Poštnina plačana v gotK, Štev. 6, V Liubljani, dne 6. februarja 1930. I itav. Din Leto XIII. UpravnlštvoDomovine" v LJubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnini i> taitmtivo: četrtletno I Din, polletno 11 Din. celoletno 36 Din; n lito. jemjtfo rim Amerike) četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din.1 Ameriki let«« 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podrsfnlce v Ljubljani, it. 13.711. Pred koncem zastrupljevalke šmarnice Novi vinski zakon zapoveduje popolno iztrebljenje šmarnice in drugih samorodnic. tako da bodo samorodnice z 1932. letom popolnoma iz-giuile iz naših vinogradov. Povsem naravno je razburjenje gojiteljev šmarnice, vendar pa je neupravičeno. Prav zato si oglejmo, kaj nam je šmarnica obetala in kaj nam je dala. Zgodba o šmarnici je prav podobna zgodbi o Antikristu: — saj je to metilov alkohol, ki ima že v malih množinah med vinom to lastnost, da človek, ki ga je užil, popolnoma podivja. In res so se začeli isporedno s širjenjem šmarnice strahotno širiti pretepi, uboji in umori po vseh vinorodnih krajih. Šmarnica je polnila ne le kleti, temveč tudi sodne dvorane, jetnišnice in v veliki meri tudi bolnišnice. Stalno uživanje šmarnice je namreč silno kvarno za naše zdravje in povzroča težka oboljenja srca, ledvic in živčeja in je pri obože-vateljih šmarnice nenadna smrt zaradi kapi prav običajen pojav. Posebno na vidni živec vpliva strup šmarnice skrajno kvarno, vse do trajne oslepelosti nesrečne žrtve. Vse te bridke skušnje so odvrnile vedno več pivcev od šmarnice in so često kljub nizkim cenam ostale zaloge šmarnice v zidanicah nepro- dane in so bili vinogradniki veseli, če je dal kdo vsaj dinar za liter. Tako se je izkazalo, da je šmarnica lažniv prorok — pravi Antikrist naših vinogradnikov, ki jih ni potisnil le globlje v siro-t maštvo, temveč je zastrupil tudi njihovo telo in dušo ter ograža otroke in vnuke. Oblastva ne čuvajo le nad premoženjem državljanov, temveč imajo vso brigo tudi nad ljudskim zdravjem in duševnostjo. Kakor ne dovoljujejo razpečavanja strupov in mamil (morfija, kokaina i. dr.), so bila tudi dolžna s krepko roko iztrgati šinarnico iz naših goric, da obvarje narod pred pogubonosnimi posledicami. Taka operacija je sicer prav boleča za prizadete, vendar je potrebna, da bolnik ozdravi. Kmetijske zakone mora poznati vsak kmet V zadnji dobi smo dobili v Jugoslaviji tri zelo važne zakone, in sicer zakon o pospeševanju kmetijstva («Uradni list» z dne 19. oktobra 1929.). zakon o pospeševanju živ;"oreje (»Službene No-vine» z dne 31. deceml J.) in zakon o zatiranju bolezni in škou _ov kulturnih rastlin («Uradni !ist» z dne 23. januarja 1930.). Izšlo je še nekaj pomožnih zakonov, tičočih se kmetijstva. Vsi ti zakoni so uveljavljeni z namenom, da se dvigne obče stanje našega jugoslovenskega kmetijstva na višjo stopnjo. Žal, da so ti zakoni širši javnosti premalo znani, zaradi česar se taki zakoni smatrajo od strani ljudstva kot nekako sitnarjenje. Nujno potrebno je, da se vsi ti zakoni zberejo v knjižico, katero naj bi vsi interesentje naročili. V prvi vrsti bi morali vsi župani (ne samo tajniki) in občinski odborniki vsebino teh zakonov natančno poznati. Le tako bo potem delo strokovnih kmetijskih organov na deželi znatno olajšano in ne bo oporekanja. Dobro bi bilo, da se tudi drugi vplivni ljudje na deželi (duhovščina, učiteljstvo) zanima za besedilo teh zakonov in te zakone na sestankih ali na javnih predavanjih raztolmači ljudstvu. Preprosto ljudstvo ne more tako jasno misliti in mu je treba vsako nejasno točko raztolmačiti. Šele po takem poljudnem pojasnilu uvidi vsakdo, da se mu hoče s temi zakoni le dobro. Vsi Jugosloveni smo poklicani, da take zakone, ki nam posebno koristijo, spoštujemo in tudi rade volje izvršujemo, da se izognemo posledicam neupoštevanja zakona. Nepoznanje zakona ne ščiti nikogar pred kaznijo. Fran M a lase k. Tibetanski mlini Tibet je visoka planota v srednji Aziji, ki je bila do zadnjih desetletij popolnoma nepoznana. Mnog vsiljiv raziskovalec je plačal s svojim življenjem poskus, podreti v to neznano deželo. Danes vemo, da biva tam mnogoštevilno mongolsko pleme, ki ima mimo drugih posebnosti čuden način molitve. Molitev napišejo na kos platna, papirja ali lesa, ki ga pritrdijo na veter-nico in pustijo, da se molitev vrti noč in dan. Uverjeni so, da ima to vrtenje napisane molitve isto veljavo pri bogu, kakor da bi sami nepretrgoma molili. Pri vsaki hiši je videti cele vrste takih molilnih mlinov. Na te tibetanske mline sem se spomnil, ko sem čital v zadnjem «Kmetskem listu» odgovor na moj članek v predzadnji «Domovini> z naslovom «Nestvarno pisanje o kmetijskih zadevah.» Huduje se name, češ, da sem se skril za hrbet urednika, ker nisem podpisal članka, pozablja pa, da nobeden članek «Kmetške'ga lista?, katere sem omenil, ni bil podpisan in da mi je kratica V. S. pod nedvomno nestvarnim člankom «0 podjetnosti in vnovčevanju kmetijskih proizvodov» popolnoma neznana kot šifra g. G. Povsem stvarno sem dokazal tedaj še neznanemu piscu pri pivu, pivovarskem ječmenu, hmelju, sladkorni pesi itd., da je vsa taka podjetnost za n a š e kmetske razmere neprimerna in da kaže pisec, ki je zidal na te neprimerne podstavke svoje vnovčevalne nasvete, le da nima pojma, kaj je dosegljiva resničnost in kaj je meglena zabloda. Poudarja, da ni kmetijski strokovnjak, pri tem pa pozablja, da tudi stavbenik ni strokovnjak za izdelavo opeke in drugega gradbenega materijala, poznati pa mora ta materijal, sicer mu preti nevarnost, da se cela veličastno zamišljena stavba podre. Pribli-jem, da se je gospod pisec povsem izognil mojim stvarnim dokazom in ni niti skušal zagovarjati svojih izvajanj, temveč je začel prav na dolgo pridigati o organizaciji trgovine, o čemer se sploh ni govorilo v moji kritiki. N izadnje se spo-i zabi g. pisec tako daleč, da se sumniči, da se bojim za gorki stolec, na katerem sedim, in da' se zato nisem podpisal. (v gn g< rki stolec tako vznemirja, bi mu ga pra\ rad prepustil, če bi ga le imel. Gosp. piscu samo svetujem, naj si pridobi čimprej vsaj toliko praktičnega znanja o kmetijskih zadevah, kakor ga kaže v trgovinskih, pri debati pa naj se drži predmeta in naj navaja stvarne protidokaze namesto podtikavanj. Kadar; bo g. pisec stvaren, ga zagotavljam, da me bo našel pripravljenega za prijateljski razgovor « prid našemu kmetijstvu. Jugoslovensko kazensko pravo Preteklo sredo je bil pred okrožnim sodiščem v Vel. Bečkereku obsojen na dosmrtno robijo seljak Miloš Rajin, ki je svoječasno umoril advokata dr. Armina Juliusa iz maščevanja, ker je pod njegovim zastopstvom izgubil neko pravdo. Iz Maribora pa javljajo, da je pretekli petek tamošnje sodišče obsodilo na 15 let robije 20-ietnega čevljarskega vajenca Rudolfa Kovača iz Studencev, in sicer zaradi razbojniškega umora, ki ga je izvršil v noči od 8. na 9. decembra minulega leta nad posestnikom Rudolfom Kanclerjem. Že iz teh dveh primerov, ki sta se obravnavala in sodila že po jugoslovenskem kazenskem zakoniku, se nam pojavi vprašanje: kako to, da je druga obsodba toliko milejša od prve, ako-ravno je drugo zločinstvo najmanj tako strašno in grdo, oziroma še hujše od prvega. S tem smo prišli v našem razmotrivanju novih predpisov jugoslovenskega kazenskega zakonika do vprašanja odgovornosti maloletnikov. Ako namreč pravi kazenski zakonik n. pr.: «s smrtno ali dosmrtno robijo se kaznuje, kdor drugega usmrti po zrelem preudarku« itd., se mora v tem in v vseh drugih primerih razumeti besedica «kdor» kot označba osebe, ki je že polnoletna, t. j., ki je že stara 21 let. Vsi mlajši zločinci, ki jih imenuje novi zakonik «malo!et-nike», se kaznujejo znatno mileje. Zato so naložili tudi gori omenjenemu Rudolfu Kovaču, ki še ni polnoleten, samo 15 let robije, dočim je bil starejši Rajin obsojen na dosmrtno robijo. Po starih zakonih se je kaznovalo bolj glede lia kaznivo dejanje kakor pa na osebo storilca. To se pravi, za gotove zločine se je uporabljala v splošnem enaka kazen, naj je bil storilec polnoleten ali ne. Po novih zakonih in tako tudi po jugoslovenskem pa je kaznovati storilca, ne pa kaznivo dejanje. To pomeni, da se je ozirati pri odmeri kazni na to, v koliko je mladoletni storilec odgovoren za svoje dejanje, ali ni morda njegova zločinstvenost le posledica zanemarjene vzgoje, česar seveda ne more biti kriv prizadeti sam. Upoštevajoč to moderno načelo naš novi zakonik pri velikem delu mladostnih storilcev za kazniva dejanja sploh ne uporablja kazni, temveč samo vzgojna sredstva, ki naj vedejo maloletnika v bodočem njegovem življenju na pravo pot. Maloletnike pa deli kazenski zakonik na tri vrste: 1.) «otroci» so osebe, ki niso dovršile 14 let, 2.) «mlajši inaloIetniki» so osebe, ki imajo 14 let, a niso dovršili 17 let, 3.) «starejši maloletniki« so osebe, ki imajo 17 let, a niso dovršile 21. leta. Z ozirom na to razdelitev je tudi kaznovanje maloletnikov mnogo blažje, kakor če stori isto kaznivo dejanje polnoletna oseba. Otroci. Po starem kazenskem zakoniku je segala otroška doba le do 10. leta starosti. Po novem pa se otrok, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, sploh ne sme preganjati, ne kaznovati. Takega otroka je izročiti roditeljem ali varuhom (skrbnikom) ali