$tev, 127. Trst, v torek 7. meja ;9I2 Tečaj XXXV M ■ffT-.jftfri.. _i i., j.b* IZHAJA VSAK DAN teft nedeJjaii (n praznikih ob 5., eb ponedeljkih sh 8. zjutraj. pM.iinlćue 1te». *e prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v ranogik tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovimi. Dornbergrn itd. Zastarele Štev. po 5 av&. (10 stefc.) *>«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 •tolooa. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. »jTOiiaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st 17+m. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Hali oglasi po 4 stot, beseda, najmanj pa 40 Htofe. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave -žaiosti1*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljiv« hi toĐjivo v Trstu. CPINOST Glasilo političnega dru&tva „Edinost n Primorsko. j* m*r NAROČNINA ZNAŠA ca eelo leto 24 K, pol leta »2 K, 3 mesece OK;um ročbe brei dopoelaue naročnine, se uprava ne ozira. ■ftMMlu M n««*U«a* liAu}« „BDZVOSTZ" rtu« i a* ••le 1«U Kras H«, a« p«l liti Kron HO. Tai dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo list*. Neftaak*- vana piama ae tprejemtje I« rekopisi se cs vraSafe. HaroČaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Ueta. UREDNIŠTVO: eftot Glortl* Galattl 20 (NareAH de«). b^Jaie^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laetalk fcoošorcfr lista »Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino**. aadrugn a omejenim poroštvo« t Trsta, silea CHorgio Galatti 4tev. 20. rainn Itev. 841-652. TELfFOPI ML 11-57 BRZOJfll/NE UE5TL Dalmacija za obstrukcijo v parlamentu. SPLIT 6. (Izv.) Občinski zastop je danes sprejel rezolucijo, v kateri odločno protestira proti Cuvajevi diktaturi na Hrvatskem, dalje pa poživlja hrvatske in srbske poslance v avstrijskem parlamentu, da z vsemi mogočimi parlamentarnimi sredstvi nadaljujejo započeti boj proti Cuvajevemu režimu. Rezolucija tudi pohvalno omenja akcijo Dalmatinskega kluba v parlamentu. — Občinski svet je nadalje tudi ostro protestiral proti konflskačni praksi in omejitvi koalicijskega prava v Dalmaciji. K češko-nemški spravi. PRAGA 6. (Izv.) Češki narodni soci-jaici izjavljajo, da svojega zastopnika pri spravnih konferencah ne odpokličejo, temveč bo samo izvajal pasivno rezstenco. Zastopnik čeških narodnih socijalcev se ne bo udeleževal sej. Rusinsko vseučilišče. LVOV 6. Tu se je vršil velik shod poljskih strank proti ustanovitvi rusinskega vseučilišča v Lvovu. Shod se je vršil v dveh oddelkih. Eden se je vršil pod predsedstvom župana Neumanna in profesorja tehnične visoke šole Pawlew5kega v magistratni dvorani, drugi skod pa se je vršil na dvorišču. Referiral je načelnik narodno-demokratične stranke Pawlikowski, ki je opozarjal na nevarnost, da bi napravilo rusinsko vseučilišče iz Lvova rusinsko mesto in da bi to vsebovalo tudi nevarnost za mir v mestu. Dolžii je rusinske dijake rusofilstva ter naglašal, da je tudi s tega stališča velika nevarnost za mesto. Govorilo je tudi več vseučiliških profesorjev, nakar je bila sprejeta rezolucija, kl protestira, da bi se ustanovilo rusinsko vseučilišče v Lvovu. Poljaki dovolijo ustanovitev takega vseučilišča samo pod pogojem, da dobe kako kompenzacijo. Na dvorišču je govoril načelnik vsepoljske stranke, vseučiiiški prof. dr. Grabski in več dijakov. Tudi tam so sprejeli enako glasečo se resolucijo. LVOV 6. V noči od sobote na nedeljo je poskusilo kakih 100 poljskih narodno-de-mokratskih dijakov demonstrirati pred na-mestništvom. Hoteli so okna bombardirati s kamenjem. Policija je demonstrante razgnala in aretirala 5 dijakov. Demonstracija je v zvezi s poljsko-rusinsko spravo in z na-mestnikovim stališčem napram rusinskemu vseučiliškemu vprašanju. LVOV 6. (Izv.) Rusini pa so tudi priredili številna zborovanja, katerih so se udeležiii vsi rusinski poslanci. Na zborovanjih je bila sprejeta rezolucija, ki odločno protestira proti sedanjim oblikam poljskega šovinizma. Rezolucija tudi zahteva od vlade čimprejšnjo ustanovitev rusinske univerze s tremi fakultetami (modroslov3ka, pravna in teološka). Rusini so izvolili tudi posebno deputacijo, ki gre posredovat pri dunajski vladi za rusinsko univerzo. Balkanska zveza. BER0LIN 6. (Izv.) „Vossische Zeltung« prinaša iz Sofije naslednjo vest: Predsednik narodnega sobranja dr. Danev, ki pride kot poseben odposlanec v Petrograd, se je po-polMoma inkognito in tajno mudil v Bel-gradu, kjer je konferiral s srbskim kraljem Petrom in z ministrskim predsednikom dr. Milovanović-em. Gre baje za veliko politično akcijo na Balkanu. Ruski car, srbski kralj in črnogorski kralj obiščejo Bolgarijo ob priliki posvečenja nove cerkve v spomin Ale san-dra Nevskega. Glavni namen potovanja dr. Daneva v Livadijo je, da povabi ruskega carja k tej svečanosti. Dr. Danev namerava v Petrogradu poudariti predvsem rusofilsko politiko bolgarske vlade in sicer kot nekak odgovorna Berchtoldovo izjavo, ki je o Rumuniji govoril kot nekaki predstražl trozveze na Balkanu. BELGRAD 6, (Izv.) Politični krogi zatrjujejo, da v najkrajšem času obišče srbski dvor bolgarski prestolonaslednik Boris, da tako vrne obisk, ki ga je bil svoj čas napravil srbski prestolonaslednik Aleksander ob priliki slovesnega proglašenja bolgarskega prestolonaslednika za polnoletnega. SOFIJA 6. „Bolgarska brzojavna agentura" Je pooblašena, da vesti o neki zvezi ali ententi Bolgarije bodisi z Rusijo, bodisi z Grčijo formelno dementira, ravnotako tudi vesti, da bi bila Bolgarija v svoji intervenciji pri porti zaradi odpretja Dardanel podpirana od Rusije ali da bi bila od te k takemu koraku prisiljena. Črnogoski kralj bolan. CETINJE 6. (Izv.) Kralj Nikolaj je zopet hudo obolel na revmatizmu ter mora ostati v postelji. Demisija srbskega vojnega ministra. BELGRAD 6. Vojni minister S t i p a-n o v i ć je podal demisijo. Dechanel na Dunaju, DUNAJ 6. Bivši predsednik francoske poslanske zbornice Pavel Dechanel je dospel iz Belgrada na Dunaj. Cesar ga sprejme v posebni avdijenci. Izžrebane srečke. DUNAJ 6. Pri današnjem žrebanju 37, zemskih kreditnih srečk II. emisija iz L 1889. je zadela glavni dobitek 60.000 K srečka ser. št. 7593 št. 5, dobitek po 4000 K pa srečka ser. št. 6960 št. 37. Srečki ser. št. 5551 št. 10 in ser. 6376 št. 21 sta zadeli 2000 K. Olimpijske igre v Stockholmu. STOCKHOLM 6. Danes so se pričele olimpijske igre. Začele so s tekmo v Iawn-tennisu, ki bo trajala do 12. t. m. Tekme se udeležujejo Danci, Augleži, Francozi Avstralije!, Švedi In Čehi. Črne koze. KRAKOV 6. (Izv.) Iz Rusije semkaj prenešene črne koze se še vedno razširjajo. Nanovo je obolelo 6 oseb, med temi 1 v bolnišnici. Nekaj šel so že zaprli. Zdravniki poživljajo ljudstvo k cepljenju koz; že nad 25% prebivalstva so doslej zdravniki cepili. Krečansko vprašanje. ATENE 6. (Izv.) Vladno glasilo „Akro-polis" piše v svojem ofidjoznem članku glede krečanskega vprašanja, da bo grška zbornica odgodena za nekaj mesecev, ker je mej tem časom pričakovati, da bo možno rešiti krečansko vprašanje tako, da bo zbornica smela v svoji sredi pozdravljati krečan-ske poslance. Krečansko vprašanje je tako akutno, da mora biti v najkrajšem času re-i šeno v smislu zahtev krečanskega na-j roda. i Poljskim plemenitašem poneveril pol milijona. LVOV 6. (Izv.) Danes popoldne