St. 120 Pttiliamm iBetefMtonratimUitfH — - ^'Vdnlltv v tiefc 20. mala 1934. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX jft'flji, izvremši pondeljek. vsak dan z Asiškeg« St. 20, L nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi se Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna li aSa za mese: L 7.—, 3 mesece L It inozemstvo mesečno 5 lir več. ■ Iz znamenite spomenice Dra. Karla Kramara, odličnega češkega politika, ki je tudi v avstrijskem parlamentu igral važno vlogo, prvaka nekdanjih Mladočehov, uglednega pisatelja in poznejšega prvega ministrskega predsednika svobodne čehoslovaške republike, je Dunaj po izbruhu vojne — v letu 1915. —-vr-el v ječo in ga dal obsoditi na smrl radi — zločina veleizdaje. Še le potem, ko se jc začela majati država v vseh svojih temeljih, ko je začel dunajske mogotce pretresati strah pred bodočnostjo, Ker so se ur od i začeli pripravljati na obračun s s aro in nepoboljšljivo grešnico, je cesar K a mara pomilostil. Iz ječe je dr. Kramar poslal tedanjemu ministrskemu predsedniku, grofu Stiirgkhu, spomenico, ki naj bi jo s koristjo čitali tudi naši oblastniki v Rimu. Če se je kje — pravi spomenica — pojavila protidržavna agitacija, je samo ob sebi razumljivo, da država nastopa proti nji. Če se pa država maščuje radi tega r.' 1 najodličnejšimi zastopniki dotičnega na;> da s tem, da jih ireče v ječo, s čimer pa ne udušnje takih neljubih pojavov, marveč jih še [aSi: potem to ni več politika, marveč neksj drugega! Preganjanje umerjenih mož mora mase siliti k protidržaviiemu mišljenju in tudi temu primernemu postopanju! Za nastopanje proti protidržavnemu ravar-jetiju so podana druga zmernejša sredstva, ki imajo to prednost, da morejo doseči svoj cilj na vseh straneh. Tako obzirno postopanje obvezuje v hvaležnost tudi tiste, ki so zagrešili in jih odvrača od soivraštva. Ne le nepotrebno, marveč nevarno je, če se s kanoni strelja na vrabce. Če se tudi kdo zdi politično sumljiv, naj se ne na-pravlja iz njega — mučenika! Malenkostno preganjanje od strani neprevidnih vlad koristi često ravno tistim «sumljivim«. Če se spravlja v ječo zastopnik umerjene struje, mora to zrevolucijonirati vso ljudsko dušo. Ce se preganjajo iljudje, pomembni v življenju naroda, si ustvarja državna oblast nasprotnike. Njihovo mu-čeništvo vpliva nepremagljivo na široke o: ulica. * v**«5«? ..al . ua L 60.— s in uprave št. 11-57' ».ulNOST Poaameane Mevllke v Tatu In okolici po 20 cent — Oftasi M računajo v ttrokoatt aH kotaM (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mun po 40 ceot zahvale, poslanice ta vabUa po L L—* oglasi denarnih uvodov po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ta reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aaiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ta uprava 11-67. resnici pa so oni le tolmači želja« potreb in volje ljudstva, ki pa v svoji vestnosti in v polni zavesti svoje velike odgovornosti učijo ljudstvo, naj vse svoje življenje in stremljenje uveljavlja v okvirju zakonitosti! Pri tem jih nimalo ne bega niti misel, da bi mogla trpeti njihova popularnost. Pa tudi pretirana strogost proti poedin-cem med ljudstvom — ki govorijo o nji akti o raznih sodnih razpravah — ne vodi k dobremu. Dr. Kramar pravi v svoji spomenici grofu Stiirgkhu, da je ustvarjanje m u cenikov nemodra politika, ki pogubno vpliva na Široke mase, dočim umerjenost obvezuje v hvaležnost in odvrača od na-sprotstva! Posebno bi opozorili še na odstavek v Kramarevi spomenici, kjer pravi, da edino le modro umerjena politika služi tudi gospodarskim koristim države. Če kje, je tnka modrost umestna in potrebna v po- mase. Posebno znamenit — tudi na italijanski naslov — je odstavek v spomenici, kjer je rečeno, da bosta morali osrednji državi —Avstrija in Nemčija — po vojni iskati svoje stare trgovske slike, toda splošna antipatija, ki bo vladala proti njima, se h poostri s tem, da se je tako trdo posto-z. veljavnimi in vplivnimi možmi, f ikdo ne bo hotel kupovati avstrijsko blago. o bi bile glavne misli v spomenici Kra-m vre vi, na katere smo hoteli posebno opozoriti. V boljše razumevanje bodi zabeleženo, da so se dunajski mogotci — k v \ ;r ugotavlja spomenica — maščevali nad Kramarem. ker so se v Čeških polkih pojavljali znaki upornosti in ker so v :ki pregnanci — med temi je bil tudi :'.a=aryk, sejanji predsednik čehoslovaške republike — v inozemstvu razvijali delo-vr ki je pripravljalo dogodke, došle z zlomom Avstrije. Zakaj pravimo, da naj bi tudi italijanski oKastniki s koristjo Čitali misli in svarila v Kramarevi spomenici? Ne zato, ker bi Se kdo med nami bavil z blazno mislijo, da bi mogla Italijo zadeti usoda, ki je pokopala Avstrijo. Ne zato, ker bi kdo med nami mislil na kako protidržavno akcijo, bodi doma, bodi v vnanjem svetu. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da smo mi iskreno pozdravili sporazum med Italijo in tisto državo, s katero sočustvujemo mi po zakonu narave, po zapovedi ne odkloni ji v ega etničnega načela. Pozdravili smo ta sporazum ravno i_ato, ker se nadejamo od njega, da bo na korist države, ki ji pripadamo in da bo obenem ugodno vplival na položaj naše narodne manjšine, da bo rcogla v tej državi zadovoljno živeti, ko ji bodo zagotovljene vse njene narodne in orlitične pravice in bo ustreženo vsem nje kulturnim potrebam! Ne opozarjamo na Kramareva svarila morda zato, ker bi J teli groziti, temveč zato, ker želimo, da ne bi nadaljevalo sedanje mučno stanje, ko se našemu ljudstvu ne priznava zvestoba do države zato, ker hoče Ostati zvesto tudi sebi, svojemu rojstvu, svetemu izročilu očetov! Opozoriti smo hoteli, da je Avstrija spravljala svoje nenemške narode v tale mučni položaj. Zahtevala je, naj se izneverijo sebi, če hočejo imeti dunajsko priznanje, da so lojalni napram državi. Kdor in a le zrnce razumevanja narodne duše, razume, kako taka državna politika za-s ruplja razpoloženje v prizadetem narodu, posebno, če je v njem živa narodna zavest. Mi želimo, da bi država, ki ji pripadamo, ne spravljala našega ljudstva v tako dilemo. Želimo, da bi se pri nas ne nadaljevala politika, o kateri pravi dr. Kramar, da ni nikaka politik? vsaj pametna ne; poliljka, ki zasleduje volilne može ljudstva zaio. ker to ljudstvo hoče ostati zvesto tudi sebi! Pri nas sicer ne rneče.io vodilnih mož v ječe in jih ne obsojaj na smrt, kakor ^ je dogodilo to dru. Kramaau v pokojni Avstriji. Pač pa se uprizarja proti njim neprestana gonja s podtikanji, sumničenji in klevetami. Če ae je kje dogodilo kaj nevšečnega, četudi nima na sebi nič sorodnega s kako upornostjo, - ali sovraštvo n proti državi; vedno so krivi -odiulji našega ljudstva! In pritiska se jim na čelo zi J sovraštva in i o varstvi proti državi 1 V stopanju z naSo narodno manjšino. Zato ni treba vnovič podajati razlago; saj govorijo o tem dovolj jasno dejstva sama. Ugotavljamo le, da italijanski tisk sam pričakuje velike gospodarske koristi za Italijo od sporazuma z Jugoslavijo, in da je na pr. svoj čas «Piccolo» izrečno naglašal, da bo ta sporazum ugodno vplival na razpoloženje Slovanov v Italiji. A mi bi dostavili, da to pravilno mnenje velja tudi v nasprotni smeri: namreč da bo dobro razpoloženje med tukajšnjimi Slovani dobrodejno vplivalo na razmerje med našo državo in jugoslavenskim narodom tudi v smeri razmaha in poglobitve medsebojnih gospodarskih stikov. Kot dobri državljani Italije moramo zaklicati: prenehajte s sedanjim sistemom proti naši slovanski manjšini! Ne ustvarjajte nezadovoljstva in mučenikov, ker ves interes države zahteva, da imate tu zadovoljne slovanske državljane! Pašić zopet na površju Davidović je vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade - Kralj poveril mandat za sestavo poslovne vlade Pašiću BEOGRAD, 19. (Izv.) Kakor hitro so radikali odločno zavrnili ponudbo za vstop v Davidovičevo koncentracijsko vlado, je postalo gotovo, da Davidović ne bo uspel pri sestavi take vlade. In res, Davidović je včeraj po posvetovanju z ostalimi člani opozicijskega bloka ob 3. uri popoldne vrnil kralju mandat, ker ni mogel zagotoviti, da bo imela nova vlada večino v zbornici. Radi Davidotvičevega neuspeha je opozicija precej potrta. Po vrnitvi mandata za sestavo koncentracijske vlade so se pojavili zopet glasovi o izvenparlamentarni vladi, ki bi naj )0 sestavil Balugdžić. Toda proti taki rešitvi krize so načelniki toliko opozicijskih, kolikor vladnih strank. Položaj se je na ta način postal še bolj napet. Toda na drugi strani je vse kazalo, da se bliža rešitev krize; kajti po poizkusih s koncentracijsko vlado ter po izključitvi možnosti iz-venparlamentarne vlade, je vsakdo priča- koval, da bo kralj poveril mandat zopet ! Pašiću. Danes dopoldne je bil pozvan na dvor Pribičević. Balugdžić, kateremu je svoje-j časno kralj naročil, naj poizve za mnenje načelnikov posameznih parlamentarnih skupin, se je med tem časom razgovarjal s Pašićem. Po tem razgovoru je odšel Pašić na dvor, kjer mu je poveril kralj mandat za sestavo vlade. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od od 17. do 20. ure. Ministri so se posvetovali o pogojih, ki bi jUi stavili kralju za sestavo vlade; Pašić naj bi sestavil poslovno vlado, ki bi imela nalogo, da verificira mandate radićevcev, nakar bi se skupščina s kraljevim ukazom razpustila in sicer do 20. oktobra. Nato bi se začelo reševanje krize z večjim uspehom. Po seji ministrskega sveta je šel Pašić zopet na dvor ter sporočil kralju, da sprejme mandat. Sestanek Mu$sol!n!