu oblačijo se večinoma po vsem
trapec, ni mu prišlo na um kaj takega.
približal, postavil je puško k drevesu. Koj jo pograbim.
_
Sedaj sem se oddahnil. Pogledam nepozvane goste. Bile so tri žene srednjih let in dve mladenki, pa trije mladi
telesu. Ženske so dobre
pevke,
napevi njihovi so jako
prijetni. Ce pa pojo Kafri kedar plešejo, takrat človek mora mašiti ušesa, ali pobegniti. Zato pa se Kafri od-
Vedli so se dosta krotso. Hoteli so tobaka, likujejo z junaštvom. Možato se zakade v boj za svojo
dal
možaki.
9
Niso mi verovali, da ga nimam. Da se jih znebim sem možakom sira in ženskam malo cukra. Hoteli so več imeti, ali jaz sem jih ostro pogledal, brzo pobral svoje reči v ranec, da idem naprej. Vabili so me, naj
očevino.
Za večera sem obstal na gosto obraščenem vrhu,
se brez navadne previdnosti.
da prenočim. Vlegel sem
ostanem pri njih do drugega dne. svojo kolibe, ki jih popreje nisem bil opazil. Ali jaz sem
zadel ranec in šel.
Spal sem malo in slabo, v enej roki sem držal puško, Pokazali so mi tudi v enej revolver. Noč je bila jasna in tiha. Ko hočem
zjutraj vstati, vidim
da
pod koča v vznožju moli rep
Pozneje sem naletel na rodbino Krovakov
Tudi
kačji, mirno
Na lahno vstanem in odgrnem koc. Kača je ležala bila je mlada. Popadem jo in vržem kot bi trenil
oni so hoteli tobaka. Spraševal sem jih, kako daleč je
v stran. Preden sem dobil kamenja v roke, zginila mi
še do Vaala. Pokazali so mi temno progo v daljavi, je v goščo.
Bilo je drevj
bregu vaalskem. Dospel sem do večera
Okolu poludne sem prišel na mesto, kjer belci in
Vaal je tako velika
eka
kakor Veltava pod Više- črnci demantov iščejo. Okolica je kamenito gričevje.
gradom
Kako bodem prišel na drugo stran? Ko sem Demantov iščejo v naplavljenej
zemlj
v nižinah in na
stopal ob reki, zagledam dva Krovaka
?
ki sta ribe lovila, vrhovih. Kjer so demanti, tam so tudi drugi dragi kamni
Poprašam, kje je brod, ali nismo se razumeli. Prišla je Srečen je naproti Kaferka ki je gnala čreda koz. Ta mi j
povedala,
»
ki zadene ob demant. Nekater malo pobrska
a do-
naj grem le naprej ob reki, in prišel bodem
pa ga ima
nekater
pa
dela in dela po več tednov, in
belemu naselniku, tam je plitvina.
Mračilo se je in treba je bilo poskrbeti prenočišča
nič ne zadene. Tu ostanem tudi jaz, da poskusim srečo.
Ob prvej priliki Vam pošljem te štiri liste, ki sem jih apisal na potovanju. Bog daj, da Vam srečno pridejo
Kraj je bil žalosten, ptičev ni ptice ujede so vpile, in z drugeg
bilo
slišati, samo neke
i brega se je zaslišalo kedaj pa kedaj tulenje zverine. Zbog povodnji je bilo vse raztrgano in v kotlinah je še stala voda. Našel sem vzvišeno mesto s travo in z grmovjem poraščeno.
v roke. Preden jih odpošljem, pristaviti hočem zadnjo pošto, da bodete vedeli kamo mi pisati.
Vaš
c. P.
Od
ložil sem ranec, prinesel vode, nabral suhljadi in zakuril Preden je bila večerja skuhana, napravil sem na pri
140.
mernem mestu postelj.
Peti
se
mi ni poljubilo nocoj.
Za Vaalom.