je so-; dišče dalo aretirati advokata dr. Sowilskega, j ki je zakrivil velika poneverjenja in goljufije. I Oškodoval je za velike svote razne poljske aristokrate, med temi kneza Lubomirskega in kneza Jablonskega, katerima je poneveril pol milijona kron. PODLISTEK Poplavljanja reke Mississipl. LONDON 6. (Izv.) Iz New-Yorka poročajo, da so opustošenja po poplavljanju reke Mississipi, ki je zopet prekoračila svoje bregove, naravnost velikanska. — 125.000 ljudi je brez strehe. Cele vasi in mesta so opustošene. Poljske setve so uničene. Trajalo bo precej časa, da se popravi ogromna in več milijonov dolarjev znašajoča škoda. Italijansko-turška vojna Italijansko vojno brodovje v Egejskem morju. CARGRAD 6. Kraj na otoku Rodos kjer se je izkrcalo italijansko vojaštvo, je najbrže Kalifea južno od mesta Rodos. Kraj ni bil tehnično utrjen. — Vladni krogi zatr-trjujejo, da so italijansko akcijo že dolgo pričakoval); izkrcanje italijanskega vojaštva na otoku Rodos ni napravilo nikakega glo-bokejšega vtisa na merodajne kroge. SOLUN 6. Iz štirih bojnih ladij obstoječa italijanska eskadra je včeraj križarila pred Enosom in se je na podvečer prikazala pred Dedeagachom. Z reflektorji so rekognosirali bližnjo okolico, nakar se je brodovje nato v neznano smer odstranilo. SOLUN 6. Italijansko brodovje je pred Rodosom zaplenilo parnik „Thasos", ki je last paroplovne družbe „Khedivian-Kom-pany*. Uporni rezervisti. RIM 6. „Avanti" poroča iz Rinsa, da se je končala obravnava proti upornim rezervistom 41. polka z obsodbo voditelja Municchi-ja na 12 let ječe in več reservistov na eno, dve in več let ječe. Nekaj vojakov so obsodili na 3, nekaj na 8 mesecev ječe, pet obtožencev pa so oprostili. Prijet turški župan. CARIGRAD 6. Listi poročajo, da je italijanska križarka „Symi" ustavila in preiskala parnik ,New York" družbe Hadži • Daud ter odvedla seboj Župana mesta Asti, jPiaiea in več orožnikov. Razmere na c. kr. uradih po Istri. (Dopis.) »Naša Sloga" je priobčila nedavno temu nekoliko podatkov in dejstev, ki drastično osvetljujejo razmere, ki še danes vla-1 dajo na raznih c. k. državnih uradih po Istri v jezikovnem pogledu in ki vzbujajo domnevanje, da so izvestni guvernamentalni avstrijski krogi še vedno krčevito drže stališča, da najprimerneja uprava za deželo istrsko je, ako se to deželo izključa iz vrst druzih pokrajin, uživajočih ustavne pravice, kakor jih določujejo državni osnovni zakoni. , Tu vam je n. pr. tisti blaženi poštni •urad v Pazinu z zares — divnimi razmerami. Plačal si n. pr. telefon, pa ne moreš govoriti z nameščencem ali nameŠčenko, ker ne zna hrvatski. In če govoriš, pa naenkrat pretrgavajo zvezo. Ali pa moraš poslušati na svoja ušesa: Cosa voi dir dva-desetisedam in pa — smeh in roganje. Če si prišel v brzojavni urad in oddal brzojavko, moraš poslušati hrvaščino, da se Bogu usmili in brzojavljajo ti mesto besede reci — peci, mesto brat — frat, mesto grad — grd itd. Prilično enako je po vseh druzih oddelkih. Ako prosiš v hrvatskem jeziku za kako razjasnilo, informacijo, slabo si naletel, oziroma — ustrezajo ti načinom, da odhajaš raje, nego da bi se prav pošteno razjezil. Jedini nameščenec na tej pešti, ki £ite2 iz Rdeče biše. (Le chevalier de Maison Rouge). 86 Komu iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. Strah pred njim je izviral odtod, ker je mož venomer, ko se mu je kdo približal, aH ga celo opazoval, spuščal iz rok svoje orožje, kar je povzročalo na kamenitem tlaku medel, tupatam tudi razločen in močen ropot. . Ko bi pisarji in druge osebe, prihajajoče v dvorano, bili nekoliko manj bojazljivi in plašni, bi bili brezdvomno opazili, da je naš patriot posvečal posebno pozornost izvestnim ploščam, namreč onim, ki so se nahajale v majhni razdalji od desne stene! proti sredini dvorane in ki so najčisteje in najmočneje odmevale. Omejil je slednjič svoj srd na nekatere ploSče ▼ središču. Za hip se je izpozabil celo tako daleč, da se je ustavil in meril z očmi razdaljo. Ta duševna odsotnost je trajala le nekaj hipov, in njegov obraz je kmalu zopet zadobil oni divji izraz, ki mu ga je bil pregnal žarek radosti. Skoraj v isti minuti je vstopil skoz galerijska vrata drug patriot; tudi ta je nosil kučmo, karmanjolo; imel je umazane roke, cepec in zraventega še dolgo sabljo, ki je zadevala ob njegove noge. Bil je Še straš-nejši od prvega, kajti v njegovem obrazu se je skrivalo nekaj hinavskega, odurnega in podlega. Ko sta se ta dva moža, ki sta navidezno zasledovala enake cilje, srečala prvič, sta se samo pogledala v oči; toda pod utisom tega pogleda je prvi, manjši, nalahko obledel. Na njegovih ustnicah, ki so se proti njegovi volji zgenile, se mu je poznalo, da ni bil strah vzrok te biedosti, temveč gnus. Vzlic temu se mu je razjasnil obraz, nekaj kakor prijazen nasmešek mu je zaigral na ustnah, in z lahkim korakom je krenil v levo stran, z očividnim namenom, da bi nagovoril drugega patriota, ki se je kakor on sprehajal gorindol. Srečala sta se približno v sredi dvorane. „Ej, pribogu, to je občan Simon," je dejal prvi patriot. „Da, on je; toda, kaj hočeš od njega in kdo si?" „Delaj se vendar, kakor da bi me ne poznal !M „Res te ne poznam in sicer iz tehtnega razloga, ker te nisem še nikoli videl." „Pojdi no 1 Ti da bi ne poznal onega, ki je imel Čast nositi Lamballino*) glavo?" Patriot s karmanjolo je izgovoril te besede s pridušeno jezo in z žgočim povdar-kom, tako, da se je Simon stresel. „Ti?" je dejal, „ti?" „No, ti se čudiš ... Ah, občan, menil sem, da bolje poznaš svoje prijatelje. .. svoje zveste. Pomilujem te." „Kar si napravil, si dobro storil; toda nisem poznal," je rekel Simon. „Kako ti je ime, pripovedoval bom v klubu o tebi, in kaj iščeš tu?" „Imenujem se Teodor in pričakujem prijatelja". „Koga pričakuješ, občan Teodor?" Prijatelja, da mu iztočim malo ovadbo." *) Lam bal le — neka obglavljena prineesa. popolnoma odgovarja zakonitim zahtevam, ]e upravitelj pošte. A zakaj je tako? Ker so tu nameščeni sami Italijani, oziroma italijanaši in ker večina njih so iz Pazina, ki jim je na čelu brat poštnega ravnatelja v Trstu! To razmerje pa gotovo ni umestno že radi deli-katnosti poštne službe na sebi, a tudi iz druzih razlogov. Kajti vsakdo bo umel, kako kočljivo in težavno Je stališče teh nameščencev nasproti bratu poštnega ravnatelja. Koliko morajo ti ljudje molče prenašati radi tega razmerja! To si lahko misli vsakdo. Kaka muka je to, kako trpljenje I Ne, to oi prav. Merodajnim faktorjem bi moral velevati že najelementarneji takt, da odpravijo tako razmerje. Po dvornem dekretu od 7. decembra 1838, po službenem pravilniku ministerstva trgovine iz leta 1852 (§ 9.) itd. je strogo zabranjeno, da bi bili pri isti oblasti nameščeni ljudje, ki so si v sorodstvu In ki so affines do tretje stop.'nje. No, tudi na okrajnem sodišču je nameščen brat predsednika okrožnega sodišča v Rovinju, tako, da je položaj uradnikov na okrajnem sodišču v Pazinu povsem podoben onem nameščencev na poŠti. A poleg tega je na tem sodišču nekoliko nameščencev, ki ne znajo hrvatski, oziroma, ki — v najboljem slučaju — le mlatijo hrvaščino. Kako more n. pr. sodnik De Mori urejevati zemljiško knjigo, kjer gre za moje in tvoje, za pravico lastništva, servitute itd., ko po treh letih svojega nameščenja na tem sodišču ni prišel