šolskemu oblastvu, da ga kaznujejo, da skrbe zanj in da ga nadzirajo. Če je tak otrok zanemarjen ali! moralno pokvarjen, ga je izročiti zavodu za vzga-' janje ali primerni rodbini, kjer ostane, dokler1 se ne poboljša, toda najdlje do dovršenega j 17. leta. To prisilno vzgajanje odredi varstveno sodišče. Po novem torej osebe pod 14. leti v nobenem primeru niso kazenskopravno odgovorne, četudi bi bile po svoji duševni in telesni razvitosti morda sposobne, da stvar pravilno pojmujejo in temu primerno ravnajo. Ako pa bi j bil otrok, ki je izvršil kaznivo dejanje, tudi ne-vračunljiv, n. pr. bebast, potem odpade tudi postopanje varstvenega sodišča glede prisilnega vzgajanja in se uporabijo predpisi o skrbi za duševno bolne osebe. Dokler se ne sezidajo posebni zavodi, bodo pošiljali otroke - dečke iz Slovenije v zavod za prisilno vzgajanje v Pa-hinskem, otroke - deklice pa z ozemlja vse države v zavod za prisilno vzgajanje in pobolj-ševanje maloletnic v Slavonski Požegi. Mlajši maloletniki. Mlajši maloletniki (14 do 17 let) bi odgovarjali po starem avstrijskem kazenskem zakoniku osebam v starosti 10 do 14 let. Po starem je bil tak maloletnik, ki je storil hudodelstvo, kaznovan le za prestopek. Po novem pa je to drugače urejeno. Mlajši maloletnik se ne sme kaznovati, če ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja ali ravnati po tem pojmovanju. Takega mlajšega maloletnika je izročiti roditeljem ali varuhom (skrbnikom) ali osebam, ki skrbe zanj, da ga kaznujejo, da ga nadzirajo in se brigajo zani. Če pa je maloletnik zanemarjen ali moralno pokvarjen, se izroči zavodu za vzgajanje ali primerni rodbini, kjer ostane, dokler se ne poboljša, toda najmanj leto dni in najdlje do dovršenega 21. leta. Če je mlajši maloletnik toliko zrel, da je mogel pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ter po tem pojmovanju ravnati, se mu izreče ukor ali odpust na preskušnjo ali oddaja v zavod za vzgajanje ali v zavod za poboljše-vafije mlajših maloletnikov. Takim osebam se 1.) izreče ukor, če je kaznivo dejanje bolj neznatne narave in če je nastalo iz očividne nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. 2.) Na preskušnjo se odpusti mlajši maloletnik za dobo do enega leta, če je nastalo kaznivo dejanje iz zgoraj navedenih razlogov, a je težje narave. Vse te odredbe se uporabijo, če ni potrebno ne vzgajanje ne poboljševanje. 3.) Oddaja v zavod za vzgajanje se izreče zoper mlajšega maloletnika, če je zanemarjen ali moralno pokvarjen. V zavodu mora ostati, dokler se ne poboljša, toda najmanj leto dni in najdlje do dovršenega 21. leta. 4.) Oddaja v zavod za poboljševanje se izreče zoper mlajšega maloletnika, če je toliko pokvarjen, da se ne more sprejeti v zavod za vzgajanje. V tem zavodu ostane, dokler se ne poboljša, toda najmanj tri leta in najdlje deset let. Mlajši maloletniki iz Slovenije se oddajajo v vzgajanje za enkrat v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje v Glini, mlajše maloletnice pa v podoben zavod v Slavonski Požegi. Oni mlajši maloletniki pa, ki so obsojeni na poboljševanje, se oddajajo do nadaljnjega v posebne oddelke sodnih zaporov pri okrožnih sodiščih, ki se nazivajo «zavodi za poboljševanje mlajših maloletnikov«, mlajše maloletnice pa se oddajajo v zavod za poboljševanje mlajših maloletnic v Št. Petru pri Poljčah, kakor se imenuje posebni oddelek v ženskem kazenskem zavodu v Begunjah na Gorenjskem. GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) In res se je baš tedaj pojavila v Gregcovi glavi nova misel. Prijel je z obema rokama za mošnjo in krepko sunil kvišku. Roke so odje-njale. Mrlič, ki se je z rokami vred nekoliko dvignil, je padel nazaj. Samo bele mrt'e oči so strmele v Gregca, ki je odprl mošnjo in se nasmehnil cekinom v njej. Kokošar se je spomnil, kako naklonjen mu je bil rajnki. Spomnil se je tudi, kaj sta se domenila, in malo tesno mu je postalo pri srcu. Zagledal je bele mrtve oči in obrnil se je proč. Skušnjava je prišla, ki je bila močnejša kakor njegova dobra vest. Pokril je starca čez glavo in se vračal iz jame. Vso pot je pa govoril: v «Lepa je Uršika, a denarja ji ne dam! Tako rad je pa spet nimam. Vem, da sama misli, da je njen oče vse zapravil. Saj ni nikoli slišala o njem drugega kakor to, da je uajbrže še' med cigane. Meni bo pa ta denar prinesel srečo!» Kokošar je vtaknil denar v žep in že je videl pred seboj veliko kokošjo družino, ki jo bo kupil in prodal ter se rešil vseh težav in skrbi. Ko je mešetar čul besedo o konjih, se mu je oko zaiskrilo; «1, vraga! Pa nisem videl na sejmu nobenega prida konja! Si pač prišel že pred menoj tjekaj in si jo kmalu pobrisal. Jaz sem danes zakesnel. Včeraj smo ga preveč pili in zato sem zjutraj nerad dviguil kosti svojega rojstva.j. je vprašal Lukač. cPrav rad, še sam sem mislil na to, ko sem vas zagledal. Pa pojdimo počasi v hlev, da se do-menimo!» je rekel mladenič in skupaj sla odšla skozi vrata. Preden sta prišla do hleva, je dejal rokovnjač: «Dejva, domenica se nekoliko! Vi lahko malo lažete zame, vam bom dobro plačal !> «To pa rad! Za tako stvar sem pa zmerom vnet, če gre za konja, ki je last pravega človeka h cStopiva tjekaj pod kostanje za par minut. Bo že malo počakal moj kupec. Tudi jaz sem ga čakal zastonj!» «Pa stopiva!? se je zadovoljil Lukač. Odšla sta v gosto senco. Komaj je mešetar napravil dva koraka, že je zastokal. Naslednji hip je imel v ustih cunjo. Krepke roke rokovnjača Mahneta in njegovih tovarišev so ga pošteno zgrabile. Zvezali so mu roke na hrbtu. Nekdo mu je potegnil hlače preko kolen. Ze je po zadnjici zapela bikovka svojo trdo pesem. «Tako! To imaš za plačilo, ker si sleparil ro-kovnjače pri kupčiji, potem pa pobegnil. Niti Starejši maloletniki. Te vrste mladostnikov ni mogoče primerjati s kakšnimi določbami avstrijskega kazenskega zakonika. Tam smo imeli le nekaj olajšav glede kaznovanja oseb, ki niso prekoračile 20. leta. Vendar pa to ni bistveno vplivalo na način kaznovanja. Po jugoslovenskein kazenskem zakoniku pa se kaznujejo starejši maloletniki po naslednjih pravilih: 1.) Zaradi kaznivega dejanja, za katero predpisuje zakon smrtno kazen ali dosmrtno ro-bijo, se kaznuje z robijo ali zatočenjem najmanj sedmih let. 2.) Zaradi kaznivega dejanja, za katero predpisuje zakon časno kazen, ni sodišče vezano na najmanjšo mero kazni, ki jo predpisuje zakon za to kaznivo dejanje, niti ne sme izreči večje od 10 let, če je uporabiti robijo ali zatočenje. 3.) Če sodišče spozna, da je treba kazen olajšati, se izreče namesto robije ali za-točenja strogi zapor ali zapor. Starejši malo- letnik ne sme biti obsojen na izgubo častnih pravic. Zato tudi v gornjem primeru iz Maribora opažamo, da je bil Kovač obsojen sicer na 15 let robije, a mu kljub temu niso odvzete častne pravice. Obsojeni starejši maloletnik prestaja kazen prav do dovršenega 21. leta ločen od polnoletnikov v posebnih zavodih. Dokler se ne zgradijo ti posebni zavodi za starejše malolet-nike, bodo pošiljali obsojene starejše maloletnike v posebno urejene oddelke sedanjih kazenskih zavodov. Pri starejših maloletnikih torej nimamo več posebnih vzgojnih odredb, kakor pri otrocih in mlajših maloletnikih, temveč gre že za prave pravcate kaznovalne predpise, ki so le znatno milejši, kakor pa za polnoletne osebe. Seveda pa je tudi temu kaznovanju starješih malolet-nikov cilj, da se vzgajajo in poboljšajo ter usposobijo za samostojno delo in pošten način življenja po odhodu v svobodo. ■ (Nadaljevanje prihodnjič.) ga naložila na voz in ga odpeljala s konjem na travnik Prt ob Išči, kjer sta ga zagrebla, naslednje dni pa raztresla novico, da je Martin nenadoma zopet odpotoval v, Ameriko. Toda ljudski glas, da je Martin utegnil postati žrtev umora, je kmalu prišel orožnikom na uho. Uvedli so strogo preiskavo in 16. avgusta 1929, je sledila aretacija zakoncev Kraljičev. France Kraljic se je rodil 4. decembra 1871. v Iški Loki, kjer je po očetovi smrti v maju 1916. prevzel posestvo z bratom Martinom, ki pa mu je ob odhodu v Ameriko prepustil svojo polovico in si za užitek pridržal eno samo njivo. Ona, žena Marjana, pa je hči premožnega kmeta iz Bresta, kjer se je rodila 12. decembra 1888. Po poroki je kot odločna ženska vzela vajeti v svoje roke. Med Ižanci je znana po velikem vplivu na moža. O tem so se lahko čuli zanimivi komentarji tudi med poslušalci v porotni dvorani. Obtoženca sta z največjo pazljivostjo poslušala čitanje obtožnice, posebno Marjana Kra-Ijičeva se je trudila, da ne bi preslišala niti besedice. Tu pa tam je odločno zmajala z glavo. Poslušalci so hušknili v smeh, ko je državni tožitelj v obtožnici čital odstavek, da je rekla obtoženka nekoč v jezi: «Kolikor Kraljičev, toliko hudičev.« Po končanem čitanju obtožnice je predsednik senata s. o. s. Anton Mladič uvedel razpravo z besedami: «Prvi bo zaslišan obtoženec France Kraljic, soobtoženko Marjano Kraljičevo odvedite ven iz dvorane!« Paznik je izvršil zapoved in ob največji tišini je predsednik nagovoril obtoženca: «Franc Kraljic, vstanite! Povejte vse!» Kraljič stopi k mizi pred senat. Govori prav tiho: «Tisti dan zvečer je ona rekla Martinu: .Pojdi prašičke gledat!' Martin je odgovoril: ,Ne boni šel'.» «Kam je šel Martin po večerji?« «Spat v hlev.