Oblaki so se podili, bliskalo se je in kedaj pa kedaj je zamolklo zagromelo. Viharno noč bodem imel, dejal sem. Dobro sem zavaroval
Vaše pismo sem prejel še
Klipdrift 1871.
o Božiču, ko sem se
puško.
Tema je bilo kot v rogu, bil povrnil s pustinj južnoafriških. Bivam
Klipdriftu. Ko
in vihar je tulil. V okolnih šumah je bilo čedalje živejše, sem
lani prišel na ta kraj demantov iskat, ne bi bil mo
zlasti šakali so se močno oglašali. No vihar se je kmalu polegel, in drugega dne je bilo vedro. Kedar človek ugleda božje solnce, ujasni se tudi njemu misel. Popadel glas po svetu, sem ranec in šel naprej, kakor mi je bila Kaferka sve- vkup leteti srečolovci
gel kupiti niti funta sladora, a letos je uže vse druga
če.
Klipdrift je sredotočje cele pokrajine
Ko je počil
da se tu dobivajo demanti, koj so začeli
Sedaj
je uže par sto diggerjev
tovala. V dobrej uri sem prišel k belcu ; bil je angleškega (zlatokop) tu pokolenja in izobraženejši od boerov halandeških. Peljal Judje, kaj pak
Koj
za nami so pritisnili tudi trgovci, dobro se jim godi. Gospodar tega
me je v stanovanje in
postregel
z mesom
>
kruhom in ozemlja je bil do sedaj Jantj
v Lekatlongu, kakor sem
kavo. Potem je poklical Kafra, £da mi na drugi breg Vam lani pisal
iva duša se ni brigala za to pusto
Brodil sem za Kafrom držeč visoko v gričevje. Ali kakor hitro so dognali
prenese ranec.
roki orožje in strelivo. Voda je sezala pasa. Rad sem dal Kafru šiling za postrežbo.
Prešed reko Vaal sem stopil na ozemlje batlapin-skega poglavarja, ki se naziva Jantje Mothiebe in sto-
da je tu dosta de
na mestih do mantov, oglasila se je republika transvaalska
ozemlje njena last. Mesec pozneje se je Slobodna država Oranjska. Največo pravico pa
, da je to oglasila tudi
si
prisvajal do teh kraji
Vaterboer, kralj Grikvov
luj
Lekatlongu, blizu izliva Hart
50 angleških
milj
daleč od mesta
v Vaal, kakih sem reko pre-
Diggerji
pa
smo
bili
te-le misli
Naj
brodil
desnem oregu vaalskem se širijo peščeni
ozemlje pripade Transvaalcem ali Oranjcem
bodo gotovo prodane špekulantom,
prepirno kopanine
od teh pa se nam ni
>
nadejati nič dobrega. Toraj smo pogovorili, da to ozemlje proglasimo za samostalno repuliko. Ko je vlada trans-vaalska oznanila, katerega dne hoče razviti svojo zastavo in ozemlje vzeti v last, tudi mi nismo rok križema držali. Napravili smo rudečebelo zastavo, na katerej je bilo zapisaDO: „Slobodna republika". Pripeli smo jo na visok drog in zasadili na najočitnejšem mestu.
i dolgo vihrala naša zastava. Prišlo je dvajset
oroženih Transvaalcev, ki 80 prinesli novo zastavo. Nas je bilo do 200 dobro oroženih diggerjev, in jaz kot naj-
Politične stvari.
Deželni zbor kranjski.
XIV. seja dne 20. novembra 1889.
Po prečitanem in odobreoem zapisniku prejšnje seje
po naznanilu na novo došlih prošenj, stavlj
poslanec
starej
sem bil načelnik. Došel je tudi polnomočnik
. Murni k predlog: »slavni deželni zbor naj sklene, od danes naprej deželnemu zboru došle prošnje odstopijo se deželnemu odboru v rešitev". Ta predlog obvelja brez
ugovora.
ga je bil poslal Jantje in je proglasil, da pride 10.000 Kafrov na pomoč, ako Transvaalci nastojajo ozemlja se
Tretja točka
dnevnega
reda je ustno poročilo
nančnega odseka ob ustanovitvi strokovne šole za k o
polastiti. Črna pl emena zaviuajo republiko transvaalsko
5
a Jantje je naklo podili.
