Naročnina mesečno 25 Din. za inozem-sivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III S£0 DENE Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in I0.341) za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 - Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku nn ZN pred kritičnimi trenutki „Pred javnostjo stojimo kot obtoženec" Zveza narodov naj oživi! Od začetka svojega obstanka se Zveza narodov še nikri ar ii i sestala v tako kritičnem trenutku, ka- I kor je današnji za vse človeštvo kakor tudi zanjo samo. V Ženevo so poslanci narodov iz vsega sveta prinesli debele torbe, polne skrbi in želja bednih človeških mas, ki se ključi jo ob težo gospodarske, pa tudi moralne krize in se med seboj prerivajo za kos kruha, kos ploriovitejše zemlje. Vsak narod trdi, da se rine v ospredje le zato. da bi ujel pramen sončnih žarkov, do katerih ima pravico že zato, ker obstoji. V resnici pa ga podi naprej nenasitni egoizem, ki mu potiska v roko tudi orožje. Malokdaj je tako razdvajal narode šovinistični nacionalizem, ki je samo plod golega egoizma, malokdaj si v časopisju velikih narodov lako pogosto bral besedo imperij, pri drugih zopet »revanža-; nikdar >še niso najlepših sil mladine javno in tajno lako trenirali za žalostni smrtni posel (Herriot v svojem zadnjem govoru), kakor danes v Italiji, Rusiji in Nemčiji; nikdar še niso države zahtevale od državljanov sorazmerno z njihovimi dohodki toliko denarja za smrtonosno orožje kakor danes. V leni času se je sestala največja človeška organizacija miru, da ne govorimo o katoliški cerkvi, ki ni od tega sveta. Zveza narodov je zrastla iz vroče želje po miru, ki je navdajala narode po prenehanju svetovnega klanja. t> kakšnim navdušenjem smo takrat pozdravili \Vilsonovo idejo! Od takrat je nastal v razpoloženju narodov do ženevske ustanuve nepričakovan obrat. Da bi si kateri narod danes želel vojno, ne moremo verjeti, pač pa je želja po miru splošna, le. do izraza ne pride. Res da v premnogih deželah ni * v- ->*'"••» «-;\s\v. ■v i. dano ljudstvu, da bi lahko izpregovorilo in to svojo željo p: verialo, toda nič manj ni res, da se je vseh slojev, k: jim jc že vojna zrahljala živce in gospodarska kriza ubila vsak polet, radi razočaranja nad svojimi voditelji i" ; ' radi javnega teptanja moralnih vrednot in človeških pravic polastila nevarna brezbrižnost, apalija do vsega, kar je v zvezi z javnim življenjem, r v>' • o> i širokih plasti narodov se polašča že inhili-zem, ki pogubno vpliva lako na notranje politično življenje kakor na mednarodne odnose in na vsak poskus zbližanja meri državami. Zveza narodov je prav golovo mnoge razočarala, in sicer predvsem male narode, ki so od nj? največ pričakovali. Pri njej so iskali varstva in zaslombe pred močnejšimi, a so se razočarani vračali iz Ženeve. Narodne manjšine v velikih državah zaman čakajo na svoje pravice. Zalibog moramo ugotoviti, da je Zveza narodov v tej svoji glavni funkciji, da namreč ščiti šibkejše pred močnejšim, popolnoma odpovedala. Postala je torišče zakulisnih bojev velesil, ki koristi malili držav vedno prezrejo. Najhujši udarec je zadala Zvezi Japonska z zasedbo Mandžurije. Apostol miru Aristid Briand se je dobro zavedal, da so na dan izbruha mandžur-skega spora nastopili za Zvezo usodni dnevi. Prav ta skrb ga je gnala v Ženevo in s palico je moral pomagati svojim trudnim nogam, ki so že silile v g ob, da so ga prinesle do govorniške tribune. Vsa n' gova bistrost in njegove dolgoletne diplomatske izkušnje niso pomagale. Njegov poskus, da bi rešil ugled Zveze, se jc razbil ob načrtih japonskih im-perialislov. Danes stoji Zveza zopet pred tem vprašanjem. Lvltonovo poročilo o okupaciji Mandžurije, s katerim je preiskovalna komisija Zveze narodov obsodila japonsko politiko, pride na dnevni red med I m zasedanjem. Japonska je poluradno Zvezi sporočila, da bo prisiljena izstopiti iz nje, ako jo na podlagi, tega poročila Zveza obsodi. Kaj naj Zveza narodov stori? Njeni idealni zagovorniki zahtevajo o i ločno obsodbo Japonske, ki edina lahko še reši moralni ugled ženevske ustanove, taktiki svetujejo zopetno odložitev razprave. Nemčija se ne udeležuje razorožitvene konference in esorno zahteva enakopravnost v oboroževanju ter grozi z izstopom iz Zveze, in Mussolinijev veliki fašistični 6vet je napovedal za jesen revizijo odnosov fašistične Italije do Ženeve. Značilno je, da so prav tiste države, kjer nacionalizem najbolj cvete, največje nasprotnice Zveze narodov. Položaj Zveze narodov je res kočljiv v vsakem pogledu, tudi gospodarskem; od 34 milijonov frankov dolgujejo Zvezi njene članice nič manj kakor 19 milijonov! Za Zvezo so napočile odločilne ure. Mari je obsojena na smrt? Tega ne verjamemo. Zgodovina njenega kratkega obstoja je pri vseh njenih pomanjkljivostih pokazala, da je v interesu vsega človeštva, da se ta veliki in stalni mednarodni forum obrani. Pri vsem tarnanju moramo priznati, da je vendar njena zasluga, da se veliki politični, gospodarski in socialni problemi javno razpravljajo, pred vsem svetom. Pred vojno tega ni bilo. Zveza narodov nima orožja, da bi vsilila svoje sklepe svojim članicam. Dejstvo pa je, da se v Ženevi ustvarja mednarodno javno mnenje, ki ga pa-meten državnik — morda spada tudi general von Schleicher med te? — ne more zlahka prezreti. Pomen Ženeve je spoznala ludi Amerika, ki pošilja kaj rada tja svoje opazovalce, čeprav ni priznala //A :e; prav tako sovjetska Rusija. Tudi Japonska te ne bo lahko odloČila za izstop. Zveza narodov Je edino opozorišče, na katerem majhne države lahko vsaj izpregovorijo, čeprav ne pride njihova beseda še do veljave. Nikakega dvoma ne more biti, da bi razpad Zveze narodov prinesel veliko škodo predvsem majhnim narodom. Mednarodna politika bi se zopet zatekla za kulise tajne, diplomacije in ideji miru bi bil zadan smrtni udarec. Na državnikih, ki danes predstavljajo na-rorie v Ženevi, leži velika odgovornost. Na drugi strani je pa tudi dolžnost vseh, ki imajo količkaj Ženeva. 26. sepl. tg. Otvoritev 13. plenarnega zborovanja Zveze narodov se je izvršila danes dopoldne v atmosferi dvomov in nezaupanja. Za predsednika je bil izvoljen s 44 glasovi grški poslanik Polilis. Predsednik Sveta Zveze narodov de Valera je podal pregled o izvršenem delu v preteklem letu in je smatral, da lahko ugotovi golov napredek, dostavil pa je, da dosedanji napredek daleč zaostaja za tem, kar so želeli in pričakovali vsi narodi na svetu. Z obžalovanjem je govoril o omejitvah, ki so postale potrebne zaradi krize, in ugotovil, da je prišel za Zvezo narodov kritičen trenutek, ko bo morala pokazati svojo moč ali svojo slabost. Številne kritike proti Zvezi narodov jo celo dolžijo. da je zatrjevanje zvestobe paktu Zveze narodov samo ua ustnicah delegatov, ne pa ludi v njihovih srcih. V gospodarskem pogledu so prevladovali nacionalni posebni interesi in v javnem mnenju sveta stojimo Iu v vlogi obtoženca. Breme dokazov proti nam, ki jih moramo ovreči, je skoraj preogromno. Ldino sredstvo, zavrniti tako kritiko, bi bilo, dokazali narodom neovrgljivo, da je pakt Zveze narodov res pravi pakt, katerega nobena država, niti velika niti mala. ne sme kršiti brez kazni. Glede gospodarskih odnošajev in nalog bodoče svetovne gospodarske konference je de Valera rekel, da ?o gotovo potrebne mnoge mednarodne odredbe, toda usmerili voljo za gospodarsko aktivnost iz gotovih moraličnih in duševnih slabosti pa je lako delo, katero vsakdo najbolje lahko stori v svoji laslni deželi. Od 50 držav članic jih je zastopanih 53. Svojih delegatov niso poslale samo Argentina. llonduras in San Domingo. Zasedanje ho najbrže trajaio rio 10. ali 12. oktobra. Danes popoldne se sestane tudi urad razorožitvene konference. Japonsko kitajski spor -najvažnejši problem ZN London, 20. sept. ž. Tukajšnji listi smatrajo, ria se je predsednik irske vlade de Valera pokazal na položaju predsednika Sveta Zveze narodov kot neizprosen sovražnik Japoncev in torej ni izključeno, ria bo delal na tem. da pride do izraza predvsem teza kitajske vlade, po kateri je samo skupščina ■ Zveze narodov kompetentna, ria izda končni sklep j n mandžurskem vprašanju. Po besedah de Vnlere. , Japonska na seji. ki jo je predsednik sklical za i 11, oktobra, ne ho smela sabotirati diskusije o Mandžuriji. Jasno jc torej, da se de Valera pripravlja na to. da postavi člane Sveta Zveze nuroriov preri dilemo, ria -e odkrito izjavijo proti ponovni orignditvi razprave n mamlzurskeiu vprašanju iu ria mandžursko vprašanje pošljejo na reševanje skupščini Zveze narodov, ali pu da kompromitirajo svojo nepristranost. če bi orihili njegov predlog, ker bi to pomenilo, tla podpirajo zavlačevalno taktiko Japonske, ki s tem dobiva možnost, ria svoj sedanji položaj v Mandžuriji učvrsti in du tako pripravi pot za svoje nadaljnje namere na Kitajskem. S tem je stališče ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsomi dobilo odličnega zagovornika baš v osebnosti Zveze narodov. Tajna seja razor. konference Ženeva. 20. sepl. AA. Danes popoldne se bo vršila seja predsednišlva razorožitvene konference. Seja bo v začetku tajna in se bo čez pol pretvorila v javno. Mislijo, ria bo ua lej seji predsednik konference Henderson obrazložil svoje stališče nasproti nekaterim političnim vprašanjem, o katerih bo zahteval, da se na seji diskuliru. Venizelos pravi, da je zmagal Rezultati bodo znani šele čez nekaj dni Atene, 26. sept. tg. Z zmagoslavjem trdijo ve-nizelisti. da sii zmagali t novi zbornici s sto mandati, dočini jih imajo rojalisti 80. Na tretjem mestu so komunisti. Venizelos je izdal proklamacijo na narod, kateremu se zahvaljuje za zmago in napoveduje, da bo vodil politiko za učvrstitev republike. Končni rezultat volitev pa je pričakovati šele v četrtek. Rojalisti zanikajo resničnost venizelistič-nili zmagoslavnih vesti. V Atenah samih si stojijo venizelisti in rojalisti približno enako močni nasproti, dočim so venizelisti v Pireju dosegli večje uspehe. Male republikanske stranke so r volivnem boju propadle, ker so venizelisti in rojalisti fanatično agitirali proti njim. Do resnih inridentov ni prišlo. Vojaštvo pa še vedno straži javna poslopja. Atene. 