« «Zakaj ravno v hlev?» «Ker je sam hotel tam spati. Pri večerji je bilo govorjenje, kdo naj bi stražil prašičke. Tudi jaz sem šel spat. Zena pa je šla v hlev.» «Kaj je bilo potem?« Razprava o iškem umoru pred senatom petorice Moriika Marjana Kraliičeva obsojena na 18 let robije — Njen mož France Kraljic oproščen Pred senatom petorice, ki nadomešča prejšnjo poroto, se je vršila predzadnji torek v Ljubljani razprava v znanem umoru v Iški Loki pri Igu. Zagovarjala sta se kot obdolžena umora Martina Kraljiča njegov brat posestnik France Kraljič ter zadnjega žena Marjana. Razpravo so poslušali številni Ižanci, ki so napeto sledili obtožnici, katero je čital državni tožitelj Lavrenčak. Obtožnica pravi med drugim: Obtoženčev brat Martin Kraljič se je v letu 1926. vrnil iz Amerike, kjer je bil že štirikrat, za stalno domov in je s seboj prinesel nad 200.000 dinarjev prihrankov. Začel je bratu Francetu, ki ni znal dobro-gospodariti, pomagati z denarjem in je spočteka v hiši vladalo veliko prijateljstvo. Hujše nasprotje je nastopilo, ko je Martin čez čas zahteval po sodni poti povračilo posojenih 105.000 dinarjev. Vendar so se Martin, France in Marjana polagoma zopet pobotali in Martin si je izgovoril pri hiši stalen dosmrtni užitek. Poravnava je bila samo navidezna, spori so se hitro obnovili in Martin je napram znancem večkrat ves solzan in potrt tožil, da mu brat in svakinja nočeta dajati užitka; izražal je tudi bojazen, da ga utegneta zastrupiti ali na kak drugi način spraviti s sveta. Njegov slutnja se je, žal, uresničila. Obtožnica kratko obtožuje Franceta in Marjano Kraljičevo, da sta v noči 25. marca 1929. v medsebojni zvezi in po dogovoru, da se znebita svojega upnika Martina Kraljiča, le-tega udarila z ušesom in z ostrino sekire opstovano po levih in desnih sencih. Kakor je France Kraljič pozneje ob aretaciji prvi priznal orožnikom, je v usodni noči Martina s sekiro umorila Marjana na ležišču v hlevu, na kar je prišla po moža v sobo. Mrtvega brata sta ponoči zavlekla v kaščo, naslednjo noč pa sta taliko nisi bil mož, da bi še nadalje kupčeval za nas in nam škodo skušal povrniti. Menda si se zbal kakor zajec!> Mešetar je čul hripav glas. Niti braniti se ni več upal, saj je vedel, da so rokovnjači pravi hudiči, če so enkrat razkačeni. Ko so jih mešetarju precej naložili, je vzel Mahne iz žepa svoj nož in ga odprl. Kakor v šunko ga je zasadil v Lukačevo stegno, da se je slednji kar zvil. «Tako! Zdaj imaš dovolj! Preden sva odšla iz krčme, je vstopil kranjski padar. Požuri se, da ga pravočasno dobiš! Sicer ti %ne bt> škodilo, če ti odteče malo preveč tiste tvoje mešetarske sleparske krvi, toda smrti ti pa vendar ne želimb je dejal Mahne. Ko je odšepal mešetar proti gostilni, so rokovnjači že odSi. Ves krvav je prišel Lukač z nožem v stegnu in brez hlač v gostilno. Hitro so ga razvezali. Padar mu je potegnil iz rane nož. Gospodinja je prinesla kožarček žganja. Lukač je milo zastokal in zvrnil žganjico v grlo. Padar je mešetarja obvezal in mu ukazal, naj gre takoj v posteljo v zgornjieo. Lukač se je jezil in koval načrte, kako bo po-davil vse rokovnjače po vrsti. Dolgo ni mogel zaspati. Sam si je pa moral priznati, da je kazen res zaslužil, saj je gulil rokomavhe, kolikor jih je mogel. V gostilni se je pa šalil tisti večer neki kranjski rokodelec: «Tisto bahaško kri so mu izpustili! Če je trezen, se baha, da si ga sit, še preden ga slišiš. Če je pijan, je pa divji kakor mrjasec in bi najrajši vse pretepel!* Med tem ko so se pogovarjali, je stopil v krčmo naš : mec Gregec. Mali m ek se je dokaj spremenil. Ukradeni denar 11111 je prinesel srečo. Kokošar se je kar zredil. Kupil si je tudi pritlikavega konjička, s katerim je zdaj prevažal po svetu kokoši in jajca. Zdaj je imel pač brezskrbno življenje in često je kakšna mastna kokoška poromala v njegov želodec. «Zakaj naj jo drugi požre? Dovolj sem se ubijal po svetu! Naj tudi sebi nekaj privoščim! • si je vedno mislil, kadar se je mastil s kurjo pečenko. Včasih se je pa spomnil na mrtvega Krajčka in šiloma si je otresel misli nanj. «Gregec, Gregec! Tebi pa dobro nese! Se pač vidi, da Francozje ne zametujejo kokoši. Menda si ti njihov glavni dobavitelj?» se je šalil debelušni oštir. «Pa konjička ima. Ta pa res napreduje. Še ni dolgo, ko je bos in peš brusil svoje pete po svetu,» je pripomnil čevljar Skala in kekošarju pomežikuil. «Ali mi zavidate? Če bi takole posedal po gostilnah in samo premleval kranjske njvice, bi bila zame slaba. Jaz nimam nikoli plavega ponedeljka, ki je za rokodelce običajno druga nedelja, tako da ima samo pet delavnih dni,» je odvrnil Gregec in pogledal Skalo po strani. «1, kaj pa rasteš zdaj na stara leta? Bodi vendar miren in pameten! Nihče ti ne zavida! Veseli smo, da se ti dobro godi,* je zagovarjal Gregca gostilničar. «Opoldne te pa ni bi'«, čeprav si v ponedeljek običajen opoldanski gost pri meni, samo če se prikažeš v Kranj, je omenil krčmar. «E, vsi hudiči! Smolo sem imel danes. Pa še kakšno smolo! Menda prav čevljarsko! Šel sem v Kranj, pa sem se moral vrniti. Na cesti sem pa na svojo srečo srečal kranjskega pisarja Jurco. Tisti dolgopetnik se vedno sprehaja po polju in gleda v zralc, kakor da bi pečene ptice lovil. me je vprašal pisar. ^Nejevoljen sem mu povedal, da stoji na I111-janskem mostu nad Kranjem francozovski stražnik. Ta stražnik je namreč, ko me je zagledal, za vpil: «Pa se!» Ne bova se ne, sem 11111 odvrnil. Mislil sem, da se misli tepsti z menoj. «Pa se!c mi je dejal Francoz še enkrat, a bolj prijazno. Jaz sem pa že hitel s svojim konjičkom nazaj. >,iO, če bi vi videli kranjskega pisarja, kako se je široko režal! Motoviio suho se je zvijalo pred menoj, kakor bi ga napadli najhujši krči. «1 zakaj se mi pa smejete? sem ga vprašal. O11 se je pa počasi pomiril. Potrapljal me je po rami in prijateljsko dejal: Gregec! Kar vrniva se! Vi ste se pač zmotili. Vojaka ste napak razumeli.* «Jaz da sem ga napak razumel ?> sem se razhodi!. Slišim kakor malokdo, vidim pa prav tako. Zdaj mi pa to gosposko motoviio pravi, da sem napak razumel. Nikar ne zamerite, gospod!* sem dejal. «Ni-kar ne zamerite, ampak francozovski soldat se je zadri, da bi ga moral slišati, če bi sedel na ušesih.* No Gregec, le vrniva se, le!> je vztrajal pisar. Kaj sem hotel. fanti je nastal tepež, v katerem jo je najhuje skupil domači sin. Nekdo izmed podivjaneev je mladeniču v svoji pijani surovosti prerezal z nožem usta in jezik. Usta mu je razširil do obeh ušes. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v ljubljansko splošno bolnico. Lažje je bilo ranjenih še nekaj drugih. Seveda ima z zadevo zdaj opraviti orožništvo, v doglednem času se bo še vestneje pečalo s to stvarjo sodišče v Ljubljani. * Gospodarsko, informacijsko in posredovalno pisarno je otvoril v Ljubljani, Kongresni trg št. 1, Kazino, II. nadstropje, g. Milan Cimerman, bivši pisarniški ravnatelj. Opozarjamo na današnji oglas, oziroma naznanilo. * Gospa, strah pred pranjem bo prenehal v trenutku, ko boste prali s pravim terpentinovim milom Gazela. * Pri debelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne «Franc-Jožefove» grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo «Franc-Jože!ovo> vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. «Franc-Jožefova» grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Amerike precej denarja, ki ga pa je večinoma razmetal za svoje čudne eksperimente. Nič nas ne bo iznenadilo, ako jo enkrat primaha po dolini s čredo psov in sanmi na potu na severni tečaj. Požigalcem, ki so pred leti vznemirjali Srednjo vas in okolico, so sedaj baje na sledu. Upati je, da bo zagonetna zadeva prišla na dan. Predpust se razpleta pri nas zelo klavrno. Dolg je predpust, a malo porok. IZ POPOTNIKOVE TORBE Novice iz Poljanske doline Poljane, februarja. Letošnja zima je res vse razočarala, posebno pa tiste preroke, ki so že modrovali o njej, ko je še listje zelenelo na drevju. Zato ni čudno, da smo se že od rane jeseni pripravljali na še hujšo zimo, kakor je bila lani. Škodo trpe zaradi mile zime vozniki ter tisti posestniki, ki imajo po grapah obilo lesa, ki bi se po snegu dal z lahkoto spraviti na žage ali drugam. Sedaj ga bo treba zvoziti po razdrapanih potih in cestah. Dobro je za tiste ,ki so se dobro založili z drvmi, ki bodo sedaj draga. Zadnji čas opažamo v lesni industriji zastoj. Kaj je temu vzrok? Gotovo preveč blaga. Ni čudno, saj poje sekira vsevprek. Če bo še nadalje šlo tako kakor v zadnjih par letih, bodo v dolini v doglednem času same goličave. Vedno več je žag in če bodo hotele biti vse v polnem obratu, pač mora priti do konca. Ob koncu leta so kakor po navadi zopet vzdignili hrup proti naprednemu časopisju, posebno proti «Domovini», češ, da je protiverska in da laže. Navedli so neko notico o župniku, ki je prodajal jabolka na mernike. Pa »Domovino« ne zadene nobena krivda, ker ie »Domovina« prinesla dotično vest, kakor je pokazala prva razprava pred sodiščem. «Domovina» ni nič več povečala kakor potek sodne obravnave. Kaj pa, ko so svoječasno v Mariboru izdelovali inuškatelca? Kaj je bila tudi laž, ker se ni nihče oglasil? Zaradi laži le naj «Domovino» pri miru | puste. Če bi bilo več takih listov, kakor je naša j »Domovina«, bi pač ne vedeli, da so laži tudi j v časopisju. Med «Domo