diggerjem
Transvaalce smo za-
Ali zadeva ta se je čudno zasukala. Poglavar Vater
vinsko obrt v Ljubljani k prilogi 61. in po kratkim priporočilu predlogov po poslancu Klein-u sprejmeta se sledeča predloga:
1.) Deželnemu odboru se naroča, obrniti se do visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje s prošnjo,
boer se je sporazumel z guvernerjem angleškim v Kap- da u8tanovi strokovno šolo za kovinsko obrt v Ljubljani
tudi stavbinsko in umetno klju-
skej, in ta je koj poslal poslance v Transvaal in v dr-
katera naj
žavo
Oranjsko, da preporno ozemlje zasede Angleška, čavničarstvo.
obsegala
Bilo je po našej republiki. Kmetom transvaalskim bi se uže bili uprli, tudi Oranjcem. ali postaviti se na odpor
Angležem,
bilo
zastonj.
Ni pa dobiti toliko demantov, kakor pišejo po no-vinah križem sveta. Srečen je, ki ga najde. Dosta sem
se trudil in delal,
2.) Deželni zbor izreče radovoljnost, za ustanovitev in vzdrževanje strokovne šole za kovinsko obrt dovoljevati doneske iz deželnega zaklada v istej meri kakor za strokovno šolo za lesno obrt.
Pri
. in 5. točki sprejmeta se predloga upravnega
ali v osmih mesecih sem našel samo odseka glede uvrstitve cest s Pijave Gorice na Želimlje
štiri. Prvi tehta 4!/4 karata; lep je, kakor da ga je ka-menar obrusil, ali ni dosta čist. Cenili so ga na 10 liber
in
šterlingov. Drugi ima tudi 4 karate; krasno je čist,
zato so mu vdarili ceno na 40 1. št. Tretji ima 2%
utrinja se lepo, ali malo je rumen in ne do celega čist
.; čist je
i
in pa občinske ceste Knej-Karlovic med okrajne ceste v takem smislu, da je dejanske uvrstitve pričakovati drugo leto.
Pri
točki sprejme se v soglasji spredlogom
u-
Prejel sem zanj 12 ali nepravilne oblike.
št. Četrti ima samo

pravnega odseka o prilogi štev. 72. predloženega načrt
/
novega zakona o povzdigi reje goveje živine brez bistvene
premembo
poročevalec poslanec P o v š e
viti.
Iskati demantov je prav tisto kakor v loterijo sta-
srečo. Nedavno je tak srečolovec v
in blizu He-težak. Po-
v 2. branji, dne 22. pa v celoti.
Nekater
Od
ima
do 12. točke rešile so se po predlogih u-
Gong-Gongu našel demant, ki tehta 94
brona je nek Koranec našel demant
slali so ga v London.
107 V, k.
Leva roka me boli. Imel sem pred meseci blizu
Kurumana, tam
er se pričenja pustinja kalaharska, boj z leopardom. Strelil sem vanj, in se je tudi zvrnil. Ali ko se mu približam, vrže se po koncu, skoči besen vame
pravnega odseka manj pomenljive prošnje.
Pri 13. točki rešile so se po predlogu finančnega odseka v smislu že vlani sprejetih predlogov potrebni sklepi glede nove zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani.
Pri 15. točki sprejeli so se predlogi finančnega odseka glede zgradbe nove brambovske vojašnice v Ljub-
ljani

16. in 17. točki rešili ste se dve prošnji
>
in popade za levo roko. Vržem puško od sebe, pograbim prj jg. pa ena prošnja v taj
seji
ga za vrat in se vržem ž njim. Povalil sem ga in mu
s kolenom vrat pritisnil na tla. Na to potegnem revolver in pomerim v uho. Malo se je še
ginil.
zvijal, stegnil in
po
Deželni glavar napove daljno sejo XV. na drugi
dan to je dne 21. novembra.
