Ste*, ras.
V Ljubljani, v četrtek, one 12. mala 1910.
Leto XXXVIII.
== Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 28-— za pol leta » . » 13-— u četrt» » , > 8-50 sa en meseo » . » 2-20 za Nemčijo celoletno » 29'— sa ostalo Inozemstvo »35"—
= V upravni štvu: ==
Za oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta	. » 11-20
za četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90
Za pošiljanje na dom 20 v. na mescc. — Posamezne štev. 10 v.
	Bil
1	' M L
	J
	r
	1Ž j
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 v
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popnst.
5 Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
car uredništvo Je v Kopitarjevi nliol itev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; nelrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list za slovenski naro	3!	■	Upravništvo je T Kopitarjevi nliol štev. 6. ~Ea = Sprejema naročnino, inserate ln reklamaolje. = —...... TTpravnifttrng* tnlnfnna fttnv. 1RH_ -
Današnja številka obsega 4 strani.
Osfanovni zbor »Slovenske Straže".
(Dalje.)
Poročilo tajnika,
Predsednik državni poslanec Gra-fenauer pozove nato urednika Štefeta, da poroča o pripravljalnem delu za ustanovitev »Slovenske Straže«. Urednik Štefe je izvajal:
Slavni zbor! Nestrpnost slovenskih liberalcev je kriva, da smo danes zbrani tu. (Klici: Tako je!) Zakaj povdar-jam to takoj uvodoma svojega poročila. Zato, ker se moramo že naprej slovesno zavarovati proti kakim morebitnim očitkom izvestnih solzavih ljuelij, ki iz večno solznomotnih oči ne vidijo sveta in ki bi zato utegnili iznajti, da smo mi vzrok, ako danes na narodno-obrambnem polju nastopamo samostojno pot. Resnica je: Nestrpnost slovenskih liberalccv jc vzrok, da smo danes zbrani tu!
Orli.
Ni liberalcem bilo dovolj, da so profanirali sokolsko idejo Oni so bili, ki so nas izključevali iz svoje srede, ki nas niso hoteli sprejeti v solcolske vrste, ker nismo hoteli zatajiti starih idealov slovenskih, oni so bili, ki so ošabno sklenili, da mi ne smemo v so-kolske vrste, ker smo baje preveč črni in premalo slovenski, v istem hipu pa je sokolstvo imelo v svojih vrstah nem-čurje za podporne člane in je starosta sokolov brez sramu podpisal pogodbo Nemcem. Tedaj smo poklicali na dan naše Orle, da očistijo slovensko zemljo. (Navdušeni klici: Živio Orli!) Orli so krepko na delu pri dokazovanju, da ljudska naša stranka ima v sebi dovolj sile v par letih storiti več, kot so oni, ki so jo ošabno prezirali, storili v <10, 50 letih! (Tako je!)
Nestrpnost liberalcev.
Kdor pozna liberalno nestrpnost, ve, kolika hinavščina je, ako liberalci govore o potrebi skupnega narodnega dela. O tem jokajo sedaj tisti ljudje, ki so nam nekoč, ko smo v Ljubljani predlagali skupno, trezno, pametno organizatorično delo za povzdigo slovenskega obrtništva in trgovstva v Ljubljani, iz izvrševalnega odseka na-rodnonapredne stranke odpisali, da s klerikalci nikdar skupno ne nastopajo. (Čujmo!) Zato moramo najodločnejše zavračati vsako sumničenje, da bi bila na naši strani kaka nestrpnost, mi smo lc do dobra spoznali liberalce, te dvaj-setseptemberske junake, ki so ravno z 20. septembrom vnovič dokazali, kako malo smisla imajo za praktično narodno delo in kako veliko praktičnega smisla zase. Smatramo, da je zato v korist naroda, ako nastopamo tudi v narodni obrambi svoja pota.
Kako malo je liberalcem za strpnost pri narodnorn delu, dokazuje bivša, »Straža«, katero je uničila tudi lo. liberalna nestrpnost to- je vsled tega prišla takrat maloclušnost v naše kroge.
In »Družba sv. Cirila in Metoda«?! Kako smo ji bili udani, ve le tisti, ki je sodeloval pri rojstvu »Slovenske kr-sčanskosocialne zveze«. Takrat «e je razmišljalo o sredstvih, katere naj S. K. S. Z. pridobi za svoje delovanje, ln ko smo prišli do vžigalic, smo soglasno zavrgli to misel, češ, »Družba, sv Cirila m Metoda« je skupna narodova last.
Bohinjska Bistrica.
Pri znameniti skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Boh. Bistrici pa so liberalci na vedno silnejše naskoke licmštva na slovensko zemljo odgovorili s tem, — da so naše somišljenike Pometali iz odbora »Družbe sv. Cirila |n Metoda«. (Klici: Sram jih bilo!) Po tem predrznem protinarodnem atentatu k1 bilo v naših krogih še mnogo nejasv
nosli o poti, katero naj po tem dogodku nastopimo. Kdor pozna liberalce, je vedel takoj, da so naše somišljenike vrgli iz odbora zato, ker hočejo tudi »Družbo sv Cirila in Metoda« izkoristiti v svoje strankarske namene (Tako je!), kajti drugače se takega koraka vendar tolmačiti ne da. Precej časa je bilo treba, da so vsi naši somišljeniki prišli do tega prepričanja, ki ga utemeljujejo dejanja. Ali so liberalci ponudili doslej sploh kak kompromis za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ali niso hoteli, da največja slovenska stranka slepo gre za njimi, ki jo v svojem »Braniku« laž-njivo napadajo in ji pri vsaki priliki kažejo svoje strankarsko kopito?! Liberalci so postali tako ošabni, da nam nočejo že več peska metati v oči, ampak nam mečejo že skale. In ob tem se lahko vzdrami sleherni naš somišljenik! (Veselost.)
Vsak svojo poti
Mi pa se ob mrzlem duhu liberalne nestrpnosti, ki je že toliko lepega oparil in umoril po slovenskih poljanah, ki je svojo ledeno sapo že poizkušal diliiiiti tudi že v slovensko glasbo, slovensko turistiko in slovensko dramatično umetnost, ne bomo dali urnrt-viti, ne izključevati od narodnega dela. Liberalno nestrpnost bomo pustili ob strani, pa s svojimi silami, oprti na najširše plasti ljudstva, odkritosrčni mecl seboj, bomo storili za narodno probujo, za narodno vzgojo, za narodovo ohranitev več. kakor bi storili v družbi onih, katere spremlja na zunaj hinavščina, na znotraj pa zaničevanje vsega, kar je nam in narodu sveto. — (Živahno odobravanje.)
Preveč pa bomo imeli pri tem svojega dela, da bi mogli ali hoteli kakorkoli nasprotovati zavodom »Družbe sv. Cirila in Metoda« (Dobroklici.) Mi stojimo na stališču: Niste nas hoteli med seboj, naše somišljenike ste vrgli iz družbe, zato vzdržito te zavode sami, mi bomo našli dovol j drugega dela za ohranitev naroda na najskrajnejših pozicijah, saj je le predobro znano, kako površno je bilo narodnoobrambno delo »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki ni mogla skrbeti za ono mladino, ki je zapuščala slovenski govoreč njene šole, potem pa šla s trebuhom za kruhom v tujino ter se ondi nam izgubljala v tujstvu ali pa v socialni demokraciji. Dolžnost liberalcev je sedaj, ko so nas ošabno vrgli iz »Družbe sv Cirila in Metoda«, kar največ prispevati za to družbo, naša pa je, kar največ delati, se žrtvovati za »Slovensko Stražo« in če končno rešimo vsi skupaj kolikor mogoče veliko Slovencev, bo to n a s najbolj veselilo. (Živahno odobravanje.) Čehi se bore za svoj obstoj v cleve'ih narodnoobrambnih društvih, zakaj bi se Slovenci ne borili v dveh?!
Mi bomo imeli uspehov!