26. sept. Ig V večernih urah sc ocenjnjo izidi volitev nekoliko manj ugodno za venizcliste, ki imajo 8—13 glasov več kakor rojalisti. Končni rezultati še niso povsem pregledni. Komunisti, ki I, 1928. še niso mogli dobiti nobenega mandata, bodo prišli v novi parlament i 10—15 zastopniki. VenizelosoTa vlada bo ostala na svojem mestu do 25. oktobra, to je do prvega sestanka nove poslanske zbornice. Do tedaj se bo lahko videlo, kakšna koalicija bo možna venizelistom z drugimi republikanskimi strankami. Kakor se čuje. namerava Venizelos nastopiti z ostrejšimi odredbami proti roja-listični stranki. .Atene. 26. aspl. AA. Vodja monarhistov Calria-ris je izjavil, da je zadovoljen za redom, ki je vladal o priliki včerajšnjih volitev po vsej Grčiji. Posebna zahvala pa gre častnikom grške vojske, ki so bili ves čas glasovanja nevtralni. MacDonaldov odgovor zadovoljil Gandhija Gandhi prenehat s postom — Radost v Indiji Iz Kalkute javljajo, da je neka skupina indijskih nacionalistov izvršila ponoči napad na evropski institut, ki je pod upravo železniškega podjetja v Bengaliji. Pri tej priliki je bila ubita neka ženska, 7 osebj od katerih je bilo 5 funkcionarjev britske politične uprave, pa jc bilo hudo ranjenih. Napadalci so izkoristili splošno zmedo ter jo neznanokam popihali. Poona, 26. septembra. AA. Včeraj ob 16.15 po indijskem času je polkovnik Doyle, generalni nadzornik ječ, sporočil Oandhiju sklep britanske vlade, da sprejme poonski dogovor. Toda Gandhi je šele tri četrt ure nato prenehal s poslom, ki je trajal šest dni in pet ur. V Bombaju vlada nad tem veliko veselje in pričakujejo manifestacij prebivalstva. Zakonodajna skupščina je z velikim navdušenjem pozdravila sklep britanske vtade. da sprejme poonski dogovor med nedotakljivimi in Indi o občinskih volitvah. Na predlog predsednika zbornice se je nato obsodil v joosebni resoluciji teroristični atentat, izvršen 24. t. m., in izrekla simpatija ranjencem in rodbinam ubitih. Poona, 26. septembra. AA. Ko so Oandhiju prinesli vest, da je britanska vlada pristala na sporazum, so ga morali v postelji dvigniti in mu podložiti visoko vzglavje. Nato je imel kratek razgovor s svojim prijatelji in šele potem se je odločil prenehati z glariovanjem. Potlej je prisostvoval verskim obredom, ki so se vršili peni vodstvom znamenitega indskega pesnika Tagora. iPo končanih obredih je izpil skodelico oslajenega citro-novega soka in se izmučen zgrudil nazaj na po-stelio. Vsebina sporazuma Angleška vlada smatra, da naj na podlagi novega sporazuma sami lndci in nedotakljivi med seboj urede vprašanje o 18% zaslopslvu, oziroma številu mest, ki so v indskem parlamentu pridržani revnim slojem. Angleška vlada je odobrila sedanji sporazum po posvetu, ki je trajal od sobote zvečer skoraj neprestano do danes med MacDonaldom, Baldvvinom, Samuelom, lloarom in ministrom za Indijo lordom Lothianom, ki je v ostalem sestavil načrt o ureditvi občin v Indiji. Lord Lothian je sam predvidel v svojem načrtu eventuehii sporazum med prizadetimi. Zalo odgovarja sedanji sporazum že vnaprej določeni črti angleške politike v Indiji. Na podlagi tega sporazuma bodo nedotakljivi imeli 14« meet v pokrajinskih zakonodavnih skupščinah, dočim bi imeli po dosedanjem načrtu 71 mest. Po drugi strani jim bodo od zdaj dostopna ludi vsa volivna okrožja kakor drugim Indcem. Dosedanji načrt jih je pripuščal le v neka volivna okrožja. Vlada si ne želi več povratka dosedanjega nasprotja med posameznimi indskimi kastami in je pripravljena sprejeti vsak sporazum, ki bo spadal v okvir sporazuma, sprejetega zdaj od Indcev in nedotakljivih pod pritiskom Gandijevega posla. Jasno pa je, da angleška vlada zdaj nastalih problemov ne bo mogla več s tako naglico reševati, kakor je to storila za problem, ki je nastal z Gandijevim postom. 40urni delavnik na Češkoslovaškem Praga. 26. sept. Minister za socialno politiko dr. L. Czeh je predložil vladi zanimiv načrt za pobijanje brezposelnosti to zimo. V Češkoslovaški je splošno mnenje, da se industrijska kriza ne bo omilila in ria lomu primerno brezposelnost ne bo padla. Ko se .je leta 1929 češkoslovaška vlada lotila vprašanja brezposelnosti, je bilo v državi samo 35.000 delavcev brez posla, danes je prijavljenih nič manj kakor 460.000. V svojem programu si je minister Czech postavil tri naloge, da bi vprašanje brezposelnosti načelno rešil, in sicer: Delavstvu je treba preskrbeli delo namesto ga vzdrževati s podporami; skrajšali je treba delovni čas in organizirati delovni Irg, lo se pravi ponudbo iu povpraševanje. Vlada je stavila ministru na razpolago v la namen 14o milijonov. S tem denarjem bo zagotovljeno delo 200.000 delavcem. Minister za socialno politiko zahteva, ria se delovni tednik zniža ori 48 na 10 ur in se je pridružil akciji, ki je v teku vpliva na javno mnenje in na vzgojo narodov, da s širjenjem mednarodne miselnosti utrjujejo temelje Wiieonuve ustanove. —ski. v drugih državah, kakor v Združenih državah, v Nemčiji in Franciji. Sklad za brezposelne se bo reorganiziral. in sicer v smislu, da bodo vanj v prvi vrsti plačevali delodajalci. Država bo povišala podpore tistim sindikalnim organizacijam, ki same podpirajo svoje brezposelne člane. — Obe socialistični stranki, češka in nemška, sla priredili v Pragi skupno zborovanje, na katerem sla se izrekli za ministrov program in zahtevali, da se takoj izvede. Negotov razplet krize na Madžarskem Budimpešta. 26. sept. ž. Politične »vdience. ki so trajale danes od pol 10 do 13, niso prinesle razjasnitve v politični položaj. Vodilni politiki se branijo dali kakršnekoli izjave, tako da je politična kriza še bolj nejasna. Predvsem se predvideva kombinacijo, po kateri l>o predsednik vlade minister narodne obrambe G Oni bos ali pa prosvetni minister grof Klebelsberg. meri tem ko je kombinacija s povratkom grofa Belhlcna, ki se je zelo razširjala v sobolo, parila v vodo iz zunanjepolitičnih Kriza angleške vlade I/ondnn, 26. sepl. ž. Ves včerajšnji dan sta po skušala minister za kolonije Thomas in vojni minister lord Heilsham pregovorili liberalne ministre, da ostanejo v vladi. Tem pogajanjem je prisostvoval ludi MacDonald, ki je davi zahteval, da liberalni ministri ostanejo v vladi vse do takrat, dokler ne bo sklicana gospodarska konferenca, ker bo sicer v nasprotnem slučaju izvajal konsekvence. Malo verjetno pa je, da bi so liberalni ministri ustrašili MacDonaldove grožnje in spremenili svoj sklep že radi tega, ker Samuel trdovratno vztraja pri svoji demisiji. Sodelovanje liberalnih ministrov v vladi brez Samuela pa si ni mogoče zamisliti. O naslednikih posameznih liberalnih ministrov krožijo razne govorice. Tako naj bi zunanje nr»i>slrstvo prevzel notranji minister, holranji minister pa nnj bi poslal lorri Lonrionrieriv. Katalonska ustava izročena Barcelona. 26. sept. ž. Včeraj je postala Katalonija avtonomna .. -v v notranjosti š|ianske države, Dogodek je liil proslavljen \ vseh mestih i, velikimi narodnimi svečanostmi. In 1 v «» V . - - v ' .1 ."«- < -» ** Barceloni je bila velika vojaška parada, katere se je udeležilo veliko število oseb. - . 'v • V, . v... Katalonija ima popolno samoupravo. Španija ima edino pravico. da sklepa pogodbe z drugimi državami ter da lahko intervenira v slučaju nemirov za odcep Katalonije od .Španije. Razen tega ima Španija nekatere pravice pri pobiranju davkov. Komunistična večina v Sofija. 26. sept. Ig. Včerajšnje občinske volitve v glavnem mestu so prinesle komunistično večino. Od "fi mandatov so jih dobili komunisti 22, vladni blok i demokrati 10. desna opozicija Cankova pa 3 mandate, kar pomeni v primeri z lanskimi volitvami v sobranje več ko podvojitev števila komunistov iu izgubo polovice glasov vladnega bloka. Ministrski predsednik je že napovedal, da bo razpustil občinski svet takoj, ko se bo sestal. Izid volitev jo povzročil največje vznemirjenje v vladnih krogih. Smatra se za verjetno, da ho komunistična strauka razpuščena. Sofija, 26. septembra. A A. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj so se v Sofiji vršile občinske volitve, ki so potekle v popolnem miru in redu. Po dosedanjih rezultatih je od 65.000 vpisanih volivcev glasovalo okoli 44.000. Po tem takem je bila volilna udeležba za okoli 9.000 manjša, kakor pri volitvah v sobranje I. 1931. Vladni blok iu meščanske opozicijske stranke so ohranile dosedanje medsebojno razmerje, komunisti pa so število svojih glasov in s leni tudi občinskih odbornikov povečali. Čeprav imajo komunisti navzlic porastku samo 14.000 glasov od 44.000 oddanih glasov, postanejo vendarle številčno najmočnejša skupina v novem občinskem odboru. Porast komunističnih glasov si v Sofiji tolmačijo s temi tremi razlogi: Prvič s samim volilnim razporedom, ki deli mesto Sofijo na šest volilnih okrožij, drugič s silnim /drobljenjem meščanskih sil in glasov na mnogo strank, in tretjič z dejstvom, da mnogo volivcev, ki to pot niso šli volit, pripada malone i/ključno meščanskim strankam. Iz vsega lega se vidi, da število mandatov, ki jih komunisti dobe. nikakor ui prava slika dejanskega razmerja med strankami, /atu in-vo i/voljenemu občinskemu odboru ludi ne bo poverjena uprava nad prestolnico. Angleško posojilo Poliauom Varšava. 26. sepl. AA. Pat poroča: Angleška bančna skupina llrilish <)ver.