niti tako daleč, da bi mogel v hrvatskem jeziku razlikovati moški spol od ženskega, ali srednjega, ali da bi mogel le par besed dobro izreči, ali pravilno napisati ? ! I Nič bolje ni z nekaterimi drugimi nameščenci (uradniki, azistenti itd.) Priznavamo, da je gospod voditelj sodnije marsikaj ukrenil proti temu, ali zdi se, da se stvar zaustavlja in zapleta — nekje drugje. Tudi na davčnem uradu v Pazinu ni nič bolje. Kontrolor ne zna niti lomiti hrvaščine, kamo-li, da bi govoril in pisal ta jezik! Do nedavno je bil tu kakor davčni adjunkt neki Penso, ki ne zna prav nič hrvatski I In ta mož bi se hotel baje povrniti v Pazin! Pa je še drugih, ki Jim jezik ogromne večine prebivalstva v tem sodnem okraju jako slabo, ali sploh ne teče. In svet čuj: tako se dogaja v krajni občini, ki je po 957, hrvatska!! O kričečih, desolatnih razmerah na okrajnem sodišču v Puli glede osobja je „Edinost" nedavno temu pisala Že parkrat in moremo Vam zagotoviti, da so vsi poznavatelji razmer glasno odobravali prizadevanje, da se te razmere spravijo pred forum Javnosti. Kajti le sila javnosti more dovesti do ozdravljenja razmer, ki uprav kriče po sanaciji: radi pravice hrvatskega in slovenskega prebivalstva, radi javnega splošnega interesa in radi interesa pravo-sodstva samega. Saj Je vendar v interesu tega poslednjega, ako ima ljudstvo zaupanje do njega. A zaupanje se ne daja — kakor ne ljubezen — izsiliti niti z vso birekratično strogostjo, ampak jed no s tako uredbo, ki zadovoljuje občinstvo in ki ustreza zahtevam in pravicam ljudstva v vsakem oziru Če ljudje ne bodo videli v javnem funkcijonarju le birokrata, ki mu je prva naloga, da strahuje ljudstvo, marveč prijatelja in zaščitnika pravic in koristi vsakogar, pride zadovoljnost in nastane med ljudstvom in javnimi uradi razmerje, kakor je z- hteva urejena, moderna in res pravna država ! „Vraga, pripoveduj mi o tem." „Gre za aristokratsko zalego." „Kako se imenuje ?" „V resnici, to lahko povem samo svojemu prijatelju". „Ne delaš prav, kajti ravnokar prihaja moj prijatelj, ki sem ga pričakoval in zdi se mi, da pozna postopanje precej dobro in da lahko na mestu uredi to tvojo zadevo." „Fougnier — Tinville!" je vzkliknil prvi patriot. „Dobro jutro, občan Fougnier". Fougnier je vstopil skoz neka stranska vrata; bil je bled, miren, pod njegovimi obrvmi so mu bulile, kakor navadno, njegove črne oči ; v rokah je ime Imenik, pod. pazduho uradne spise. „Dobro jutro, Simon," je dejal, „kaj je novega ?" „Marsikaj; najprej pride ovadba občana Teodorja, ki je nosil Lamballino glavo. Predstavljam ti ga." Fougnier je nagloma uprl stoj zviti pogled v patriota, ki ga je ostro opazova-zovanje vznemirilo. „Teodor4', je dejal, „kdo je ta Teodor?" (Dalje.) II sCUINOST- St. 127 V Trein, dne 7. maja 1^12 K velikanski nesreči na morju, Potop „Titanica" po pripovedovanju moštva „Carpathije". Včeraj zjutraj je prispel v tržaško luko iz New Yorka parnik paroplovne družbe Cunard „Carpathia" pod poveljstvom kapitana C. H. Rostroma s 120 potniki L, 80 potniki II. in okrog 700 potniki III. razreda. Kakor je znano, je bila „Carpathia" prvi parnik, ki je prihite! na pomoč potaplja-jočemu se „Titanicu", poklican po brezžičnem brzojavu. Prepričani, da ugodimo našim Čitateljem, ako 'iko natančnejše izpre-govorimo o tej ^.cznl katastrofi takorekoč po poročilih očividcev, smo se po svojem poročevalcu informirali o strahovitem dogodku pri nekaterih ladijskih Častnikih na krovu „Carpathije4* in podajamo v naslednjem marsikaj, česar ni bilo svoj čas čitat! v nobenem časniku, ker so se brzojavna poročiia omejevala le na najvažnejše. Moštvo „Carpathije". Moštvo „Carpathije" sestoji iz poveljnika, 5 krovnih častnikov in ravnotoliko strojnih. Vse moštvo šteje 280 oseb. Na krovu so trije zdravniki in sicer po en Anglež, Oger in Italijan, da morejo občevati s potniki-izseljenci v njihovem jeziku. Ti zdravniki so: dr. Mac G.r, dr. Arpad Len-; gyei in dr. Rissicato. Poziv na pomoč. „Carpathia" je odplula iz New Yorka' dne 12. aprila ob 1 popoldne, namenjena i v Neapelj. Dne 14., kratko pred polnočjo,; ko je parnik plul s polnim parom, je aparat! za brezžični brzujav sprejel brzojavko, v! kateri je naznanjal „Titanic" nesrečo in j nujno prosil pomoči. Vreme je bilo popolnoma mirno, nebo sicer brez meseca, toda popolnoma jasno, ; temperatura pa je bila zelo nizka. Ko so naznanili kapitanu Rostromu ■ vsebino brzojavke, je ta nemudoma zauka-j zai s polno pato Rreniti na kraj nesreče, • kakor ga je naznanjala „Titanicova" brzo- j javka. „Carpathia* ima srednjo hitrost 14 do; 16 milj na uro, toda na povelje kapitanovo; so kurili, da so kotli žareli, in ladja je, j puščajoč za seboj oblake dima, drvela proti, kraju nesreče s hitrostjo 17 in končno celo! 18 milj na uro, s hitrostjo, kakršne še ni! dosegla nikoli. Delati so morali vsi kurjači, j tudi on?, ki bi bili po turnusu morali po-: čivati. Priprave za reševanje. Vsi častniki in moštvo, pa tudi mnogoštevilni potniki so z umljivo nestrpnostjo komaj in komaj pričakovali, da priplove parnik na kraj nesreče in dasiravno je plula iadja z največjo mogočo hitrostjo, je vse želelo: le še hitreje, le hitreje. Medtem pa so zdravniki pričeli s pripravami za sprejem ponesrečencev. Po vseh salonih so namestili cele kupe volnenih ponjav, potem steklenic s toplo vodo, kavo, konjakom in drugimi okrepili. Ladijska bolnišnica je bila pripravljena za sprejem bolnikov, kolikor se jih pač da namestiti v njej, in osobje je stalo pripravljeno. Prva znamenja. Z oz?rom na položaj „Titanica" je morala „Carpathia" zaokreniti proti sveru. Od „Titanica" jo je delila razdalja 60 milj. Kakor smo že rekli, je bilo morje precej mimo, le veter, ki je pihal, je bil ledeno mrzoi, kar je bil jasen dokaz, da se morajo v bi:žini nahajati plavajoči ledeniki. Že prej-šn;t večer je bilo videti lahen severni sij, ki je bil vidljiv tudi tisto noč. Malo prej, predno je dospela „Carpathia" na kraj nesreče, je kazal termometer 5 stopinj Celsi;a nad ničlo zračne temperature, voda pa je kazala ravno ničlo. PODLISTEK. V. KONCERT podružnice „Glasbene Matice" Sobotni koncert Glasbene Matice je bil nekck zaključek letošnje koncertne sezone. Pr< gram, ki ga je skrbno sestavil koncertni vodja g. K. Mahkota, je tvorila po večini vokalna glasba. Zanimanje za ta koncert je bilo veliko, toliko radi solistov, kolikor radi Sattierjeve „Jeftejeve prisege", katero novejše, večje slovensko delo ni bilo še pro-izvajauo v Trstu. Vokalni del programa je otvorila koncertna pevka gospa Costaperarla-Dev. V znani, po Devu ukusno prirejeni narodni pesmi „Bo.n Šel na planince" nam je odkrila vso krasoto, ki tiči v tej mali narodni popevki. Tudi v malih oblikah se daja mnogo izraziti, mnogo povedati — kdor zna 1 N|en srebrno čisti in sveži glas, njena plastična interpretacija, katera klrje iz globokega čuta, in dovršena artikulacija njenega glasu, vse to, združeno v celoto, poigrava s čuti poslu-Salca in mu priča, da ima dovršeno umetnico pred seboj. Iste njene vrline so se pokazale tudi pri Pavčičevi pesmi „Pastarica", Kakor so zagotavljale vse osebe, s katerimi Je govoril naš poročevalec, je bil mraz zelo občutljiv, in si je lahko misliti, koliko so morali pretrpeti na njem oni ponesrečenci, ki so morali ostati v vodi ob 0 stopinj po cele štiri ure