Ali roko mi je zelo poškodoval, ni se še zacelila
i, •
(Dalje prihodnjič.)
XV. seja deželnega zbora kranjskega
dne 2 1. novembra 188 9.
Po odobrenji zapisnika prejšnje seje, odda se pri
loga 73. z načrtom
zakona glede vodovodne zaklade v
Ljubljani
finančnemu odseku
Pri 4. točki duevnega reda rešijo se predlogi zd
vilki
J	t vuluh1 ^uiu	»taivi,
ženega finančnega in gospodarskega odseka (priloga 76.) Jerm
da je v 19. seji štajarskega
dež
zbora
poslanec
z načrtom zakona
o
doneskih, katere
zopet
i
tedaj
Kranjska, deželno stolno mesto Ljubljana in zemHiški
morajo dežela enkrat, če večkrat ne
■-»v*
g i č ni h. šol. Glasovalo
se je to zgodilo že pred vsaj
iglašal potrebo kirur-
posestniki barja prispevati k troškom del za njega oau- pa bil je odklonjen vzlic tem
je o tem predlog
po
Sevanje (k prilogi 62), poročevalec poslanec Povše
slancev za
;
da
gla
menih
26 po
r
9
25 pa proti predlogu. (Odklonitev predloga
predlogov
Po zanimivem vtemeljevanji bistveno nespremenjenih zaznamoval je ali g. pisalec dotične notice
deželnega
odbora
po
poročevalcu in po
stavec z (!).)
ali pa morda
263
Slo
kratki razpravi, sprejel se je načrt zakona, po katerem legram, da se je v nasled
imajo k troškom okrogle svote 1.400,000 gld. prispevati izJavil poslanec Furst
da
močvirci z 280/
o>
dežela
z
12°/
sledeči predlo
09
Ljubljana pa z 10%,
soval on „
predlog Jerm
ne pa

o e
u
^enca" pa smo brali te-
seji imenovanega dež. zbora
v omenjeni zadevi in vsled tega je dež. gla
o
1.) Načrt zakona o doneskih
Kranjska, deželno stoln
■ i
katere morajo dežela
sprejetim
Iz
vedbi kirurgičuih
šol
tega
proglasil
razvid
da
tudi na Štajerskim
posestniki ba
mesto Ljubljana in zemljišk
morajo britko občutiti pomanjkanje zdravuiko
prispevati k troškom del za njega osu-
ln tega smo
tudi
popolnoma
preverjeni
ce ve, da ne-
ševanje se potrjuje
2.)	Dežel nemu odboru se naroča, da temu izprosi Najvišje potrjenje.
3.)	Dežel nemu odboru se naroča
katerim gospodom ne govorimo od srca, če rečemo
konu
je bila to neizrečeno nesrečna mi
storiti brez od
vojaški zavod „Jozefinum
je res,
in kirurgične šole
, da
ker so se odpravili
kar
res, in naj ugovarja kedo, kar
kolik
hoče
lašanja potrebne korake pri visoki c. kr. vladi, da iz posluje pri visoki c. kr. državni upravi ustavnim potom
ro, znašajočo 50% vseh troškov;
mi rečemo še enkrat
r
za mo
državno podporo, i
neobrestno posojilo v znesku 300.000 gld čvirske posestnike;
oproščenje od kolekov in pristojbin glede listin in
misel Pavel
bila
trdimo: neizrečeno nesrečna
je
to
naj
si jo
bil sprožil že Peter ali
Naredba, da mora vsaki zdravnik biti dokt
me
dicine, vidi se nam ravno taka, kakor če
vsaki ljudski učitelj mora imeti
se zaukazalo
fesorj
posobnost vsaj za pro
pravnih opravil
podvzetja:
9
w	V
ki
bila
potrebna vsled
tega
srednjih šol ali pa celo za univerzo Dokler niso bile na novo vredjene zdravniške plače
na Kranjskem
5
reklo
se
navadno občinam, ako so
privoljenje, da se sme razpoložljivi del obstoječega prosile za zdravnike: zboljšajte plačo močvirskega zaklada na račun doneska močvirskih Zdaj pa,