-'oe bank je dovolil i karlelu poljskih sladkornih tovarn kredit 809.00) funtov Sterlingov za finnnsiranje nove sladkorne kampanje. Zagrebška vremenska napoved: Toplo in zelc spremenljivo, oblačno, vetrovno s prehodnim deževjem. Pogled v sovjetske tovarne (Od našega stalnega ruskega dopisnika) V začetku septembra. Prva tovarna, ki sem jo v Rusiji videl, je bila fabrika Max flolz v Leningradu. Obrat je bil /grajen že v predvojni dobi in se pod sovjetskim režimom ni bistveno razširil. Tovarna izdeluje stroje za izdelavo cigar ln cigaret, jietilnn slroje In razne naprave, ki se rabijo v tekstilni industriji. V zadnjem času je pričela izdelovati tudi Linotvpe. Dosedaj so Izdelali dva takšna stroja za tiskarsko stavljenje po modelu, ki je prišel iz Nemčije, ki jih pa radi bistvenih napak v konstrukciji niso mogli spravili v pogon. Pri ravnateljstvu tovarne so mi kljub temu povedali, da ima tovarna v načrtu veliko razširjenje na nove industrijske panoge. Zaenkrat sem le videl na stenah tovarne velikanske plakate, ki so z velikimi črkami govorili: o velikem industrijskem prodoru in postavitvi produkcijske fronte v prvem polletju 1932 . Plakati poživljajo delavstvo, da naj energično nadoknadi sramotno zastajali je za petletnim načrtom vsaj v drugem polletnem času. Ko sem hodil po tovarni, mi je padlo v oči, da so mnogi stroji mirovali. -Inžeiijer, ki ine je spremljal, ml je stvar razložil tako. da so dobili velika naročila v drugih panogah iu so tjekaj koncentrirali vse delovne sile... V Moskvi sem delj časa Iskal prilike, da bi si ogledal obrat v kaki tovarni, a se ml ni posrečilo. Prav tako sem bil odklonjen v Nitn.ieni Suvgorodn, ko *om si bolel ogledati tamkajšnjo avtomobllno tovaftto. Vodstvo ml je izjavilo, da vlada v tovarni takšen obrat, da bi vsak obi*k saaiO oviral delo. Tovarna je bila otvorjena šele 1. januarja letos z velikimi svečanostmi. Tovarno so posiavili Fordovi inženjerji. Toda že marca je morala obrat usiaviti, ker se sovjetski delavci niso spoznali na komplicirano mašinerljo. OFlcielliO je tovarna niaia pričela zopet z delom. V resnici »e pa vse do dan 's še vedno le poskuša spravili tovarno v odgovarjajoči obrat. Celo po sovjetskih podatkih izdelajo na dan 1" 40 voz. ki pa po večini vsi ostanejo v magiizinih, ker jim manjkajo najvažnejši deli. kakor krmilo, sveče itd. Sredi avgusta sem videl v skladišču nad tisoč takšnih pol zgotovljenih voz. Prvo veliko težko industrijsko podjelje zgrajeno pod sovjetskim režimom je Stalingrad (prejšnji Zaririn), velika tovarna, za traktorje, ki se po ustanovitelju č"ke imenuje Dzerzlitski . Tovarna je oddaljena kakih 12 km od mesta. V strašno Izdelanem avtobusu sem se Ijekaj popeljal po široki dolinici, ki zgleda precej Žaloslrto. Na pobočjih sploSčenih gričev sloje delavske barake precejšen del delavstva pa je nastanjen kar pod šotori, ker niso mogli v lako hitrem času /graditi dovolj stanovanjskih hiš. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi nemškimi in ameriškimi stroji iu zapo.-luje do 13.000 delavcev, od katerih bo kakih 1000 kvalificiranih. Prišteti je treba 300 nemških delavcev, ki zaslužijo približno 300 rubljev na mesec in 4 ameriške mojfdr ki zaslužijo na mesec 550 rubljev in 150 dolarjev v valuti. Nemški delavci imajo posebno oskrbo, lil je dosti boljša od ruske. Tovarna te od 15. julija do 1. avgusta počivala radi popravil«, kakor je bilo uradno razglašeno. Neki preddelavec mi je rekel, da dobršen del delavstva ni več prišel ita delo, ko so tovarno zopel olvdrili, lo pa zaradi slabih prehranjevalnih razmer. Ko sem stopal po obširnih delovnih prostorih, sem dobil vi is, da stoji pri strojih več delavcev, kakor pa sem opazil v Nemčiji ali v Angliji v istih obratih. OČlVldno je radi nižje kvalifikacije ruskega delavstva treba za Isto delo pri strojih, kot ua zapadu, več delovnih moči. Ameriški inžeiijer mi je pravil: S tem obratom in s tolikšnimi delavnimi slhnni bi napravili v Ameriki v enem tednu, kar napravijo ti v enem mesecu. Delavska disciplina, o kalerl sovjetsko časopisje neprestano loži, tudi v Stalingrndu kaže gotove vrzeli. Sredi vsega obrata vam delavec zapusti svojo postojanko In gre mirno kadil svojo cigareto. Kajenje med delom mora bili sploh neodo-Ijiva potreba, ker na stenah vise plakati: Ko greš kadit, ne |>ozabi ustaviti stroja . V začetku avgusta, ko sem bil prvič v tovarni, to mi navedli kot dnevno |)iodukcijo 150 traktorjev. Tekoči trak tedaj ni tekel in so ga nadomestile mlade delavke, ki so si z rok v roke podajale potreben materijal. Videl sem vse jiolno le skoraj Izdelanih traktorjev, ki so bili postavljeni nekaj korakov proč od zaključne točke, kako so jih devali narazen iu popravljali. Tudi sicer je po dvoriščih polno rjiivečih traktorjev — izvržkov. Izmed 150 na dan izdelanih strojev jih je začetkom avgusta odje-nialnu komisija mogla sjirejeli komaj 10. Nasprotno pa dela tovarna za traktorje »Sel-mnS« v Rosturu ua Donu odličen vtis. Tovarna je bila postavljena v obrat že leta 1030, medtem ko je ona v Stalingrndu pričela šele lani z delom. Vse naprave pokrivajo |>o večini 180 hektarov in zapo-sljujejo 17.000 delavcev. Tovarna izdelava vse mogoče |ioljske slroje, zlasti stroje za košnjo. Delavska disciplina je dobra, lenipo hiter ln nikjer ni videti delavcev, ki bi okrog jiostavali. Na čelu tovarne stoji Izvrstno vodstvo in lanskoletna jiroduk-eiju je za presegala zahtevano kvoto. V Rostovu je ludi dobro preskrbljeno za delavska stanovanja. Delavske kolonije so *tiažne In po nemškem načinu obdane z drevjem in parki. Kakšne ladje je italijanska ladjedelnica gradita Romuniji Velikanske goljufije romunskih „vojaSkih izvedencev" Si:5sk, 20. sopt. ž. Pred kratkim je romunsko mornariško uitfilsfivivo naročilo zgraditev ene podmornice v reški ladjedelnici in dveh kontratorpe-ilovk. Vse tri ladje so bile i/.ročdtie romunskemu vojnemu in mornariškemu ministrstvu. Pri izročitvi pa se jo ugotovilo, da ladje ne odgovarjajo vsem pogojem. ki so bili predpisani. Zn kontriitorpedovki je ugotovljeni, da je bila za njih plačana nadcena I tO tisoč dolarjev, ki ui bila predvidena v pogodbi. Ta nadcena je izviralu baje iz povofatlja njihovih tonaž, 55.000 dolarjev pa za razne instalacije, ki sploh niso bilo izvršene. Ko je prijdula jiodfnornica, zgrajena v reški ladjedelnici, \ Konstanto, stt so vršile velike svečanosti, istočasno pa so so vršili pomorski manevri, prt katerih se jo ugotovilo, da podmornica ni za plovbo. Na splošno iznenadeuje so vojaške oblasti ugotovile, da podmornica ne more pravilno plavali niti nad vodo, kaj šele pod vo,do. Napake so v sami konstrukciji. Vsled tega je še |>osehna komisija pregledala podmornico ter jo proglasila za neuporabno in zahtevala vrnitev 150.(KiI funfOv šler-lingov od roško ladjedelnice, kakor tudi stroške ko-inlsije. Preiskava v le,| zadevi je poverjena romunskemu generalu llnnsu in kontraadmlralu Buchul-teru, ki sta ugotovila velike nerednosti, ki so jih zagrešili razni romunski častniki v inšpektoratu ro- munske vojne mornarice. Ugotovljena je cela vrsf& nepravilnih izdatkov, veliki jirimanjkljaji v skladiščili, falzifikati raznih dokumentov itd. Med drugimi jo Ugotovljeno, da Je general Budeano oškodoval Romunijo za 925.000 lejev, poveljnik Gorgiu ter polkovnik Roba vsak za 890.000 lejev, šef oddelka vojnega In mornariškega ministrstva Georgiu za devet milijonov lejev, viceadmiral Škodre za 40 milijonov lojev, bivši ravnatelj v mornarici Bazilescu za 311 milijonov lejev ln jioveljntk Neslorus za 18 milijonov lejev. VSi so obtoženi radi zlorabe in udejstvo-vitnja pri raznih goljufijah. Vse le afere so prišle na dan vsled ladij, ki jih je dobavila reška ladjedelnica. Zadeva je prišla tudi pred sodišče, ki je odločilo, da reška ladjedelnica vrne Romuniji denar, Romunija pa ladje. Italijanska vlada brani reško ladjedelnico in zatrjuje, da so bito j>odmornlce Izročene v redu. Razen tega Zatrjuje ladjedelnica, da Je podmornico pregledala tudi italijanska pomorska komisija, preduo jo izročila Romuniji. Ta velika afera še ni popolnoma razčiščena, ker Romunija noče sprejeti ladij, reška ladjedelnica pa ji noče vrniti denarja. Zadeva je j>o vsem svetu imela velikanski odmev In je vrgla zelo slabo luč na reško ladjedelnico, ki gradi podmornice, ki niso sjiosobne niti za jdovbo nad vodo. Kralj v niški ljudski šoli Niš, 'iu. septembra. Agencija Avala poroča: Pred 14 dnevi je bila na svečan način otvorjena nova ljudska šohi v Nišu, zgrajena ob 10 letnici vladanja Nj. Vel. kralja. Novo poslopje je zato dobilo tudi njegovo ime. Pri otvoritvi novega j>o-slopja je zastopal Nj. Vel. kralja general Velj-kovič. Nj. Vel. kralj je izrazil željo, da poseti to šolo še med svojim bivanjem v Niški banji in v času, ko ko bodo učenci v šoli. Danes popoldne jo prispel Nj. Vel. kralj iz-nenada. Spremljali .so ga maršal dvora general Dlmitrijevlč s suilo. Pri vhodu v šolo sla kralja inicakovala in pozdravila predsednik niške občlnc inž. Culdarevič in šolski upravitelj Nedeljkovič. Kralj je bil zelo dobro razpoložen in je izrazil željo, da jioseti vse razrede. V spremstvu šolskega upravitelja je nalo vstopil v posamezne razrede in prisostvoval pouku. Deca je odgovarjala na vjirašanja, ki so jih stavili Učitelji in učiteljice in tudi na vprašanja, k jih je zastavljal Nj. Vel. kralj sani. Kralj jo hil izredno zadovoljen /. zelo spretnimi odgovori dece in je oslal v vsakem razredu jio 10 do 15 minut. Posebno zadovoljen, jia je bil s četrtini ženskim razredom. Učenke so imele pisanje in kralja je presenetil izredno lep in čist način pisanja teh učenk. S pozdravom v tem razredu je bil zelo zadovoljen. Kralj se je pomudil tudi v drugih razredih, kjer je bil s šolskimi uspehi in z odgovori učencev prav zadovoljen. Kralj je dal izraza svojemu zadovoljstvu z učenci in učitelji tudi pri odhodu in je v znak svoje naklonjenosti izročil predsedniku občine 10.000 Din za siromašne otroke 10 šole. V imenu vseli se je kralju za počastitev in za velikodušni dar zahvalil upravitelj šole. Ko je kralj odhajal iz šole, so mu učenci in učenke priredili navdušene ovacije. Učenka nekega razreda je kralju pred vstopom v avto izročila šop cvetja. Ivralj se je nalo ves zadovoljen vrnil v Niško banjo. Pred zasedanjem Panevmpske&a kongresa Kranjski tovarnar odpeljan pri belem dnevu Senzacionelen ameriški način ugrabljenja v Bas! u Uniofmactje ljubljanskega delegata