-Tiieunls Sporazum med Italijo in Belgijo glede odškodninskega vprašanja ter poravnave medzavezniških dolgov MILAN, 19. Včeraj ob 8.30 je prispel ministrski predsednik on. Mussolini v spremstvu sen. Contarlnija, kabinetnega načelnika Paoluccija in posebnega tajnika Chisvolinija, Poleg zastopnikov civilnih in vojaških oblastev je pričakoval ministrskega predsednika njegov brat comm. Ar-naldo Mussolini, ravnatelj lista «Popo!o d'Italia», ki je spremil na postajo Musoii-nijeva sinova Bruna in Viktorja. Mussolini je najprej pozdravil svoje otroke ter se nato odpeljal v avtomobilu na prefekturo. Ob 13. uri sta prispela z vlakom iz Chiasso belgijski ministrski predsednik Theunis in minister za zunanje zadeve Hy-mans v spremstvu svetih kabinetnih načelnikov Velge-a in Davignon-a. Z istim vlakom se je pripeljal tudi italijanski poslanik v Bruselju comm. Orsini. Belgijska r^i-nistra sta sprejela v imenu ministrskega predsednika sen. Contarini in baron Pao-lucci. Že ob 17. se je vršil na prefekturi prvi razgovor med italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in belgijskima ministroma. Najprej sta belgijska ministra obvestila Mussolinija o poteku razgovorov v Parizu in Londonu. Nato so ministri pričeli razpravljati o položaju, ki je nastal po objavi poročil izvedencev. Razgovor je trajal 2 uri in 15 minut. Danes ob 11. uri se je vršil drugi sestanek ministrov. O tem sestanku je bilo izdano uradno poročilo, iz katerega je# razvidno, da smatrajo vsi trije ministri odškodninsko vprašanje za vzrok političnih vznemirjenj in gospodarske krize, ki jo je treba takoj rešiti s tem, da se izvedejo načrti izvedencev. Seveda je odvisno še vse od vprašanja, ali bo Nemčija hotela tudi izpolniti obveze, ki jih vsebujejo ti načrti. Ministri so se tudi bavili s proučevanjem vprašanja, ki bi nastal v slučaju, da ne bi hotela Nemčija izpolniti svojih obvez. Prevladalo je mnenje, da bi bil sporazum med zavezniki za skupni nastop nemogoč. Ko bodo pogajanja med posameznimi zavezniki dovolj napredovala, se bo bržkone sklicala skupna medzavezniška konferenca. Italijanski in belgijski ministri bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se čimprej izvedejo načrti izvedencev; na vsak način pa ministri priznavajo, da je treba z odškodninskim vprašanjem obenem rešiti tudi vprašanje poravnave medzavezniških dolgov. S tem je bil dnevni red sestanka izčrpan. Pozneje je Mussolini priredil na čast belgijskih ministrov obed. Minister Beneš odpotoval na Sicilijo RIM, 19. Sinoči ob 19.25 je minister Beneš odpotoval z napoijskim vlakom na Sicilijo. V Taormini se bo sestal s^ pred-' sednikon republike Masarvkom. Na postaji so ga pozdravili zastopniki zunanjega ! ministrstva, komisar sen. Cremouesi ter (poslanik Kyba' z vsem osobjem posla-i nisiva. Senat sklican RIM, 19. Senat je sklican na javno sejo za v torek, 27. maja ob 16. uri. Na dnevnem redu je volitev predsednika in štirih podpredsednikov. Sedanji francoski poslanik bo odpoklican RIM* 19. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da bo sedanji francoski poslanik v Rimu Barrere v kratkem odpoklican in to radi izida državno-zborskib volitev na Francoskem. Temu odpoklicu bodo sledili odpoklici drugih francoskih poslanikov po evropskih državah. . Massimo Rocca oklofutan RIM, 19. Danes ob 12.30 je tajnik genovskega fašja rag. Bonelli ofclofutal poslanca Massimo Rocca, ker je v odprtem pismu i na Farinaccija očital genovskemu fašju, da je podkupljen, po italijanskih brodarjih. Massimo Rocca je hotel odgovoriti s klofuto, a Bonelli je pariral ter mu pljunil v obraz, Nehvaležnost plačilo sveta? GENOVA, 19. Za občinskega komisarja mesta Genove je bil imenovan comm. Gi-no Dallerba. Prvo, kar je naredil Dallerba kot občinski komisar, je bilo, da je imenoval Mussolinija za častnega meščana Genove. Nov vozni red RIM, 19. S 1. junija stopi v veljavo novi vozni red, ki vsebuje več izprememb toliko glede notranjega prometa, kolikor glede mednarodnih zvez. Novi vlaki na prog} Rim-Napolj RIM, 19. Radi večjega osebnega prometa bosta od 20. t. m. dalje vozila dva nova brzovlaka na progi Rim-Napolj. Odhod iz Rima ob 7.50, pnhod v Napol j ob 12.15; odhod iz Napolja ob 11.50, prihod v Rim ob. 16.10. Omenjena vlaka bosta imela vozove samo L in II. raz. ter se bosta ustavila le na postajah Cassino in Caserta. Nemški nadjonalitfl za sestavo nove vlade BERLIN, 16. Nemški nacijonalci so zadnje dni pozvali v Berlin razne politike ter razpravljali — ko že računajo z gotovostjo, da bodo oni imeli pri sestavljanju nove vlade glavno besedo — 2 njimi o vstopu v njihov kabinet. Po njihovem načrtu bi prevzel mesto državnega kanclerja Hergt ali Wallraf. Vendar niso še pregovori V tem oziru dovršeni. Za ministra za zunanje stvari prihaja tu v poštev Lanken, bivši poslanik na belgijskem dvoru. Kot državni tajnik zunanjega urada bi mu fatl dodeljen generalni konsul Hasselt, zet velikega admirala Tirpitza, ki je bil pred kratkim odpoklican iz Munchena. Za načelnika državnega urada se imenuje poslanec Wildau. Sedanji zunanji minister Stresemann bi šel za poslanika v Washington. Marz noče dati vodstva ix rok BERLIN, 19. Včeraj so obdržali