Naši politični nasprotniki v »Slovenskem Narodu« nič kaj uspešnega delovanja ne pričakujejo od »Slovenske Straže«. Tolaži nas pri tem »Narodovem« mnenju prepričanje, da se je še vedno vse narobe izvršilo, kar jo, »Slovenski Narod« prerokoval! (Veselost.) Naj le ne skrbe za nas: Naša stranka je izvršila še vse, .za kar se je odločno zavzela, in uspešno bo tudi naše narodnoobrambno delo, žo radi tega, ker hočemo poklicati v pomoč vse sloje našega naroda, tako da če so danes baba »Sudmarka«, da ima 70.000 članov, »Slovenska Straža« lahko v pav letih pokaže na, organizirani odporni slovenski jug, kajti samo naša S. K. S. Z. ima že sedaj 30.000 članov in vsa ta armada hoče vztrajno, navdušeno, združeno z armado Mohorjanov, z našo kmetsko in delavsko armado sodelovati pri narodnoobrambnem delu. (Burno odobravanje.) Zato nas tudi denarno vprašanje ne skrbi, kajti že doslej, ko »Slovenska Straža« še ni pričela delovati, kažejo številke, da očitanje nasprotnikov, češ, cla naši somišljeniki no store nič denarno za narodno
obrambo, ni resnično. Opozarjani pri tem le na darove skladu obmejnih Slovencev, direktno v Št. Ilj poslanih, S. K. S. Z. za št ajersko in Koroško, Slovenskemu šolskemu društvu na Koroškem, za »Dom« v Podljubelju in za druge »Domove« ob slovenski meji, za »Šolski dom« v Gorici itd. To govori nekoliko drugače, kot pa »Slov Narod«! Da bodo darovi še naraščali, to bo naša skrb! Saj tucli »Družba sv. Cirila in Metoda« ter najnovejše češko obrambno društvo »Narodna Jednota Pošu-mavska« v prvih letili svojega obstanka nista imeli toliko dohodka, kolikor ga, ima naša narodna obramba v še ne enem letu sedaj, ko društvo še delovati ni pričelo. Poleg denarnih sredstev pa je za nas še več vredno tisto osebno agitatorično vzgojno delo naših somišljenikov na mejah, polno osebnih, širši javnosti neznanih žrtev, ki pravzaprav ohranja narodnost našo na meji in za katero liberalci nikdar niso imeli smisla, ne sposobnosti, pa tudi ne — ko-rajže! (Tako je!)
Priprave za ustanovitev.
Scclaj pa dovolite, da Vam podam poročilo o delu pripravljalnega odbora, o pripravah, iz katerih naj se razvije »Slovenska Straža«. Ko je bil na jeseniški skupščini S. K. S. Z., ki se je vršila tukaj po skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici, sprejet predlog za upeljavo naših uži-galic. se je pa bavil tudi z raznimi manjšimi stvarmi. Na lanski skupščini S. K. S. Z. v Št. Jakobu ob Božu se je sklenilo, naj vse S. K. S. Z. določijo svoje delegate v skupni narodno-obrambni odbor, ki naj vodi naroclno-obrambno organizacijo. Ta predlog je bil izvršen na tak način, da smo sklicali v Ljubljano naroclno-obrambno enketo, na kateri jc ljubljanski odsek podal načrt zo naše naroclno-obrambno delo ter je, bilo končno soglasno sklenjeno, da ustanovimo novo narodno - obrambno društvo »Slovenska Siraža«, ki naj centralizira vse dosedanje dohodke za obmejne Slovence. V odsek za napravo pravil so bili izvoljeni g. dr. Ilohnjec, g. urednik Smodej, g. prof. Ev. Jarc, g. Manclelj, g. Fr. Terseglav in moja malenkost. Na tem mestu se moram posebno zahvaljevati uredniku g. Franu Terseglavu, ki je napravil prva pravila, o katerih sc je potem zgoraj omenjeni odsek obširno posvetoval ter izročil pravila v pregled vsem odborom S. K. S. Z- in končno še posebnemu odboru, v katerem so bili gg. prelat Andrej Ka-lan, profesor Ev. Jarc, dr. Pegan, Luka Smolnikar. Ta odsek je končno pravila pregledal in popravil v vseh podrobnostih.
Iz vseh došlih predlogov, kako bodi društveno ime, smo se končno zedi-nili za ime »Slovenska Straža«, naroclno-obrambno društvo za obmejne Slovence. Pravila »Slovenske Straže« so bila predložena notranjemu ministrstvu, kjer je posebno odlično posredoval g. poslanec dr. Žitnik, cla so pravila danes že potrjena. G. poslancu dr .Žitniku najlepšo zahvalo za velik njegov trud. (Klici: Živio dr. Žitnik!)
Pisarna.
V tem Času je naš odsek mirno, a vstrajno deloval. Ustanovili smo si narodno - obrambno centralno nisarno,
katera io dobila, prostor pod gostoljubno streho »Katoliškega tiskovnega društva«. Brez take pisarne urejenega na-rodno-obrambnega dela ni misliti. Ta pisarna je vse uredila, da bo danes ustanovljena »Slovenska Straža« dobila uglajeno pot, da ima izvršene vse predpriprave. V tej pisarni sta nastavljena za uradnika g. iurist Kodre kot tajnik in g. Šturm ml. kot pomožna moč. Pisarna je, odposlala okolu 5340 pisem, ohranjevala, je zvezo mecl narod-no-obrambnim odsekom in listi, posredovala io glede petih dečkov iz Istre ter jih spravila k poštenim mojstrom na Kranjsko, glede enega, krojaškega pomočniku iz Koroške in pri nekaterih
službah, pričela jo posredovanje prt prodaji posestev, iskajoč zveze med slo-venskimi prodajalci in slovenskimi kupci. Ta, naša pisarna pa dobi še ve* like naloge:
Neobhodno je potrebno, da, se naj. prej zbere vse, kar more služiti obramb« nemu delu, in da se to venomer pomno žuje z novimi publikacijami. V Ljub* ljani mora biti v ta, namen urejena knjižnica; iz časopisja se mora striči notice in članke ki pojasnjujejo stvai in lepo registrirati. Tucli nemške ic laške publikacije morajo notri. Geogra. fija, zgodovina, statistika obmejnih pokrajin; dalje narodopisni spisi it končno vse, kar označuje narodne boje. Zapisnik mora biti pregleden — listni katalog razdeljen po materijah. Pre> zreti se ne smejo članki, ki so bili natisnjeni v knjigah in časopisih.
Seve se bo to delo moglo izvršiti It s pomočjo našega dijaštva, posebno gg akademikov in bogoslovcev.
Dosedanje prosvetno delo centrale.
Centrala bo pričela izdajati poljudne brošure, kar bo posebno važno pri ljudskem štetju, stopila je žc v zvezo z obmejnimi Slovenci glede ljudskega štetja in je tudi pred ljudskim štetjem v Ameriki storila nekaj za slovenstvo koristnih korakov. Naša centrala je zbrala s pomočjo blagih dobrotnikov žc okolu 1500 slovenskih molitvenikov in poljudnih knjig ter jih vezane poslala na slovenske meje, posebno beneškim Slovencem, ki posebno prosijo za slovenske molitvenike in poljudne knjige. Hvala vsem darovalcem, posebno prevzvišenemu knezoškofu dr. A. B. Jegliču, (Navdušeni Živio! knezoškofu.) ki nam je naklonil brezplačno 10C izvodov svoje izvrstne knjige »Mladeničem«, hvala »Katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu na Vrhniki, ki je prvo izmed društev poslalo zaboj knjig, »'Katoliški Bukvami«, pro-dajalnici »Katoliškega tiskovnega društva«, Krajčevi založbi v Novem mestu, »Družbi sv. Mohorja«, g. Gerberju in g! Giontiniju v Ljubljani, »Narodni tiskarni« v Gorici, zavodu Salezijancev v Ljubljani in vsem drugim. Poleg naše centrale pa je v nabiranju in odpošilja-nju slovenskih knjig neumorno in požrtvovalno deloval tudi č. g. Na-stran, ki jc poslal 950 večinoma vezanih knjig beneškim Slovencem, slovenskim delavkam v Vratislavi 100 knjig, dr. Ehrlichu v Celovcu v petih pošiljatvah 300 knjig. Posebno so pomagali: Ljudstvo samo iz okolice, dr. Aleš Ušeničnik, kanonik dr. Karlin, dr. Lesar. dr. Mantuani, mons. Zupančič, Hybašek, dr. Levičnik. V denarju pa zlasti delavke v tobačni tovarni, ki so se sploh prve med Slovenkami zavzele za našo narodno obrambo. (Klici: Slava jim!)
Dolžnost naših županstev in denarnih zavodov.
Centrala je s pomočjo plemenito navdahnjenega mladega moža g. Leopolda Puharja pričela zbirati rabljene poštne znamke, katerih sc nabira sedaj že v stotisoče.