dr. F. Majarona Od 1. do !. oktobra t. 1. bo zasedal v Baslu drugi Panevropski kongres, ki ga je sklical predsednik Paitevropske unije gttff GoUdehltovo-Kalorgi. — Kongres bo razpravljal o evropski krizi bi o možnostih. kako jo premagali. V ta namen so povabljeni v Basel delegati vseh evropskih organizacij Panevropske unije, najuglednejši politiki in gospodarski veljaki, predsedniki trgovskih, kmetijskih in drugih ofgatiizacij. znanlenili novlharji iti ravnatelji listov, pisatelji, umetniki In pomenfbttl Znanstveniki, zastopniki ženskih OfgatllzaClj iii sltullkdlhl šefi. Poleg plenarnih sej predvideva program podrobno delo komisij in zlasti predavanja. DeloVale bodo komisije: polilič.ia. gospodarska, pravna in propagandna. Predavanja bodo obravnavala naslednje feffre:' Anglija iti F.Vropa (predava koloiiijalni minister v p. L. s. A mer v, Lontlottj, Evropa iti Združene države Soverfte AlilCiikC, Evropski gospodarski problemi (Lucien Coquet, generalni tajnik Evropske carinske zveze. Parizf, Odprava gospodarske krize (Francis IJelaisi, narodni ekonom, Pariz), Evropski gospodarski problemi (Edouard Dolleans, generalni tajnik mednarodne trgovske zbornice, Pariz), Odprava gospodarsko krize (\Vladimif Woy-tinski, narodni ekonom, Berlin), EVropska valUtiul vprašanja (Hans Fiirstenberg,- bankir, Berlin), Oživitev evropske trgovine (ravnatelj Meister, niedna-fodita liga združenj potujočih trgovcev, Bera), Pan-evrOjia in iriafi narodi (A. Mihafaktfpulos, zunanji minister, Atene). Varnost Evtope (Nffcčrfa Potili:-, poslanik, Pariz), EVfopsk« fiačija (.lose Orlega y basset, poslanec, Madrid), PaneVrOpa itt ženske (Geriuaine Malaterre-Sellier, Pariz!), Evropski rni-los (Liehbufg, Beril). Najavljenih Je še mnogo drugih govornikov. Razpravljalo se bo tudi o vprašanju rtarodiiih manjšin. V septembru 1. 1930. je bila ustanovljena v Jugoslaviji Pailevropska tiftija v kraljevini Jugoslavijiki šteje Iri ot-gahizacljč, in, sicer v Ljubljani] Zagrebu in Belgradfi. Skupni ftmtm teh t Mi orgaitizačij je Predstavništvo 1'aneVfopske ufiijo kraljevine Jugoslavije, v katerem so delegati Vsi predsediiiki, j>odpfodsednlki, blagajniki i(l tajniki krajevnih Organizacij. Ljubljanska organizacija, ki jo bila istočasno ustanovljena kakor ostali dve v državi, ima v odboru kot predsednika dr. A. Gusarja, kot podpredsednika dr. Ravniharja in univ. prof. dr. M. Dolenca, kol blagajnika dr. Slokarja iu kot tajnika dr. F. Majarona. Jugoslovanska organizacija je docela samostojna, pač pa se v glavnem ravna jio direktivah centrale Paiievropske unije na Dunaju. Častni predsednik organizacije je dr. V. Marinkovič, predsednik častnega komiteja je dr. A. Korošec. Častni člani so dr. Pitamic, minister Šver-ljuga, Frangeš, Jeftič, Iti pat Meštrovič In dr. Kosta Kuiuanudi. — Kot delegati jugoslovanske organizacije odidejo v Basol: tajnik ljubljanske organizacije dr. Ferdinand Majaron, dr. Momčilo Ninčič, Jovan Markovfč. -generalni lajiilk unijo Zivotič, Ljuboinir Štefanovi?, minister Frahgeš, predsednik zagrebške trgovske zbornice dr. Vrbaliič in ravnatelj Mfnošnje radio postaje dr. Ivo Stern. — JugctsloVariSkU delegacija bo nastopila skupno in bo imela v Baslu dne 30: septembra konferenco, da se domeni o delu kongresa. • V pozivu, ki ga je razposlal grof Coudeuhove-Ktiltfgi glede lega kongresa, čitamo med drugim: Otfspddfltšlfa ih pollličtia kriza, ki jo preživlja Ev-rtipa, pfrkazuje vse rti Evropcertt, ki nimajo predsodkov. kako nesmiselna ih nevzdržna jo današnja do.-orgaiiizacija njih kontinenta. Kljub temu se vlado pomišljajo napraviti konec temu sčamatuemu položaju s politično organizacijo Evrope. To obotavljanje sjiriuo neposredne nevarnosti za politično, go-sjiodarsko in kulturno bodočnost Evrope me je napotilo, da apeliram neposredno na vse Evčopce, ki -e zavedajo svbje odgovornosti, ter da jih povabim k velikemu kbfigt-estt Evt-ope v Basel. Ta kongres bo navezal stike nfed prvobofltelji evropske misli •sob imiodOv in strank, čisto brfez oficielnih zvez, da bi rešili, konkretne probleme evropske združitve. Hkrati naj mobilizira kongres evropsko vest iu preko vseh narodnih nasprotij zbudi zavesi vidike evropske skuphosfi Usode. — Častili predsednik kongresa je Edouetfd Hertiot. IV. katoliški mednarodni teden Krščansko stališče k razorožitveni konferenci Kranj, 26. septembra. Ves Kranj je bil danes pod vtisom nenavadnega zagonetnega ter senzaclonelnega dogodka, ki se more primerjali edlnole z dogodki, ki se odigravajo kje v Nevvyorkti ali Chicagu. Kranjski tovarnar Ed-murtd Kocbek, ki ima že dolgo let prav dobro uspevajoče podjetje, se je včeraj v nedeljo 25. septembra odpeljal dopoldne po jioslovnih opravkih v Maribor k svojemu bratu. Ivo sla se s šoferjem pripeljala v šenčurske gozdove, jima je nenadoma zastavil pot neki drugi avto, ki se je postavil preko cesle. Kocbekov šofer je svoj avto ustavil, šofer nasprotnega avtomobila pa je jiovedal, da bi rad neko orodje za popravilo svojega avtomobila in da je radi tega j>o-stavil svoj avlo preko ceste. Kocbekov šofer je izstopil iZ voza. za njim pa še sam gospod Kocbek. Komaj pa jc Kocbek napravil par korakov iz svoje- ga avtomobila, so ga že obstopili neznanci iz nasprotnega avtomobila, ga zgrabili in vrgli v svOj avto ter ga odpeljali, kakor se je Zvedelo, v ljubljansko umobolnico. Šoferju se je posrečilo, da je napadalcem z avtomobilom ušel ter vozil nekaj časa |X) gozdovih, nalo jia se jc odpeljal v Marit>oiyk bratu g. Kocbeka. Kaj je povod in ozadje tega nepojmljivega napada in ugrabljenja, je zaenkrat zavilo v temo. Na vsak način pa ves dogodek kaže čudno moralno pojmovanje današnjega časa, da se vršijo taka ugrabljenja, ki so se do sedaj prakticirale le med ameriškimi lolovaji ter kitajskimi roparji. Razumljivo je, da se vsi someščani Kranjčani nad tem dejanjem zelo zgražajo in sočustvujejo z g. Kocbekom, ki je znan kol pameten, vesten in dober gosjiodar in trgovec ter je radi svoje podjetnosti užival splošen ugled. Proces proti vseuč, prof. dr. Jovanoveča in tov. Belgrad, 26. sept. ž. Davi točno ob 8 se je nadaljevala pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti dr. Jovanoviču in tovarišem. Branilec zdravnika dr. Silne Miloševiča, dr. Rajko Džermanovič je prečita! nekoliko pisem . ., .?/'V' H.ui.KnJfJrr., Li it lir i/I -.K^r.i^j :/U.i i ■ fb f tLnt.tjj.fi j' • .*.. 11 Ar Pred- sednik senata Rtisomir jankoVič je priključil ta pisma ostalim aktom. Nato' se je nadaljeval obrambni govor odvetnika dr. lllgiča, bratillca Pere Popo-viča, g. jovana Zdravkovlča, zagovornika Bori-slava LukiČa, Radoja Vukčeviča, branilca dr. ČO-siča, ki je v triurnem govoril skušal dokazali nedolžnost vseh obtožencev, posebno pa nedolžnosl svojega klijenta dr. Cosiča. Za njim je dobil besedo g. ŽiVanovič, zagovorftik gledališke igralke ge. Ko-Vačifeve, nato pa zagovornik letalskega kapetana v pOkojU Miletiča, ki je 100% invalid, g. Dušan llič, istotako bivši časnik in invalid. Z ozirom na pozno uro jc predsednik senata Jankovič ob 1 popoldne zaključil današnjo razjjravo in napovedal prihodnjo za jutri zjutraj ob 8. Prvi bo jtitri govoril še zadnji branilec odvetnik Vladislav Sirnie, zagovornik ge. Beničeve, nakar bo zojjet dobil besedo državni pravdnlk dr. Džabrov, za katerim bodo imeli obtoženci še svojo jjoslednjo obrambo. Tako bo jutri zaključen proces, ki je trajal ves teden. Razsodba bo predvidoma razglašena šele v četrtek ali pa v jjefek. ženeva* septembra. Katoliška zveza zn mednarodne študije je v •Courrier de GeneVo napovedala, da je Mednarodni katoliški leden, ki letos o |iriliki zasedanja Zve-Ze narodov že četrtič zboruje v Ženevi, postavil v jirogram danes najbolj aktualna sVetovUa vprašanja o razorožitvi. Konference se bodo vršile od 3. do 9. oktobra v Ženevi iu sicer kakor običajno v dvorani Carry. Program predavanj je sledeči: Prvi bo govoril pro-tesor nn friburški univerzi dr. Munnynck, ki bo s filozofskega vidiki razmišljal o razorožitvi. Drugi govornik je določen friburški škof nisgr. Besson, ki bo na osnovi paj>eških okrožnic in katoliške moralne teologije osvetlil razorožilveno vprašanje. S lema dvema predavanjema je zamišljena filozofska in religiozna Utemeljitev moralne razorožitve. V naslednjih predavanjih pa se bo razorožitvena teza obravnavala z juridičnega, jisihologičnega, pedago-gicneca in socialnega stališča. Tako bo zjiani fran-i-oskt učenjak de I a Briere jiodal jurldično utemeljitev na osnovi narodnih in mednarodnih pogodb. Vseučiliški profesor Herman Platz h Bonna bo govoril o zgodovinskih, kulturnih in psiholoških zadržkih in jiredsodkih, ki ovirajo narode, da se. ne r j i/n rože. Profesor II a I ec k i iz Varšavo bo obrav- naval pola in načine, kako vzgojiti mladino v novem pacifističnem duhu. Socialni teden bo zaključil s sklejinim govorom škof Besson. Predsednik zborovanj bo švicarski državni svetnik P e r r i o r. Istočasno bodo zborovale razne sekcije, fakb n. pr. katoliška .mednarodna ženska liga, socialna sekcija, mladinska sekcija, kitlere vse bodo obravnavale razorožitveni |>roblem s katoliškega stališča. Hitlerjevci nazadujejo Berlin, 2t>, sept. A A. Čeprav se iz lega ne dajo izvajati še nikaki zaključki, je vendar zanimivo ugotoviti, da se je V nedeljo prvič zgodilo, da so HMlerjeVČi pri občinskih volitvah nazadovali. Dobili so namreč v Rodenslebnu l&S glasov, medtem ko so jih juri zadnjih volitvah imeli 378. Socialisti so dobili S70 (277), meščanska koalicija pa 158 (79) glasov. Prebivalstvo Italije Rim, 2(i. septembra. AA. Po podatkih osrednjega zavoda za statistiko je štela Italija 30. avgusta t I. 43.2! l,0QO ljudi. zdravniškega kongresa Vrnjačka banja, 26. septembra. 