vinarji® so taki ljudje, ki se vere res drže, in niso hinavci s pretirano pobožnostjo. Takih hinavcev navadno ni nič 'prida. Saj vidimo. Kaj pa naš čudak izpod Blegoša? Večkrat ,ga je videti na cesti z okrašenim klobukom ter f* harmoniko na rami. Je pač predpust. Čolna, fci sedaj leži razbit doli nekje v Brodeh, še ni ipopravil, ker do Amerike je dolga pot. Podjetni ftnož je res že mnogo poskusil, bil je že fotograf, pnehanik ter ima baje tudi dobro opremljen laboratorij za izdelavo vina, posebno pa zdravil, katerih ima vedno pri sebi veliko steklenico. Je [tudi izvrsten muzikant in je skušal že na vele-|sejmu priti do nagrade, kar so mu pa ti »nevoščljivi policaji« preprečili, ker je pričel prezgodaj, inamreč že na kolodvoru, kazati svojo umetnost. fPred letom je tudi napravil neke vrste avtomobil, toda se ga je naveličal In sedaj leži vozilo gori nekje v grapi. Isto velja za aeroplan, katerega je mislil spraviti na primeren prostor, da bi dobil dober zalet. Toda zdelo se mu je prenevarno in je namero opustil. Mož je prinesel Iz Nič nismo nervozni Na naš novoletni uvodnik, v katerem smo se pečali z božično gonjo po cerkvah proti našemu listu, je «Domoljub» nedavno pisal skoro celo stran, češ, da je naša «nervoznost razumljiva*. Prav po resnici povedano, smo na vsakoletne take gonje navajeni in jih navadno vedno le v toliko osvetlimo, da pokažemo vso umazanost in ne-krščansko početje nekaterih duhovnikov, ki še tudi zdaj, ko politika počiva in strank več ni, ne morejo pozabiti na ziate čase strankarskega psovanja. Take ostudne gonje proti časopisju ne spadajo na prižnico. Tja ne spadajo ne sovraštvo, ne jeza in ne obrekovanje. Tam je le mesto za krščansko ljubezen, za resnico in pravico. To pojemo duhovnikom, ki so zašli na kriva pota, brez jeze in brez nervoznosti, ki nam jo hoče podtakniti «Domoljub», ker vse te gonje listu nič ne škodujejo. Tako smo odkritosrčni, da izdamo skrivnost, da postaja baš zaradi divjanja nekaterih duhovnikov s prižnic vedno več ljudi, ki še niso med naročniki, radovednih, kaj neki piše «Domovinax i Zato se naročniki v vedno večji meri množe, in j ti novi naročniki nam pišejo kupe pisem z za-Ičudenimi vprašanji, kaj je zakrivila «Domovina», 1 da jo nekateri duhovniki tako grdijo. «Domovina> še ni zakrivila prav ničesar, česar ne bi mogla braniti pred vsemi poštenimi ljudmi. «Domovina» ni slaba, to vidi vsak bralec, pač pa je slab tisti duhovnik, ki proti njej še vedno uganja svojo zakotno politiko, ki po božjih postavah ne spada v božji hram. Vsak naš bralec nam bo potrdil in vsaka naša bralka bo mirno priznala, da je «Domovina> eden tistih redkih časopisov, ki se pošteno trudi za ljudsko prosvetljevanje, se bori proti pijančevanju in proti sirovosti ter dviga med narodom čut za poštenost in pravicoljubnost. Poleg tega pa skrbi za pošteno zabavo. Ta krivična gonja proti našemu listu je prav za prav največ dvignila naše prijatelje, da so začeli s tem večjo gorečnostjo nabirati nove naročnike in naročnice. Očividna krivica vedno rodi hud odpor, kar je popolnoma naravno. Torej naj se «Domoljub» le potolaži, mi smo zadovoljni s to posredno in, seveda, nehoteno propagando za naš list s prižnic. Kar tako naprej! kavih, to je na komolcih. Odstraniti se da ta lesk takole: Zmešaj polovico vode in polovico kisa, namoči v tem belo platneno krpico, jo položi tja, kjer se blago sveti, in hitro polikaj po mokri krpi. Pri tem se pa ne sme posušiti. To moraš večkrat ponavljati, dokler lesk ne izgine. Ponev, ki diši po ribah, osnažiš najbolje tako, da zavreš v njej vode, kateri si dodala nekaj čajnih lističev. To vzame iz posode neprijetni duh. Da si ohranimo svileno blago dalj časa, to je, da ostane bolj trpežno, ga ne smemo nikdar prati z milom, ampak s čisto mlačno vodo. Ce ga vseeno peremo z milom, ga je pa treba dobro izprati, da ne ostane prav nič milnice v njem. Ko je svileno blago oprano, ga ne smemo niti najmanj izžemati, temveč moramo pustiti, da se samo lepo naravnano obešeno posuši. Z blatom oškropljeni dežniki se ne dado zlepa očistiti, kljub krtačenju in izmivanju z vodo. Pač pa se dajo blatni madeži spraviti iz dežnika s krpico, namočeno v špiritu. Priporočajte in širite,.Domovino": ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Govejo meso z gorčico. Govedino (kos od stegna) razreži na male zrezke, jih potolči, osoli, popopraj in po obeh straneh namaži z gorčico (ženofom). Na masti zarumeni dve zrezani čebuli, na kar položi noter zrezke, prilij par žlic jesiha in malo sesekljanih kislih kumaric, pa pokrito duši, da postane meso mehko. Približno čez eno uro prilij četrt litra kisle smetane, v kateri si zamešala eno žličico moke, žlico paradižnikove mezge in žlico kake začimbe (Juhan, Maggi). Naj vse skupaj počasi vre še pol ure, potem daj na mizo s krompirjem ali rižem. Praktični nasveti X Prva poroka v papeževi državi. Pred nedavnim časom se je rodil v Vatikanskem mestu prvi otrok, odkar je papežev sedež proglašen za samostojno državo; potem so imeli tam prvega mrliča, ki jim je priredil precej skrbi, saj nimajo niti lastnega pokopališča in niso vedeli, kako naj ga pokopljejo. Sedaj pa je stopil tam prvi par pod sladki zakonski jarem. Vatikanski občan Te-stini je vzel vatikansko občanko Rosattijevo. Sam papež je jima po svojem zastopniku podelil svoj blagoslov in ju obdaril. X Zastrupljevanje na Madžarskem. Nedavno je bila v Szolnoku na Madžarskem kaznovana cela vrsta žensk, nekatere s smrtno kaznijo, ker so zastrupljevale svoje može, brate, očete in stare očete. Sedaj poročajo o novih zastrup-Ijenjih. V Bekescsabi je pred par dnevi brez sledu izginil neki trgovec. Policija je odprla trgovino in našla v sodu za sladkor dva in pol kilograma arzenika, ki je bil tako omotan, da se lahko sklepa, da je bilo v zavoju prvotno najmanj devet kilogramov tega strupa. Oblastva skušajo ugotoviti, kam je izginilo šest in pol kilograma in kako je prišel trgovec do tega strupa. Domneva se, da so ta strup pokupile zastruplje-valke, ki jih je sodilo sodišče v Szolnoku. Državno pravdništvo v Szolnoku je našlo nove sledi in je pričakovati odkritja novih zastrupljenj.Tako je bila aretirana kmetica Julijana Nadas, ker je osumljena, da je zastrupila z arzenikom svojega tasta. Poleg tega proučuje državno pravdništvo izpoved na smrt obsojene Marije Szenday, ki je izjavila, da je oproščena Julijana Dazy prav tako kriva kakor ona sama. Preiskave se nadaljujejo. X Največji mož sveta. Če je človek zelo nizke postave, misli, da ga je narava prikrajšala. Še bolj neprijetno pa je, če narava človeka preveč podaljša. Tak nesrečnež je Jack Earl iz Texasa, visok 253 cm. On je lahko ponosen, ker je največji na svetu. Je samo 3 cm manjši od slavnega orjaka. 0'Briena, ki je bil z 21. letom visok 256 cm, pa je že v 22. letu umrl. Za Jacka Earla nimajo v nobenem ameriškem hotelu postelje, v kateri bi se mogel udobno zlekniti in pretegniti. Križe in težave ima tudi v vagonu in v kopalnici, kjer se ne more iztegniti. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V gostilni. Gost: «Natakar, plačamb Natakar: «Kaj ste imeli?» Gost: Dvoumno. Bratec: «Ce bi ne bil sedajle v sobi, bi te go< spod Branko gotovo poljuboval . .> f Sestra: dopisa, čeprav že k nam prihaja. Vsi naročniki in še naši sosedje «Domovino> prav vestno beremo in jo komaj čakamo ob tednu. Čudno se nam je zdelo, ko so imeli nekateri gospodje, posebno pa še naš tra-tarski župnik toliko opraviti z njo. Saj nikdar ne piše kaj slabega. Prinese poleg zabave prav mnogo pouka za kmetijstvo, živinorejo in drugo. Svari pred pijančevanjem in graja vsako siro-vost, zlasti pretepanje med mladino, ter obsoja vse grde navade. Res ne vemo, kaj imajo toliko proti «Domovini». Tudi v «Domoljubu> smo brali zadnjič enkrat skoro celo stran tiskanega proti «Domovini». Kjer se naredi kaj narodnega, vsega naj bi bila kriva «Domovina», kakor vpijejo gospodje po prižnicah. Kar smo doživeli pred kratkim tu blizu nas, pa nam pove, da so reči drugačne. Tu v tem kraju se v nekaterih hišah, kjer se bere le , naj bodo resnicoljubni in naj ne pokrijejo s plaščem molčečnosti «Domoljubarjev». Tudi molk je včasih neke vrste laž. Mislimo, da taka gonja po cerkvah le škoduje cerkvi iu veri. ČRNOMELJ. Sredi decembra smo otvoriii oder in telovadnico v novem Sokolskem domu. Zbralo Kmalu je prišel za njimi oskrbnik. «Ti, kokošar! Kdo ti je pa pravil, da je bilo pri nas ukradeno?« je poizvedoval oskrbnik. «1, tisti, ki je sam kradel«, se je odrezal Gregec, ko se je spomnil, da je Matevž brez skrbi, ker je zdavnaj francoski vojak. «Kdo pa je kradel?« je poizvedoval Miha dalje. «A kdo? Rokovnjač Matevž, da boste vedeli. Pa ga ne boste nikoli dobili. Francozovski soldat je postal. Sam Napoleon ga je potrdil. Zakaj ste me pa zaprli? To bi vam rad tudi prej povedal. Tako pa že ne boste delali z menoj!« je rentačil kokošar. «No, ker si govoril resnico, te bom izpustil. Tista Uršika je pa zdaj v strmolskem gradu v službi, da veš! Kaj ji pa moraš sporočiti?« je poizvedoval Miha. «Tega vam pa ne morem in ne smem povedati. To so pa samo njene zadeve«, se je izgovarjal starec. «Bomo videli, ali boš mogel, ali neN se jj zadri oskrbnik in poklical hlapca. Hlapca sta pograbila Gregca in oskrbnik mu jih je pričel naštevati z bičem po zadnji plati. «0, vse vam povem, še tisto, česar nikomur nisem!