Centrala je pričela tudi z nabiranjem prečitanih slovenskih listov, katere bo odpošiljala na mejo. Vodila bo to zbiranje po raznih krajih, no le v Ljubljani, ampak tudi na deželi. Centrala je posredovala glede nekaterih narodno ogroženih točk na Koroškem. Podane nasvete bo poizkušala izvršiti ter jo v tem oziru se obrnila že na me-rodajne faktorje. Stopila je s pomočjo naših akademikov v zvezo z ameri-kanskimi Slovenci, cla se tudi ti združijo v »Slovenski Straži«, pisala jc raznim tvrdkam, naj kolekujejo svoja pisma z narodnim kolekom, stopila je v zvezo z listom »Občinska uprava« za populariziranje našega narodnoobrambnega dela mod županstvi, pričela je predpriprave za napravo nabiralnikov, razposlala je poziv hranilnicam hi posojilnicam za posojilo z nižjimi obrestmi v št. Ili in za konzorcij.
ki sc naj v St. Uju osnuje v ta namen. Na zadnjem občnem zboru Sudmarke jc predlagal pastor Albani, v dogovoru z vsemi nemškimi denarnimi zavodi v planinskih deželah ustanovitev družbe z omejenim jamstvom za vzdrževanje in pomnožitev nemške posesti. To kaže tudi nam pot in smer dela!
Potovanja po obmejnih krajih in listi ter statistika.
Naša centrala je preskrbela raznim društvom na meji različna pravila, podala je obmejnim Slovencem mnogo drugih informacij, ureja naslovnike, ki jih bo potrebovala pri svojem delu, nc le naslovnike raznih stanov, ampak hoče sestaviti tudi naslovnik v tujini živečih Slovencev, katerim hočemo posvetiti posebno pažnjo, da jih kolikor mogoče rešimo potujčenja ter bo v ta namen odposlala svoje zaupnike na informacijsko potovanje posebno po industrijskih krajih Štajerske in Koroške. Po teli krajih raztresenim Slovencem je treba dati v roke slovenske časopise! Centrala bo skrbela, da se dobe sredstva za študiranje slovenskih fantov iz najbolj severnih krajev na slovenski trgovski in zadružni šoli v Ljubljani. Iz teh fantov bi nastali potem najboljši zaupniki centrale. Centrala hoče napravljati za dijaštvo in okrajne voditelje narodnoobrambnega gibanja narodno-obrambne kurze, kjer bi se natančno poučevalo o načinu in sredstvih tega dela in razpravljalo o naših najnovejših potrebah. Pred vsakoletnim občnim zborom naše narodne obrambe se bo vršil tak kurz. Centrala hoče preskrbeti, da vsako leto nekaj slovenskih dijakov proučuje narodno-obrambno delo med Čehi in Poljaki, pa tudi — med Nemci in Italijani. Centrala je skrbela, že doslej in hoče veliko bolj še skrbeti za potrebno reklamo, pričela je izdajati »Narodno-obrambni vestnik«, ki se sedaj izpopolni še z in-serati slovanskih tvrdk, tako da ga bo mogoče prilagati raznim listom. Žali-bog se doslej na našo tozadevno prošnjo še ni odzval noben denarni slovenski zavod. Tudi v tem oziru bo moralo biti drugače! Poleg že omenjenih brošur hoče centrala intervenirati, da izda »Družba sv. Mohorja« poljuden spis o pomenu narodnoobrambnega dela, knjigo, ki bi jasno pokazala naše narodno nazadovanje in vnemala za obrambno delo, knjigo o domoljubnih dejanjih v zgodovini, utrdeč narodno zavednost, izdajati bo treba povesti, ki bodo budile narodno zavest, mlačne storile ognjevite, izdajati v takem smislu tudi igre, ki bi posebno ob meji mnogim zopet dale narodno zavednost in če treba v ta namen spraviti skupaj posebno igralno družbo in družbo slovenskih pevcev. Dve taki igri piše za narodno obrambo že dr. Krek.
Centrala je v Ljubljani pričela prirejati skioptična predavanja v korist narodni obrambi ob nizki ljudski vstopnini ter se ta predavanja zelo ren-tirajo. Naročili smo serijo skioptičnih slik, s katero bomo prirejali skioptične predstave po raznih naših društvih, in sicer pod pogojem, da polovico čistega dobička dobi »Slovenska Straža«, polovico pa dobi dotično društvo. Naši akademiki zbirajo slike za narodno-obrambno skioptično predavanje, ki bo vnemalo ljudstvo po širni Sloveniji za •laroclnobrambno delo!
Na željo koroških Slovencev je narodna obramba posredovala, da se je pričelo živahnejše mladeniško gibanje na Koroškem ter sc prvi veseli pojavi že kažejo.
Naša pisarna je preskrbela statistične pole (odlično delo g. Ogrizka) o narodnih in narodnogospodarskih razmerah v posameznih krajih ter jih je s pomočjo »Slovenske dijaške zveze« že razposlala.
Drugi podrobni načrti za nabiranje.
Izvršila bo načrt, kako organizirati prispevanje vseh Mohorjanov za našo »Slovensko Stražo«, kako dobiti mnogo posnemovalcev onemu odličnemu duhovniku, ki je tudi pri duhovnih vajah nabiral za narodno obrambo. Pridobiti bo poizkušala naše odvetniške pisarne, da slede lepemu zgledu odvetniške pisarne g. dr. V. Pegana, ki kolikor mogoče veliko sporov poravna v korist naše narodne obrambe. Odločno hočemo vpeljati odkupnine za godove, za novo leto, po katerih naj se jasno spozna, kdo je naš somišljenik, priporočili bomo denarnim zavodom, naj vsaka stranka, ki dvigne denar, plača nekaj vinarjev za narodno obrambo, samo nekaj želimo, naj se ne posreči: najnovejša globa, katero so vpeljali med seboj gg. državni poslanci, ki so določili, da vsak poslanec, ki zamudi sejo, mora plačati globo za obmejne Slovence. Naj hi bili gg poslanci vedno na mestu pri delu za narodov blagor I
Koleki.
Centrala je preskrbela novi »Slovenski Straži« tri nove koleke po dva vinarja, ki v kratkem izidejo:
1.	Slo m š e k. Ta kolek hočemo v protest proti najnovejšim nesramnostim liberalcev razširiti po celi Sloveniji! Osvežiti hočemo s tem tudi menda že oveneli spomin dr. Tavčarjev, Čegar »Narod« psuje moža, ki je Slovencem zapisal, naj jim bodita sveti vera in beseda materina, s »trapastim farjem«, dočim je na Slomškovi slav-nosti na Ponikvi 5.1 avgusta 1900, na kateri je bilo 18 ljubljanskih Sokolov, isti dr. Tavčar g ovoril: »Pred Slomškom se mora ukloniti vsaki Anton Martin Slomšek je gorel za složno delovanje šole s cerkvijo. Uklanjamo se šolniku Antonu Martinu Slomšku, ki je vedel voditi slovensko šolo do pravih in trajnih uspehov.« (Klici: Čujmo! Čujmo!)
2.	Kolek: Pogled na Št. 11 j, na to našo ljubo, hrabro severno postojanko.
3.	Kolek: Slovensko dekle v narodni peči, kot stika »lepe naše domovine«.
Ti kolki so že v tiskarni, izšel pa je že
4.	Einspiclerjev kolek po 2 vin., ki se naroča na naslov »Slovenska Straža« v Ljubljani; izide še kolek po 10 vin. in kolek po 1 vinar, ki bo posebno pripraven za pisarne.
Centrala je skrbela za reklamo v korist našim vžigalicam.
Vžigalice.
Te vžigalice so najprvo vnele naše nasprotnike! Dočim »Družba sv. Cirila in Metoda« le vsako leto enkrat poda račun o svojem blagu, zahtevalo se je od naših vžigalic račun vsak čas, kadar se je kakemu liberalnemu pisarju zljubilo. Kako globoko ta naš prvi predmet, ki smo ga spravili v promet, vpliva, priča to-le pismo, katero smo prejeli te dni in ki pravi, da liberalci na Vipavskem silno agitirajo proti našim vžigalicam, češ, cla ni računov in da je denar izginil. Nato ta-le odgovor: Kakor vsako društvo, bomo tudi mi enkrat na leto podajali na skupščinah »Slovenske Straže« račune o vžigalicah. Računi so bili že podani na zadnji skupščini S. K. S. Z. v Št. Jakobu, bodo podani danes in bodo podani leto oso-rej. Tisti pa, ki so hoteli pri vžigalicah oslepariti našo narodno obrambo, tisti, ki so hoteli odjesti krajcarje obmejnim Slovencem, bili so liberalni trgovci, katere smo morali s pravdami prisiliti, da so odprli svoje liberalne žepe! Tako so sumničenja, ki so prišla iz liberalnih vrst, padla nazaj na liberalce! Na adreso naših somišljenikov glecle vžigalic pa: Če bi vsak skrbel za to, da ima res vsak naš dom naše vžigalice, bi bil denarni efekt še večji! Skrbite, cla se to zgodi!