1. Snoči je bila na kongresu jugoslovanskih zdravnikov izvoljena nova upraVa, in sicer je bil za predseduj kri ponovno iit soglasno izvoljen dr. Alojz / a loka r iz Ljubljane, za podpredsednika dr. Pavle Caumovič iif dr. Svctislav StelanOvič, za tajnika dr. Nikola Pau-novič in dr. ftupič ter za blagajnika dr. Miodrago-vič. Ker so /e preje vodili zdravniki, ki so nameščeni bo bolnišnicah, ostro kampanjo proti reformi sedanjega zakona o bolnišhicaH, so zdravniki prečiMli na kongresu sledečo resolucijo: -Zahtevamo, da sc o vseh evciitUelnih spremembah sedanjega zakona o bolnišnicah razpravlja v anketnem odboru, v kalercm morajo biti v prvi vrsti zdravniki vseh kategorij, ki službujejo po bolnišnicah, dalje upravniki bolnišnic in zastopniki vseH startOv, ki spadajo v bistveni sestav bolnišnic, iu sicer fizikalne prOsekfure in apotek*;, ta anketni odbor naj izbere iz svoje srede ožji odbor, ki bi na vseh inerodajuili rrieslilt branil interese bolniških zdravnikov. Nato so imeli strokovna predavanja dr. Zivančevič, dr. Arangjelovič, dr. blisla Gostuški in drugi. Dunajska vremenska napoved: Nekoliko dni je pričakovati zelo hladnega vremena, ko riastopi hladen Zrak. n;i 111,1 i ile/.i.v Kongres srbskih kmetskih zadrug Skopi,je, 20. sept. 1. V teku včerajšnjega popoldneva je bil na letnem občnem zbofu Glavne zveze srbskih kihelskih zadrug izvoljen slrfdeči odbor, v katerega so prišli med drugim sledeči gospodje: v širši upravni odbor bivši pravosodni minister in odvetnik iz Smedereva Dimitrije LjotiČ, Miha,jio Stajic iu drugi; v širši nadzorstveni odbor M. Petrovič in drugi; v ožji upravni odbor: tjrago-lin Jankovič, odvetnik in Univ, prof. iz Belgrada, Boško JevtlP, zunanji minister, -Oros Stajic, Gjorgje JeleniF, Dragotih Miličevič, dr. Gjorgje Tasič ih Voja Ojorg.jevič; v Ožji nadzorstveni odbor: Jeremije Protlč in drugi. Danes dopoldne pa so bili hk kongresu prečifniii razni referati, tako referat Dra-gotina Miličeviča, tajnika industrijske zbornice iz Belgrada, o južni Srbiji z ozirom na zadružništvo in referat dr. Stojiča o vprašanju tobačnih zadrug, na katere naj predvsem nasloni naša monopolska uprava ter v pfvi vrsti od njih prevzema lobak. Zadruga naj istotako drtje kredite, da si bodo lahko zgradile skladišča, ali pa naj jim odstopi nekaj svojih skladišč. Po daljši debati so bile nato sprejete sledeče resolucije: 1. Narodna banka, Privilegirana agrarna banka in Poštna hranilnica naj stavijo svoje kredite tia ražjiolago zadružništvu. 2. Zadružništvu naj se izključilo dodeljuje kontingent živine. 3. Po zadružništvu naj se vrši intervencija glede ceh žitaric. 4. Prodaja kmetijskih proizvodov naj se vrši izključno jio zadružništvu. Po teh resolucijah, ki šo bilo soglasno sprejete* jo bilo sprejetih še nekaj resolucij,- nanašajočih se na tobačne zadruge. S leni jo bil dnevni red kongresa izčrpan. Drobite vesti Belgrad, 26. septembra. Tu se mudi križevski vladika dr Diotlizije Njaradi. V teku današnjega dneva je obiskal razna minisfrsfva in nuncldturo. Zvečer potuje V Kajjelo Palrino pfi Sla v viski Po-žegi, kjer bo jutri blagoslovil novo unijatsko farno cerkev. Belgrad, 26. sepl. 1. Danes opoldne je bil nn Guberevcu blagoslovljen temeljni kamen za novo palačo ministrstva ža socialno politiko in narodno zdravje. Blagoslovitvi so prisostvovali minister g. 1'ucelj, Iti je imel nit zbrane udoložeilce daljši govor, kraljevi odposlanec general Pavlovič, belgraj-ski nadškof dr. Rodič in drugi. Zagreb, 20. sept. ž. Davi je odpotoval iz Zagreba v Rini insgr. dr. Junij Vfadjerec, rektor zavoda sv. Jol'6'nima, ki so jo dva meseca mudil v domovini. Z njim jo odpotoval ludi župuik Topolčič. Hmeljshi trg Praga, 26. septembra tg. Kakor dozhava Vaš dopisnik, se sedaj v £alcu takozvani sindikatu! hmelj iz I. 1930, ki ga jc okoli 29.000 stotov po 50 kg, šukccslvno uničuje, ker jc že sani njegov obstoj pritiska! na cene. VINOGRADNIKOM! Naš kmet rad dela iii Ce gre posreči, (udi poje. Obdeluje svojo zemljo /. veseljem, seje v nudi na bogato žetev, pridelke prodaj«, da z izkupičkom zadosti Svojim vsakdanjim potrebam, predvsem pil, da odrajla javne dajatve, ki niso majhne. Kmet vinogradnik je bil nekdaj vesti Človek, po vinorodnih krajih je odmevala njeguva pesem od hribu do hriba. Danes vinogradnik sicer pridno delit, v redu drži .svoj vinograd kakor prej, todn ne poje ve?. Pesem, ki jo se slišimo po .inorodliih krajih, lo ni pesem vinogradnika, kajti in že davno več ne poje, on hodi zamišljen okrog in kalkulira. Tudi viničurjpvu pesem pojenjuje. Kakor gospodarju, lako je tudi vitiifarju vzela letošnja dolgotrajna suša vse poljske pridelke. Kako bosta v vinorodnih krajih čez zimo preživela gospodar in viničar sebe, svoje in živino, no vemo. Se obupnejše so razmere v krajih, kjer je poškodovala loča poljske pridelke, vinograde irt sadovnjake. Sena je bilo mulo, otave skoraj nič, zanašali smo se na bogato pašo v jeseni, ki pa je ludi izostala vsled suše. Vino, sadje in živina so pa edini vir dohodkov v naših vinorodnih krajih. Vsled pomanjkanja krme in kupcev se je v teku poletja ogromno število živine poklalo domu in lio malenkostni ceni razprodalo in razdavalo meso med sosedi. Maska od tega nI imel nikdo, ker jo dotok denarja od zunaj izostal. Posledice decimi-ranega števila živine bomo občutili prihodnja lela. Sadje je po nekaterih vinorodnih krajih bogato obrodilo, je sicer tudi trpelo po suši, pu vendar bi se še kaj dobilo zanj, če cene ne bi bile tako zelo nizke, da se prevoz sadja i/, krajev, oddaljenih od prometnih točk, skoraj ne izplača. Edini up za našega kmetu vinogradnika so njegove z grozdjem lepo obložene vinske gorice. Stanje vinogradov sicer ni povsod zadovoljivo, ntislavek v splošnem nI bil tako bogat kakor je bil lani, pa tudi stlšn in toča sla ponekod napravili škodo. Manj pridelka in sušna letina pa govorita v prid izborili kvaliteti letošnjega vinskega pridelka. Novi trošarinski predpisi so pripomogli k temu, da so se cene vinu v gostilnah znižale, konzuin vina se je povečal in tudt vsled tikinjenja državne in bnno-vinske trošarine od 20. aprila 1932 dalje je kon-tum vina v splošnem narasel. Vinske zaloge so letos Vsekakor manjše nego so bile v tem času lani. Pa kaj čujemo? l)a bo letos vinski moSi in /ino Zelo pdtfenl. Slišijo se cene, ki nikdar ne bi krile nili polovico stroškov, ki jih je vinogradnik imel z obdelovanjem vinograda. V tem pa je njegov propad, če ne krije liili pridelovalnih stroškov. L ozirom na male vinske zaloge starega vina In v pričakovanju i/.borne kvalitete letošnjega vinskega pridelka ceno letošnjemu vinskemu mošlu ouiromu vinu ne morejo bili nižje nego so bile lani, prav nasprotno, i s le bi moralu biti višje. Mnogo se letos prodaja grozdju, kar je vsekakor hvalevredno in za vinogradnike prodajalce grozdja koristno, ker pridejo takoj do denarja. Potoni prodaje grozdju bo pa tudi znatlid olajšan vinski trg, kar spel govori proti nizkim cenam za mošt in vitio. Vinogradniki! Iz navedenih izvajanj, ki dovoli jastio prikazujejo današnji splošni položaj glede našega vinskega gospodarstva, vidimo, da nimamo pričakovali nič dobrega. Če bolno složni, si vsaj deloma lahko pomagamo sanji. Pomoč leži v nas samih v tem, da kolikor mogoče dobro vnovčimo naš vinski pridelek. Z ozirom na ta dejstva priporočamo sledeče: 1. Prodajajmo namizno grozdje za zobanje v kar največjem obsegu. To je mogoče posebno v bližini mest in trgov. 2. S trgatvijo čakajmo do skrajne možnosti, da grozdje popolnoma dozori in da bo kvaliteta vinskega pridelka čini boljša, 3. Ako je morda vsled slabega vremena močno nastopila gniloba, podbirajmo gnilo iu odpadlo grozdje. 4. Vinski mošt po preteku 21 ur razsluzlmo, lo je pretočimo, da čistejše pokipi in ostane trav. 5. Trgujmo in prešajluo po možnosti \sako vrsto za se, kajti Za sortna vina dosežemo vedno boljše cene. 0. Vsem vinogradnikom brez izjeme, ki so f.ri-moranl vinski mošt od preše prodajati, svetujemo, da ga in to najslabše kvalitete ne dajo ceneje od 1 Din liter iz mešanih vrst, za sortirano blago in boljšo kvaliteto pa naj zahtevajo primerno Večjo ceno. Nn nižjih cenah nima nikdo interesa, najmanj pa vinogradniki sami. 7. Vsak vinogradnik bodi član Vinar, društva. Vinarsko društvo za dravsko banoviuo v Mariboru. Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke z dne 22. septembra izkazuje v primeri s 15. septembrom tele najvažnejše izpreinenibe: Zlata podlaga je ostala s 1702.9 milj. skoraj popolnoma neizpremenjena, dočim so valute narasle za 2.10 na 240.6 milj. Din. Nasprotno pa so devize izven podlage narasle za l.l na 85.54 milj. Din. V primeri s prejšnjim Izkazom je podlaga padla za 1.9 na 2006.4 milj. Din. Nadalje je bil la teden zabeležen i udi odlok kovanega denarja in sicer za 17.7 na 110.65 milij. Din, med posojili je eskont menic znatno narastel in sicer za 20.15 na 2101.7 milij., dočim je nasprotno lom bani padel za 0.9 na 355.4 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.2 na 1809.6 milij. Med pasivi se je zmanjšal obtok bankovcev za 4 1.2 na 4728.25 milij. Din. kar je pripisovati povečanju obveznosti po vidu za 45.7 na 838.9 milij. Med njimi so padle državne terjatve za 4.0 nu 14.0 milij.. (ločim so žiroračtini narasli Za 33.5 na 421.65 in računi drž. gospodarskih podjetij za 10.1 na 402.7 milijonov Din. To so skoro prevelike blagajniške rezerve državnih gospodarskih podjetij. Obvezhosll banke z rokom so parile radi izplačila blagajniških bonov za 17.95 ua 1421.8 milij. Dni. Skupno so se obtoki bankovcev in obveznosti po vidu povečali neznatno in sicer za 0.6 milij. Din lla. 5567.2 milij. Zaradi tega je ob istočasnem zmniij-Šunju deviznega zaklada padel odstotek skupnega kritin od 36.08 na 36.03, dopini jo samo zlato padlo le od 82.67 na 32.66%. Povišanje prispevkov zA nezgodno zavarovartjp. Zadnja seja ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcfev v Zagrebu se je bavila predvsem z računskim zaključkom /a 1931, o katerehi smo poročali že v nedeljo. V kritje deficita v de-Žezgodnem zavarovanju je bilo sklenjeno, da se poviša prispevna tarifa v tej panogi na 7% zavarovane mezde za Kit) odstotno nevaren posel. Nadalje poseben odbor revidira tablice opasndsti. končno se Osreditji urad Zavzema za uvedbo zavarovanju ža Onemoglost, starost in smrt. kar bi razbremenilo ostalo zavarovanje. Pošiljke iz inozenlstta. Belgrad, 26. sept. AA. Prometno ministrstvo razglaša, da ostanejo na podlagi odredbe finančnega ministrstva /. dne 14. maja in z dne 25. junija t. I. izdntle prepovedi sprejeifta-l urnim........i* i *........... ...................