« je zavpil omehčani kokošar. Hlapca sta ga izpustila. Kar zvil se je na tla. Tedaj so se pa odprla vrata in vstopil je graščak. Oskrbnik se je tako prestrašil, da so mu kar zaklecala kolena. Kako tudi ne? Graščak je šel na potovanje in obljubil še pred pol ure, da se šele čez nekaj dni vrne. Zdaj je pa spet tukaj. Menda je kaj pozabil. «Kaj počenjate?« je rezko vprašal grajski. se je ta Jan cod sokolsko streho okrog 900 ljudi. Videli smo brate iz Vinice, Adlešičev, Bojancev, Semiča, Gradaca, Metlike, Karlovca in Novega mesta. Takega navdušenja Črnomelj še ni videl. Pri otvoritveni svečanosti je bilo mnogo ganljivih prizorov. Posebno je ugajala slika br. staroste Vrankoviča. Na odru je sestra Faleskinijeva pozdravljala cvetoči maj, solnce se je razlilo po dvorani in zagledali smo v vsem sijaju naš dragi dom. Tudi vse telovadne točke so bile prav skrbno naštudirane, kar je najlepše priznanje za izreden trud br. načelnika Štrublja in s. načelnice Vrščajeve. Orkester novomeškega Sokola je še prav posebno pripomogel, da je potekla slavnost tako lepo. V novi krasni dvorani Sokolskega doma se je vršil nato že tudi lepo uspeli Silvestrov večer, 19. januarja pa smo imeli prvo igro, ko so nam diletanti pod svojim požrtvovalnim režiserjem br. dr. Češarkom vzorno podali «Ro-kovnjače». Občinstvo je bilo za užitek zelo hvaležno in želi, da bi se gledališke predstave še često ponavljale. — Nedavno je v Ormožu umrl bivši dolgoletni črnomeljski župnik g. Kazimir Kosobud. Bil je vzor svečenika, blagega srca in dobro se je zavedal, da politika ni sestavni del svete vere. Zato je bil v Črnomlju in okolici tudi splošno priljubljen in spoštovan. Nekaterim pie-napetežem je bil že dolgo trn v peti iu zato uiso mirovali prej, dokler se jim ni posrečilo, da je moral pred leti zapustiti Črnomelj. Ostal pa je tukaj vsem v najlepšem spominu in vsi žaluje jo ob njegovem preranem grobu. RADEČE. (Smrtna k o s a.) Te dni smo pa pokopali ob veliki udeležbi ljudstva go. Marijo Pogačnikovo, soprogo našega mestnega župana, ki je bila splošno spoštovana in dobra žena. Zupana g. Pogačnika, ki je bil sam že nekaj tednov hudo bolan, je smrt njegove žene, ki je umrla v ljubljanski bolnici, zelo potrla. Pokojnici bodi lahka žemljica! KNEŽJA LIPA. V nedeljo 9. t. m. bo v gostilni Gosti v Knežji lipi gasilska zabava. Začetek ob 1. popoldne. Pridite, gasilci in prijatelji! PREZID. V naši okolici imamo zelo slabo vreme. Vozniki ničesar ne zaslužijo in žive slabo s svojimi družinami, ker so odvisni samo od tega dohodka. Naši šumski delavci so tudi nezadovoljni, ker se morajo vračati nazaj v svoje kraje brez «Nekega rokomavha imamo tukaj. Baš zdajle smo ga zgrabili. Zveze je imel s tistim rokovnjaškim tatom, ki je okradel vašo milost«, je lagal Miha. «To pa ni res. Prijatelja sva bila, a krasti mu nisem nikoli pomagal! Pošten kokošar ssm. Kar v preddvorski krčmi vprašajte, vsi me poznajo! Tale vaš oskrbnik je pa divji človek! Kar brez vzroka me je vrgel v ječo in še pretepel zraven«, je tožil Gregec. Graščak mu je mignil, naj gre z njim. Gregec je šel s prijaznim gospodom v gosposko sobo. Graščak mu je ponudil stol in kokošar je vse povedal o usodi Matevža. Zamolčal je pa, da je rokovnjač prijatelj lepe Uršike. Potem je moral Gregec še enkrat povedati, kako ga je oskrbnik dal zgrabiti in vreči v ječo, kjer ga je pričel pretepati in bi ga še tepel. če bi kokošar ne pristal na vse njegove zahteve. Graščak je sklenil sirovega Miho odsloviti. Kokošarju je podaril par tolarjev in možek je zadovoljen odhajal iz graščine, saj so bile njegove podplutbe dobro namazane s srebrom. V krčmi je pa potem pripovedoval: «Narriesto Uršike sem dobil batine. Z bati-nami sem pa zaslužil tolarje. Pa še maščeval sem se nad Miho. Graščak ga pač ne bo pohvalil za njegovo početje! E, nekateri grajski ljudje so res dobri! Takih pa, kakor je strmolski, kamor sem zdajle še namenjen, takih pa sploh ni! Da, da strmolski, ta je pa duša! Prav je storila Uršika, da je šla k njemu služit. Tile preddvorski služabniki so menda vsi škilili za njo. Kdo ve, če še ta gluha kumara, tale Miha, ni sam silil za njo?« vsakega zaslužka. — Nedavno sta se ponesrečila dva domačina. Iiden je padel po ledu in si ranil lobanjo. Bil je tri dni v nezavesti. Prepeljati so ga morali v bolnico. Drugi ponesrečenec je voznik. Prevrnil se je nanj voz. Slučajno se ni zgodila velika nesreča. Dobil je le male poškodbe po glavi in životu. SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Prejmite tudi od nas nekaj drobnih novic. Dne 13. t. m. smo tukaj pokopa i upokojenega nad-učitelja Franca Šijanca, ki je umrl v 85. letu sta-j-osli. Zaradi svoje narodne zavednosti je bil dva meseca zaprt v graških ječa a. Vsako leto jo praznoval obletnico tega dogolka. Tedaj je vedno zataknil šopek rož za klobuk. Svoje prihranke je zapustil za zidanje nove šole kot zadnji pozdrav šolnika šoli. Pogrebni spi"}' >d je šel ra pokopališče po neki bližnjici, ki jo sicer uporabljajo za živ-ino, ?a pogreb pa nikoli, namesto da bi šel po glav J poli kakor doslej Š2 vedno. Ljudje so bih nevoljni, ker niso vedli vzroka takemu dejanju. — Še ena važna novica. Tu je ustanovljena kmetijska nadaljevalna šola, ki jo obiskuje čez 30 kmetskih fantov. Poleg učiteljstva in veroučitelja poučujeta na šoli tudi kmeta strokovnjaka: Tomaž Toš in Ivan Jurančič. Šola je bila potrebna. To kažeta velik obisk in zanimanje andraških fantov. — Ustanovljen je tudi pevski zbor, ki ga vodi šolski upravitelj g. Drago Perdan, ki je tudi največ pripomogel do tega, da se je ustanovila kmetijska nadaljevalna šola. — Vreme imamo južno, skoro pomladno. Samo škorcev še manjka in kukavice. Ljudje majejo z glavami. Še bolj odkimujejo, ko gredo po občinski cesti k maši in v trgovino, pa jim hočejo čevlji obtičati v silnem blatu zanemarjene ceste. Občinski možje, stopite na noge. Kimanja in majanja z glavami nam je dosti, hoče se nam dejanja, napredka. SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 24. januarja t. 1. se je ustrelil v trebuh Martin Rojko, ki se je pred dvema letoola priženil na Bratkovo posestvo pri pokopališču. Martin Rojko izhaja iz dedno obremenjene rodbine. Oče, brat in stric so se zdravili svoj č..s v Feldhofu, zaradi tega je bil Martin leta 1924. odpuščen od vojakov. Zadnji čas ga je pogosto napadala bož-jast To je v svetolenarškem okraju drugi primer, da je od vojakov zaradi božjasti odpuščeni sam sebe usmrtil. Čudno, da imajo taki 'judje orožje. Tako ima tu v bližini še neki kmet, ki je tudi bil zaradi božjasti odpuščen iz vojaške službe, puško in baje celo orožni list. Pam°tno bi morda bilo, da se temu možu odvzame orožje, preden se zgodi kaka nesreča, zlasti ker s-* j3 že poskušal "enkrat ustreliti. SV. ROK OB SOTLI. Zelo redko je najti v «Domovini* kasen dopis iz našega kraja. Ker pa tudi pri nas narašča število naročnikov, bomo že poskrbeli za stalne dopise iz naše fare. Zdaj nas pač najbolj zanima, kdaj bodo začeli voziti redni vlaki po novi progi Rogatec—Krapina. Sicer je marsikomu nerazumljivo, zakaj je vozil do sedaj vlak samo do Rogatca, ko je vendar bila proga leta 1903. zgotovljena tik do madžarske meje pod Sv. Rokom in bi se bil z malimi stroški uvedel kaj lahko reden promet do konca proge, kar bi bilo v dobro ljudstva in tudi železnica ne bi bila imela pri tem izgube. Pa naj že bo kakorkoli, zdaj je nova proga gotova. Gradili so jo od avgusta 1927. p.t do oktobra 1929. Zagrebški listi so poročali, da je bil otvorjen promet že sredi meseca oktobra in tudi nekateri slovenski listi so prinesli to novico. Od takrat so že minili trije meseci, a otvoritve še ni bilo. Upamo pa, da bo naša želja po otvoritvi kmalu uresničena in da bo zvezan naš sicer zakotni, toda industrijski kraj s svetom potom nove proge. LJUTOMER. V sredo 29. januarja je pridr-dralo v Ljutomer 30 voz samih veselih svatov, na čelu jim godba na tovornem avtomobilu. Poročila sta se dva para: gospod Branko Puconja in gdč. Jožica Mahoterjeva s Cvena ter nevestin brat g. Mahoter z gdč. Slavičevo iz Babiucev. Obema paroma obilo sreče! SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Po grebenu Kremberga gradimo in širimo občinsko cesto. Skoro vsi posestniki ob tej cesti sodelujejo s kulukom, kar dokazuje njihovo uvidevnost, da je dobra cesta za kraj potrebna. Upamo, da bodo prizadete občine Ščavniea, Kremberg in Zgornja Račica, ki meje na to cesto, in so dolžne jo vzdrževati, Čimprej pripravile potrebni prodec, ki je itak čisto blizu na Krembergu. S tem pa cesta seveda še ne bo gotova in bo treba, da se okrajni cestni odbor pri Sv. Lenartu končno resno zavzame za zadevo in pomaga zgraditi pre-potrebno okrajno cesto do Sv. Ane in še naprej, da tako dobi Apaška kotlina boljšo zvezo s Sv. Lenartom. — Lani novembra smo ustanovili Kmetijsko nadaljevalno šolo pod vodstvom šolskega upravitelja g. Štuhca in ob sodelovanju g. učitelja Čeha in župnika šeška. Obiskuje jo 20 resnih fantov in kmetovalcev redno :n z zanimanjem. Priredili smo tudi večje predavanje, na katero so bili povabljeni tudi drugi kmetovalci. Predavalo se je o novem zakonu o pospeševanju kmetijstva. V kratkem bo še več predavanj: o živinoreji, čebelarstvu, zdravstvu itd. Tudi se je ustanovila to zimo gospodinjska šola pod vodstvom gdč. učiteljice Kristine Selakove. Obiskuje jo z velikim veseljem 14 kmetskih deklet, ki se vadijo šivati, kuhati in drugih gospodinjskih opravil. Pouk je trikrat na teden popoldne po osnovnošolskem pouku. — Pripravljamo se na obnovo podružnice Ciril-Metodove družbe ter na ustanovitev gasilnega društva in Sokola. VERŽEJ. Tukajšnje Bralno društvo je izbralo v svrlio uprizoritve v pustni sezoni burko «Po-slednji mož*, ki jo priredi 16. t. m. v dvorani g. Hedžeta v Veržeju ob 5. poopldne. Komur je na tem, da se enkrat prav od srca nasmeje, naj ne zamudi ogledati si «Poslednjega moža.