Ko nam državni monopol odvzame vžigalice, bo treba skrbeti za samovži-galnike.
Danes smo s »Kolinsko tovarno« sklenili pogodbo za vpeljavo prodaje kave v korist obmejnim Slovencem in prepričan sem, da bo to izvrsten predmet, katerega bomo razširili do zadnje slovenske koče. Pisarna je pisala in že prejla ugodne odgovore glede prodaje društvenega papirja za vse naše urade, za naše šole in druge pisarne ter za zasebnike.
Kava in drugo.
V dogovoru smo glede prodaje sveč, čaja, drož, ustnih vod, gramofonov in gramofon, plošč, hektografov in drugih pisarnišk. strojev, kleja, platna, klobukov, dežnikov, rut in celo obvez za naše nasprotnike. Vsi naši somišljeniki naj bi vedno, kadar rabijo kake slike, obrnili se na pisarno naše narodne obrambe, ki je v zvezi s prvima zagrebškima zalagateljema slik, pri prodaji pa dobi »Slovenska Straža« tiste odstotke, ki jili sicer dobi agent. Vrše se priprave za izdajo računskih listkov, društvenih izkaznic in drugih društvenih potrebščin, kakor tablic za tombolo itd. Izdajali bomo razne praktične koledarje, tiskane čestitke, dopisnice za godove in rojstne dneve, spominske raznobarvne liste s pomembnimi verzi in podobami ob priliki porok in krstov, zakar dobi narodna obramba prispevek: pri bogatili večjega, pri revnejših manjšega. Posebno krstni spominski listki naše »Slovenske Straže« bodo za krščenca v njegovih poznejših letih najlepši spomin, naj bo zvest veri in jeziku svojega očeta, svoje matere. Za dohodek bo skrbela tudi p o t o v a l n a pisarna, na katero se bo obračati pri priredbi raznih romarskih in drugih izetniškili vlakov in izletih. Tako bo združeno praktično z dobrim: da Slovenci dobro spoznavajo svojo domovino, pa da se tudi po drugih krajih naučo kaj. Izda jali bomo razglednico ter smo že v to«aji->vnih dogovorih s
Prago in Lvovom, prodajali bomo radi celo nasprotnikom naše — milo, posredovala bo pisarna pri nakupu glasbil, raznih strojev, celo to se nam zdi, da bi novi zvonovi po naših cerkvah lahko peli v korist naše narodne obrambe, kajti tista tvrdka naj dela zvonove za naše cerkve, ki se tudi nas kaj spomni. Karkoli nam bo mogoče izrabiti v narodno obrambo, nam bo dobrodošlo. Celo peresa, čokoladni papir, vsako veselo in žalostno priliko. Ob vsaki novi maši, ob vsakem umeščenju, ob vsakem zaslužku, ob vsaki kupčiji, ob vsaki poroki, ob vsakem pogrebu se spominjajte »Slovenske Straže«.
Zavarovalnica.
Pa tudi vsako naše društvo naj vsaj eno veselico odslej na leto napravi v korist narodni obrambi! In naše posojilnice, naša županstva, če se ta pošteno zganejo, imamo na leto zopet dohodek, ki ne bo v nečast naši narodno-obrambni organizaciji, treba je le, da pisarna ta telesa drega, drega in drega! In če se je »Stidmarki« dovolila loterija, bomo tudi mi smeli sreč-kati! Kjerkoli mogoče bomo skušali dobiti odstotke za našo narodno obrambo. Tudi zavarovanje glede na življenje bomo organizirali. Zavarovalni zavod ho pričel delovati tekom dveh mesecev in zato lepo prosimo vse somišljenike, ki se nameravajo zavarovati, naj z zavarovani em počakajo dva meseca!
To je že precejšnje pripravljalno delo. Pri tem pa smo tucli gledali na to, da drugi dohodki ne vsahnejo. Po 20 K smo dobili doslej v desetih mesecih 667 darovalcev. Naj bi ti vsako leto zvesti ostali in si naložili prostovoljni narodni davek po 20 K. Naj bi se njihovo število kmalu povzdignilo na 1000! Ni še eno leto odkar smo pričeli z nabiranjem in vender smo še neorganizirani, v prvih početkih skupno z dohodkom vžigalic že dobili za narodno obrambo okolu 20.000 K. Pri tem smo pa skrbeli, da je ranja »Straža« dala za »Št. Iljski dom« 2600 K in za koroške Slovence 1500 K, naša narodna obramba je darovala za »Št. Ilski dom« 4000 kron, vzdržali smo otroški vrtec v Velenju, za društvo »Kres« v Gradcu smo dali 500 K ter mu postavimo tudi oder, priredili smo Božičnico koroškim slovenskim šolskim otrokom ter v ta namen dali 1142 K 28 h, 3000 K smo dali . slovenskemu šolstvu v Št. Jakobu v Rožu, kupili smo mnogo knijg za obmejne Slovence, za ustanovitev mlade-niških knjižnic na meji, ki imajo posebno lepe uspehe, smo dali 500 K, šolskim sestram v Trstu smo clali za nadaljno vzgojo slovenskih deklic 1000 K, na Goriško za obmejne knjižnice 500 K; podrobneje Vam poroča blagajnik.
Povsod podružnice!
Naše prvo delo bo sedaj osnovati kolikor mogoče veliko podružnic »Slovenske Straže« po načelu, katerega so Nemci zapisali v glasilu nemškega »Schulvereina«: »Kein Dorflein ist so klein, eine Ortsgruppe mufi darinen sein.« Za snovanje podružnic izidejo posebna navodila. Kjerkoli hočete ustanoviti podružnico, takoj javite »Slovenski Straži«. Podružnice naj se osnujejo po župnijah. Kjer sta dve mali župniji skupaj, imata lahko podružnico skupno. Vse ljudstvo najj sodeluje, ne samo par inteligentov! V nedeljo po prazniku sv Cirila in Metoda dne 10. julija pa naj se vzdigne vse slovensko ljudstvo In naj pokliče v življenje vsepovsod podružnice »Slovenske Straže«. Pričnite takoj s pripravami za ta narodni praznik. Prva podružnica »Slovenske Straže« se ustanovi te dni. Naša akademična mladina na Dunaju ustanovi prvo podružnico »Slovenske Straže«, ki pa ne bo akademična. ampak bo namenjena vsem dunajskim Slovencem, kakor je »Slovenska Straža« namenjena vsem Slovenkam in Slovencem! Že sedaj hitite vsi v krog ustanovnih, rednih, podpornih članov »Slovenski Straže«.
Društveni člani.
Društveni člani so:
1.	ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta;
2.	redni, ki plačujejo vsaj 1 K na. leto, najmanj 10 K pa, če so društva, oziroma pravne osebe;
3.	mladina do 24. leta starosti in podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vinarjev na leto.
Člani društva so moške, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati člani, sc oglasijo ali pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja.
Demokratično pot, ki jo je prvi podružnici začrtala naša akademična mladina, naj slede vse podružnice!
Naše ženstvo in mladeniči.
Pri obrambnem delu jemljemo pa
?c nosebno oz.ir du nase ženstvo, in si-
cer ne samo na izobraženo, temveč tudi posebno na naše kmetske žene in dekleta in naše vrle, navdušene delavke! Kdo prekosi žensko — blagajničarko? V velikih krajih bodo na mestu ženske podružnice, sicer pa naj se skuša po, vsod pri mešanih podružnicah pridobi, ti tudi ženstvo, da bo v odboru sodelovalo. In naše mladinsko orlovsko giba-nje, to narri je izobražilo že toliko mladih čvrstih moči, da ne bomo v zadregi pri izbiranju odborov! Naj dobe priliko sodelovati eni v odborih naših izobraževalnih društev, drugi pri podružni-cah »Slovenske Straže«.
Potovalni učitelj.
Pokazala se bo kmalu potreba p o. tovalnega učitelja, katerega bomo nujno potrebovali, ker brez potovalnega učitelja je nemogoče živahno delo podružnice. Tisti, ki čutijo v sebi poklic in sposobnost za to, naj se javljajo.