■mm— nja iz Inozemstva v Jugoslavijo poslanih pošiljk, č;> so obremenjeno s povzetjem, in propoVedl sprejemanja pošiljk iz Madjarske. če so obremenjene s ka-koršniiiiikoll stroški, v veljavi ludi po I. oklobrtt I. I. Ta odlok temelji ita čl. 5, odstavek peli. mednarodne konvencije o blagu lil je v zuiislti sklepov konference držnv-podpishic mednarodne konvencije o blagu, ki se je vršila 1. in 2. sepl. t. I. v Berilu, da se namreč doba štirih let, odrejena v prehodnih določilih zapisnika mednarodne konvencije o blagtl z illie 23. oktobra 1921, podaljša dotlej, da stopi v veljavo novo besedilo mednarodne konvencijo o blagu, ki se bo določilo na prihodnji revizijski kollferelni. Zasebni kliring z Avstrijo. Iz. Belgrada poročajo, da jo finančni minister Odredil, da morejo ju-goslov. dolžniki svoja dolgovati ja avstrijskim upnikom ali v tuji vabili ali v dinarjih, ki so nastali ob uvozu blaga v našo državo, plačati v zasebnem kliringu iu sicer 80% dolgovane vsote z nakupom terjatev jugoslov. upnikov, nastalih ob izvozu blaga v Avslrijo, Li) sicer po tečaju, ki ga določi med kupcem in prodajalcem, tuko-da se ti posli izvedejo, ne. borbah v Belgradu, Zagretih in v LJubljani, likvidacija pu se bo izvršila na podlagi dobljenih borznih zakijučnic pri poobl. bankah po predpisih deviznega pravilnika. Ostanek 20% dolgov Jugoslov. dolžnikov se mora prodati pti poobl. bankah Narodni banki za račun inozemskih upnikov po oficiolhem tečaju v kliringu. S leni .je odrejeno uvoznikom in izvoznikom. da obračune z inozem. komitenti vrše izključno po ofic. kliringu, v zasebnem kliringu pa kot olnenjeuo. Borza Kite 26. septembra 1932. Denar Danes so ostali neizpremefijeni tečaji Berlina. Curiha, Pariza, 1'fage iu Trata, oslabel je edino London, (ločini so druge devize narasle: Anislerdafn, Bruselj in Ne\vyork. Odstotek bonifikacije je ostal neizpremenjen: 12%. Ljubljana. Amsterdam 2309.29—2320.65, Berlin 1805.69—1376.49, Bruselj 796.63—800.57, London 198.53—200.13, Curih 1108.05—1113.85, Nevvvork 5726.31—5754.57, Pariz 225.29—226.41, 1'raga 170.01 — 170.87, Trst 294.33—296.75. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 56.923 Din. Dunaj, Dinar uotira: valuta II. Vrednostni papirji Danes Je bila tendenca za državne papirje slaba in so tečaji večinoma popustili. 7% Mor. pos. 3000 dol., ti % begi, obv. 25.tK.ll, DHB 1*l. po*. 18—53. agrarji 24 den., vojna škoda 184 - IS1; (i,Si), 185), ti', begi. obv. 33,50-34.50 (34). 8% Bler. pos. 10— IS (16). 7% Bler, pos. 41 12 |4I, 11.50, 42). B< Urad. Narodna banka 4C v> 4100, Priv. agr. banka 225—2*27 (227. 22(1), agrarji 24.2ft -2o.2fi, voj. Škoda 179 -187 (180). 6',; begi. obv. 88.50-34.75 (31, 33.50). Dunaj. Podon.-savska-Jadran. 71.25, Aussiger Chemist-he 121. Alpine 13.69, Trboveljska 23.50, Pra-ger Eiseu 211, Dimu Murnov 31.25. Žitni trg Za pšenico Vlada slej ko prej čvrsta tendenca in cene še naraščajo. Tako je bil danes tečaj denar za staro ban. blago 150, bač. 152.50, nadalje za novo sremsko blago 76 kg 147.59 iu 78 kg težko 152.50. Tudi moka je zelo čvrsta in stane sedaj po kakovosti že 245—260. Nadalje stane koruza umetno sušena lndjija 67.50, oddaljenejše postaje 70—72.50, času primerno suha za deceniber-januar 60—62.50, za marec, april in maj 72.50. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 11 vagonov. Iluilimpeštii. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica okt. 12.65—12.77, zaklj. 12.64—12.65, marec 14.08—14.25, zaklj. 14.00—14.08, rž okt. 7.05—8.05, marec 9.28—9.42, zaklj. 9.28—9.80, koruza maj 9.20 —9.59, zaklj. 9.20—9.22, julij 9.69 blago. Chirdgo. Pšenica maj (10.375. sept. 52,125, dec. 54.875, koruza maj 34.625. dec. 29.375, oves maj 21, dec. 18.125. Winnipeg. Žito okt. 51.25, dec. 63.25, jun. 58.25. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo vvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih Je bilo 2556 goved, iz Jugoslavijo 158. Cene: voli nujboljši 1.70 do 1.75, 1. l.uO—1.65. U. 1.10—1.40. III. 0.80—1, krave I. 1—1.25, II. 0.80—O.SH), biki 0.85—1.15, klavna ži-\ ina (Mit)—0.78. Cene so ostale v splošnem neizpremenjene. Neprodanih je ostalo 23 goved. Hmelj Žalec, 26. sept. Pri čvrstem položaju se nadaljuje nekoliko živahnejše nakupovanje po 16 do 18 Din ta kilogram. Prvovrstno, brezhibno in odbrano blago doseže 19 do 20 Din za kilogram. 1/. prve roke je bilo do sedaj prodanega za nad 76% letošnjega pridelka. NUrnlji-rg. 20. sept. tg. Po železnici je bilo pripeljanih 70 bal, z vozovi pa 80. Prodanih je bilo 100 bul. Cene so bile za hallertnuski hmelj 105—150 murk, za gorski 75—85 mark, tethanškl 170 in spul-terski 130—150 mark. Tendenca mirna in čvfsla. Žalec, 26. sepl. Ig. Nakupovanje se nadaljuje po cenah 600—850 Kč, Izbrano blago do 900 Kč. Nedeljski spoti Prvenstvene tekme v domači ligi so se pričele ptošlo nedeljo. Pred pričetkom sezone smo omenili, da je ostra igra pdvzrbčlkl, dn ni več Zanimanja za nogomet, iu da ni gledalcev k tekmam. Nogomet jo zaslovel kot edeh najbolj surovih športov vobče. Naš nogomet je padel na tak nivo, da s športom nima liič več skupnega. Mesto, da bi kot športna panoga vzgojno vplival ua mladino, je In danes zastrupljena in podivjana, po zaslugi onih. ki so po nepotrebnem vnesli v nogomet preostro noto. Kdo je kriv, da nedeljo za nedeljo eni in isti ljudje s svojo življenju nevarno igfo razburjajo občinstvo iu tako profanirajo nogomet? Kar odkrito priznajmo: LNP, oziroma kazenski odbor LNP. Že na občnem zboru le Insli" tUeije so nekateri delegati upravičeno grajali poslovanje tega najvažnejšega odbora. Nekateri igralci smejo na igrišču počeli kar hočejo, LNP jih no kaznuje. Posledice niso izostale. Pri tekmi Prl-luOrjo : Čakovec smo videli, kako se ne smo nogomet Igrati, pri tekmi Ripad : Svoboda v Mariboru je prišlo radi ostre igro Svobode do težjih incidentov. Ali ni čudno, da so vedno eni in isti Igralci, ki se poslužujejo preostre igre? Co. bo šel nogomel to pot naprej, potem se bodo prav gotovo morale zganiti javne oblasti in sploh prepovedati nogometno igro šoloobvezni mladini. Kakšna bo ta mladina, ki gleda nedeljo za nedeljo lako igro, saj bo čisfb podivjala. Šport bo povzročil nekaj drugega kol jo njegova naloga. Zato je prav zadnji čas, da se merodajni zg.inejri in napravijo red. Nogometaše, ki ne vedo, kaj je Ji mi..........i mmm—rnmvmimMmi-mi** športna Igra jp treba enkrat za vselej odstraniti r. igrlšf. Preteči-iiu nedelja je bila |*ecej burna ludi drugod . V Zagrebu pri tekmi med (iradjanikim in Hajdukom so se tudi »tepli, tudi tu Jo bila ostra Igra vzrok, da so se kibici spoprijeli. Toda krivce incidentov bodo v Zagrebu soveda gladko kaznovali, brez ozira mi klubsko pripadnost, Grad-laMfcki je Izpadel Iz daljnjega tekmovanja, v seml-flnaltt se srečata Hajduk : BSK. V Zagn bu so priredili tudi lahko atletske tekme, na katerih so končno padli deset let ob-slojefl rekordi. .Iainnieky, flnh llaškn, je postavil nova rekorda ua 100 in 260 in. Sicer li rekordi najbrže ne bodo priznani, ker je dal .laninickv luindiciip na 101) in 200 m. So pa znak, dn be Jamnickv pri močnejši konkurenci postavil čase. katere bodo priznali kot rekorde. Zn progo 100 mrltov jo dal 7 ni haiidicapu, nu cilj jn prišel radi tegn v lt) : 9 sek. (stari rekord I i sek.). Na 200 m je dal 20 m handicapa, na cilj je prišel v 22:4 seli. (prejšnji rekord 22:6 sek). Nastopili so tudi atleti, /a katero je lahko atletska zveza odredila kvalifikacijske tekme. Novakovič (BSK) je skočil samo 655 cm, naravni metalec Kovačevih je vrgel kopje 50.19 m, kroglo pn 13.06 m. Kovacevič bo radi teh dveh rezultatov postavljen v reprezentančno moštvo, Novakovič pa izpade. Poleg ligine tekme smo imeli v Ljubljani še eno prvorazredno prvenstveno tekmo. Novinec v prvem razredu Korotan, je nn lastnem novozgrajenem Igrišču gladko zmagal nad Jadranom s 5 : o. Korotan jo eden najmlajših ljubljanskih klubov. Todn dobro vodstvo je znalo mladim fantom vce piti pravilno pojmovanje športa. Posledic« seveda niso izostale. Nil igrišču Korotana se je zbral* več ko 500 gledalcev, ki so imeli priliko Kledati lepo in zanimivo igro. Na Rakovniku je bilo več gledalcev kot pri liginl tekmi. To je najboljše jamstvo, da je Korotan nn pravi poti iu bo dosegel šo marsikateri uspeh. Radio Programi Radio-Llublfana l Torek, 27. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čus, plošče, borza. — 18 Otroški kotiček (M. Komanova). — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Nepremičnice in vsemirske meglice (A. Peterlirt). — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Samospevi gosp. Jožeta Gosliča. Sreda. 28. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevna vesli. 13.00 čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 M. Iluinek: Nasveti za domači vrl. 19.80 Literarna ura: 100 letnica Waller Scolla (Vodnik). 20.00 Prenos iz Prage: Rusulka. 22,80 Čas in poročila. Dragi programi $ Torek, 27. septembra. Zagreb: 20 Prenos opere »Alcestro« z Dtlnaja. — 21.15 Plesna glasba. — 22.40 Plesna glasba. — Milan: 20.30 Operetni prenos. — Stuttgart: 21 Simfonični koncert. — 22.45 Plošče. - Beril«! 21 Poročila. — 21.10 Koncert. — Belgrad: 20 Vokalni koncert. — 20.30 Prenos iz Zagreba. 1'lesha glasba. — Rim: 20.15 Pester koncert. — Beromiinster: 21.10 Neznane I.iszlove kompozicije. — 22 Radio-orkester. — Langenberg: 20 »Wallenstein-, dram. pesnitev, Schiller. — 22.20 Poročila, nato koncert. — Prana: 21 Radio-orkesler. — 22.20 Jazi. — Dunaj: 20.50 »Mihael Reinbold Len*«, igra. — 22,30 Poročila. — 21.50 Plesna glasba. Sreda, 28. septembra. Zagreli: 20.00 Rusalka, opera, prenos iz Prage. — Milanu: 20.30 Komedija. Plesna glasba. Stutl-garf: 22.45 Koncert. — Berlin: 19.80 Ples v maskah (O. Verdi), opera v treh dejanjih. Med odmorom poročila, nato plesna glasba. — Hclsrnd: 20.