in še več in to v temni noči, ker zvezdna svetloba le malo razsvetljuje nočno temo. Glede na rešilne priprave na „Carpa-thiji" je treba še pripomniti, da so vsi rešilni čolni viseli že ob ladji pripravljeni, da jih nemudoma spuste v morje, obenem pa so začeli spuščati s krova v zrak raznobarvne rakete v znamenje, da se bliža rešitev. Plavajoči ledeniki. Nekako eno uro prej, predno je dospela „Carpathia" na kraj nesreče, so se začeli prikazovati prvi ledeniki. Čim bližje je prihajal parnik kraju nesreče, tem gostejši in večji so prihajal?. Ladja je plavala takorekoč med ledenimi klečeti. Videti je bilo teh ledenikov celo nad 100 metrov visokih, medtem ko so rešene! s parnika „Titanic" pripovedovali, da so cenili ledeno poljano, ob katero se je zaletel „Tirnic", na 17 kilometrov dolgosti in 10 kilometrov Širo-kosti, medtem ko so se nahajali v najbližji bližini ledeniki visoki 50 do 60 metrov. Prvi ponesrečenci. Ob poli treh zjutraj so na „Carpathiji" opazili čoln, na katerega prvem delu je bila nameščena velika zelena luč. Čoln se je približal parniku. V njem so bile skoraj same ženske in dva mGrnarja^ okrog 30 oseb. I mornarja i ženske so veslale. Ko je čoln dospel pod parnik, so z nekakimi nalašč za to pripravljenimi dvigaii začeli dvigati ponesrečence na krov. Vsi so imeli pripasane rešilne pasove, a bilo jim je videti, kako strahovito so trpeli. Prenesli so jih v notranje ladijske prostore, kjer so jim nudili vso mogočo pomoč, pri čemer je z vso vnemo sodelovalo i ladijsko moštvo i potniki. Drugi ponesrečenci. „Carpathia* je medtem nadaljevala svojo vožnjo, seveda z znatno zmanjšano hitrostjo med onim ledenim otočjem. Kmalu so ji začeli prihajati nasproti čolni, bolj ali manj napolnjeni s ponesrečenci, večinoma ženskami in otroki, ki jih je moštvu „Carpathije" z enako vnemo dvigalo na krov svoje ladje na enak način, kakor prve. Drugi ponesrečenci so se vzdrževali na morskem površju s pomočjo rešilnih pasov. Ti so biii seveda v najhujšem položaju, tako rekoč napol zmrznjeni, ker so ure in ure prebili v ledeno mrzli vodi. Nekatere ženske so bile kakor zblaznele vsled silne groze, druge pa zopet popolnoma otrpele. Strahoviti so bili prizori, ki so se od igra vali ob tej priliki. Mate re, ki so mogle rešiti samo enega svojega otročiča, so obupno klicale po ostalih otročičih, prosite in rotile ljudi, naj rešijo Še one, a nI jih bilo, ker jih je že pogoltnilo nenasitno morje. Povsod obup, povsod nepopisijiva, srce trgajoča groza. Koliko jih je bilo, katerim so morali ostati soprogi in drugi sc-rodniki na krovu potapljajočega se parnika, posvečeni neizogibni smrti. V blaznem obupu so hotele nekatere ženske zopet poskakati nazaj morje, da se v smrti združijo s svojimi dragimi. Bili so to prizori, tako grozni, tako strašni, da so morali v dno srca pretresti tudi najtrši značaj. Ko je naš poročevalec govoril na „Carpathiji" z enimi krepkimi, v težkem mornarskem življenju kaker skala utrjenimi ljudmi, ki danzadntrm stavijo svoje življenje na kocko, vendar niso mogli zadržati solza, ko ki Jo preveva lahek, prirodni pastirski ton. Kaj čuda, da je občinstvo obsipalo umetnico z navdušenim odobravanjem, sai se vtisu njene umetnosti ne more odtegniti nobeno, še teko zakrknjeno srce. Novost za Tržačane je bil nastop ljubljanskega opernega pevca gosp. }. Križaja. Predstavil se nam je z dvema točkama, z B. Ipavčevim „Menihom" »a z arijo iz Caj-kovskega opere „E. Onjegin*. V dodatek na aplavz je zapel še Vilharjevega „Mornarja". Njegov glasovni materijal je bogat, je izrecno basovega timbra, ter v sredini in višini poln in gost. Kar je velike važnosti zanj, je njegov glas še vedno dostopen razširjenju in postane sčasoma še večji in popolnejši, ko zadobi popolno obvladanje vseh vokalov. Prednašanje je prijetno in polno čuta, izreka umljiva in jasna. Ljubljanskega gosta g. Križaja, ki je kot bivši učenec v ponos ljubljanski „Glasbeni Matici", oilroma svojemu učitelju g. Hubadu, je naše občinstvo burno pozdravljalo. Oba solista je s finim razumevanjem in prav dovršeno spremljal na klavirju g. Avg. Waschte. Zbor Glasbene Matice je nastopil v zadnji točki programa s Sattnerjevo „Jefte-jevo prisego", balado s spremljevanjem orkestra. so pripovedovali o oni grozni noči in strahovitih prizorih, ki so jih gledali s svojimi lastnimi očmi, zatrjajoč, da jim ne izginejo iz spomina, pa naj bi živeli sto in sto let. „Carpathia" je nadaljevala svojo pot med ledenimi bregovi in dvigala iz morja ponesrečence, in oni strahoviti prizori so se ponavljali drug za drugim. Na kraju nesreče. Kakor smo že rekli, je „Carpathia" počasi voziia naprej, iščoč med ledeniki ponesrečencev in razsvetljujoč okolico s svojimi električnimi reflektorji. Več čolnov s ponesrečenci je bilo precej oddaljenih in ljudje so bili po večurnem veslanju tako utrujeni, da niso več mogli priveslati do rešilnega parnika. „Carpathia" je zato vozila zdaj sem, zda) tja, da reši, kolikor se da rešiti. Več čolnov je hitelo s podvojenimi močmi proti „Carpathiji", ko so zagledali njene luči, toda zadeli so ob ledenike in se preobrnili in uboge ponesrečence je zadela smrt, ko so mislili, da so že rešeni. Več rešilnih čolnov pa je potegnil v globino vrtinec, ki je nastal, ko se je potopil „Titsn!ca. O „Ti-tanicu" samem seveda ni bilo sledu, ko 'e prišla > Carpathia* na lice mestu. Rešenci. Skupno število vseh oseb, ki jih je rešila „Carpathia' znaša 705, in so to, kakor je bilo že javljeno brzojavno, večinoma ženske in otroci. Vjeli so v morju tudi tri mrtvece, dva mornarja in enega potnika III. razreda, ki so jih pa v smislu pomorskega zakona še isto noč pokopali v morju. Velik del rešencev je bil ranjen na ta ali oni način, vendar pa nobeden ne nevarno, vsi pa so bili več ali manj ozebli. Vsi pa so imeli rešilne pasove, ki so jih imeli na sebi tudi omenjeni trije mrtveci. „Carpathia" je dvignila na krov tudi 12 „Titanicovih" čolnov "in par splavov, ki pa niso bili posebno praktični, kakor so zatrjevali rešenci. Čolne in splave je „Carpathia" razložila v New Yorku. „Titanicovi" čolni so nosili 30 do 50, nekateri tudi 70 oseb. Nekaj teh čolnov je bilo daleč oroč od kraja nesreče in ljudje, ki so bili v njih, so morali veslati do 10 milj daleč, predno so zagledali „Carpathijo". Od ladijskih Častnikov Titanicovih so se rešili štirje krovni častniki in dva zdravnika. Kar zadeva kapitana, so pripovedovali nekateri rešenci, ki so med zadnjimi zapustili potapljajočo se ladjo, da so ga videli stati na poveljniškem mostu in popolnoma mirno in hladnokrvno dajati povelja, potem pa, ko je bila ladja že do dveh tretjin v vodi, pa skočiti s krova in izginiti v valovih. Drugi pa so trdili, da se je ustrelil. Tu je treba pripomniti, da so se marsikatere posameznosti, ki so jih pripovedovali rešenci, izkazale kot zmote, seveda, ker do-tičniki niso bili v stanu, da bi mogli dobro opazovati. Največ mrtvih je bilo med potniki III. razreda in ladijskim moštvom, od katerega se jih je rešilo zelo malo. „Carpathia" je zapustila krej nesreče, ko se je začelo daniti, ko je ostala na licu mesta nad tri ure in ko se je konstatiralo, da ni niti v vodi niti na p avnjočiti ledenikih nobenega ponesrečenca več in ko je videla prihajati na lice mesta dva druga parnika, katerih imeni pa ste še danes neznani, potem