Zveza naših narodnoobrambnih dru« štev.
V zvesti, trajni, vedno večji zvezi smo in hočemo biti z zvezo »Orlov«, s »Slovensko dijaško zvezo«, z »Rafaelovo družbo«, z »Jugoslovansko strokovno zvezo«, katere smatramo za odlična narodnoobrambna društva. Rafaelovi družbi bomo pomagali pri ureditvi njene pisarne ter smo in bomo prispevali za to, da nastavi sposobnega tajnika, ki je že izbran. Ta tajnik bo imel evidenco našega izseljeniškega gibanja, ki bo na pomoč izseljencem in ki bo najbolje upravljal »Priporočilne listke«, katere je v varstvo izseljencev založila S. K. S. Z. Hočemo izposlovati slovenske službe božje! Kjerkoli se Slovenci naseljujejo, slovenske uradnike pri konzulatih, skrbeti hočemo za vedno večjo zvezo Slovencev v tujini: na Vestfalskem, v Egiptu, Ameriki in drugod z domovino. Z istim namenom bomo podpirali »Jugoslovansko strokovno zvezo«, posebno da razvije svoje delo po jezikovno mešanih krajih.
Z izobrazbo k zmagi.
Mogočnega sovražnika imamo, pa ne bojimo se ga. Prvo naše delo bo sovražnika do dobrega spoznati in potem urediti svoje obrambno delo. Mi vemo. da imajo vsa nemška bojna društva, ki rovarijo v Avstriji, svoje skupno središče v berolinskem »Alldeutscher Verband«, da je njihova skupna smei^ izrazito protidinastična. Če bomo delaU proti njim, ne kot bojno, kot obrambno društvo, izpolnjevali bomo pri vsakem svojem koraku v korist Avstrije najlepše tisto točko naših pravil, ki pravi, da je namen društva obramba slovenskega življa na patrijotičnem temelju. Mi ne potrebujemo, ne maramo postranskih ciljev, naš cilj je: gospodarska, duševna povzdiga vseh članov našega naroda, kjerkoli prebivajo. Ni nas strah naših narodnih sovražnikov, ker vemo, da po soglasni sodbi velikih duhov današnje dobe bodočnost ne bo onih narodov, ki so naj brutalne j ši in največji, ampak onih narodov, ki so najsposobnejši, najizobraženejši. In kdor jc z odprtimi očmi potoval kedaj med Nemci, pa med našim jugoslovanskim ljudstvom, ta bo razumeval najnovejše nemške vzdihe, da Slovenci duševno v marsičem prekašajo nemško ljudstvo, ta bo razumel, da marsikateri nemški politik temno gleda v bodočnost, videč pred seboj, da vsa nasilstva ne bodo mogla uničiti poleta jugoslovanske naše sile! (Navdušeno odobravanje.) Odličen organizator češkega narodnoobrambnega dela pravi: Prvi pogoj uspešnega boja je, da spoznamo sebe, pa tudi svojega neprijatelja, a prva dolžnost naša jc, da kolikor mogoče d e la m o na okrepitev naših vrst. Boj se danes bije na kulturnem in gospodarskem polju — vsak razumen človek mora torej delati na to, da vzdigne izobrazbo ljudstva in da ljudstvo gospodarsko okrepimo. Kolikor manjši smo od nemškega naroda, toliko bolj moramo biti sposobnejši in delavnejši, ako hočemo, da se bodo sile mei-ile z uspehom. Nc število, sposobnost d& narodu ceno. Grki so bili majhen narod, pa še danes se klanjamo njihovi kulturi. Ne število neprijatc-ljev, ne številnost orožja, sposobnost, duševnost vodita k zmagi. Svet bo onih, ki delajo, bde, mislijo in verujejo!
Na eni strani v znamenju svobodomiselnosti, na drugi strani v znamenju protestantizma se bije krivičen boj tuj-stva proti nam Slovencem, mi pa kot narod Marijin v lepem Marijinem mesecu maju pričenjamo pravično svoje narodnoobrambno delo. Zato le pogumno na mejo hitimo, naš narod pogube otmimo! (Dolgotrajno ploskanje.)
Predsednik Grafenauer se poročevalcu zahvali za poročilo ter otvori debato.
Dnevne novice.
+ Odbor »Slovensko Straže« sc je
včeraj konstituiral ter je izvolil za predsednika deželnega odbornika gosp. prof. E v g e n a J a r c a, za podpredsednika dr. L. E h r 1 i c h a v Celovcu, za tajnika urednika Ivana Štefeta in za blagajnika g. Antona Volta, blagajnika »Gospodarske zveze«. Kot zastopnik Slovencev, bivajočih izven slovenskega ozemlja, jo v odboru predsednik S. D. Z. in član slov. kat. akad. društva »Danica« cancl. iur. g. Marko Natlačen, kot zastopnik slov. akad. društva »Zarja« pa iur. g. O g r i z e k.
+ Zveza slovenskih Orlov ima letos svoj najpomembnejši dan 5. junija v Zgornjem Logatcu, koder se bodo ta dan sešli k posvetu vsi predsedniki, načelniki in ostali odborniki vseh do-zdaj obstoječih Orlovih okrožji, od ostalih odsekov, ki pa še niso v okrožjih, predsedniki in načelniki. Dnevni red se seveda še natančneje objavi. Vodstva okrožji se na ta dan opozarjajo, da se pripravijo. Sestavila se bo zopet statistika, sprejel »Poslovnik«, dala navodila za rabo »Zlate knjige«, napravil načrt za 1910/11 in presodilo dosedanje delo. Orli, pripravite se za ta dan!
+ V dvorani S K. S. Z. so se včeraj popoldne vršili jako dobro obiskani zaupni sestanki S. K. S. Z. in J. S. Z. Prvi sestanek je vodil S. K. S. Z. predsednik Luka Smolnikar. Sklepalo se je na njem o velevažnih zadevah naše nepolitične organizacije in se ugotovil dnevni red za glavno skupščino S. K. S. Z., ki se vrši letos strogo po delegatih. — Zborovanje J. S. Z. je vodil in poročal predsednik J. S. Z., c. kr. sanitetni svetnik poslanec Zajec. Na obeh zborovanjih je bila zelo živahna, velepoučna in zanimiva razprava, ki pa ne spada v javnost. Ob pol 6. uri zvečer je bil občni zbor »Družbe sv. Rafaela«. Vodil ga je družbin predsednik deželni odbornik poslanec dr. Vlado Pegan. Tudi tu je sledila predsednikovemu in zapisnikar-jevemu poročilu živahna razprava. O Rafaelovi skupščini še objavimo obširno poročilo.
-}- Sramoto na sramoto nakopuje koalicija hrvaškemu narodu. Včeraj je bivši vodja koalicije, zdaj opoziciona-lec, Supilo vprašal vlado, zakaj bo na svetovni razstavi v Rimu leta 1911 Hrvaška razstavila v mažarskem paviljonu kot njena provincija? Naučni šef Amruš je dejal, da v hrvaškem budge-tu ni dobiti tistih 100.000 K, ki bi jih stal poseben hrvaški paviljon! To je tisti gospod Amruš, ki je svoj čas v Ljubljani pri odkritju Prešernovega spomenika kot zagrebški župan tako strahovito gromel zoper Nemce in Ma-žare in podobne sovrage jugoslovan-stva. Supilo je na to interpeliral bana, zakaj je pretil saboru z razpustom, ker je s tem prekršil ustavna načela, ko ni bilo povoda za tako grožnjo. Ban se je komej zmazal. Najbolj sramotno jc bilo, da je koalicija bana branila, predsednik Magclič Supilu celo ni hotel dovoliti, da odgovori banu. Koalicija pravi, da jo veže na bana volivna reforma, ko se ta enkrat sklene, bo drugače. Bomo videli! Tomašičeva volivna reforma ne vzbuja v nas preveč prešernih upov, vendar pa bi jo bilo treba pozdraviti, če bi bili protikoalicionaški, katoliški, pravaški in seljaški elementi tako močni in bi ljudstvo tako organizirali, da bi pri novih volitvah pomedlo s koalicijo in njenim zaveznikom, Khueno-vim hlapcem Tomašičem! Hrvati katoliki — organizujte kmeta!
[+' »Mladost« izide prihodnji teden v povečani "obliki
+ Alešovčeve povesti slovenskega Irpina II. zvezek je dotiskan in izide še ta teden kot 10. zvezek Ljudske knjižnice. »Katoliška Bukvama« ga bo pravočasno razposlala, da bodo imeli naročniki med prazniki že na razpolago to knjigo, ki obsega bogate zaklade zdravega in nepokvarjenega humorja.