(K) Koncert silingognliipga orkestra v Zennltlu. 21.00 čelo-koncerl. '21.30 Dvospevi. 22.20 Radio orkester. 23.00 Plesna glasba, plošče. Rim: 20.45 »Mirni Pinson , opera. — Hct-timlinsirr: 20.00 Rusulka , opera. — Lanj;enlierg: 20.00 Koncert. 21.otl Ameriški humor. — Praga: 20.00 Prenos iz narodnega gledališča. — Dunaj: 19.50 Rusalka . lirična baiku v Ireh dejanjih. 28.05 Koncert. — Rildaiies(: 21.00 Llsztov večer. 22.15 Plesna glasb«. 23.00 Ciganska glasba. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zciss-Ikon, Rodcn-stock, VoigtlSnder, Wclla, Ccrto itd ima vedno » zalog) ioloodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevaite ceniki Oton Župančič na braniku ... z viška motri nelianje ljudi pod seboj.. (Duma) V septembeiskeift zvezku ljubljanskega zvona čitamo ua uvodnem mestu pod naslovom »Adamič in slovenstvo , članek prvaka naših pesnikov Otona Zupančiča. — Skoraj polno desetletje je Zupančič molčal, medtem je utihnila vsaka polemika o njegovem delu, ob svoji petdesetletnici je doživel apo-icozo, udš narod ga je kottčno Veljavno uvrstil med redke vrhove svojih mož. Vsem se je zdelo, da je njegov lik dovršen, da bomo le stežka doživeli še kakšno spremembo njegovega obraza, ki smo ga bili vajeni gledati kot nekaj času in prilikam odmaknjenega, večnostnega. A zgodilo se je, da je Zupančič začutil v sebi neizčrpane moči. Nedavno nas ie iznenadila govorica, ceš, Zupančič pripravlja knjigo esejev. Razveselili smo sč te govorice, saj smo si stneli domišljali, da nam bo zdaj govoril iz modrosti in izkušnje, pot kazal iu sc smotre odkrival. /. občutkom, kakor da nafti bo spregovoril Prešeren z višav onega svela, ali Levstik s svojega sodniškega bona, smo pričakovali teli Zupančičevih esejev. A že prvi esej, ki jc zagledal luč belega dne. nam je porušil lc in takšne nade. Podoba je, da Zupančiča niso gnale ravno neizčrpane sile k temu delil ampak da se je morda uklonil le slabosti, da je pokazal resnemu mislecu in poetu kaj neprimerno zmcdfcrtost in prvaka med književniki zares nevredno slepoto. . Kaj drugega kol slepota je, ce govori Zupančič, da smo se Slovenci v imenu notranjega slovenstva branili Puliale in da sc branimo celo kajkav-sketfa Gavelle?' Resnica je, da so vsi slovenski igravci stavkali, ko jc upiava Nafotlnegd gledališka v 1 jttbljani angažirala trinajstglavo rusko igrav ;ko družino Mufatova in jo v primeri z do- mačimi Igravci plačevala potratno. Ne ruske umetnosti, socialne krivice smo se tedaj branili! O Ga-velli pa nismo slišali v sloveiiskl javnosti skoraj nič drugega kot hvalo; pač pa smo slišali, da je bil Oavelld ravnatelj belgrajske drame iti da je neprostovoljno odšel od tam. Kdo se ga je potemtakem branil? — Posameznik, ki je morda drugače pisal v istem Ljubljanskem Zvonu., ki prinaša tudi Zupančičev esej, ne more šieti; zakaj Zuparičlč generalizira? V glavnelti piše Ztipančič o Louisu Adatniču, amerikšnskem pisatelju slovefiske krvi, ki se je z občudovanja vredno lahkoto otresel Slovenskega materinega jezika in piše v izvrstni angleščini, podobno proslavljajoč Slovence v svelu kakor je proslavljal J. Conrad Poljake (?!) ... Vemo, tla je Adatnič mnogo imenitnega dosegel iit smo ga prav Zato veseli. A da bi tiifiOvali kakor Zuparičlč, češ, to je Šele pravo notranje slovenstvo, nak! Tudi Italijani imajo v Ameriki izseljence, med njimi ljudi, na kater? so ptav tako poitosni, kakor smo mi rta Adamiča. Za zgled jih.ne bi smeli poslavljali niti drugim izseljencem,, kateri naj po možnosti obranijo svoj jezik, nikdar pa ne morejo biti Ic-ti ideal in vZor ljudem v starem kraji). Kaj pa naj rečemo ua to, da nas uči Zupančič: govori angleški (ali kaj drugega), tvoje notranje slovenstvo ostane liepoftišiio — pa naj se zgodi karkoli? Kaj bi porekli Nemci, če bi jih učil kakšen Gerhard llSUptmann ali Thoinas Mami: pustite, naj se razbohotijo Francozi po deželi, naj vam vcepijo francosko govorico — vaše notranje neni-štvo ostane neiZgtibljivo — kaj bi rekli Nemci takšnemu nauku? Zupančič tiatfire? trdi, da je Adamiču dala Amerika vse. kar hin je mogla dati. Ničesar niti ni vzela, pravi. — Kajpd, Svoj materin jezik je izgubil nekako ponevedoma, naivno; brez pomislekov, dvomov ali bojev; brez očilkov ali kesanja . Amerika mu inaternega jezika seveda ni vzela — samo nekako... ponevedoma ga je izgubil! — Morda naj tiaiii služi primer Adamiča celo /a zgled? Saj resnično slovettstvo živi po svoje In uhaja na vse strafli iz umetno postavljenih pre-graj. Od nekdaj so tekle vse svetovne struje skozenj in mu puščale svoje sledove. In teko danes in bodo tekle iutri. Slovenstvo rracira na vse lo vuiive po svoji vitalnosti, jih sprejema ali odbija, si jilt prisvaja in asimilira, se z njimi kuži, boleha od njih — a to je življenje.« — Samo nekaj moti ta prekrasni program življenja. Vsfali so »biiclni stražarji-, v katerih vidi Zupančič nevarnost za >našo miselnost«. Le-ti po njegovem pojmujejo slovenstvo nfeslrpho in iriegalomansko, o, iti tako jalovo. Vse prenese slovenstvo — vse mu je »življenje — samo teh btidfiih stražarjev ne prenese, liiti toliko, da bi se kužilo t njimi... Kje pa je tukaj logika, o, Oton Zupančič?! Megleni koncept narodne notranje svojstveno-sti, ki je neizogibljiva, četudi morda ponevedoma ves narod izgubi dar govora — svoj lastni ježlk — naj po Župančičevem konceptu prevzamemo, pa bomo ozdravljeni itiegalomaitije in jalovosti... To svoje motrenje z viška — ftozmičtlo navdahnjeno — nam je Zupančič presneto lepo ser-viral, ker fiam manjka smeha in'ker smo poslali cmeravi, v književnosti in sicer. Ce nam prihajajo prvaki s takšnimi modrostmi, zlonika, se zares ne bomo več smejali. Mar bi nam 1'rešeren, Levslik tako govoiil, kakor nam govori prvak Zupančič? Zbornik za umetnostno zgodovin«. Letnik XI. zn 1. 1931. Uredil dr. Fran Štele. I)eset let je izhajal Zbornik pod uredništvom dr. iz. Cankarja, elinjsli letnik je dobil novega urednika SJjbnlefiiškfega kon-serviilorja dr. Fr. Šlelelu. Tudi la lotu iii prinaša prav jiestro vsebiitn. Dr. Slele popbuje »Stensko slike v ni i n 0 r i t s k i cerkvi v P I u-ju (1—30). L. 1931 so ob prenavljanju notranj-šCIhe minorilsko cerkve v Ptuju odkrili nad sedanjima stranskima oltarjema in na južni zunanjščini preZbiterija ostanke starih slik. Te slike so obudile veliko pozornost, ker so najstarejše doslej ha Slovenskem znane stenske slike. Žal, da sO precej slabo ohranjene. Avtor jih primerja s Htenskiml slikami v zapadni efnpori v Krki ua Koroškem in sklepu, (lil SO slike iz dobe ok. 1200, da slogovni značaj krških slik ni tako osamljen, kakor se je doslej sodilo, ter da je Zgodnja frančiškanska ikonografija našla svoj odmev prav zgodaj tudi nn slovenskem ozemlju. — Dr. Fr. Vidic objavi jn: »Ponare jalska afera Le Op. Layeria (80—44). Z turno je, da je Leopold L:iyer v francoski dobi ponarejal avstrijski denar. Pisatelj pn nam Ita Osrlovi dunajskih virov pojasnjuje, kako je francoska vlau.1 prišla pOnareJalcu na Sled in knko se je razvil boj za razpisano nagrado 10.000 gold. Ta boj je silno dramatično popisan. — Josip Arnič: / S p o m i ni i nn Groharja« (44-50) prinašajo zlasti iz mladostne dobe iinšeg« slikarja «-av čedne podatke. — Dr. Janko 1'olec: P iin a Franca Pusto vrh a in Ivana Franke-ta Edvardu S I r a Ii I u (50 - 68). Ta pisma pojasnjujejo razmerje Puslovrhovo in Frniike.ovo do Edvarda Slraliln, obenem pa ludi del nnše iimei-nOSlne zgodovine. — l)r. Slele: SI rahlo v a oporoka in naše' d stil nove-. Pisatelj osvetljuje Obrdvnave lile I spmheni&klnl tirndom. Narodnim rtiU/.ejein. .Vjrotno galerijo in nlwl Slrahlom ter o ugodnem uspehu teh obravnav — Dr. Štele sporoča o (74—83) N u i-e 1 I li varstva s no nii p ni kov , ki so se razpravljala 1111 mednarodni konferehei strokovnjakov v .Menah; ■poleni o delovanju spomeniškega urada za var.slvo spomenikov v dravski banovini (8-1 98), o snirli bivšega (djnlka tlniefnosiito zg6dov. društva in pi-snlelja dr. Stanko Vtirtiika. ki je takfl prerftno sel od na.*. I'a IMuik zaikljuclijejo: poročilo o ObčneUi zboru Umelu. ygod. društva iz 1. 1931; šlebili"prje-vn bibliografija I. 1931. ocena knjig (Štele, Ste-ka), beležke o lil. mednarodnem bizanlolcškem kongresu v A lomili (Štele), poročilo o sm iii iiinelit. zgodovinarja (i. Deklo (Slupiea). o rn/nili ra/.-ln-vnh (Slele, Steskn), o ligvorjevi zbirki ■;. ozirmii n.i slovenske pokrajine (Stupicn) in o Baragi kot risarju in slikarju (Steska). I<6f priloga k Zborniku izhaja topografija v r h n I S k e dekanije (145 208), ki jo plSe Marijan Marolt. V tem letniku obravnava cerkev v Ravniku v hotdnjski župniji, poleni pa /uprte cerkve in podružnice \ Ziiplani, Rovlah, pri Sv. Treh kraljih, v 1'odlipi, Horjulu (zlasli obširno stenske slike na Vr/.dencu 11., 14. in 1.">) in pri Sv. Joštu nad Vrhniko. Mnogovrsliin vsebina tega Zbornika dokazuje, dn Umelnosllio Zgodovinsko drli£lvo prav živahno deluje in da zasluži vsestransko zanimanje. Naročnina na Zbornik znnša 66 Diu. AVali V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelilna vrslica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. mmmmm^mmmmmmmmmmmmmmm^mmmKmmmmmmmmmKmK^mmmmmmmH^mntatmm^mwmrnmmm Tovarniški prostori ali za večjo delavnico, s skladiščem in odprtim lokalom ler » vpeljano električno strujo za pogon, ob glavni cesti v Ljubljani, se takoj zelo ugodno oddajo. — Ponudbe do 1. oktobra ua upravo „Slovenca" pod „Tovarna" št. 12.320. Breskve prima po 2.50 Din kg razpošilja vsako množino Postržin, Krško. (1) Pošten delavec 7. večletnimi spričevali išče primerno službo. Je oče 6 otrok. Ponudbe na upravo Slovenca pod Priden delavec - vajen vsakovrstnih del« 13.987. _(a) Kuharica samostojna, želi premeniti službo v Ljubljani. Naslov v upravi Slovenca pod št. 13.957. (a) Dva kroj. pomočnika takoj sprejme Ivan Mo-aus, Kamna gorica 14 -Podutik, Ljubljana 7. tb) stanovanja IŠČEJO: Vsaka beseda I Din Droben oglas v »Slovencu« o. • uucit I'giuo v -KJIUVCUI stanovanje - posestvo ti hitro proda; 2 sob in pritiklin iščem če že ne x gotovim denarjem . 