posestnikov porabiti
kako
da
načrtom zakona gotovljeno,
, ko
bode s priloženim ter so bile vse
dežela sama to storila
službe
dobili ga boste, plače vravnala,
nameravano osuševanje barj
za
čela
Bno, da se bodo dela, ako bo mogoče, pri 1890. ter zvršila v teku naslednijh štirih let
natančno sad odp
razpisane, pokazal se je še le
kirurgičnih šol
službe
vsa
so, ni pa
i
j
kmečkih okrajev ni
4.) Deželni
odbor
se
pooblašča
9
da
dovolj ne — prosilcev. Ako za službe posameznih
nihče prosil, ne čudimo se; a če
c. kr, m de-
zaslišavši pogledamo n. pr. na Krško, ki je mesto, ima sedež
druge udeležence, sklene z visoko c. kr. državno upravo okr. glavarstva, in poseže spretni zdravnik s svoji v smislu sklenenega načrta deželnega zakona za zvršitev lovanjem lahko tudi čez most tja v sosedno Štajersko
izboljševalnega dela potrebni dogovor in da torej stori
r
pa
endar tudi za to službo
potrebne korake,
pri
tem
dežele in izboljševanja.
najskrbnejše varujoč koristi potem lahko vemo
i
pri
čem
ni bilo nobenega prosilca, da smo. Opravičeno toraj
5.) Deželni odbor se pooblaščuje, da za slučaj
j
ko
bilo
treba
posojila za barjane najeti,
prevzame v
vprašamo: kedaj bo tega pomanjkanja konec? Starej
kirurgi so do malega izumrli, mladi se ne odgajajo raščaj slovenskih medicinarjev
na-
pa
imenu dežele poroštvo do najvišega zneska 300.000 gld.
ščine
je v primeri potreb
tudi tako pičel, da tako rekoč zgine. In če prav
za dogovorjeno poplačilo tega posojila s tem, da vpo- tu la tam kedo medicinske študije dovrši, koliko jih pa
rablja določila
tega zakona in sploh vse previdnosti.
mara iti službovat
na
deželo?
v mesta tiši
manj
XVI.
Dalj ne točke dnevnega reda 5. do vštete 9. bile so pomenljive, — 10. do 14. pa so se odložile na
sejo, katero napove deželni glavar na 22. dan no-
kmetih pa naj
1j u d j
1
po
zdravniško pomoč ali z težkim
i
vembra.
novci preplačujejo ali naj iščejo pomoči pri „konjederkahu.
ali pa naj poginjajo kot neumna žival. Terde besede, pa
resnične. Da
tišče,
vemo
medicinci do malega vsi le v mesta
glejmo dokaz: Ljublja
štej
mende
prav
Naši dopisi.
, 30 zdravnikov, soseda Loka ima nasprot le zapiši enega, in to: za mesto in okolico, pa za vso ob
»
Od
zdravnikov
liko nadlogo, pomankanje zdravnikov, čutimo le po Kranj- kaka vojska
širno selško in poljansko dolino
orenjske strani. 16 novembra. (Pomankanje na blizo 27
: Potreba kirurgičnih šol.) Mislili smo, da ve- In to stanje
en zdravnik tedaj
zapiši
sedem in dvajset tisoč stanovnikov
9
skem
pa
Slovenec
naznanil nam je v svoji 262. šte- varuj
!
zdaj o mirnih časih! Ko pa bi nastala česar nas vsemogočni Bog milostno ob-
■le: mladi zdravniki
kaj pa bi bilo potem ? To
bi bili poklicani v vojaško službo; stari bi ostali po mestih; sloga med slovenskimi poslanci
po deželi pa bi cepali ljudje o boleznih brez zdravniške po- blagodej
, ki položaj hoče krajinah
Kranjskem vstraina in
tudi
moči kakor muhe. Mislimo, da nihče
natančno opazevati, ne bo djal, in tudi rečti ne more to je pretirano.