— Dr. Krekova narodna igra »Turški križ« sc uprizori dne 15. maja t. I., na binkoštno nedeljo, v telovadnici vipavskega Orla. Opozarjamo vsa naša izobraževalna društva na velezanimivo igro, ki jo je spisal veliki dr. Krek. Na binkoštno nedeljo vsi v Vipavo! Začetek ob i. uri popoldne.
lj Učiteljska vest. Ustanovni shod podružnice »Slomškove zveze« za vrh-niško-logaški okraj se bo vršil šele dne
18.	julija o počitnicah in ne 19. maja, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Dne
19.	maja pa ima sestanek prva dolenjska podružnica »Slomškove zveze«, in sicer v Zatičini. Pri sestanku (po sveti maši, ki bo ob pol desetih) bo predaval nadzornik Lj. Stiasny o uporabi skiop-tikona v ljudski šoli in pa tudi o potovanju iz Tangera v Trst. Predavani?, bo združeno s skioptičnimi slikami.
~ Po*or pred vragom I Pišejo nam: Zadnji času bo so jeli po miših semnjili,
zlasti po Dolenjskem, zopet pojavljati sleparji z »vragom«, ki ste ga svoj čas tako imenitno pognali iz Ljubljane. Čedna družba obstoji iz dveh žensk in dveh moških; imajo oder iz dveh zabojev, na katerem stoji nekaka skrinjica, v kateri se nahaja — to se ve — sam vrag. Babnici sta kričeče oblečeni in našušmarjeni, da vzbujata več pozornosti ter v nemškem in slovenskem jeziku vabita ljudi, da si dado vedeže-vati od zaprtega vraga, ki ni posebno drag in je z malim zadovoljen. Če plačaš malenkost, pa ti vrag lastnoročno napiše srečo. Žalibog, da sc še dobe ljudje — zlasti ženske — ki gredo tej debeli slepariji na lim in polnijo žepe potepuški četi. Moška obdržavata neke igre za denar in tudi dobro izhajata. Posebno dobro so ti sleparji opravili na semnju v Zatičini 9 t. m., dasi jc bil dež. Čuditi se je ljudstvu, a še bolj se čudimo orožnikom in županstvom, da takih stvari ne opazijo in ne preprečijo. Naj bodo merodajni faktorji s tem opozorjeni na »vraga« in njegovo klatežko družbo!
—	Zopet velika nesreča na istrski železnici. Kanfanar 11.. t. m. Danes zjutraj ob 5. uri in pol se je zgodila pri vlaku št. 312 pred postajo Vodnjan (pri Puli) velika nesreča. Ogibalni čuvaj je namreč pozabil zapreti zatvornice in dva voza sta hotela peljati čez železnico, kar je pridrdral vlak z veliko brzino. Ker se te zatvornice nahajajo ravno na ovinku, ni mogel strojevodja tega pravočasno zapaziti. Na prvem vozu sta sedela 171etna žena in njen soprog, na drugem vozu pa mati prve. Vlak je zadel v prvi voz ter ga razrušil. Voznika je vrglo v stran ter ga smrtno ranilo, med tem ko je soproga prišla pod vlak ter bila razmesarjena in na mestu mrtva. Mati, ki je sedela na drugem vozu, je le lahko ranjena. Banj eni voznik je bil takoj prepeljan v bolnico v Pu-lo, a umrl je približno čez eno uro. Krivdo se bode seveda zvračalo na ogibal-nega čuvaja. Znano pa je, da je ta čuvaj jako marljiv, kakoršnih jc malo. Krivda je zopet na železniški upravi, ki varčuje, kjer ni potrebno, in stavlja s tem življenje in imetje v veliko nevarnost. Dasi je od železniškega ministrstva povelje, da ne sme nikak uslužbenec vršiti službe več nego 18 ur zaporedoma in da mora imeti nato naj man je 6 ur počitka, vršil je ta čuvaj vsaki dan službo od 5. ure zjutraj do 12. ure zvečer. Da se v 5. urah človek ne more po-voljno odpočiti. je jasno.
— Oče in otrok na mrtvaškem odru. Iz Barkovelj pri Trstu poročajo: Nista minola še dva meseca, odkar smo položili v prezgodnji grob enega najboljših naših narodnih Barkovljanov: posestnika Jurja Martelanca. In zopet je smrtna kosa posegla v to pošteno slovensko hišo. Predsinoči ob 7. in pol uri jc po daljšem bolehanju v cvetju let izdihnil sin pokojnega Jurja — Andrej Martelanc, a po dobrih treh urah — ob polnoči — mu je sledilo še dete, 6me-sečna hčerka Danica. Kdo ne bi imel najglobljega sočutja s toli kruto zadeto rodbino?
Gospa Borštnikova je otvorila v Zagrebu dramatično šolo; listi jo toplo priporočajo.
—	Na progi št. Janž—-Trebnje se je
v ponedeljek utrgalo zopet skalovje. Na Dulih padlo je na progo in potniki so sami napravili prost tir.
—	Na sestanku slovenskih steno-grafov in stenografinj, ki se je vršil dne 10. maja v »Matici Slovenski«, se je 1. konstatiralo, da je pri Slovencih obveljal Novakov sistem Gabclsbergove stenografije; 2. se jc sklenilo, ustanoviti slovensko stenografjsko društvo; v to svrho sc je volil tudi že pripravljalni odbor, ki bo sestavil pravila. Nasvete in prijave je za sedaj pošiljati dr. Fr. Ile-šiču v Ljubljani.
—	Romanje na Sv, Goro pri Gorici. Binkoštni ponedeljek ob pol 1. uri popoldne odidejo mlad. Mar. družbe in izobraževalna društva kranjske dekani-jc in selške doline na Sv Goro. Vožnja tja iu nazaj velja iz Kranja 6 K 80 vinarjev. Listki se dobiva jo pri zadevnih v. č. gg. župnikih.
Skrivnostni logaški poizkuseni umor.
Vednoveč indicijev se zbira okoli Franca Hladnika, vednobolj ga različne okolnosti, ki jih jc oblast poizve-dela. obtežujejo.
Hladnik se glede Piacentinija, kateremu je narekoval pismo, izgovarja tako-le: »Morebiti je Piacentini sam sestavil to pismo in nameraval mojo mater zastrupiti, da bi jo jaz podedoval, obogatel in potem tudi z njim utrdil svoje trgovske zveze, pri čemur bi on profitiral.« Ta. nerodni izgovor seveda nobeden ne verjame.
V ljubljanske 2nporo sto spremila Illadnika tržaška policijska agenta
Miloh in Vovk. Ivo so je vlak pomikal mimo Miramara, je Hladnik vzkliknil: »To je infanma obdolžitev. Kakšen vzrok naj bi jaz imel, da izvršim tak zločin? Zastrupiti lastno mater? Zakaj? Saj to bi nasprotovalo mojim lastnim intef-esom, ker me je mati večkrat na ta ali oni način podpirala. Če pa umrje . . . To je za znoreti!« Agenta mu nista odgovorila, ko se jc pa vlak v Logatcu ustavil, jo slišal Hladnik svoje ime. Zaklicala ga jo bila njegova žena, ki jo v Logatcu izstopila. Hladnik je hotel skočiti k oknu, toda agenta nista toga dopustila. Pozdravila sta so s soprogo z roko.
V Trstu je dr. Mlekuš še enkrat natančno preiskal stanovanje Hladni-kovo. Zdi se, da ni ničesar našel.
Viharli Ist nova zima.
Včeraj popoludne ob 4. uri je Izbruhnila v Kindbergu na Štajerskem grozna nevihta. Močna vetrna troba je izruvala, velika drevesa, popolnoma odnesla streho z nekega skladišča ter potrgala vse električne napeljave v Kindbergu ter telefonsko in brzojavno zvezo med Dunajem in Gradcem. Raz mnogo streh je odneslo opeko daleč okoli po polju.
Iz Inomosta se poroča danes zjutraj. da po Tirolskem neprestano sneži. Potrgale so se celo telefonske žice. V Pelfsu sta zamrznila dva vodnjaka, na Brenerju so se usuli snežni plazi. V snegu je obtičal nek tovorni vlak. Na južnem Tirolskem žgo grmade, da varujejo trto zime.
Iz Milana na Laškem poročajo o zimi, pri Novari je padel sneg. Tudi iz Francoske poročajo, da je v nekaterih krajih padel sneg.