pa |e krenila nazaj proti New-Jorku. Kako se je zgodila nesreča. Z ozirom na to, kar se je že brzojavno poročalo v časopisju, le še par besed, kako se je zgodila nesreča. Nekateri rešenci so pripovedovali, da ledena poijana, ob katero se je zadel „Titanic" ni ravno visoko presezala morske gladine. Ledeni robovi so zadeli ladjo do .višine kabinskih oken in napravili v ladji j zev v dolgosti nekoliko metrov od pred- { njega napram zadnjemu koncu ladje, in voda i je z vso silo bruhnila v ladjo. Da pa se ladja le še primeroma počasi pogrezala v morje, je zahvaliti dejstvu, da so se pre-grajne stene zaprle v istem hipu skoraj, ko je ladja butnila ob ledenik. Interesantno podrobnost je pripovedoval verodostojen očividec, ki je pravil, da Je v trenotku, ko je udrla voda v strojne prostore, nastal tu strahovit pok in je vrglo v zrak celo sredino ladje z velikimi kosi strojev vred. Nekega mornarja, ki se je nahajal na zadnjem krovu v bi žini par sfolov (.Titanic" je imel pet mostov) je puh eksplozije tudi vrgel v zrak. Padel Je v morje obenem z onimi stoli, katerih se je potem oprijel v morje in plaval toliko časa ž njimi, da so ga rešili na ^„Car-pathljo". „Carpathia" se je dne 18. aprila ob 8. zvečer vrnila z rešenci v New-Jork ; vlada ji je poslala naproti dve vojni ladji. Pripomnimo naj še, kakor se je že br-zGjavno poročalo, da je vladal na Titanicu oni dve strašni uri, predno se je parnik potopil, popoln red, na kar so pred vsem s svojim zgledom vplivali kapitan in ladijski častniki. Dogodil se ni noben resnejši slučaj kakega izgreda in vsi ljudje na ladji, potniki in moštvo so bil! edini, da je pred vsemi treba rešiti ženske in otroke, in vzlic temu, da so videli neizogibno smrt pred seboj, ni bilo nikakih nasilste?. — Vsi so storili, vse do zadnjega svojo dolžnost. O dogodkih ob prihodu v New Jork -se je poročalo že obširno in zato mislimo, da nam ni treba ponavljati. Konstatiramo naj le, da se naše današnje poročilo precej razlikuje od prvih poročil, ki so trdila, da |e bilo moštvo na Titanicu pijano in da so se dogajali strahoviti prizori nasilstva, ko se je začela ladja potapaljati. Upamo, da smo s tem poročilom po svojih najboljših močeh zadovoljili naše či-taljstvo. _ Msstni svat tržaški, Sinočnjo sejo je župan otvoril ob tri-četrt na osem. Ko se je prečltal in odobril zapisnik zadnje seje, je župan dal prečrtati prošnjo mestnih funkcijonarjev, da se jim takoj izplača draginjsko doklado, ki jo je dovolil mestni svet, ne da bi se čakalo šele na potrjenje proračuna. Svet. A r c h je predlagal, da se prošnja izroči mestnemu odboru v poročilo. Govornik se huduje na vlado, ker še ni potrdila proračuna. Prosi imenom mestnega sveta župana, naj posreduje pri vladi, da potrdi proračun. Svet. Cerniutz se je pridružil hmd-stvu svet. Archa. Župan dr. V a 1 e r I o je rekel, da je že posredoval tozadevno pri vladi, ki je zahtevala neko pojasnilo, katero je magistrat tudi dal z vso možno hitrostjo. Svet. Cerniutz je vprašal župaia, zakaj ni dal na dnevni red njegovega, v zadnji seji stavljenega predloga glede malih stanovanj. Župan je odgovoril, da je zavod z* mala stanovanja že predložil svoj načrt glede bodočega programa, katerega sedaj Študira finančna komisija. Ko bo ta komisija dovršila svoje poročilo, stavi to ta predlog svet. Cerniutza na dnevni red Iste seje, da se mestnemu svetu ne bo treba s tem predmetom pečati dvakrat. Svet. Cerniutz je izjavil, da je za- To delo se skladatelju ni posebno posrečilo. Je vse zaman, brezbarvna melodija ne more in ne more zastopati deklamacije, četudi Je povita v najlepše glasbene forme. „Jeftejeva prisega" ki vsebuje mnogo lepih In mestoma dobro obdelanih, čeprav ne vedno originalnih melodij, ne nareja na poslušalca globokega vtisa. To pa zato ne, ker skladbi nedostaje glasbeno-dekiamato-rične sile. Ta deklamatorična sila — nahajajoča se v zdravih motivih, ki živo ilustrirajo položaj — daje umotvoru pravo žlv-, ljenje, ta sila predstavlja poslušalcu žive ! podobe, edino to more privesti poslušalca i v namenjeno situacijo. Priznavam, da je v „Jeftejevi prisegi" tudi takih momentov, ki precej jasno izražajo položaj, kakor na pr. točka, „Na boj", 2. „Molitev", 4. „Boj", a posebno še del 7. točke „A Jefte glej je mrtvo bled, iz lic je preč življenja sled (samo do tu), a žal, da pri drugih več ali manje zadetih točkah pokvarjajo medigre predbežni vtis. To velja v polni meri za 8. točko „Obupno oče zaječi, da grozno se okrog razlega, da mraz pretresa vsem kosti." Obupnost očeta je dobro zadeta, a sledeča brezpomembna raedigra popolnoma uničuje ves vtis, kakor da hoče pomiriti poslušalce, češ, ne bojte se, saj ni res tako hudo, kakor smo zavpill. Istotako pokončuje ves jt^ WW đb W — gospode in dame, lodno iF ■■ im 1 mIjm ia modno blago prip< roća \ 11 am III SKu KAREL KOCIAN. ■ UllUk=: : tovarna sukna V Humpolcu (6e*k«> btego, sukna : : Uzorei franlco. vtis v 5. točki medigra, ki sledi besedila „ki trume je sovražne zmel." Naravnost ▼ oči bode preludij v 9. točfcl po besedah „Umreti moraš hči, umreti.....tebe, oj otrok predragi, nebo izbralo si je v dar.-Tak paluaij spada k cerkvenemu obredu, ne pa v označenje krvave daritve. Vmislinao se v oreložaj Jefteja ... Še par trenotkov in Jefte bo morilec svojega ljubljenega otroka. V tako grozno sceno najinanje spada brezpomemoen preludij. Skratka, „Jeftejevo prisego" tlači to zlo, da se ne podpirata obe umetnosti, pesniška in glasbena. Inštruraentacija je mestoma posrečena, le barvitosti v gotovih momentih bi se pričakovalo kaj več. Z instrumentacijo medigre v 8. točki pa nikakor ne moremo soglašati, ker je prazaa in tako naravnost v protislovju s prejšnji-* dejanjem. Dobro je pa zadet uvod k 7. točki (Zbor mladenk), katerega proizvaja skupina lesenih inštrumentov. H koncu se mora priznati skladatelju, da je izrecen lirik, čegar glasbo preveva cerkveni značaj. To nam je na;bolj dokazal s svojim oratorijem, ki po vrednosti glasbenih misli in ctle arhitektonike daleč, daleč nadkriljuje „Jcfiejevo prisego". Kaj vestno se je pripravil g. Mahkot* Hočete imeti dobro obleko In po ceni? stesr & Armando Leui, s&tss V TfStu, dne 7. maja 1912. EDINOST« št. 127. Stran ITT. dovoljen s tem pojasnilom župana. Nato je prišel na vrsto predlog šolskega odseka, da se napravi s prihodnjim šolskim letom iz sedanje podružnice občinske gimnazije samostojen zavod. O predmetu so govorili svet. W e i I, Adami in dr. M r a c h od večine. Dr. W i 1 f a n je izjavil, da bo s tem še večja distanca v razmerju, kakor se na polju šolstva postopa z italijanskim in kakor se postopa s slovenskim delom občinarjev. Zato bodo iz razlogov, ki so bili že opetovano razloženi, on in tovrrišl glasovali proti predlogu šolske konvsije. Predlog šolske komisije je bil seveda z vsemi proti glasovom slovenskih svetovalcev. Kot tretja točka dnevnega reda je bil predlog mestnega odbora, da se odstopi erarju zemljišče ex Boseri za zgradnjo trgovske in navtične akademije. Svet. B u d i n i c h priporoča, naj bi se oni, ki se bodo tozadevno pogajali z vlado, zavzeli zato, da bi vlada pri trg. in navtični akademiji osnovala tudi šolo za strojnike. Svet. C e r n i u t z je toplo priporočal ta predlog. Svet. Adami je predlagal, da se od vlade zahteva, naj trg. akademijo preuredi tako, da se