na razmere med Slovenci v drugih po
Ker se nalagajo podložnikom ua vse strani
taka
Pri volitvi novega deželnega odbora izvoljeni
so sledeči odborniki: 1.) iz skupine velikega posestva odbornik dr. Schaffer, namestnik baron Taufferer;
silna bremena,
na]
86
jim vsa]
za čas bolezni tudi iz skupine mest in trgov: odbornik Iv. Mu mi k, na-
oskrbela zdravniška pomoč, saj je znano, da je človeku mestnik Fl. Stegnar; iz skupine helskih občin: odbornik ljubo zdravje prva in največja dobrota na sveti, in da dr. Vošnjak, namestnik Fr. Povše; iz celega zbora:
v bolezni vsakido naj bolj po njem koperni.
tej za-
odbornik Oton De tel a, namestnik J. Krsnik. Glasno
devi pa nam stojita zdaj le dva pota odprta : ali naj se odobravanje našla je izjava izvoljenega dr. Vošnjaka, uvedejo vsaj za kake leta zopet kirurgične šole, da do- da sprejme zahvalujoč s3 za skazano mu zaupanje iz-
. volitev in da bode tudi v prihodnje deloval za blagor
bimo
po
naših deželah mladi domači zdravniški
na
raščaj; ali
pa
naj avstrijski narodi počakajo, da bo katoliškeg
kega 1 i u d s t
ogromno število židovskih medicincov zvršilo
svoje
Sklep deželnega zbora, ki se je vršil minulo
študije. Kakor si namreč Izraelov rod po vseh deželah soboto večer, dal je deželnemu glavarju priliko ozirati
išče mesta in prostora, da takorekoč tihotapsko zastavlja se v svojem končnem govoru na vspešno delovanj korenine v rodovitna tla,
zbo
iz
katerih
naj
drevje in
sad
bi pogualo rovo: Rešilo se je 78 prilog, večinoma poročil deželnega
za njegove sebične koristi iu namere, odbora, 3 samostojnih predlogov in pa deloma poročila
, vrh tega pa se je
enako tako se je bati, da bodo v kratkem času tudi me- odsekov o vsih važnejših predmetih
dicinarji tega rodu poplavili vso Avstrijo in poskušali
se vriuiti v zdravniške službe prav v malih letih
Našega
rešilo 167 prošenj in pa vse nadrobnosti obširnega let
jezika se bodo kmal priučili; zakaj kjer žid čuti „groš
a
nega poročila. Deželni glavar omenjal je posebej

ondi je v svojem trudu neumoren
Naj
pore za zgradbe šol, zvikšanje učiteljskih
plač
: pod-
zakon
drža
poslanci toraj tudi v tej zadevi čuli pri vratih
še naši gg. glede nagradenja za versko podučevanje v ljudskih šolah
skoz katere hoče vriniti se živelj,
, med naš siromašni narod Štajerskemu poslancu
novi neprijatelj, židovski učiteljev, ki morajo
S	*	'
sklepov glede strokovnih šol in pa zakona o pravicah
vojni

Dali
omenjal je sklepa o zgradbi nove bolnice in
Jerman-u
pa
kličemo: se pri tej prilike hvaležno spominjal velikodušne

vrlo dobro!" ker se poteza za tako pravično, potrebno žrtovalnosti Josipa Gorupa
po-
in koristno reč !
Iz I^ubljane. — Deželni zbor kranjski končal
je dne 23. t. m. minulo soboto večer ob
i
tošnjo
bal se
zbo
?
44 dni
e, da
katero se
2
trajajoče vspešno delovanj
. uri le-
Marsikdo
se
nadaljevalo nasprotje v deželnem tu in tam, izrekoma v Ljubljani
in
njeni okolici in pa v Kranjskih selakih občinah kazalo pri zadnjih deželno-zborskih volitvah. In res kazalo se je pri dveh prilikah pri razpravi normalno-šolskega zaklada in pa pri predlogu finančnega odseka o nameščenji dr. Bock-avob enem sklenjenem bolnišničnem oddelku
Omenjal je dalje zgradbe brambovske vojašnice in deželnega gledališča.