Iz Gaya poročajo, da je bilo ondi tako deževje, da je Hupava prestopila bregove in poplavila polje.
Ljubljanske novice.
lj Koncert »Ljubljane« je bil včeraj, v kolikor vpoštevamo, da je bil to prvi redni koncert tega glasbenega društva, nepričakovano dobro obiskan ter je pokazal, da »Ljubljana« resno stremi za napredkom. Tolikega razvoja in tolikega napredka v kratki dobi enega leta marsikdo ni pričakoval. Strokovnjaška ocena nam je obljubljena ter jo priobčimo jutri.
lj Izletnikom v Benetke. Izletniki se odpeljejo iz Ljubljane v soboto dne 14. t. m. točno ob 9. uri 25 minut zjutraj s posebnim vlakom. Izletniki dobe karte na južnem kolodvoru od 8. do 9. ure zjutraj. Vlak se ustavi samo v Logatcu (5 minut), kamor pride ob 10. uri 29 minut dopoldne, na Rakeku (4 minute), kamor pride ob 11. uri dopoldne, v Št. Petru na Krasu (60 minut), kamor pride ob 11. uri 41 minut dopoldne. Sapi-ane (5 minut), Jurdani (1 minuto) ter sc pripelje na Reko ob 2. uri 12 minut popoldne. Izletniki z Notranjske se morajo pripeljati ali v L o ga t e c, na Rakek ali v Š t. P e t c r. Kdor sc še želi pridružiti zanimivemu izletu , naj to takoj javi našemu uredništvu.
lj Umrla je na Žabjeku št. 12 v 81. letu svoje starosti Uršula Ramovš roj. Ciegler.
lj Promoviran bode na dunajskem vseučilišču dne 13. t. m. doktorjem prava gospod Ernst M o č n i k , c. kr. konceptni praktikant pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu.
lj Semanjska sleparja sta se zopet pojavila. Dne 4. t. m. je šel posestnik Ivan Weber iz Kočevske Reke iz Kočevja s semnja proti domu. Na poti se mu je pridružil nek neznanec in ga nekoliko časa spremljal. Nasproti jima je prišel clrug neznanec in ju slovensko vprašal, če nista našla njegove denarnice. Ko sta mu odgovorila, da ne, jima je rekel, naj se mu pustita preiskati, v kar sta tudi dovolila. Izgubitclj je najprvo preiskal VVebrovega spremljevalca, potem pa njega. Webrovo listnico je dal v roko spremljevalcu in je le-ta stoipl Webru za hrbet, ko je med tem še sam preiskaval Webra in kone-čno rekel, da nimata njegove denarnico. Nato jo vzel Webrovo listnico onemu iz rok in jo dal Wcbru nazaj. Weber je šel, nič hudega sluteč, svojo pot; ptujca. pa sta ostala zadaj. Ko je čez nekaj časa pogledal v listnico, je našel v nji nek papir mesto svojih 450 kron. Izmed sleparjev jc eden velik, 30 do 40 let star, plavih brk, obrit in je nosil plišast klobuk, črno oblečen in je nosil v roki črn zavitek. Drugi je bil v svetlo sivi obleki, suknjič je imel pod vratom zapet, mehak črn klobuk v sredi vdrt in sivo pelerino s kapuco. Le-ta je bil manjši od prvega in star 30 do 40 let ter je imel črne brke in brado (Kai-serbart). Sumi so, da sta imela tudi tovariša, ki jo bil viden v obližju. Ta jo bil srednje Velikosti, rdečega obraza iu sivo oblečen.	■ . , .
lj Premetena ciganka. Predvčerajšnjim je prišla 34-letna ciganka Elizabeta Leinbergerjeva iz Št. Mohorja na Koroškem v neko pekarijo v Zalokar-jevi ulici, kjro jo kupila nekaj kruha in ga plačala s tolarjem za 5 kron. Pri tem se je pa tako spretno sukala, da se ji je posrečilo odnesti kruh, petkronski tolar in drobiž, ki ga jo dobila iz tega. Pekova žena jo pa kmalu opazila, da jo je ciganka opeharila in je to javila policijskemu stražniku, ki je zvito lisico dohitel na Zaloški cesti ter jo aretoval. Pri preiskavi so dobili pri ciganki petkronski tolar in drobiž. Leinbergerjeva je bila zaradi jednakega delikta žo kaznovana in so jo izročili sodišču.
lj Orožništvo je prijelo te dni pri-siljenca Franca Rupnika, ki je dne 10. sušca od dela pobegnil ter ga izročilo okrajnemu sodišču na Vrhniki, odkoder se povrne nazaj v hišo pokore.
lj V tri cerkvene nabiralnike je mi-noli mesec nek neznan tat v cerkvi v. Mekinjah ulomil, kjer se mu pa trud ni izplačal, kajti, kakor se domneva, je v vseh treh dobil komaj za 2 K drobiža.
lj Prste obrezal si je danes zjutraj po lastni krivdi pekovski pomočnik, Jožef Bajželj. Ko je šel po Hradeckega cesti mimo nekega izkuha, jo udaril z desnico po steklenih vratih ter se tako obrezal, da je moral na osrednjo rešilno postajo, kjer so ga obvezali.
ZOPET VOJAŠKA VSTAJA NA GRŠKEM?
Ko so tiskali kraljev dekret o vpo-kojitvi 72 častnikov, so stražili tiskarno, ker so se bali nasilnosti. Boje se, da vprizore častniki zopet, vojaško vstajo.
GROZNA POŽARA.
Mesto Przemyslany gori.
Przemyslany, mesto v lvovski okolici, sedež okrajnega glavarstva s 3000 prebivalci, gori. Pogorel je že. en mestni del. Grozen vihar je povzročil, da so je požar širil z mrzlično naglico.
Felszoetski požar. — Trije otroci zgoreli.
V	Felszoetsu na Ogrskem je izbruhnil požar, ki je uničil 19 hiš. 40 rodbin je brez strehe. En otrok se je zadušil, trije otroci so pa zgoreli.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V BEROLINU.
V	Berolinu jc zavozil hamburški brzovlak v Dolah Eytkuhnen-Berolin. Več voz jo poškodovanih. Nadizprevod-nik in 19 oseb je nevarno ranjenih.
Telefonska in brzojavna poročila.
SPOR MED PREDSEDNIKOM DRŽAVNEGA ZBORA IN MED POLJSKIM
SOCIALISTOM BREITERJEM.
Dunaj, 12. maja. Poslanec Breiter je pisal predsedniku dr. Pattaiju, cla si bo sam osebno poiskal zadoščenje, ako takoj ne prekliče neko opazko o njem. Dr. Pattai je poslal k Breiterju dva poslanca zahtevat, pojasnila in hoče, da mu jutri parlament da zadoščenje.
SEJA OGRSKEGA MINISTRSKEGA SVETA. — KHUEN PRI CESARJU.
Budimpešta, 12. maja. Danes dopoldne se je vršila seja ogrskega ministrskega sveta, nakar je bil ob pol 1. uri popoldne Khuen Hedervary sprejet od cesarja v avdijenci.
ZEMLJA ZASULA ŽELEZNIŠKI TIR.
Trbiž, 12. maja. Danes se, je udrla zemlja na železniški tir pri Zabnici ter jo ustavljen promet na progi Trbiž-Pon-tafelj. Kedaj bo proga prosta, se ne ve. Luksus vlak Nica-Dunaj je moral v Žabnici ustaviti.
POTRES.
Dunaj, 12. maja. Včeraj ob 9. uri zvečer so čutili na Dunaju, v vsem okrožju Semernika, Št. Hipolita, v Gradcu in v Šopronju močan potres. Posebno okolu Semernika jc bil potres tako močan, cla so ljudje prestrašeni napoloblečeni leteli iz hiš. Pred potresom so bili silni viharji, k sreči pa ni drugih nesreč.
ZOPET UMOR NA DUNAJU.
Dunaj, 12. maja. 29 let staro prostitutko Leopoldino Piller je neki obiskovalec. zadavil in oropal. Za morilcem ni nobeno sledi.
SPOMENIK KOSCIUŠKU V PULASKI.
Washington, 12. maja. Danes so slovesno odkrili spomenik poljskemu junaku Kosciusku in Pulaski, ki sta se borila za ameriško svobodo. Spomenik je odkril predsednik Taft, ki je povdar-jal, da Iri milijone v Ameriki živičih Poljakov, amerikanskih državljanov, priča, da se poljska junaka nista borila zaman. Boosevelt. ie poslal brzojavni pozdrav. Istočasno se je otvoril poljski, narodni kongres, pri katerem je 1000
Halleyey Kossiet.