člani vlade konferenco, na kateri je bila odbita spomenica nemških nacijonaicev. Sicer je vlada pripravljena odstopiti nacijonalcem nekoliko portfeljev, a je proti temu, da bi prišlo vodstvo v roke nacijonalistom, ker prevladuje mnenje, da bi ti-le izzvali državni prevrat. Stresemann o rusko-nemškem spora BERLIN, 19. Državni minister za zunanje stvari dr. Stresemann je v nekem pogovoru o rusko-nemškem sporu izrazil svoje obžalovanje, da je prišlo do napetosti med obema vladama, katera je nastala po incidentu na ruskem trgovskem zastopstvu v Berlinu. Nemška vlada — je rekel Stresemann — je bila že takoj spočetka pripravljena zadovoljivo rešiti to vprašanje, ampak je morala predvsem čakati na poročila prizadetih svojih oblastev. Po dosedanjih preiskavah se lahko ugotovi, da so bila prava posameznih ekstrateritorijal-nih članov ruskega trgovskega zastopstva v resnici oškodovana, zakar da je Nemčija izrazila svoje obžalovanje sovjetski vladi. Nemška vlada upa sedaj, da bo isto storila tudi druga stranka, ker da se je v tej zadevi dosti grešilo tudi na ruski strani. Stresemann je zaključil, da ne more nemška vlada priznati ekstrateritorijalnosti gos lep ju ruskega trgovskega zastopstva v erlinu. _ Hannover ostane pod Prusijo BERLIN, 19. Predhodno glasovanje glede plebiscita o avtonomiji Hannoverja je istočasno že odločilo, da bo Hannover tudi v bodoče tvoril neodcepljiv del Prusije. Za ločitev obeh dežel je bilo oddamh 438.961 glasov, a po ustavi bi bila za zmago te misli potrebna dvetretjinska večina, t. j. 590 tisoč glasov. Dopisovanje med MacDonaldom in Poincarejem PARIZ, 19. Listi pravijo, da se v diplomatskih krogih potrjujejo vesti o zadnjih pismih Poincareja in MacDonalda. Pismi obeh ministrskih predsednikov sta se križali. Komaj je Poincare prejel Mac-Donaldovo poslanico, mu je odgovoril ter s tem otvoril izmenjavo naziranj med obema pisarnicama. Na ta način ne bo izvršitev predlogov izvedencev utrpela nobenega odloga. Ne gre pa tu za to, da bi se hotelo vezati prihodnjo francosko vlado na sklepe, ki so bili sprejeti brez njenega sodelovanja, ampak nasprotno, Poin-carč hoče olajšati njeno nalogo s tem, da ji pripravi tla za predstojeća medzavezniška pogajanja. Za reformo koledarja PARIZ, 18w Poseben odbor se bo sestal v Parizu jutri ter proučeval odgovore raznih vlad in cerkvenih oblastev na predlog prometne komisije Društva narodov glede preuredbe koledarja. Odbor bo nadaljeval svoja proučevanja na podlagi poročila mednarodnega zborovanja astronomov, ki se je izvršilo v Rimu lanslftga leta. Angleški industrijalci za predloge izvedencev LONDON, 19. Zveza angieških industrijalcev je naslovila na MacDonalda pismo, kjer se odobrava stališče angleške vlade napram poročilom izvedencev ter se povdarja potreba za sprejetje njihovih načrtov brez pridržkov in to ne samo s strani izvedencev, ampak tudi s strani Nemčije. Vsaka sprememba na teh načr« tih bi po mnenju angleških industrijalcev bila le v kvar reševanju reparacijskega vprašanja in zato se zastopa v pismu sta* lišče, da se ne smejo dovoliti v načrtih ni-kake spremembe in to niti v postranskih vprašanjih. _ Leninov rojstni kraj prekrščen MOSKVA, 18. Osrednji izvršilni odbor je odločil, da se ima Leninovo rojstno mesto, Simbirsk, odslej imenovati Ulja-norvsk. Tako se bo imenovala tudi vsa pokrajina Simbirska, Prvi zastopnik Rusije v Grčiji MOSKVA, 18. Ustinov, bivši svetnik na ruskem poslaništvu v Berlinu, je bil imenovan za ruskega pooblaščenega ministra v Grčiji. Ustinov, ki je prvi zastopnik Rusije na Grškem, je odpotoval v Atene. Napetost med Grčijo in Albanijo TIRANA, 18. Uradno poročilo pravi, da je albanska vlada zvedela iz zanesljivega vira, da grozijo grška oblastva z izgonom in ječo osebam albanskega plemena, ki so se izjavile kot take pred mešano komisijo za izmenjavo turškega in grškega prebivalstva. Vsled s tem nastalega položaja, ki jemlje Albancem vsako možnost za svobodno izražanje pred omenjeno komisijo, je albanska vlada sklenila naseliti na zemljiščih Grkom prijaznih posestnikov vse Albance, ki bodo izgnani iz Grčije. Coolidge obolel PARIZ, 19. «Petit Parisien» poroča iz Washingtona, da je predsednik Coolidge obolel na bronhijah. Zdravniki so bolniku predpisali popoln mir. Vendar pa se ne smatra stanje bolnika za nevarno. Sun Yat-Sen živi PARIZ, 18. Neki ameriški list je prinesel vest, da je umrl Sun Yat-Sen, predsednik Južne kitajske republike, ki se noče pokoriti Pekingu. Ta vest je popolnoma izmišljena; kajti Sun Yat-Sen živi in se mu prav dobro godi. General Towshend umrl PARIZ, 19. Včeraj je umrl tu angleški general Tovvshend, ki je branil Kut EI Amaro proti Turkom. Grška zbornica se je sestala ATENE, 19. Danes je zbornica zopet pričela s svojim delom. Kuga v Carigradu CARIGRAD, 19. Tu je bilo ugotovljenih več slučajev kuge. Več ljudi je umrlo na tej bolezni. lilo v Joiiii Is loto pil ui! Te