* «Ka-dar mačke ni doma, miši plešejo:\ pravi pregovor in ta pregovor pride v burki «Poslednji mož? do popolne veljave. Torej dne 16. t. m. vsi v Hedže-tovo dvorano! GORNJA RADGONA. Letošnji prvi veliki kra-marski in živinski sejem je bil v ponedeljek 3. februarja. Razen kramarskih in živinskih sejmov so bili tukajšnji občini dovoljeni tudi živinski sejmi, in sicer 17. januarja, 23. aprila in 27. septembra. Ker se pa ti doslej niso posebno dobro obnesli, je občinski odbor na eni zadnjih sej sklenil sejme samo za živino ukiniti, tako da se bodo v bodoče vršili samo kramarski in živiu- ANTON STRAŽAR: Oglarjev sin Pri povest iz davnih dni. (Konec.) V. Roparski poglavar/je poslal pečavski oskrbnik, a Matevžek grajski zet. Roparski poglavar je že prav težko pričakoval svojega sla. No, deseti dan se je Matevžek vendarle povrnil. Odšla sta s poglavarjem takoj proč od vseh drugih; tamkaj pa je prekanjeni Matevžek seveda po svoje prikrojeno pripovedoval: Da se je v gradil samo zavoljo tega tako dolgo zamudil, da se je dodobra spoznal /..grajskim čuvajem, ki spušča dvigalni mostič pred gradom. Da je pečavski grad mogoče napasti le po tem mostiču in da je pred gradom pred glavnim vhodom globok jarek, a od treh drugih strani visoko zidov je in od zadnje strani še strmo skalovje. Poglavar je bil zelo zadovoljen s tem poročilom in je le vprašal: «Ali se je zanesti na čuvaja? telice 8 Din, nan, |ahko pridobi vsak naš naročnik ali naroč- teIetaL2 0]H,pitane svinje 15 Din. |nica. Ne pozabite na bogate nagrade v knjigah, HMELJ. Na mirnberskem trgu se je savinj- ki jih dobe najmarljivejši nabiralci in nabiralke ski hmeij prodajal po nespremenjenih cenah. V i novih naročnikov! ' splošnem so cene v Nemčiji skoro vedno enake. | * Priprave za spomenik kralja Petra v Ljub-JAJCA. Zaradi toplega vremena prihaja na ijani. Uspeh zbiralne akcije za spomenik kralja trg zelo mnogo svežih jajc. Zaradi obilice blaga1 - so cene popustile. Nakupuje se blago že po okrog 95 par za jajce. Cene tujemu denarju r Na zagrebški borzi smo dobili te dni v valutah za: 1 dolar okrog 56 Din; 3. t. m. v d e v i z a h za: -Petra je prav lep. Čista imovina po stanju 31. decembra 1929. znaša 272.326 Din 78 p.. Večinoma so to darovi srednjih slojev. S tem denarjem je že kolikor toliko zasiguran lep spomenik. * Bolnišnica v Ormožu. Iz Ormoža nam pišejo: V tukajšnji bolnišnici je bilo leta 1929. oskrbovanih 1103 bolnikov, 541 moških in 562 žensk. Od teh je ozdravelo 825, 395 moških in 430 žensk. Stanje se je zboljšalo 196 bolnikom. Neozdravljivih je odšlo 39 bolnikov. Umrlo jih je 18, vse- kakor nizko število mrličev. Operacij je bilo 773, Če pomislimo, da je vse operacije izvršila samo spretna roka našega vestnega in priljubljenega kirurga dr. Antona Hrovata, je niih število izredno veliko. Oskrbovanih dni je bilo 14.825; vsak bolnik je bil povprečno oskrbovan 14 dni. Postelj je 54. Za oskrbo plačujejo ali bolniki sami ali bolniška blagajna ali drugi obvezni čini-telji. Bolnišnica z vsem inventarjem je last križ-niškega reda in red je v preteklem letu prispeval za oskrbovanje v denarju in v naravi vrednost 108.595 Din. Zavod je bil otvorjen leta 1899. in je torej lani obhajal 301etnico človekoljubnega dela, pa se zdi, da na to jubilejno letnico niti pazili niso. Morda se je to spominsko leto še najbolje obhajalo s tem, da so redovne sestre kupile za večji razvoj zavoda bližnjo hišo živino-zdravnika g. Josipa Šerbca z njivo in vrtom ter Zugmeistrovo hišico z malim posestvom. Kot or-. dinarij fungira tudi drugod priznani kirurg dr. Anton Hrovat. V letu 1928. si je bolnica l delno podporo bivšega oblastnega odbora v Mariboru nabavila nov" Rontgenov aparat, lani pa si je nanovo uredila izolirnico. * 80Ietnico rojstva je praznoval te dni v Št. Vidu pri Lukovici g. Franc Primec, davčni izvrševalec v pokoju. Jubilant je rodom iz Sobrač pri Litiji. Kot mladenič je po vojaški službi služil pri orožnikih ter je leta 1881. dobil civilno službo pri finančni upravi za Kranjsko kot davčni izvrševalec. Leta 1914. je bil po več kakor 401etnem službovanju upokojen. Kot orožnik in davčni izvrševalec je služboval v Bohinju, na Bledu, v Radovljici, Kranju, Škof ji Loki, Idriji, Ribnici in Kočevju. Bodi čvrsti korenini naklonjenih še mnogo let! * Zgodnji pomladni pozdravi. Prijateljica našega lista od Sv. Petra pod Svetimi gorami nam je poslala prve pomladne pozdrave v obliki šopka zvončkov, trobentic, marjetic in teloha. Najlepša hvala! * Proti trahomu (neki očesni bolezni) v Prek-murju. Minstrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je odobrilo ustanovitev Centralnega protitrahomskega ambulatorja za Prekmurje s sedežem v Murski Soboti pod vodstvom zdravnika dr. Josipa Pečana. Poslovanje v ambulato* riju se prične takoj. Za trahomom oboleli se bodo zdravili v ambulatorju brezplačno. * Mavrica pozimi. V Čakovcu so imeli te dni priliko opazovati nenavaden pojav narave. Po kratkem dežju je posijalo solnce in na nebu se je pojavila ob štirih popoldne lepa mavrica, ki pa je kmalu izginila. Pozimi vsekakor redek pojav. * Nalezljive bolezni v Dravski banovini. V področju Dravska banovine je bilo v zadnjem tednu decembra lanskega leta prijavljenih 388 primerov nalezljivih bolezni, ui sicer: 143 primerov škrlatinke (največ v ljubljanski okolici in Mariboru), 100 primerov ošpic (največ v Brežicah), 73 primerov davice, 50 primerov dušljivega kašlja, 17 primerov tifuznih bolezni, 3 primeri šena in 2 primera vraničnega prisida. * Kralj pomilostil dva na smrt obsojena. S kraljevim ukazom je bil pomiloščen na dosmrtno težko ječo Josip Glas iz Benkove pri Pregradi na Hrvatskem, ki je bil pred mariborsko poroto lani obsojen na smrt na vešalih, ker je umoril in oropal v Žaklju pri Podlehniku živinskega trgovca Jakoba Širovnika iz Lancove vasi pri Ptuju. Prav tako je bil s kraljevim ukazom pomiloščen na 20 let težke ječe 301etni Anton Novak iz Tišine v Prekmurju, ki je bil obsojen pred mariborsko poroto v smrt na vešalih, ker je pred devetimi leti v Lipi pri Beltincih zadavil svojo ljubico 241etno Uršulo Vincetičevo. * Pismo iz Zagreba. Iz Zagreba nam pišejo: «Tukaj nas je več Slovencev, ki radi beremo ,Domovino', ki je, kakor čujemo, zelo razširjena. Mi smo tukaj iz okolice Buč, Sedlarjevega in Polja, pa se še spominjamo, ko smo še bili doma, bilo je pred vojno, ko so hodili inženjerji mimo nas, pa so merili progo za železnico, menda večkrat. Na žalost te železnice nismo dočakali in ne Vemo. če io bomo. Prav potrebna bi nam bila, saj imamo tudi rudnike. Ker je železnica daleč proč od nas, morajo ljudje voziti s konji na Rajhenburg ali na Mestinje. Ako gre pisec teh vrstic domov, mora iti peš iz Dobove pet ur, iz Rajhenburga pa štiri. Če se pa pelje na Mestinje, vlak preveč stane. Seveda je dobro, da so napravili avtobusno zvezo, a to samo do Bizeljskega. Ne vemo, zakaj niso napravili direktne zveze iz Dobove na Mestinje in obratno. * Pismo iz Leobna. Iz Seegrabna pri Leobnu nam pišejo: «Sporočam Vam, da smo pri naši Alpinski montanski družbi imeli zopet nesrečo. V Donawitzu je v tovarni železa v ponedeljek 27. januarja ubilo dva delavca, a več jih je močno ranilo. V torek 28. januarja je v rudniku v novem rovu Mitzenberg padel kos železa nekemu delavcu na glavo in ga ubil. Nedavno je umrl naš slovenski rojak Peter Mijavšek. Bil je star 72 let. Delal je od svojih mladih let v tem rudniku. Bodi mu lahka tuja zemlja!» * Smrtna nesreča v rudniku. V ojstriškem rovu premogovnika v Hrastniku je zasulo rudarja Martina Miklavža. Po dveurnem neumornem kopanju so iskopali siromaka že mrtvega. * Nesreča bi kmalu zahtevala človeško žrtev pri Pogačnikovih, stanujočih v Rošovi koči v Hrastniku. Mlajši sin meščanskošolski učenec Ernest se°je igral s flobertovko v kuhinji, pri štedilniku pa je sedela njegova 17letna setra Franja. Naenkrat je Ernest po nesreči sprožil pištolo in projektil je zadel sestro tik nad srcem. Ponesre-čenko so oddali v bolniško oskrbo. Naj bo ta primer svarilen vzgled staršem, ki naj ne kupujejo otrokom takih pištol za igranje. * Požar. V sredo 30. p. m. je pogorel posestniku Ivanu Cenclju v Trmerjah pri Celju velik kozolec z 8 štanti. Ogenj je nastal okrog 9. zvečer ter je upepelil poleg kozolca tudi veliko množino sena, 8 vozov in razno gospodarsko orodje v vrednosti najmanj 50.000 Din, dočim je bil kozolec zavarovan le za 8000 Din. Ni nobenega dvoma o tem, da je bil ogenj podtaknjen iz zlobe in je zanimivo, da je poteklo komaj dobro leto, odkar je g. Cenclju pogorel njegov hlev, ki ga je istotako zapalila zlobna roka, ne da bi se bilo posrečilo razkriti zločinca. * Pri delu prišel ob oko. Predilniški ključavničar, 271etni Janez Koprivnikar s Frtice pri Litiji, je sekal pred dnevi dopoldne železno cev. Od cevi se je nenadoma oddrobil oster kos železa in udaril z vso silo Janeza v oko. Ranjenec je takoj odšel k zdravniku, ki ga je poslal v ljubljansko bolnico, kjer so morali siromaku odstraniti poškodovano oko. * Pod kolesi brzovlaka. Cestni nadzornik v Ptuju, Riko Požar, rodom iz Maribora, je te dni šel po progi med Pragerskim in Slovensko Bistrico ter skočil pod brzovlak, ki je vozil iz Maribora proti Zagrebu. Vlak mu je razbil glavo in ga tudi sicer smrtno poškodoval. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Črešnjevcu. Požar se je šele nedavno poročil. * Samomor. Te dni je brzi vlak, ki je vozil iz Maribora proti Zagrebu, v predoru med Pragerskim in Slovensko Bistrico zagrabil cestnega nadzornika v Ptuju Hinka Požarja, mu razbil glavo in ga smrtno poškodoval. Na podlagi pisem in drugih znakov je ugotovljeno, da je Požar izvršil samomor. Pred svojim obupnim korakom je namreč pisal svoji ženi in svojcem pisma, iz katerih je razvidno, da je šel prostovoljno v smrt. Požar je bil prej nastavljenec bivšega oblastnega odbora v Mariboru, pozneje pa je prišel k okrajnemu zastopu in postal cestni nadzornik. Kmalu je zašel v gmotne neprilike in si nato izposojeval poverjeni mu denar. Nenadna revizija njegovega poslovanja mu je strla pogum. * Huda nesreča na žagi. V splošno bolnico v Ljubljani so pripeljali hudo poškodovano 281etno delavko Frančiško Lipovčevo, doma iz Škofljice. Lipovčeva, ki je bila uslužbena na Martinčevi žagi, se je sukala okrog cirkularke, ob kateri so stali tudi drugi delavci. Nenadoma pa se je za-čul močan tresk in v loku je priletel po zraku kos lesa, ki je udaril ubogo Lipovčevo naravnost na glavo. Pogodil jo je v čelo in ji prebil čelno Ikost. Lipovčeva se je zgrudila na tla V3a v krvi in obležala nezavestna. Ponesrečenko so nemudoma naložil na voz in jo odpeljali v ljubljansko bolnico. * Huda nezgoda pri podiranju dreves. V Loki pri Bistrici se je pri podiranju dreves dogodila 251etnemu nastavljencu stavbne tvrdke Kiffman v Bistrici Albertu Babiču huda nesreča. Podirajoče se drevo je padlo nanj in mu zlomilo levo nogo na več krajih. Ponesrečenec je bil prepeljan v mariborsko splošno bolnico. * Požar pri Ptuju. Nedavno se je vnel na nepojasnjen način ogenj pri gostilničarju Pihlerju v Lancovi vasi pri Ptuju in napravil precejšnjo škodo. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Žrtev požara je postala neka 701etna oseba, ki se je v dimu zadušila in so jo mrtvo potegnili iz poslopja. * V Kolpi utonil. Brodarič Jože, hlapec in mli-narski pomočnik pri mlinarju Kuzmi Antonu v Podbrežju, se je vozil z drugim hlapcem, Klepcem Ivanom, v čolnu po Kolpi v vas Mrzlake na hrvatski strani, da bi si tam dala ostriči lase. Ko sta prišla v Mrzlake, sta popila nekaj žganja in liter vina. Okoli 12. pa se je napotil Brodarič Jože sam po jezu čez Kolpo domov. Dekla in gospcdar sta mu hitela nasproti s čolnom, toda preden sta prišla do njega, je revežu izpodrsnilo na jezu, padel je v globino in otonil. * Nova hiša se je zrušila. Te dni se je zgodila v Rakičanu nesreča, ki le po naključju ni zahte-tala človeških žrtev. V občinski hiši se je namreč podrl strop. Nekoliko je bil strop že prej raz-pokan, toda tega, da bi se podrl, ni nikdo pričakoval, ker je bila šele predlanskim zidana. * Neznana umobolna ženska. Te dni je bila privedena iz Petrovč na celjsko policijo mlajša, slabo oblečena ženska drobnega obraza, ki kaže znake umobolnosti. Neprestano zahteva neke dokumente. Baje jih je pustila v neki celjski posredovalnici služb. Ker je sirota nekje pobegnila, se naproša vsakdo, ki bi kaj vedel o njej, da to j javi policiji. | * Mrtvega novorojenčka so našli te dni lovci v Bukovlju pri Kamni Gorici. Mater, mlado posest-nikovo hčerko Marijo so orožniki kmalu izsledili. Marija je zatrjevala, da je dete umrlo kmalu po rojstvu in da ga ni umorila. Morda je to res, vendar pa je skoro gotovo, da je mati z nepravilnim ravnanjem pripomogla, da je otrok umrl. * Hitro je prišel pravici v pest. Zuchiati Franc, rojen leta 1912. v Gorici in tjakaj pri,,to jen, je služil kot brivski pomočnik na Jesenicah. Ker bi hodil vedno rad elegantno oblečen, a ni imel denarja, si je nabavil pri trgovcu Alojziju Mraku v Gozdu pri Kranjski gori novo obleko in perilo, ne da bi to plačal, pri gostilničarki ge. Ani Trša-novi na Jesenicah je bil ves mesec na hrani, pri g. Štruclju si je kupil nove čevlje, pri delavcu Francu Podgorniku pa si je izposodil 110 Din. Ko je bil z vsem vsaj za silo založen, je nedavno brez sledu izginil z Jesenic. Toda zahotelo se mu je zopet veselega jeseniškega življenja ter se je kmalu vrnil nazaj na Jesenice, kjer je bil takoj aretiran. * Drzen vlom. V noči na torek je bilo vlomljeno v trgovino Kmetijskega društva v Tržišču ! pri Mokronogu. Vlomilec je s ponarejenim klju-[ čem odprl vežna vrata, na isti način je odprl tudi (vrata v trgovino in iz nje pobral razno manufak-| turno blago in 80 Din gotovine, ki jih je poslo-. vodka pustila v predalu. Kakor je soditi po vseh , okoliščinah, tat ne more biti preveč oddaljen od kraja tatvine in mora dobro poznati vse razmere i hiši in trgovini. * Družinska žaloigra. Posestniku Janezu Strahu v Gornjih Jesenicah pri Sv. Rupertu na Dolenjskem je pred približno štirimi leti umrla prva žena ter mu zapustila šest nedoletnih otrok. Najstarejša hčerka Micika je bila stara tedaj 18 let in se je nekaj časa sama ukvarjala z gospodinjstvom. Malo dekletce si je moralo k peči pristaviti podnožnik, da je doseglo lonce. Ko je bil otrok od težkega dela in skrbi že ves izčrpan, je [ prišla v hišo za deklo Marija Tratarjeva in njo je gospodar pred letom poročil. Ta korak pa ni bil srečen. Mačeha se ni razumela z otroci in ji je bila zlasti najstarejša hčerka Micika na poti. Prepirov v hiši ni bilo ne konca ne kraja. Pred nekaj dnevi je šel gospodar Janez z mlajšo hčerko Pavlo v gozd po drva. Ko se je vrnil, ga je začela žena zopet zbadati zaradi otrok, zlasti pa zaradi Micike, ki se je pripravljala, da zapusti domačo premožno hišo in da gre služit k tujim ljudem, samo da se izogne prepirom. Janez je ženo nekaj časa miril; ker pa njenega govoričenja le ni bilo kraja, se je odpravil zopet v gozd. Razburjena žena je tekla za njim in tedaj se je mož tako razburil, da je udaril ženo z vijekom po glavi. Otroci so težko ranjeno ženo spravili v hišo, hoteli so V Mokronog po zdravnika, mačeha pa tega ni dovolila. Drugo jutro pa je nesrečna žena podlegla težki rani. Mož se je še istega dne javil oblast-vom v Mokronogu. Popisal je svoje gorje in ker je bilo jasno, da je zagrešil dejanje v nerazsodni razburjenosti, je bil mož puščen na svobodi. * Vlom v hlev. Posetnik Miha Kušar iz Podutika je pred tedni vzel v najem hlev nekega posestnika na Viču. Kušar je prišel te di.i zjutraj na Vič, kjer pa je našel vrata v najeti hlev vlomljena. Iz prostora je zmanjkalo različno orodje, truga za gramoz, nekaj plohov in razna konjska oprema. * Poživinjen pijanec. V Gornji Topli rebri v občini Smuka se je te dni zvečer zbralo v Mav-sarjevi gostilni več fantov, Edvard Krapar, Jože Live, Franc Vidrih in Ivan Hutter, rodom Dunaj-čan. Tvorili so svoje lastno omizje in se prav po domače zabavali. Cez čas pa pride v gostilno delavec France Konig iz Tople rebri. Sedel je k drugi mizi, naročil sam zase liter vina in počasi začel izzivati sosednje omizje. Ko je popil svoj liter vina, se je odstranil iz gostilne na cesto in tu pričel glasno vpiti: cFantje, kdor ima korajžo, naj pride veni Nocoj mora biti eden mrtev!» Iz gostilne so stopili na cesto Edvard Krapar, Jože Live in Ivan Hutter. Konig je stal sredi ceste in začel vsem trem groziti. Ko je Hutter uzrl v njegovi roki bodalo, je hotel skočiti nazaj v gostilno, toda Konig mu je z naglim skokom zabranil po-vratek v gostilno, na kar se je Hutter pognal v beg po cesti, Konig pa je zdirjal za njim. Hutter je precej daleč bežal srečno, a končno mu je spo-I drsnilo in je padel. Konig je bil takoj za njim in je ležečega na tleh začel neusmiljeno obdelovati z bodalom. Zadal mu je tri težke rane. Nato se je divjak odstranil, Hutter pa se je še trudoma privlekel nazaj do gostilne, kjer se je močno krvaveč zgrudil v nezavesti. Mavsarjevi so mu takoj nudili prvo pomoč, nato pa preskrbeli, da je bil nesrečni Hutter prepeljan v novomeško bolnico. Poživinjenega IvOniga so orožniki spravili na varno. * Tatvina mesa in slanine. Pred kratkim proti jutru je upokojeni rudar in hišni posestnik Trampuš v Podkraju pri Aržišah slišal spodaj v kleti ropot. Bil pa je uverjen, da je šel kaj fekat njegov sin, ki stanuje v isti hiši. Kako pa je bil ves prestrašen, ko se je zjutraj sam podal v klet in našel vrata odprta na stežaj. Najprej je pogledal v kot, kjer je imel od dveh prašičkov meso in slanino nasoljeno v kadi. Kad je bila prazna, le ena svinjska glava in parklji so še ostali notri. Malo stran od hiše so še našli par kosov na cesti, ki jih je tat izgubil. Trampuž je tatvino naznanil orožništvu. * Žalosten junak i nožem. Te dni zvečer sta prišla Ivan B. in njegov 161etni brat v gostilno bratranca Jožefa Fisterja na Praprotnem pri Radečah. Bila sta že pijana in sta začela nadlegovati goste. Gostilničar Jožef Fister je bil končno prisiljen, da je nadležneža postavil pod kap. V medsebojnem ruvanju je Ivan B. zgrabil za nož ter zabodel ž njim gostilničarja v prsi. Poklicani zdravnik g. dr. Matko iz Radeč je ranjenca obvezal in ga zaradi nevarnosti za življenje pustil v domači oskrbi. * Sirovi pretepači. Pi ed dnevi se je zbralo pri nekem kmetu v Zadobju, župnija Lučne, veS fantov iz vasi Zadobja in Lučne. Kmet jim je pridno nosil na mizo žganje, ki so ga mladi gostje kaj hitro uživali. Konec vseh koncev: med «Ona me je ponoči poklicala, naj vstanem. ^ojdi pazit na prašičke! Martina sem udarila!'» «V preiskavi ste rekli, da ga je samo trčila.» Obtoženec po daljšem molku nadaljuje: •Mene je zbudila. Slečen sem bil. Tako nekako je rekla, kakor sem povedal. Potem sva šla skupaj v hlev gledat prašičke. Videl sem, #a je Martin smračl in da je bil krvav po obrazu. Prestrašil sem se in sem zbežal ven.» «Kaj sta se z ženo menila?