'	^	m	* %	• $ * O*	u^	■	l	1 :	,	• '
Izmed sklepov zadevajočih predložitve cest in pa
druzih prometnih naprav omenja: ceste čezV agensperg,
_ . _
čez Lužarje, Savskega mosta pri Radečah in železnice Kamniške.
Izmed sklepov zadevajočih gospodarske stvari o-menja: zelo izdatnih podpor za kmetijstvo, za kmetijsko razstavo prihodnega leta, zoper trtno uš in strupeno roso, zoper povodni Vipavske, Račenske in Kočevske
doli
pogozdovanje krasa, pred vsem
pa
prevaž
zakona za osuševanje ljubljanskega močvirja
Konečno omenja še sklepa deželnega zbora v pod-
narodna stranka žalibog pogreša tako Poro ,etos v deželi po vremenskih nezgodah poškodo-potrebne sloge. Bati 83 je bilo, da se sad tega pokaže vanih- Glavar izreka gorko zahvalo za toliko in tako
za očibol
da
tudi pri volitvi v deželni odbor.
Tako daleč, hvala Bogu, ni prišlo: Zadnji dan zasedanja dognala se je poravnava ne samo za odborovo volitev, temveč na taki podlagi, da je za prihodnje za-
važnih sklepov vsemu deželnemu zboru, posameznim odsekom, njenim načelnikom in poročevalcem. Še posebej
zahvalj
se gospodu deželnemu c.
predsednik
ki
gotovlj
lovanji,
povoda
a tudi sloga v vsem političnem slovenskem de-ako vsi vdeležeuci, na čemer dvomiti nimamo ostanejo mož beseda.
je kakor vedno, tudi letos sodeloval pri vsih važnejših sklepih ter s svojo naklonjenostjo vspešno podperal vsa
prizadevanja v blagor dežele
Po
zahvali izrečeni po
poslancem
tudi
v
nekolikih nemških
besedah
vabi
Vresničila se je toraj koncem zborovanja ona želja
deželni glavar spominjati
vso
zbornico , hvaležno
in
zaupno
se
katero je izrekel deželni glavar začetkom tega zasedanja za našo deželo
onega
i
ki vedno očetovsko skrbi tudi
in nadejamo
86,
da
bode
na pošteni podlagi dogn
ter se zborovanj3 sklene z živahnimi
živijo-klici na cesarja Franc Jožefa. Zahvaljuje se za
prijazne besede glavarjeve gospod deželni predsednik
Češka.
Zadnje dni minulega tedna in konečno
baron W i n k 1 er
ter
obeta,
neprestano
delovati
za
tudi ta ponedeljek vršila se je v deželnem zboru Češkem
blagor dežele ; konečno zahvali se v imenu zbornice
ojstra govorniška bitka, sme se trditi,
da
poslanec Luka Svetec deželnemu glavarju za nepri- kakor
pri
prejšnji ad
razpravi
In
blizo taka z veseljem
stransko in uljudno vodstvo razprav ter mu izreka vo- je bilo opazovati, da so izrekoma veliki posestniki z iz šilo, da bi ga Bog mnogo let ohranil zdravega in krep- rodnim vspehom in z redko odločnostjo šibali po
kega v blagor dežele.
doslednosti in pogubnosti mladočeškega početja
ne
pone
Zahvaljujoč se za te vošila potem sklene zborovo deljek bilo je zborovanje pretrga
zasedanje.
Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski vrnil
Ogerska.
Ogerski deželni zbor je ravno
v
sredi
budgetne razprave. Opozicija zapisala
se je minuli pete« večer nazaj v Ljubljano kjer se je vdeleževal shoda avstrijskih škofov.
z Dunaja, svoje geslo: „za vsako ceno proč s Tiszom".
si je na
Zato
Stari meščan ljubljanski g. J. Pauer, po domače
n
soboto
ter v ponedeljek bil
Činčara", umrl je minulo pokopan pri sv. Krištofu.