dni sta sedela na zatožni klopi pred sodnim stolom v Zagrebu dva Nemca: Julij Knoll iu Hermann Eisenschmidt. Prvi je po rojstvu in pristojnosti Dunajčan, drugi pa je od nekje na Saksonskem. Obtožena sta bila radi zločina goljufije za nad 100.000 dinarjev. Oba živita že mnogo let v Zagrebu in sta tu tudi obogatela. Imela sta torej dovolj časa in prilike, pa tudi čut hvaležnosti bi bil zahteval od njiju, da si priučita jezik naroda, med katerim uživata gostoljublje že toliko let. Ali ne! Tega čuta ne poznata ta Nemca. Sicer ne bi bila tako drzna,da bi zahtevala, naj se razprava proti njima — prosimo: v Zagrebu! — vrši v nemškem jeziku! In — ustreženo jima je bilo: razprava se je res vršila v nemškem jeziku! Tako obzirnost uveljavljajo v Zagrebu napram tujim Nemcem. Ugotavljamo to spričo dejstva, da naš italijanski tisk vedno opozarja na postopanje v Jugoslaviji napram drugo-rodnim manjšinam, kako zatirane da so. S tem hočejo zavračati nas, ko se oglašamo proti krivicam, ki se godijo našemu ljudstvu v Julijski Krajini, posebno še v jezikovnem pogledu. Glejte le, kako je manjšinam v Jugoslaviji! — tako nam kričijo ob vsaki priliki in menijo, da so s tem opravičili svoje krivično postopanje z našo narodno manjšino! V prvo to sklicevanje na pretvezno zatiranje Nemcev v Jugoslaviji ni niti stvarno opravičeno, ker takega zatiranja ni, marveč se uveljavlja napram njim celo pretirana obzirnost, kakor kaže gori ugotovljeni zagrebški slučaj. Pa tudi, ko bi bilo, je vsako primerjanje med našim položajem v Italiji in položajem Nemcev v Jugoslaviji ne le brez vsake podlage, marveč pomeni vnebovpijočo krivico spričo dejstva, da naše ljudstvo v tej pokrajini ni tuje, ni priseljeno, kakor so Nemci v Jugoslaviji, marveč je tu domač, avtohton element že skozi stoletja! Že to dejstvo odjemlje podlago vsakemu primerjanju! Vrhu tega bi bilo še dejstvo, da Jugoslavija tudi oficijelno nikdar ne odklanja dolžnosti pravičnega postopanja z narodnimi manjšinami! Edino, kar zahteva od njih, je korektno vedenje napram državi. Kako pa je pri nas? Pri nas pa se raznarodovanje naše narodne manjšine neoficijelno označa kot potreba državnega interesa, čeprav je vse vedenje našega ljudstva napram državi neoporečno korektno. Dve dejstvi sta torej tu, ki izpodbijata vsako primerianje. Prvo bi bilo, da je stališče države v Jugoslaviji napram manjšinam v skladu z načelom pravičnosti in svobodoljubna, drugo pa, da je stališče našega ljudstva v Italiji napram državi korektno in neoporečno! Primerno temu stališču ne bi imeli nič proti temu, če bi država postopala v slučaju, ko bo veljavno dokazano, da je kdo zagrešil kako nelojalnost proti državi, kakor delajo to Nemci v Jugoslaviji! Ali — ponavljamo — postopa naj se na podlagi ugotovljenih dejstev in dejanj, ne pa na gnili podlagi infamnih klevet hi ovadu&tva od katere si bodi strani! Na vsak način pa je tu gori označe- no primerjanje stvarno brez podlage, neopravičeno in le pripomoček v zadregi, da bi se opravičevala jasna krivičnost napram narod-j nira manjšinam! Vedno tendencijozen ! Ugotovljeno je. da je veliko železniško nesrečo v Prestranku pripisati dejstvu, da je nametnik načelnika postaje, Prudenziati dal uslužbencu Vodopivcu napačno znamen'- n uravnanje tirov. Prudenziati je bil uv da se bliža lokomotiva, ki so jo pričal uslužbenec Vodopivec pa ga je opozor j novno, da je po ropotu prepričan, da s« bn. vlak «Orient Express». Vodopivec se je pokril napačnemu ukazu. Ko se je Prudenziati zavedel svoje zmote, je bilo že prepozno: *0rient Express» je pridrvel po napačnem tiru na katerem je stal velik tovorni vlak, namenjen v Trst. Lokomotiva prvega vlaka se je zagnala v zadnjo lokomotivo drugega in posledica tega trčenja je bila katastrofalna. V zavesti svoje krivde se je Prudenziati na mestu ustrelil. Nikdo ne bo metal kamenja na grob nesrečnega uradnika. Bil je pač v zmoti, ki se često dogaja v tako težki, živce razburjajoči službi. Ne ugotavljamo torej dejstva, da je bila krivda na strani uradnika Prudenziattija in ne na strani železničarja Vodopivca, morda zato, da bi obtoževali prvega. Ugotoviti pa hočemo, da je in plod ^razgrete fantazije*! Vse, kar smo vam poročali je gola resnica, kar v Fortičevem slučaju lahko potrdi obilo prič, ki so bile navzoče in med temi tudi neki trgovec iz Gorice, pristen Italijan, ki je pod Avstriio vsled tega veliko trpel, pa ne kakor oni fanatični dopisnik videmskega lista, katerega priimek gotovo končuje na pristni slovanski.... ič! Kot smo že v tozadevnem dopisu poročali, se ima g. Fortič zahvaliti edino goriomenjenemu goriškemu trgovcu, da ni bil pretepen in mogoče tudi ubit, saj so se napadalci že pred Didičevira hotelom izjavili da: < Danes hočemo Foriiču glavo razbiti», zakar imamo priče. — Da je bila stvar resna, dokazuje tudi to, da so inierevenirali karabi-nerji, ki so g. Fortiča spremili domov, česar bi v