« «Kar se je bilo zgodilo v hlevu » «Kdaj sta Martina prenesla v kaščo?» Oba sva ga nesla še tisto noč. Prijel sem ga za roke, ona za noge.» «Kam sta ga položila v kašči?» «Na tla. Oba sva v hlevu še kri pobrisala.® «Kdo pa je pobral iz žepov denar?» «Ona. Denar, ne vem, kam je spravila. Pri njem je bila tudi ura z verižico. Drugega nič.» «Kaj je bilo potem drugi dan?» Obtoženec molči in potem začne pripovedovati: «Opoldne sem šel gledat v kaščo. Ponoči sva Martina naložila na voz in ga odpeljala na travnik, kjer sva ga zagrebia.» «Kako sta ga pokopala?« «Martin je večkrat dejal, da mu je vseeno, kie ga pokopljejo. Pravil je: .Pokopljite me, kjer hočete!'« Obtoženec je nato razlagal družinske razmere. Zlasti mu je bilo težko govoriti o intimnem razmerju med pokojnim bratom in njegovo ženo. Končno je predsednik vprašal obtoženca sočutno: «Ali imate mirno vest?« «Prav čisto in mirno vest.« Na predlog državnega tožitelja je sledilo tajno zaslišanje obtoženke Marjane Kraljičeve. Trajalo le pol ure. Predsednik je ob sklepu zasliševanja vprašal: «Ali vas ne peče vest?« «Ne, sem čisto nedolžna. Govorim vse po pravici.« Pri skupnem zaslišanju obtoženca iii obtoženke je skušala žena s svojim odločnim in močnim glasom vplivati na svojega moža, češ: «Pred Bogom ne boš lagal! Po pravici povej! Samo po pravici! Zakaj lažeš? Verjemite go- «Boste pa vi zame govorili prijazno besedo, če bo treba!* sem pripomnil pisarju in se z njim vrnil na most. Kmalu sva stala pred vojakom. Pisar se je z njim prijazno pozdravil. Francoz je spet zavpil: «Pa seb Hotel sem skočiti nazaj. Pa me je prijel pisar smeje za roko in me silil dalje. Vojak je pa začudeno strmel na naju. «Saj je lahko, preljubi Gregec! Spet ste ga prav pošteno polomili! Kadar hoče francozovski vojak koga pustiti mimo, mu vedno re*e: ,Pase!' To se pravi: pasirajte ali pojdite mimo! Vi ste pa menili, da se hoče z vami spoprijeti,* je razlagal padar. <1, kakopak? Pisar mi je šele povedal, kako in kaj. Zdaj bom že vedel. Ta jezik na ta način ne more biti posebno težakb je modroval kokošar. Pri kozarcu vina je pripovedoval svoje dogodivščine po svetu. Naročil si je dobro večerjo. Ko ga je imel že nekoliko pod kapo, je odšel v steljo spat. Breskrben in vesel je bil navidezno kokošar-jev obraz. S Krajčkovim denarjem si je tako opomogel, da je ukradeno vsoto spet spravil skupaj. Njegova kupčija je bila res dobra. Mnogo kokoši je prodal v Kranju, še več pa v Ljubljani. «Ti ljudje so že vedeli, kaj je dobro!* je hvalil starec Francoze, še potem, ko jih že zdavnaj ni bilo, in pristavil, da jim je rad prodal, ker se niso pogajali za ceno in so radi mnogo kupili. Ko je ta večer zlezel v steljo, ni mogel zaspati. Ze prej se je često spomnil na Krajčka, pa se je vedno otresel misli nanj. Zdaj je pa kar nehote moral misliti nanj. Šiloma je stiskal oči, spodje, še danes ne vem, kje je Martin poko-, pan.» Sledilo je nato zasliševanje prič, ki jih je bilo skupno povabljenih 13. Prvi je bil zaslišan poveljnik orožniške postaje na Igu, narednik Fran Postuvan. Njegova temeljita navajanja o razkritju zločina in o dognanjih orožništva je večkrat prekinilo ihtenje obtoženke, ki si je z belim robcem brisala oči in parkrat vzdihnila: «Jezus, Marija! Kaj bo Bog rekel, ko tako govorite?« Med ostalimi pričami je Andrej Gams izpovedal: «Pokojni Martin mi je dejal: ,Če me enkrat zmanjka, da boš potem vedel in dal onadva ven (sodišču)!' Jaz setn takrat Martinu odvrnil: ,To je važna reč! Če naj pride pred sodnijo, je treba, da pokličeš še eno pričo, pa potem še enkrat ponovi!' To je pokojni Martin storil in je ponovil besede pred Alojzijem Kumšetom mlajšim.« Zaslišana sta bila takoj nato Alojzij Kumše in njegov oče, k čemur sta obtoženca takoj pripomnila, da ju priče silno sovražijo. Zagovornik dr. Švigelj je torej predlagal, da se oba Kumšeta in še nekatere druge priče ne zaprisežejo. A senat je predlog odklonil. Priča Marija Juha je povedala, kako so se začele širiti govorice o nenadnem izginotju pokojnega Martina: «Marjana Kraljičeva je bila dejala mojemu možu: ,Janez, naš Martin je v Švici; piše, da ima mnogo denarja, pa mi ga od njega ne maramo!'« «Vse to ni res!« prekine pričo obtoženka. Priča Ivana Zgončeva je tudi ponovila gotove reči, ki so jih prejšnje priče navedle. Priča Janez Jere je opisal, kako sta se z ob-toženko nekoč kregala. Jeretov sin Janez takisto ni povedal v splošnem ničesar važnega. Priča Ivana Koširjeva je navedla: «Meni je obtoženka rekla, da je stric že pisal iz Amerike.« Priča župan Martin Pire je sodišču pojasnil, kako je prišlo do tega, da so začeli na njegovo zahtevo orožniki stvar zasledovati. Priča Miha Japelj, ki je bil s pokojnim dve leti v Ameriki, je kratko orisal pokojnega: «Bil je Martin šted-Ijiv in priden ter več vreden kakor ves Kraljičev grunt.« Tesar Lojze Maček, ki je delal v ' času žalostnega dogodka pri Kraljičevih, je po- da bi zaspal in skušal misliti na druge stvari, pa ni šlo. Dolgo se je premetaval po stelji. Ko ie utrujen zaspal, je takoj zagledal starega rokovnjača živega pred seboj. Kar stresel se je. Stari Krajček je pa žalosten in zapuščen ždel pred njim ter ga z ubitim glasom svaril: B.: «Ti še vendar nisi bil nikdar v Kanadi.> A.: «Seveda še nisem bil tam. toda včeraj sem prejel iz Kanade pismo . ..» Jasno. Služkinja: Gospodinja: «Zakaj mi niste tega povedali že prej?» Služkinja: No, saj jih je prej še bilo par polen ...» Nehvaležen mo/. Žena: cToliko let sem li kuhala in prav ničesar nimam od tega > Mož: «Ti nimaš ničesar, a jaz imam pokvarjen želodec .. Nerodna služkinja. Služkinja: «Gospa, ali se spominjate starega kozarca, o katerem ste pripovedovali, da je podedovan od roda do roda?» Gospa: «No, seveda.> Služkinja: «Sedanjemu rodu ne bo več treba skrbeti, kdo ga bo podedoval.» Nič hudega. A.: «Cospod grof se pri padcu s konja pač ni nevarno ponesrečil ?> B.: «Nikakor! Na plemenitih delih telesa sploh ni poškodovan. Dobil je samo veliko luknjo v glavi...» Tndi obrt. Berač Matevž se je vrnil iz bolnice in je napisal na vrata svoje bajte: «Matovž Pobirač se je vrnil z oddiha ter zopet berači vsak dan od 11. do 16. ure.» Grešnica. Zalka se izpoveduje in je stresla spovedniku v uho že cel koš pregrešnih nadlog. Ko je že skoro gotova, jo vpraša župnik po njenem imenu. «0, gospod župnik, moje ime pa ni greh», se odreže Zalka. Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri. zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najtinejšega. in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. - Prodaja na obroke. .TRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Liubl jana, Karlovška cesta štev. 4. Tudi kamen bi se zjokal! Kolje . . . zavija v želodcu, grize v črevesju . . . Ako se tudi Vam kedaj tako godi, tedaj se ne obotavljajte vzeti takoj na sladkorju nekoliko kapljic Fellerjevega, prijetno dišečega Elsafluida. Elsafluid je z zakonom zavarovan ! Ali ste se že kedaj prepričali o tem, kako zna ublažiti bolečine, to že 33 let znano narodno sredstvo in kosmetikum? Kako deluje z drgnjenjem in pranjem pri bolečinah v prsih, slu-zavosti v grlu, pri gihtu in revmatizmu, kot zaščita pri gihtu in revmatizmu, kot zaščita proti gripi? Enako tudi pri nervozi, slabosti, glavobolu in ne-spancu — kot obkladek na čelo in senca! To pomaga! V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poiz-kusne stekteničice ti Din, specialne steklenice 2tj Din Po pošti: najmanj 1 zavoj z 9 poizkusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 špecijalnima steklenicama stane 62 Din. Trije taki zavoji že s poštnino in zavojem samo 139 Din. — Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja, Eisatrg šiev. 360. Ako pa potrebujete dobro odvajalno sredstvo! ki krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa-krogljice. — Šest škatljic stane 12 Din. Listnica uredništva Žirovski vrli. Ker so nekatere osebe žaljene, ne moremo objaviti. Paragraf! Prcloka. Mislimo, da smo Vas opozorili, da so nekatere osebe, čeprav niso označene z imeni, toliko prizadete v Vašem dopisu, da nismo mogli objaviti dopisa. Prosimo Vas, da nam sporočite, kaj bi se moglo izpustiti, pa bomo priobčili prihodnjič. Malo pozno bo seveda že. Uredništvo naročnikom vedno ustreže, kolikor se da in sme! Železniki