Uniou katolica imenuje se na Dunaji novo u-stanovljena katoliška zavarovalnica zoper ogenj, točo itd.,
novemu zavodu imenovan je glavni zastopnik za slovenske
pokrajne g. Josip Prosenc v Ljubljani.
tudi ne le brez ozira, temveč tudi nedostojno, udrihajo po ministerskem predsedniku ter ga še celo ne puste
priti
padaj
besedi, in na vse mogoče načine begajo in na one, ki hočejo Tisza braniti.
ki se
Afrika.
briga
Pred
14 dnevi še mislil je ves svet
r
za
preiskovanje neznanih
delov
srednje
Afrike, da slavna potovalca Stanleyin pa Emin paša ali nista več živa ali pa da sta vjetnika tamošnjib divjakov. Sedaj pa je došlo pismo Stanley-ovo, pisano v Mpvapvi dne 11. novembra, toraj pred 14 dnevi, v katerem piše, da se v malo dneh vrne on in Emin v Can-
zibar in potem v Evropo. Došlo pa je na Nemško tudi
z misijske postaje
Emin
pismo
z dne 28. avgusta
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. Ker se cesarica po zadnjih naznanilih na Nemško. Slavna potovalca vračata se z mnogobrojnim
Usambiro", v katerem naznanja da se do Božiča vrne
že krog 10. decembra vrne nazaj na Dunaj, povrne se
spremstvom
»
z
naravoslovskimi zbirkami,
pa
tudi
z
do onega časa tudi cesar z Ogerskega nazaj in bode mnogim blagom, izrekoma z veliko množino slonove čez božične praznike na Dunaji,
meseca januarja pa
kosti.
bode bival na Ogerskem.
Prihodni torek dne
de
Laška.
Kralj je dne 25. t. m. s prestolnica go
cembra prične se zopet zborovanje državnega zbora in	vorom otvoril laško zbornico, Prestolni govor omenja
časniki ugibajo že vsakovrstne reči, kako namerava na-	trgovinske pogodbe s Francosko, ter trdi zagotovljenost
stopiti ta ali ona stranka. Izrekoma so radovedni levi-	miru.
vičarski krogi, kaj postane z zapuščin osrednim klubom	_______
Lichtenstein-ovim
Pred tednom še govorilo se je prav za trdno, da
■
se zopet združita Hohenwartov in Lichtensteinov klub:
Žitna cena
zadnje
dni pa se trdi, da se je posrečilo prizadevanj
Lienbacher-Zallinger-jevemu, pregovoriti Liechtensteino
v Ljubljani 13. novembra 1889.
Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr.
banaške
vce

da
ustavijo
združitvi
Ne
dvomimo
da
je pa
7 gold.
kr. turšice 4 gold. 87 kr.
soršice 4
gld
tudi znani štajerski Karlon pripomogel vse, kar mu je 55 kr. — rži 4 gold. 71 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr.
bilo mogoče, da se prepreči nameravano združenj
Kakor čujemo, snidejo se v nedeljo dne
decem
ovsa 3 gold. 09 kr
ajde 5 gold. 20 kr
Krompir
bra načelniki državnozborske desnice v tem vprašanji dokonečno dogovore.
se gotovo tudi
3 gold. 03 kr. 100 kilogramov.
Primorska.
Dosedanji upravnik namestništva
vitez Rinaldini imenovan je za c.
namestnika v Trstu
V K ran j i.
Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 gold. 55 kr.
»
laški in levičarski listi ga ne morejo dosti prehvaliti;
Oves 2 gold. 60 kr.
Turšica 4 gold. 54 kr.
Ječmen
mi pa
sodimo
5
da
bil v stanu, tudi pred že kakor t gold. 22 kr.
desna roka Pretis-ova, pokazati svojo državniško modrost in spretnost, ako bi bil imel tudi dobro voljo. Zato pa bodemo strogo opazovali daljne korake novega namestnika.
1 gold. 60 kr
44 kr.
Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold.
kr
Slama 100 kilogr
Špeh 1 kilog