nasprotnem slučaju gotovo ne storili. — Policijskemu oblastvu jc vsa zadeva dobro znana in nje naloga bi b-ila, da na podlagi izjave prič ugotovi, ali je bila ta zadeva resna ali ne! — Kar se tiče g, Fortiča kot «politi-kanta«, moramo ugotoviti, da je on pač ^politiziral* le toliko, kolikor pač sme prost državljan. Če je bil član razpuščene «Citalnice» in slučajno njen. predsednik, radi tega vendar še ni državi nevaren človek. Predsednik in Član čitalnice je pa bil Ie dokler mu ni bila opcijska prošnja končno odbita, kajti potem je sploh izstopil iz vseh društev, katerih član je bil, samo da bi se mu ne moglo kot jugoslov. državljanu kaj očitati. G. Fortič se je vedno korektno obnašal napram oblastvom ter ni imel nikdar nikakih neprilik. Če bi ga njegovi prijatelji, s katerimi je vsak dan v družbi, smatrali za državi nevarnega človeka, bi se ga gotovo izogibali, da bi se izognili vsled tega morebitnim nepriiikam. A ker so vedeli, da se mu ne more nič takega očitati, kar lahko bi tudi nje kompromitiralo, jim je bil vedno dobrodošel družabnik. Gleda '-stvari, ki se ga tičejo m za katere bo moral šc odgovarjati^, bi bik) najbolje, da mu jih Iflmčno pol. obiastvo pove, da se bo Irhko zagovarja!, saj je U> že parkrat zahteval. Toda glej, kaj se je zgodilo? — Pretekli petek je dobil g. Fortič cd oblasti poziv, da mora zapustiti Idrijo — torej fz£on iz države! — Mesto da bi ga klicali na odgovor z«. «stvari, ki sc ga tičejo«, ga izženejo, ne da bi mu navedli drugih vzrokov kot to, da je *jugoslovenski propagandist« f — Zaiiaj tn kako ni katerih protidržavnih dejanj je obdolžen, tega mu pa nočejo in gotovo tudi ne morejo povedati, ker jih ni zakrivil! Seveda verujejo oblastva izmišljenim denuncijacijam podlih oseb, ki se zapišejo tudi hudiču in ne le v fašjo, samo da dosežejo svoj namen. — Oblasti imajo gotovo le take izmišljene argumente proti njemu, kot sta naslednja, katera mu je navedel tajnik fašja Vladovič in sicer, da je pri Bitežnikovem volilnem sbodn animiraj poslušalce, da naj aplavdirajo ne Ie z rokami, ampak da naj tudi z nogami bijejo na pod, zato da bo aplavr bolj veličasten! — Da je to izmišljeno, dokaže g. Fortič potom prič (Vidi itaL narodnosti), da ni bil na shodu! — Drugi tak argumet bi bil ta, da je baje nahrulil svojega najemnika, sedaj vnetega fašista iz koristolovstva, zakaj da je izobesil trikoloro. — G. Fortič pa s tem človekom sploh nič drugega ni imel kot to, da ga jc terjal že nad eno leto zaostalo najemnino in plačilo električnega toka. — Seveda pride takemu človeku vsaka, tudi naj-podlejša laž prav, samo da doseže svoj namen. Takim ljudem se torej veruje in na podlagi takih argumentov izženejo poštenega in uglednega človeka iz države! Čudimo se oblastvom, da so mogle kaj takega ukreniti proti osebi, ki ima tu svoje velike interese kot solastnik električne centrale in žage T — Glede g HrešČaka in «zaščite» komunistov je *Edinost» od 17. t. m. pojasnila naše stališče. — Mi smo obsodili napad na g. Hreščaka kot človeka, ne glede na to, kakega političnega mišljenja je. — Da je bil res pretepen, dokazuje temna lisa na glavi. Da bi si on napad izmislil, je izključno, ker ga poznamo in vemo, da ie resen in pošten Človek! — Če bi se mi hoteli potegovati za komuniste, bi pisali lahko cele kolone o večkratnih napadih na komunista Vidmarja, ki je ušel iz države, da se izogne smrti! — To je torej resnica! — Sanje in plod razgrete fantazije je pa to, da je biio delovanje naše čitalnice pod političnimi protiitalijonskimi vplivi! — V čitalnici srno imeli v zimskih večerih družabne sestanke, kjer smo se enkrat na teden zabavali z različnimi igrami, drugače pa sploh nismo bili v čitalnici. — Zvedeli smo pa po razpustu, da smo bili vedno skrbno nadzorovani pri omenjenih sestankih, a v svesti smo si, da ni bilo ničesar protidržavnega s tem, če smo moški taro-kirali, gospe in gospodične pa igrale šaljive igre. — Fakt je le to, da je bila čitalnica, kot smo že ugotovili, fašistovskemu tajniku Vlaho-viču trn v peti, ker je pač hotel imeti sedež fašja v istih prostorih, kar je tudi dosegel. Kar se tiče «bombe», ki je bila baie vržena 1. maja, čitatelji videmskega lista gotovo mislijo, da je bila vržena na kako javno poslopje ali celo na sedež fašja! Res je, da je ta dan nekaj počilo, a to visoko na griču. — Bomba pa to gotovo ni bila, ker Idrijčani takih «igrač» sploh nimajo; verjetno je le to, da je kak rudar povzročil ta pok potom dinamita, katerega imajo oni dovolj na razpolago! — O bombi se je dopisniku le sanjalo! — *Giovinezzo5> pa v Idriji že toliko slišimo, da smo se jo res že naveličali poslušati! SIRITE „EDINOST «f Spon Prti dan konjskih dbfc na MootebeUn Krasno vreme je v nedeljo privabilo na tržaško dirkališče ogromno množico občinstva, . ki je dobesedno napolnilo obe tribuni do zadnjega kotička. Vse dirke so bile izvanredno zanimive, presenečenj ni manjkalo