bodo v njo sprejemali oni, ki so dovršili tri tečaje obrtno nadaljevalne Sole. Dr. W i 1 f a n se čudi, da je morala večiiia tudi tej zadevi nadeti iialijansko-na-cijonalističtn pečat. V načrt j pogodbe, ki saj bi se sklenila z vlado, je namreč rečeno, da se mora vlada obvezati, da bo v šoli, ki jo zgradi na omenjenem prostoru, vedao italijanščina kot izključni učni jezik. Z ozirom na narodnostne razmere dežele pa ta določba ne bi se smela sprejeti v pogodbo. Če bi država mogla dati garancijo, da osnuje poleg te šole z italijanskim učnim jezikom tudi šolo s slovenskim učnim jezikom, bi on brez druzega glasoval za predlog. Ker pa vlada tega ne bo mo^la storili, ne more glasovati za predlog. Go spodovalna stranka bi morala misliti, da Trst ni le italijanska trdnjava. Kako naj se zahteva od vlade, da bi osnovala izključno italijansko šolo, ki je namenjena pokrajini, katera po svoli večini ni italijanska ? Govornik je dokazoval večini nesmiselnost njenega postopanja, ter rekel, da bi Trst moral odpreti gostoljubno svoja vrata tudi drugim narodom, ter končal s^oja izvajanja z izjavo, da je omenjena določba toliko proti državnim, kolikor občinskim interesom. Zato bodo on in tovariši glasovali proti omenjeni točki. Sprejet je bil nato prediog nadzorstvene komisf/e mestne zastavljalnice glede nekaterih izpiememb štatuta in poslovnika tega zavoda. Dalje je bil sprejet predlog mestnega odbora glede pokojninske zavarovalne pogodbe s provizor.čnimi mestnimi uslužbenci. Potem ko so bili odobreni nekateri prekoračeni krediti mestnega proračuna, je župan ob 9 40 zaključil javno sejo. nakar je začela tajna seja. Domače vesti. Umrl je včeraj Anton Markovi 6, komisar c. k. finančne straže I. razreda v pok., oče gosp. dr. E^gena Markoviča, c. k. avskultanta v Gorici, ki je bii dalje časa v Trstu. Naše sožalje J Zopet nov slučaj socijalnodemokra-tičnega terorizma. Kako postopajo socijalni demokratje zadnji čas proti slovenskim zidarjem, je naravnost škandalozno. Kdor ne trobi v njihov rog, temu so se zakleli vprizoriti boj na življenje in smrt. Njihova deviza je namreč: ako nisi pri nas organiziran, pa nimaš pravice do kruha, nimaš pravice do dela, nimaš pravice do življenja, ampak moraš poginiti in tvoja družina naj strada in trpi pomanjkanje, — kaj nam to mari! Mi hočemo vladati, mi gospodovati, delavec pa ki ne gre z nami, mora poginiti I To so oni lepi nauki socijalnih demo- i tem dolgim in tudi deloma težkim kosom, da stopi kolikor doatojntjše pred občinstvo. Izraz, kaierega je d 1 vsemu kosu, je bil vsesplošno zadovoljiv. Ne-catere tempe je preustroji po svojem ukusu in priznati treba, da tempo .allegro", ki ga je vzel v 3. točki, kjer vstopi zbor, je bil mnogo bolj primeren, nego tam označeni »andante*. K 9. točki »poco p u mosso* bi pa bil nekoliko hitreji tempo boij na mestu, ker je pri tem nekoliko trpela deklamacija. Prav tako bi bil bolje na mestu malo hitreji tempo ob koncu 9. točke „poco adsgio". Razun že prej navedenih solistov gospe Costaperarie in g. Križaja, je nastopila v .Jeftejevi prisegi" z malo vlogo gospa * * * altistka, katera razpolaga z dobrim in zvočnim altovim materijalom. Vsi trije solisti so interpretirali z razumevanjem. Zbor Gl. M. se je postavil z „Jeftejevo prisego" nekako na preskušnjo, je-li sposoben življenja in nadaljnega razvoja. Vsekakor moremo odgovoriti, da je to preskušnjo srečno prestal. Pot, ki mu je bila začrtana že pri njegovem rojstvu, privela ga je do sem. Se že glasi: do tu smo prišli, hvala bogu —! A prijatelj, ne pozabi, da pot, ki nas še čaka, je trudapolna in dolga. Pogum torej, le neustrašeno naprej 1 Dokler se nam ne prikaže na obzorju de- kratov, ki svoj delavski socijalizem tolmačijo v protidelavskem smislu. Evo dokaz. Pri tvrdki Vidrich je bil nameščen tudi zidar Verčon. Njega so si njegovi tovariši • socijalni demokratje posebno vzeli na piko. In veste zakaj? Zato, ker se ni hotel organizirati v njihovo politično organizacijo, in kaj so storili tore] ti oznanjevalci bratstva, svobode in enakopravnosti? Enostavno so se postavili na stališče, da proletarec, ki ne i trobi v njihov rog, ne sme živeti, ne sme 1 dobiti dela, ne sme priti do kruha! Vprizo-rili so torej proti Vrčonu celo gonjo, ki je trajala od torka pa do sobote in končala s tem, da je Verčon vsled socijalnega de-; mokratičnega terorizma izgubil delo in ostal tna cesti. S tem torej, da so rdečkarji vrgli moža, ki se ne boji priznavati se Slovenca, i na cesto, s tem, da so v svojem socijalnem delu odjeli in odvzeli sotrpinu na delu kruh in ga pognali na cesto, s tem so se za enkrat zadovoljili in si manejo roke, češ, i storili smo dobro socijalno delo! Razume se, da se je že potrebno ■ ukrenilo, da dotične teroriste, ki so najbolj prizadeti, doleti primerna nagrada t Lep predsednik I Tukajšnja krčmarska in gostilničarska zadruga (Consorzlo) je imela dne 3. t. m. občni zbor. Predsednik, neki S. Caldara, je bil že ob svojem nastopu pozdravljen z žvižgi in vpitjem: Ven žnjim Itd. Predbacivali so mu zborovalci, katerih je bilo do 400, da je zagrešil razne nepravilnosti. Složno so ga obsodili Slovani in Lahi in mu dokazali, da je nevreden časti predsednika. Možak je po rodu regni-colo, a ?e je napravil Avstrijca; zato mu Lahi pravijo odpadnik. 16 krčmariem je obljubil, da jim izposluje dovoljenje za prodajanje žganih pijač. Dali so mu za io po K 50. Obljubil jim je, da se — ker v Trstu ne more vspeti — poda na Dunaj, kjer da se mu gotovo posreči izpcslovatl rečeno dovoljenje. V zadrugi pa je izjavil, da mora na Dunaj po uradnih upravkih. Dokazali so mu, da je opeharil krčmarje in zadrugo! Caldara se ni hotel udati in je postavil na glasovanje vprašanje: mu ii občni zbor zaupa ali ne?I — Ves zbor Je soglasno izjavi!, da nima zaupanja do Caldare, a ta se ni udal. Zaključil je občni zbor, da-si je bilo rešiti še 11 tcčtkl Kako se stvar Izteče, sporečimo ob svojem času. Omeniti pa moramo, da je Caldara postavil, med drugim, na dnevni red tudi dovoltev K 2000 — za ustanovitev novega denarnega zavoda za krčmarje! Da bo stvar bolj jasna, omenjamo, da je bil Caldara odbornik nekega laškega denarnega zavoda, iz katerega so ga pa odpravili 1 Z novim denarnim zavodom je hotel pokazati, da si upa tudi on nekaj — a za sedaj mu je izpodletelo ! Tudi je hotel ustanoviti kar dve bolniški blagajni, da bi imel več sredstev na razpolago ! Opozarjati moramo vse meščanstvo pred ustanovljanjem razrednih bolniških blagajn — ker si te blagajne želi camorra, da bi oslabila okrajno blagajno in naši podporni društvi! Več o tem pozneje! Kje je solidarnost? Ko so krojaški pomočniki proglasili štrajk, smo mi objektivno poročali o njihovih zborovanjih in zahtevah. Ko smo pa pozneje dobili nekoliko natančnejih informacij o ljudeh, ki imajo prvo besedo pri tem Štrajku, smo smatrali — v interesu krojaške obrti in tudi delavcev samih — za svojo dolžnost, da povzdignemo svarilen glas v smislu, da bo najbolje, ako se spor reši potom mirnega sporazumijeva direktno med delavci in gospodarji — brez izvestnih mešetarjev. Storili smo to, da-si smo vedeli, da se s tem izpostavimo napadom in sumničenjem. In prišla so z vso točnostjo: zalučali so nam tisto znano stereotipno frazo, ki je vedno v rabi, kadar inicijatorji kacegi štrajka ne vedo — reči