5l' 19 Vpisovanje na Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški, Ljubljana, bo 1. in 2. oktobra t. 1. Pouk se prične dne 3. oktobra. Mesečnina za za takoj v St. Pelerskem okraju. - Ponudbe z navedbo cene pod Mirna stranka- 13.951 na upravo Slovenca«. (c) ODDAJO: Stanovanje dveh sob, poselske sobe, s kopalnico, kuhinjo m pritiklinami, se odda s 1. oktobrom v Bolgarski ulici 19, vila Mojmir«. (č) Trisobno stanovanje z vsem modernim komfor-tom se odda s 1. novembrom v sredini mesta. — Naslov v upravi Slov.« pod št. 13.917._(č) Stanovanje treh sob s pritiklinami se odda s 1. novembrom — Miklošičeva cesta. Naslov v upravi ■ Slovenca« pod št. 13 696 (č) Za mesarja se odda stanovanie na-vso oskrbo in prvovrstno ! sproti klavnice v Liublia-hrano 800 Din s prioro- ! ni: dve sobi, kuhinja, de-sto hrano in vso oskrbo ! lavnica. sušilnica, hlev za 600 Din Zunanje plBČajo konja in šupa. Vpraša se mesečno 4^0 Din. Prospekti za gospodinjsko šolo in za kuharske tečaje se dobe brezplačno pri upravitelistvu šole. u Ga. Orthaberjeva sprejme še nekaj otrok ra dopoldanski pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvoriSče. 10 — 12; 14—20. I-slotam vodijo kompe-tentne moči tečaje francoščine. nemščine, angleščine za odrasle. (u) Kuharski tečaji cb nedeljah dopoldne in ob delavnikih popoldne na Krekovi gospodinjski šoli Zg. Šiška, se prično prvi teden v oktobru. Vpisovanje t. in 2. okt. ?ojasni!a daje upravitelj -stvo šole. (u) Poljanska cesta 77 I. (č) pač kupca ti s knjižico da. Mehaniki, pozor! Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta Prodaja le Zastopstvo »Renault«, Cesta na Rožnik lf) Kupim vilo dvodružinsko, v mestu ali najbližji periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo Slovenca» pod Takojšnje plačilo« 13.983. (p) Novo hišo kupim 7.a 250.000 Din. — Dam tudi posojilo. - Ponudbe na upravo Slov.« pod 250 13.955. (p) IESmmmmII Ve;i k u beseda 1 Din Gosli 7 8, dobre, še nove, prodam po zmerni ceni. — lv. Kiferlc, Gosposka ulica 9. (gl Klavir dobro ohranjen — poceni prodam. Naslov v upravi Slovenca« 13.628 (g) Vsaka beseda t Din Fižol cipro, koks, krompir, čebulo in druge deželne pridelke, Iranko vagon nakladalna postaja, kupi Nabavljalna zadruga usl. drž. želez., Ljubljana. Reflektira se samo na ponudbe z navedbo cene in količine blaga. (k) Vsakovrstno zlatu ftnunle oo naivišiib cenah CERNE. iuvelii Liubliana VPoltova ulica It 3. CSSSEES Vsaka beseda 1 Oin Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul m Stari trg Semensko pšenico razkuženo, zanesljivo ka-Ijivo vrsto -Sirban-Prolifik«, vrsto »Dioseško«, vrsto »Carlota-Strampelli« nudi po najnižjih cenah tvrdka A. Volk, Ljubljana, Rcsljcva cesta 24. Pianino Trisobno stanovanje s pritiklinami se odda boljši mirni stranki v kolodvor okraiu. - Obširne ponudbe na upravo Slo-■ cnca pod Ugodna prilika- 13991. (č) Snažno sobico oddam gospodični. Resljc-va cesia 26 1. (s) Mirna stranka takoj sprejme starejšega, boljšega gospoda na stanovanji" in vso oskrbo v sredini mesta. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 13.956. (s) Sostanovalec se sprejme. Naslov v upr. Slovenca« 130S9. (b) Či avto svoj stari prodajaš I nI' motorja bi znebil se rad. v dobrem staniu, malo | l,ri kupav ti mri,,co prižene rabljen, kupim. Ponudbe Slovencev najmar.jš' inserat pod 777 13.984 na upravo: M -; Konfekcija — moda! Slovenca«. nim m Vsakn beseda I Din Motorno kolo B. S. A s prikolico v najboljšem stanju prodam. -Franc Dobnikar, mesar, Ježica 27. (f) USNJE čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljiiblj-iuu, Palača lhinav 115 Din 1 m3 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Tclelon 27-03. (t Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri m. , . . PETF.LINC-u Natceneiši nakup. Anton .. ... Presker. Sv Petra cesta Ljubi M«, ob V0 svelu, j>a najsi so jim tudi varuhi. Prosim te. pojdi z menoj k mojemu dedu in mu pojasni zadevo. On te bo mirno poslušal in ti iv bo storil nič zalega.' .Hvala lejia. žlahtna gospodična Lorna. To bi pomenilo, spraviti kokoš v lir.ičji brlog! Kar lepo pojdi z menoj, otrok. Prisegam ti, da se ti niti las na slavi no bo skrivil in te varno povedem v l.ondon. Po naših zakonskih predpisih imam ]>olno pravico, da 1e vzamem v svoje varstvo.' .Saj si malo prej rekel, da si se iz prava naučil samo tega. kako se živi brez zakonov.' .To si pametno povedala, zala nečakinja. Tvoja duhovitost me navdaja z zaupanjem. V tem hipu bi te morda prekosila samo moja mati, tvoja lelka. Ona bi le zelo rada sprejela v svojo hišo, dasi ne ve, da sem prišel sedaj pote. Čez nekaj mesecev boš že lahko slovela pri svečanostih na našem dvoru, namesto da bi mlada venela tukaj.' Okrenila sem v stran, ila bi se malo premislila. Četudi se mi je zdel jio svoji nališpanj zunanjosti in brezskrbnem vedenju precej lahkomiseln, vendarle niseni bila v dvomu, da mladenič pošteno misli in mu ]xxl prijetnim obrazom leče živa, junaška kri. Spomnila sem se ludi svoje lete Sabine, ki je neprestano molila, da bi prišla na kak način iz Doonske doline. Zdajci sc je izza temne oblačne grmade krvavo zabliskalo in trikrat zapored treščilo. Pri tem sem sc domislila doma jn svojega starega očeta, ki sem ga samega pustila, zato sem naglo izpregovorila: ,Ne moretn. nc smem s teboj, gospod Alan Brandir, premalo resen in premlad si zame. Moja teta Sabina ne bi želela lega in svojega starega deda ne smem zapustiti brez njegovega dovoljenja. Srčno se t i zahvaljujem, ker si me obiskal, loda vrni se lepo po poti. po kateri si dospel.' .Kesala se boš. lepa nečakinja, čc nc |>ojcleš. O da bi bila lukaj moja mali, ona bi to Ji i t to pregovorila. Toda za gospo hi bilo pretežavno, rla bi le obiskala, kakor jc lo storil in upa Se storiti njen nehvaležni sin. Po strmih pečinah som priplezal dol in po istih krnicah se bom moral vrniti domov, /.bogom zda'. Iej>a nečakinja Lorna. vidim, da sc ti nocoj mudi. Ponosen sem, da sem li varuh. Daj mi samo eno cvetko /.a spomin' — tedaj mi je vrgel z roko poljub, a jaz sem mu vrgla nazaj šopek kozjih parkoljcev .poleni pa zbogom; zaupaj vame, kajti kmalu boni zopet tukaj.' .Nikoli več lic prideš semkaj, gospodek,' je zagrmelo pri tej priliki kakor grom topa. Karver Doone je zgrabil Alana Brandirn !:o pajek muho. Mladenič je bolel zakričali, loda glas mu je od strahu zamrl v grlu. Nato se je kakor osramočen okrenil in sc mu jiostavil po robu. Junaško sc je boril in trgal, da bi si oprostil roko in bi mogel prijeti za svoj meč. Toda to mu je bilo prav tako nemogoče, kakor da bi živ pokopan bolnik hotel odvalili skalo s svojega groba. Karver Doone je s porogljivim nasmeškom ovil roke okolj njegovega šibkega života, ga dvignil kakor pestunja dete in tra odnesel v temo. •laz sem bila tedaj mlada in neizkušena, mnogo mlajša, se mi zdi. kakor sedaj jio enem letu.' Toda če bi sc lo grdo dejanje danes pripetilo, bi morda planila za morilcem in ga jioskušala jiogubiti. četudi bi to plačala s svojim življenjem. Toda tedaj je bila noč in strah mi je vzel vse moči. Nad menoj je treskalo, videla sem še zadnji obujmi pogled svojega nečaka, nato je pa zavladala grobna lišina, sko?i katero so švigali oddaljeni pobliski. Srce mi je navdala taka groza, rla nisem mogla niti zinili. Pošla mi je sapa in niseni vedela, nc kje sem, ne kdo in kaj je bil poleg mene. I ef.ala sem odeta pod vifokim drevesom, ki se je stresalo od grmenja. Nisem mogla ne šteti časa. ne ječati in noge so mi odpovedale. Prisluškujoč plaho žvižganju vetra in jeku oddaljenega grmenja, sem razločila osler udarce železa in težak padec. Nobenega nemožalega krika, nobenega klica za milost ni bilo čuti vmes. Karver Doone ve dobro, kaj se je zgodilo, in prav tako ve lo ubiti Alan Brandir.« Naprej Loma Doone ni mogla govorili, ihtenje ji jc in.lušilo besede. Med prelrganini jokanjem mi j je izmrmrala še strašno dopolnilo, da je nekaj dni 1 pozneje videla Knrverja Doona, ko je kadil rjavo i kratko -metko, kakršne je imel tedaj pri sebi njen ubogi nečak. Rad bi jo bil vprašal, je li povednla to svojemu dedu ali svetniku, toda mladenka je bila telesno in duševno tako izčrpana, da se je nisem upal nadlegovati z nadaljnjim poizvedovanjem. Ko je videla, da scin bil v skrbeh zanjo,- se jo pričela ludi ona bati za moje življenje in je imela v mislih samo to. kako bj srečno ušel i/ nevarnega kraja. Mene je sicer mikalo videli, ali bo zloglasni Karver ludi sedaj v mraku poskušal storiti kaj takega — loda vkljub Icniii mi ni bilo nič kaj pogodu tamkaj. Kraj je bil samoten in nevaren, zato se je tudi mene pričel lotevati strah, Ki sem Lorno odvračal od njega. D v i n dvajseto p o g t a v i » Dolg pomladni meser. Ko sem slisal Lornino zgodbo, sem stole vetje krenil nazaj domov. Ostalim mojim tež vam s' i? zdaj pridružil 5e strah zanjo. Več ko jasno mi bilo. cla ne bo ko nečakinja visokega ško-lsk ;.'a lorda bolela imeli nobenega opravka / menoj, ki sem bil le svobodnih in bi bili tudi moji otroci /.golj sVObodniki. Sprva mi je bilo žal ubog»gH mladega gizdalinčka in rad bi se bil poleno po-stavil zanj; loda čemu se je pa plazil brez kakivne-koli pravico in nepovabljen okoli 1 orne'.' Bolj ko na vse drugo scin bil pa nevoljen na svojo lastno neodločnost, nospametnosl ali bojazljivost, karkoli jc žc lo bilo, ki me je zadrževala, da ji nisem še pred njeno povestjo razodel svojega srca in ji dal prilike, da razmišlja o tem. Spričo njene čudovito lepote sem se lahko upravičeno bal. cla mi jo odvede kak mladec visokega pokolenja in me za vedno loči od nje. Ob lej misli sem nehote stiskal jieeti. Za Jugoslovansko tlakama « Ltubliant: Karel Cefc. tzdaiateli. Ivan Kakovee. U*.