in so bili dobitki pri totali-zatorju mnogokrat zelo visoki. Glavna točka sporeda je bila tekma za «Premio del Commercio». «Billy Bunker» je v dveh sijajnih krogih odnesel prvo nagrado. V prvem krogu je prišel radK napake v četrto pozicijo, pri zadnji kurvi* je razdaljo hitro izenačil in ravno pri cilju za kratko glavo prehitel «Princesse Moko* katera je odvzela istotako za eno glavo «Guaveti» drugo mesto. Zmaga «Bil!y Bunker-ja» je izvala v občinstvu viharno navdušenje. V drugem krogu si je Billy Bunker zasigural prvo mesto in tako nemoteno dospel na cilj v času 2.12 a/5; takoj za njim je pritekel «Roka» drugi, in ni bilo sedaj ovacij obem ne konca ne kraja. Oba dirkača sta morala napraviti časten krog in je bil ob tej priliki izročen voditelju zmagovalca Finn-u velik venec. — V naslednjem posamezni izidi. Nagrada Arione. Aldo Bon Vivant, Nella. — Tot.: 14: 10, U. 58 : 20. PL: 28, 46. Nagrada Timavo. I. oddelek: Pierrot II, Marn.muccia, Linda Medium. *— Tot.: I. 65 : 10. II. 46 : 20. PI. 39, 26, 39. — II. oddelek: Rondello. Impero, Lohengrin. — Tot.: I. 56 : 10f H. 556 : 20. Pl. 40, 132, 50. Nagrada Istria. Chirone, Diavolone, Conte Ugolino. — Tot.: I. 276 : 10, II. 68 : 20. Pl. 76, 26, 29. Nagrada Commercio. I. krog: Billy Bunker, Princesse Moko, Guaveta. — Tot.; I. 14 : 10, II. 94 : 20. Pl. 27, 46, 44. — II. krog: Billy Bunker, Roka, Princesse Moko. — Tot.: I. 10:10, II. 120 : 20. Pl. 24, 30, 29. — Nagrade: Billy Bunker Lit. 40.000, Princesse Moko Lit. 14.000, Roka Lit. 8000, Guaveta Lit. 5000, Greti Marie Lit. 3000. Nagrada Incitatus. Bernhardt H, Supre-ma. Glauco. — Tot.: I. 39 : 10, II. 104 : 20. Pl. 48, 36, 29. Nagrada Ponte di Brenta. Barbanera« Doralice, Maud Harvester. — Tot.: I. 29 : 10, II. 58 :20. PL 24, 23, 22. Nagrada Ravenna. Qurville, Martino Axworthy. — Tot.: I. 24: 10, II. 92 : 20. Pl. 22, 33. Nagrada Cacciatore. Doralice, Trieste. — Tot.: I. 26: 10, II. 70 : 20. Pl. 28, 55 : 20. Nagrada Motite Valerio, Tosca II., Lohengrin. — Tot.: I. 45 : 10, IL 60 : 20. FL 23, 22. . * V sredo 21. maja Sesti dan z nagradami Lit. 27.500. DAROVI N. N. trgovec iz Trsta je daroval L 250.— Političnem« društvu Edinost* v Trstu. Pri krstu malega Markota Čok »e j« nabralo za lonjersko podružnico Šolskega društva 8 L. Denar hrani blagajničarka. Vesela družba v Trnovem daruje potom Dr. Lebana L 50.— --Dijaški Matici*. V počeščenje spomina pok. brata Art Aniona, daruje g. Jos. Pertot L 25.— za «Šolsko društvo« in L 25.— za Dijaško Matico* (denar za D. M. hrani «5ol. društvo.*) Mali oglasi DEKLICA, poštenih starišev, z dobrimi spričevali, se priporoča, kot učenka v trgovino dobrega gospodarja. Kogej Frančiška, Bru-sovše št. 408, Idrija. 631 HIŠA, z dvema stanovanjema, vrtom in vodnjakom, se proda po ugodni ceni v Rojanu Scorcoia S. Pietro št. 74. 632 VALJČNI MLiN, v Podroteji, tik Idrije, se da v najem. Razen mlina je možna tudi drugačna industijska izraba vodne sile. Vsa pojasnila daje «Občno — konsumno društvo v Idriji. 533 HIŠA, s hlevom in sušo se proda radi selitve. K temu pripada, 25 oralov obdelanega zemljišča in en kos bukovega gozda. V hiši je gostilna. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri Gvzinčiču Mate, Studena št. 55 pošta Sv. Matej — Jugoslavija 534 PRILIKA. Vrt, 550 m1, proda Cologna, Arcata 16,„ leve stopnice, vrata 12. 535 DEKLE« mlado, za majhno družino se išče. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 636 KRONE, srebro, ztoto in platin kupuj en*. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povn Albert, Trst, via Mazzini 46, 25 ZLAT« srebrn in papirnat denar se kupuj« » e-odaja po zmernih cenah. Menjalnica vi« iacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. n vešč slovenskega in italijanskega jerikn prevzemanja in skartiranja v mehkem tfc trdem lesu, kakor tudi vodstva »age, vt sprejme. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo referenc in zahtev pod «Lesna trgovina na upravništvo. (361) JM General Securitv" BelnISKa družba za splošno zavarovanje Popolnoma vplačana glavnica L 3,000 000.— ki se lahko poviša na L 20.000.000. Leta 1922: Prejete premije L 20.000.000 Plačane škode: L 5.305.626.00. Centralni sedež Slin, Plazza S. S. Apostoli 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, tatvine, zavarovanje trgov, skega kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko o Trstu. Plazza VIttorlo Veneta 4, tel. 24-4G Iščejo se agenti za vse kraje. (5) ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-Iia 29. 542 KRONE zlato in srebro plačujem 5 cent. več kot drugi. Via Pondares št. 6/1 desno. 20 ŽVEPLO najfinejše — najcenejše, modro galico, žveplalnike, škropilnice, tobačni ekstrakt kose «Merkur» umetna gnojila, semena, pluge itd. dobite po najnižjih cenah pri tvrdJti D. Bolonič & Co. Ratiineria 4. 