druzega! Proglasili so nas vnovič — kolikrat že?! — za glasilo k r u m i r j e v. Seveda se nismo prav vlca, ogrnjena v plašč umetnosti, do tedaj ne odnehamo! Da, do te device hitimo, ona, hočemo, da nas objame, ker v njenem objemu je vsa blaženost, v njenem objemu je rajska slast in veselje. Na uspehe, ki jih je imela Glasbena Matica z „Jeftejevo prisego", sme biti koncertni vodja g. Mahkota ponosen. Le vztrajnost in pridnost rodi stotere sadove. Balado je spremljal orkester 32. pešpolka previdno in hvalevredno. Druge orkestralne točke, Balfejcvo overturo iz opere „Ciganka" in Svendsenovo „Norveško rapsodijo je kapelnik g. Wetaschek skrbno naštudiral. Njegov prvi nastop na slovenskem koncertu je naredil na občinstvo kar najbolji vtis. Vidi se, da ima v orkestru ljudi, ki mislijo s svojo glavo.... Da, več misliti in manje pihati, to bodi geslo vsem vojaškim orkestrom. V. Š. * ♦ * Dodamo naj še, da se je skladatelj s sledečimi ljubeznivim! besedami na naslov pevovodje g. Mahkote oprostil na povabilo Glasbene Matice, da bi prisostvoval koncertu : „Lepa hvala za prijazno vabilo! Žal, rta se ne morem odzvati, ker me zadržujejo Smarnice. Želim prav lepih uspehov in sem v duhu z Vami. Vašemu blagorodju prevdani p. Hugolip Sattner.* Novi dohodi za pomlad In leto ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne : v TRSTU, Tla Barriera vecchia 38 in Via del Rettirl ! in t GOKIC1, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatiš&O s svežim poletnim, črnim in barvanim obu r Potrjujem, da sem jako zadovoljen z Vašim Izdelkom Železnato Kina - vino Serravallo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) ter ga prepisujem jako rad v slučajih malokrvnosti. MER AN, 29. septembra 1908. Dr. BEICH-ROHR&IG S3 3 B ■a asi £■1 •23! ristide krnico - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OdllKOiCtnu iODtirnn (^S) ceri in cementnih :: ploSž, tera?.04 In umetnega kamna. S.irejem* vsakovrstno delo v cementa. One zmerne, delo točno. iti\ Pečnik (FETSCHNGG) £rst, via S štev. i Zdravnik za notranje (splošne) bolera!: 8 — 9 & 2 — 3 in šoecijalist za kožne iti - - vodne (spolne) bolezni : 11 7» — 1* "" Pristna brnsha sukna pomladna In poletna sezona 1912. Odrerek 3" 10 m aUp t \ odrezek 7 tron , . ., 1 cdrezek 10 kr n za kompl. rrosko ODI. J \ odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlače) | 1 odrezek 17 kron -f + -j- gamo + + + * 1 odrezek 20 kron Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tud povrSnike, tur, lodne, svilene kamgovne itd. poailja po tov. cenah real a in solidra, dobro znana zaloga sukna Slešel - Imhof - BrHnn (Brno). Vzorci gratis in franko. Upod"03ti privatnih odjemalcev, naročevati sukna caravnost pri tvrdki 8legel - Imhof na torarni5kem mestu so velike stalne, nizke cerje. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h nar Čil v svežem blagu. al B©t = = urar In zlatar — — kV^V T '» J Trst, ulica Vincenzo| SešHnl 51. 13 nasproti csrns n. iitosa men] Bo^at izbor ur talke vrite, kakor tudt| iiii&Bor , pi-stanov t dijamanti in b.ea dljamuii tov, ler tke verižice, ilat*| in »rtbrfte za u-jg&e. vte po konkurenčnih renuh iPF Zaloga obuvala easHB m iaafnp delalnioa ■■■■ PAVEL VfSINTOi Trst, 61. ulosue Corducci 31. Velika izbera mcSkih in feufeiiii čevljev. - Po-prr.e se izvrSujejo točno in solidno HT po /.merilih cenah Vsi zdravniki ga priporočajo. L Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo Št. 32. — Telefon št. 220I. S. ŠTEFAN Odlikovano na : 7 razstavah. : es £ c-s ^ * go c o> • KJ « ^ 3 V N O Em obroke! zaloga izdelanih oblek Velika libera letnih in zimskih obleU za (gospode in dečke, sukenj, površnikov vseli kzkovesti, — Specijaliteta v veznji Velika izberft vulneuega blaga. Niijzmeruejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. GJovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven »Buffet Autoraatico", Telefon žt. 251. Rim. II._ ■■■■■■^■■^^■■■■■■■■MHHi M 3* CA m m <1 o. 2.3 POHIŠTVO SOLIDNO: m : ELEGANTNO TI ?■ ■ PO ZMERNIH CENAH RAFAELE I f ALi A \ TRST - VIA MALCANTON - TR8T I Jfaznanilo. - Jfa 3(orsu št. 13, prvo naslr. je začela razprodaja partije krasnih oblek za dame, jopičev, vestalij, priponov spodnjih kril in hlač itd. s 50% znižanja Čas razprodaje: od 8. do 12. in od 2. do 7. pop. Rtran IY. >EDINOSTc St. 127. V TrBtu, dne 7. maja 1912 f sto nič razburjali radi tega. Že zato ne, V cr nas nobena grožnja ne more odvrniti i U tega, da ne bi g ajali, kar se nam po ;Jobo!rem prepričanju in po doživelih iz-ustv h zdi škodljivo. Danes pa imamo še I'osebno čut zadoščenja, da smo tako govorili. Doznali smo namreč od najzaneslji-veje strani nekaj lepih in veleznačllnih stvari *» izvestnih krojaških „štrajkovcih". Iz zane-»jivega vira doznajemo namreč o slučaju, ko je krojač- štrajkovec prišel k nekemu gospodarju s prošnjo, naj mu da dela na dom I In ko je mojster povedal, koliko plačuje za jopič, je pripomnil „štrajkovec": Tudi za manje napravim, samo dajte ml zaslužka / In prav taki ljudje kričijo na shodih oroti izsesevatcem in — krumirjem I To je tako-le en drastičen slučaj, ki priča, kako orav smo imeti, ko smo naše delavce sva-rili pred bobnevimi in grozečimi frazami tjudfj, ki so sicer odločno za vse žrtve štrajka, ki pa naj jih nosijo — drugi 1 Se en veleznačilen slučaj. Neki slovenski obrtnik Je naložil svojemu delavca (socijalistu), naj mu dobi Še enega ali dva delavca. Naslednjega dne pa je prišel delavec k gospodarju s ponudbo, naj ne najema cirugih delavcev, ker so že zaposleni delavci pripravljeni delati čez uro tudi za plačilo po tarifu, določenem za navadni delavni čas ! To je zopet drastičen izgled, kako iz-vestni socijalisti umevajo bratstvo in solidarnost med delavci. Radi nekoliko več zaslužka privoščajo raje gospodarju dobiček in odjedajo kruh drugemu delavcu, ki je morda, brez zaslužka in — kruha 1 E da, lahko jim je govoriti o solidarnosti «ied delavstvom; ko pa bi trebalo ta lepi princip prenašati v prakso, tedaj mislijo — na-se! Opozarjamo na 25-letnico tržaške ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Met. Vrši se v soboto 11. in v nedeljo 12. t. m. v Nar. domu. — V soboto zvečer je slavnostni občni zbor, v nedeljo pa koncert z izbranim programom. Vstopnice za koncert se dobivajo že danes pri vratarici „Narod, doma". Zadnja številka „Slov. Ilustr. Ted-»ika" je zelo zanimiva; prfobčuje „Kako ■atere raznih narodov pestujejo svoje stroke" (9 slik); dalje 4 slike z rastave ilustracij Sienkiewičevih romanov* ; 2 sliki s pogreba pogreba ponesrečene Mici KerŠi-čeve v Šiški; Dr. Mencinger ; bombardiranje Dardanel; 2 sliki z umetniške razstave v Tr tu; kako vzdlgujejo potopljene ladje; godba NDO v Trstu, ki je 1. maja prvikrat javno igrala pri obhodu po mestu ; z glavama skupaj zraščena dvojčka itd. Magdalenska CM podružnica priredi ▼ nedeljo dne 12. t. m. v dvorani gosp. Ciača (ex Miklavec) predstavo, na kateri se na občno željo ponovi igro v 3 dejanjih -Star! ilija*. Mnogo rodoljubov iz mesta Sv. M. M. zgor in iz Skednja je na zadnji predstavi izostalo radi slabega vremena. In tudi vm oni, ki so se predstave udeležili, gotovo pridejo zopet, ker je igra splošno zelo ugajala. Po predstavi bo imelo pev. društvo „Slava" istotam pevsko zabavo. — Odbor Magd. CM podružnice se nadeja, da velika požrtvovalnost in rodoljubje naših Magdalenčanov, spodnjih in zgornjih, kakor tudi Skedenjcev in mestjanov, prinese našemu novemu otroškemu vrtu dobrega gmotnega vspeha. Torej dne 12. maja t. m. na predstavo „Starega Ilije",1 pri Sv. Mariji Magd. spodnji! Zahvala. — Jožefa vdova po pok. Kocijančiču v Barkovljah se zahvaljuje najiskrenije vsem, ki so ji ob odsotnosti njenega moža bili stalna tolažba in ki so se ob njegovem pogrebu trudiii, da se je ta izvršil častno in ob veliki udeležbi. Sosebno pa drži v hvaležnem spominu one, ki so ji ob tej nesreči priskočili gmotno, ati kako drugače na pomoč. Isto velja tudi za „Arimatelsko društvo", katero ji je blagovo-IMo Izpbčatl vso pokojnino. Koledar in vreme. — Danes: Stanislav, škof. — Jutri: Prik. sv. Mihaela. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 16 6 C°. — Vreme včeraj: Jasno. Vremenska napoved za Primorsko: Gorkejša temperatura. Zmerni vetrovi. Društvene vesti. Trgo* sko izobraževalno društvo ima svojo navadno odborovo sejo danes ob 9. zvečer. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja se bo vršila v črtrtek zvečer ob 8. v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo odbora, 2) sokolski zlet na Opčinah, 3) slučajnosti. Na zdar I Seja vaditeljskega zbora se vrši danes, v torek, ob 8.30 zvečer. Načelnik. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev sklicuje jutri, v sredo, ob 8. zvečer društveni shod v gostilno „pri Pe-petu" pri Sv. Andreju v Trstu (ul. Oian. Rinaldo Carlf) s sledečim dnevnim redom : 1) Volitev v personalno komisijo drž. žel., 2) Protest proti regulaciji delavskih mezd, 3) Prikrajšanje vožnjih ugodnosti, 4) Razno. Odbor ZJŽ. Dramatično društvo ima nocoj ob 8 30 odborovo sejo. Slov. deL izobr. društvo ima dane«; ob 8 zvečer odborovo sejo v ul. Stadion št. 19. Pevci In pevke „Dramatičnega društva", ki so sodelovali minolo sezono pri slovenskem gledališču, so naproŠeni, da pridejo danes, dne 7. t. m. ob 8. zvečer v društvene prostore („Delavsko podporno društvo" ul. Galatti 20, I. n.). Ker se ima odločiti neka važna zadeva, so naproŠeni, da pridejo prav gotovo vsi ! Tamburaši pevskega društva „Trst". V sredo ob 8. zvečer tamburaška vaja. Vabimo vse stare tamburaše, kakor tudi vse one, ki mislijo pristopiti! k zboru, da pridejo ta dan v „Dravsko podporno društvo" („Narodni dom") ulica Giorgio Gal-lati 21, I. n. Jutri ob 8. zvečer tamburška vaja. — Ker nastopi naše društvo na sla^-nostl Št. jakobške „Čitalnice", so gg. pevci naproŠeni, da redno zahajajo k vajam. Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju pr'redi svoj IV. redni obšnl zbor dne 11. vel. travna t. I. ob osmih zvečer v restavraciji „Zur goldenen Glocke", V. 1, vogal SchObrunnerstrasse 8 in Kettenbriickengasse 9. Gostje dobrodošli 1 U ar. del. organizacija. — Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za jutri v sredo, ob 6 30 zvečer društven shod v prostorih NDO ul. sv. Frančiška št. 2. Zidarji I Pridite na shod vsi do zadnjega I — Krajna skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" NDO sklicuje za četrtek ob 7. zvečer javen shod na vrtu gostilne gosp. Kosiča pri sv. Jakobu, ul. Sv. Marka št. 19. — Odbor skupine „Sv. Andrej" vabi odbornike na važno sejo, ki bo danes, v torek, ob 8. zvečer v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. — Pripravljalni odbor skupine škedenj-skih plavžev NDO sklicuje za danes, v torek, ob 7. zvečer sestanek v „Gosp. društvu" v Skednju. MIhi posojilnico In hranilnica v Jnstnj hiši. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom n Telefon št. 952. Trst Plnzzd Caserma 2,1, n. (ahod po sioonlh stopnicah). Hranilne vloge sprejema od vsatega, če tudi ni od in J& J j 01 jih obrestuje ^K ( velike in majhne stopnice I I U U d J U \z belega in Bi\ega kamna. — Ulica Fontana (vojašnica). 985 Domači pn>ave k alumini^ planinske ste- klenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice Iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih društev Išče se pestunja od 14 do 17 iet; oglasiti se je: Molin grande 46. J V. Nastop takoj. Af«i nrnrloS sta voz z dve • > koled in priden •▼<1 prUUdJ osel; Šalita G tta št. 8. 977 OicQrniČlfi vajenec se sprt-.me tasoj v službo L lOdl IIIOIVI pri dr. J. Wilfanu, ulica Nnova štev. 11. 955 Ctonnusnio 80 odda 8 j«n'jem- Obstoja W IđllU V Cilj C iz kuhinie, sobe in sobice. — C logna in Mome 295, L nad. *69 POSEBNE CENE. Proda se SPOrtlM trSOillllfl JtrilRBl itd., tudi na parcele po 100 sežnjev. — Pojunila v 6k- dnin 5t. 486, od 4.-7. popoldne. 960 ulica S. Antcuio 12 cnasorori Kred. po:!o3jo) Moderne spalne sobe ZlTt™ dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Reivedere 28, ogel Torquato Tasso. 558 Vozni red: popoldne 12.30 odh. BOVEC doh. 7.20 zveče* --, K L U ŽE . - popoldc. 1.10 „ LOG „ 6.40 1.45 „ STKMEC „ 6 20 2.tO „ PREDEL „6 05 2.10 „ RABELJ . 5 50 --„ MKZLA VODA-- 2.50 doh. TRRIŽ odh. 5.10 „ Vožnja stane za vsako postajo 60 via Delavci, ki so zaposleni v obeh rudnikih v RABELJNU, imajo 50% popusta. Automobil Ima zuezo s poatnim avtomobilom SV. LUCIJA- kolo dvor (odh. 7.25), dohod BOVEC (ob 10.11) in a) s pošto iz RABELJNA (odh. 4 40 TRBIŽ 1. (dohod 5.50), b) 8 poŠto TRBIŽ 2. (odhod 1.35) — RABELJ (doh. 305). Zveza k vlakom : odh. TRBIŽ 3.13 osebni vlak 916 PONTABEEJ BELJAK - SV. MIHAEL. 8-00 osebni vlak 914 PONTABELJ BELJAK - SV. MIHAEL. 8 31 brzovlak 102 PONTABELJ - BK LJAK - SV. MIHAEL 5.00 osebni vlak 711 vLIUBLJANO in na Jesenice zveza v GORICO-TliST 4 09 osebni vlak 911 PONTABELJ VIDEM. 4.58 brzovlak 907 PONTABELJ VIDEM - RIM. Ad. Ant. Mlekuš - Bovec, podjetnik - - Ćevljarnica - - Leonardo Renna Trst, ul. delle Acque 4-, Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev. Sprejemajo ss m čila id ropra?il3 po zmern ji cpnai M;zarska delavnica fraucesco Jtramer Trst, via Miramar št. 21. IzvrSujejo se vsakovrstna mizarska deL in se jamči za točno izefotovitev po umetniških pravilih. Najzmernejše cena MaHiiv stavbni p o 1 i^r. zmožen slovenskfg*, IflGI IJIV nemškega popolnima, deloma hrvatskega in malo it*lijan*kega jezika, kakor tudi vešč risanj«, sestavljanja proračunov itd., in popolnoma Bamostojen delavec pri Btavbah ter tudi izveden v sodnijakem, in političoo-pravnem postopanja, lepega obnf-Sunia, progi službo pod primernimi pogoji kot delovodja, polir itd. Gre v vae dežele. Ponudbe ee prosi o pod ,D e 1 o v o d j a 77- na Inseratni oddelek Edinosti". 975 Vila se odda v najem za 200 kron. V Rožni dolini na Koroškem se odda v najem za poletne mesece majhna vila s štirimi sobami, kuhinjo in shrambo. V sobah je 6 postelj z drugo potrebno opravo. — Vila je oddaljena 20 minut od postaje Svetna ves, s/4 ure je do hotela Karavankenhof. Več povesta posestnici: Ana Singer, pri grofu Christalniku v Gorici ali pa Barb. Singer, iupnišče Logaves, pošta Vrba ob Jezeru. :: 60.000 kron:: blaga, deloma poškodovanega, se proda RADI POZARJA ALEKS. FKASC MATEB - TEST žgalmca ka^e TELEFON 1743. Najbo JSl vir za doblvanjo oečene k x o. po najnižjih cenah v mamifakt. trgovini KARL ANDREJČIČ v Trstu, ulica Malcanton štev. 10-12 Poslužite se prilike. I Čevliarnica »Alla Sartorella" - Trst; | _J__m iaBimt4 vtoobia ir. 10 (»>iw» o>m) Velika Izbera vsako\ratii 1 li čeOjev za moftke, ženske In otroke. Blago Izvrstno In 99" CENE ZMERNE. "M I