536 HIŠA obstoječa iz 14. prostorov, pripravna za vsako obrt, se proda. Zraven spada nekaj zemljišča in gozda. Nahaja se v sredini vas! na Bledu — Jugoslavija. Natančen naslov pri upravništvu. 617 dunajsko, navadno in fino v velikanski izberi pri odolffo Hafff ner Trs«, Vlale R&siita EGena 15 (prej Via Miramar) 394 (359) Priporočamo Vara domaČo tovarno sIM in vinskega U% BRUSCHSNA 6 (OM?. — TRST 360 Via Llmltaoea it. 213 (rogol Settefonicne) Bonna poročila« ogrsfce krone........... 0.0250 (WW5 avstrijske krone.........0.*31ft 00325 čeSfcoslovaike krone . . I.....6« » 60 75 dinarji .............. * .06 !cji lle— 11.50 rnirke ••- — dolarji . .............21.40 i^&J francoski franki..........124.— 1»7.*0 Švicarski franki..........98K— 401.— angtečkf fanti papirnati ...... 0&36 W.501 I družba z om. j. (29) Trt - Ho firtlst! 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar 119 pozottte zlatarne Alojzije Povhe v Trstu, Plazza Garibaldi Si. 2 Velika izb □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ c o □ □ □ □ a oopppopoannapD a p a p p p p pppp ppppppaaoppaaPDaaa n a □ BAN Glavni sedež Ustanovljena leta 1935. Defnlfka glavnica Lit. 1S.OOO.OOO"- popolnoma vplača rs 3, " 1 Trst, Via S. Klcold 9 (Lastna palača). Podružnici 3 ftsaazsa, ŽARA. Olajšuje vsako trgovsko operacij© z Jugoslavijo in z vzhodnim! deieioml Dale subvencije na bfogo, efekte in vrednosti Hhra m nakup blaga. — Infcasl efektov hi ratunov. Informacije. — Kupuje in prodaja Je la drage valute. Jamstvena pisma In druge operacije po najugodnejši* pogojih. jv Urah na hranilne knjlllce In jih obrestuje po 4% letno netto, ■ vloge na tekoči rafun po 4"/t*j. | vesano vloge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v lirah In dinarjih zrn Jugoslavijo D : D: 1 □! j □ h1 □ ! DI I □! i □ f □ □ In I D I j j D D j (O Id| (□! ci □ h □ ---—---------■ t o □ □ a □ oDDPPDPPPDPogpa □□□□a □ □ □ □ □□□□□ □ □□□□□□□□□□□□ PODLISTEK W. Coliins: 0REZ IMENA (30) Roman. Da bi bili tu odveč katerikoli običajni očitki, o tem si j« bila gospodična Garth takoj na jasnem, S strogim izrazom starejše dame, ki ni imela nikakih lastnih izkušenj v zadevah poljuba, je rekla Magdaleni: »Mislim, da mi ne boš oporekala, pa če bi imela tvoja predrznost ie take izgovore na razpolago, da je moja dolžnost povedati tvojemu očetu, kar sem ravnokar videla?* «Ta trud vam prihranim«« je odgovorila Magdalena brez zadrege. «Sama mu vse povem.» Pri tem sem se obrnila nazaj k Franku, ki je stal v kotu kot polit kuiek. «Oba bosta čula, kaj ee bo aada]|a godilo,* je rekla sijaiočeg* obličja ter odila mimo guvernante v hišo. Gospodična Garth Je zrla za njo s srditimi očmi. To priliko fe porabil Frank m se od-muzaL Ko je po končanem zajtrku gospod Vanstone vzel v roke svojo škatljo za smodke, je tudi Magdalena vstala in sledila očetu v pred-vežje, namignivši gospodični Garth s pomembnim pogledom. «Oče,» je rekla, < moram nekaj s teboj govoriti — v privatni zadevi.» «Oho!» se je zasmejal; «o čem, dušica?* •O —» je zajecala in iskala primeren izraz, katerega je končno našla: «o opravkih.« Gospod Vanstone je izbulil oči, ker ni mogel nikakor spraviti v sklad dve tako različni stvari, kot je bila Magdalena in opravki. Vendar pa je vzel slamnik in šel udno v vrt. Hči ga je vzela pod pazduho in ga peljala do senčnatega mesta v primerni razdalji od doma. Pobrisala je klop s svojim Čednim svilenim predasnikom, in ta nenavadna pozornost je presenetila očeta še bolj. Magdalena se mu je vsedla nato na kolena in položila glavo na njegovo rame. «Ali sem težka, papa?» je vprašala. •Da, težka si, dušica,» je odgovoril gospod Vanstone, «vendar pa ne pretežka zame. No, in kakšni so ti opravki?* «Z vprašanjem se prtčno.» v •Tako? Temu se ne čudim, zakaj opravki z osebami tvojega spola se vedno začno z vprašanjem. Torej le dalje.» «Papa, ali me nameravaš poročiti?* Gospod Vanstone je še bolj začudeno izbulil oči. «To pa kažejo biti veliki opravki,» je rekel. Kaj za Boga se plete spet v tvoji nemimi g!avi?» «Nc vem še prav natančno. Bodi tako dober in odgovori na moje vprašanje.« «No, dobro, kolikor mi jc mogoče, ti ustrt-žem. Privolil bom v tvojo poroko. Če dobimo dobrega moža zate. Kako vroče ti je v ob:.':/I Dvigni glavo, da ti jo veter ohladi. Nočeš, tudi prav. Ce meniš, da je v pogovoru o opravkih koristno, da drgaš svoj obraz ob mojo brado, nimam nič proti temu. Kako se glasi drujso vprašanje? Le k stvari, otrok.» Bila pa je preveč ženska, da bi sledila temu pozivu. Zato je hodila po ovinkih, vedno v previdni razdalji od predmeta. «Včeraj smo bili vsi presenečeni, kaj ne, papa? Frank ima posebno srečo.« «To ti je najsrečnejši paglavec, kar sem jih kdaj poznal,» je rekel gospod Vanstone. V kakšni zvezi pa naj bo to s tvojimi opravki? Naj me dež oblije, če vem, kam meriš, Magdalena.* Polagoma se je bližala predmetu. •Menim, da bo na Kitajskem napravil srečo. Toda to je daljna pot, kaj ne, papa? Ali nisi opazil, kako potrt je bil včeraj rrank.*