Ljubljana, 12. maja.
Halleyev komet sc je danes zjutraj razločno videl na jutranjem nebu. Od pol tretje ure do pol štirih se je lahko opazoval s prostim očesom. Proti četrti uri je pa že v dnevni svetlobi zvezda obledela. Repatica je precej svetla, cenili bi jo približno na 1. do 2. vrste. S kukalom opazovana ne kaže svitle točke, kakor stalne zvezde, temveč majhno svetlo meglico. Tudi rep se je dal opazovati, vendar je bil vsled nastopajoče jutranje svetlobe zelo medel in so mu meje niso dale natnačno spoznavati. S kukalom se je cenila dolžina repa na 2-50—3° ali 5—-G mesečnih premerov. Komet sc premika nazaj proti solncu in ga bo mogoče le še kake tri dni na jutranjem nebu opazovati, potem bo vedno bližje solnca. Dne 17. in 18. maja bocle vsled bližine solnca neviden .Dne •19. maja zjutraj od en četrt na štiri pa do en četrt na pet ima iti preko solnca, bo torej za nas popolnoma neviden. Ker se zemlja in komet ravno v nasprotni smeri premikata, zemlja 30 km na sekundo, komet okoli 50 km, bosta prišla kmalu daleč narazen in že 20. ali 21. maja zvečer se bode dal komet opaziti na zapadnern nebu takoj po solnč-nem zahodu. Odslej in do konca ga bo videti na zapadnem nebu, dokler nam zopet ne izgine. Oddaljen je komet od zemlje danes še 54 milijonov km. 14. maja bode še 43 milijonov km, 16. maja 33 milijonov km in 19. maja bode nam najbližje 23 milijonov km. Potem se zopet oddalji 25. maja na 37 milijonov km in 30. maja že na 65 milijonov km.
Z druge strani sc nam piše: Komet je danes zjutraj na gradu opazovalo večje število Ljubljančanov. Pogled jo bil res zanimiv in lep; kajti nebo jc bilo popolnoma jasno. S prostim očesom -smo gledali komet tam nad vzhodom : glava je bila prav svitla, rep pa tudi razločno viden ter se je raztezal semkaj proti Gradu. Kdor se zanj zanima, naj ga opazuje najkasneje ob tričetrt na tretjo uro zjutraj.
Nek drug opazovalec nam poroča: Halleyjcv komet se je prikazal danes 10 minut po treh zjutraj ob ko ribje oko vedrem nebu. Začetkoma je pokrival kometov rep meglen oblak. Iz začetka sc je zdelo, da izhaja Venus, ko je pa izginil oblak, se je pokazal komet z lepim, jasnim, vidljivim repom. Komet je stal mecl Seatom in Makabatom v Pe-gazu in Sirahu v Andromedi v vzhodni smeri, par stopinj bolj na sever, 10 stopinj visoko nad obzorjem. Ako opazuješ v bližini cerkve Sv. Petra, se bo pokazal komet nad Lazami. Komet je enak zvezdi II. vrste in položen čez 45 stopinj v smeri proč od solnca. Re-pova dolžina se prikazuje kakor daljava, 4 prstov na raztegnjeni roki. Okoli pol 4. ure je začel komet bledeti. Danes prekrasen majski dan.
Iz Novega mesta nam piše prijatelj: Dne 12. maja sem zapazil ob treh zjutraj Halleyjev komet na obzorju. Rep kometa je obrnjen proti zahodu, kateri pa je zginil četrt na 4, poleg tega se je komet zamogel opazovati še ob pol 4. Komet je svilomodre barve ter v lahki prozorni megli, kar znači njegovo velikansko oddaljenost. Ob četrt na 4 vshaja danica, katera je žareče .svetlobe, kar naj nikdo ne zamenja s kometom. Kometovega premikanja ni možno opazovati s prostim očesom, medtem ko se od zvezde clanice vidno opazuje. Od kapiteljske cerkve se da najlepše opazovati v smeri proti »Gadovi pečic, če bode jasno, naj se ga zasleduje ob pol tretji uri zjutraj v prihodnjih dneh. Danes so opazovanje motile oblačne meglice, n vendar se ga je kljub temu opazovalo do polu 4. ure.
AVSTRO-OGRSKE ZADEVE.
Pogajanja med Nemci in Slovani se bodo nadaljevala. — Češki radikalci nameravajo izstopiti tudi iz »češkega kluba«. — Poslanec Breiter je pisal zborničnemu predsedniku pismo, v katerem mu očita, da je rabil nasproti njemu izraze, ki niso dostojni za izobraženega človeka. — Meščanski klub je sklenil, da kandidira za podžupana Ilossa in ne Tomole ali Madlerja. To-molo so vrgli zato, ker je delal zanj •Vergani. — Cesar je došel včeraj ob pol 8. uri zvečer v Budimpešto. Oficiel-nega sprejema ni bilo. Na cesti so prirejali cesarju burne ovacije. Na Wai-zenskem Ringu je malo manjkalo, da ni cesarjeva kočija zavozila v neki poštni voz. — Cesarjevo spremstvo bo nastanjeno v Sarajevu ob cesarjevem obisku v hotelu »Evropa«.
ALBANSKA VSTAJA.
Preki sod so proglasili v Kačaniku, Verisoviču in Gilanu. Voinn. sodišča že delujejo. V Strnili prelazu so zopet bo-
ji. Topovi so gfomeli celo noč. "Vslaše vodi Hasan Husajn. Turki so porušili Hasan Husajnovo hišo. Turki obkolju-jejo vstaše. V turško glavno taborišče je došel ruski vojaški ataše. Turki zapirajo albanske voditelje in jih tirajo pred vojno sodišče. Pri Prešovu so obkolili Turki Albance. Bila je huda bitka. Albanci, ki so izgubili 800 mož, so bili obkoljeni. Turki so imeli velikanske izgube.
NAPAD NA PREDSEDNIKA RUSKE DUME.
Pod vlakom, v katerem se je vozil predsednik ruske gosudarstvene dume Gučkov, je bila nastavljena bomba, ki je razpočila, nc da bi napravila kako škodo.
ANOLEŠKO.
Cesar Franc Jožef in kralj Edvard.
»Politična korespondenca« poroča, da so bile osebne razmere med Franc Jožefom I. in Edvardom izborne, dasi so bile razmere med Avstro-Ogrsko in Angleško ocl časa do časa neprijazne.
Angleška zbornica.
Churchill in Balfour sta se posve-iovala o kompromisu. Začasno se bo dovolil proračun, nakar parlament od-godijo do jeseni.
Štirinajsti angleški dreatlncnght.
Pri Jarrow-on-Fyne so izpustili brez vsake slovesnosti 14. angleški dre-adnought »Herkulcs« v morje.
tjr xi%r i<: o JB.
Cene veljajo *a 50 kg.
Budimpešta 12. maja.
Pšenica za maj 1 oio......n 90
Pšenica za okt. 1910.....10 33
Rž za maj.........g-16
Oves za maj........6 46
Koruza za maj 1910......5 67
Koruza za julij 1910......5-97
Efektiv: —.
Imit. priznan kot najboljši na današnjem trgu, razpošilja 1 kg po K i'70
Prvo zagrebačko mljekarstvo
1311 Zagreb, Duga ulica br. 13. 3-1
za moške obleke
v največji izbiri priporoča
iščem, oziroma zalagatelja z 7.000—10.000 K. Dobre obresli od 8—10°/n. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca'*
1298 1
Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Josipa Sajovica, Gosposka ul. 3.
100 do 120 lepili
hrastov
se proda. :: Kje, pove upravništvo.
Or.Iiiii iftfaii Ha
v Trstu.
Občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu so se predložili za pretečeno 71. poslovno leto računski zaključki, se je vršil 23. m. 111. Iz poslovnega poročila za 1. 1909. povzamemo sledeče bistvene podatke:
V	oddelku zavarovanja za življenje je bilo vloženih ponudb za 76,108.292 K zavarovalne glavnice, a polic za 67,022.909 K izdanih. Stanje 31. decembra 1909 je znašalo okroglo 436 milijonov K zavarovane glavnice, in 1,368.561 K zavarovalnih letnih rent. Izplačila za smrtne slučaje, potem slučaje doživetja in rente so zahtevale skupaj 9,609.539 K.
Pomožne premijske rezerve za znižanje obrestne mere so se povišale za daljnih 400.000 K. Premijske rezerve življenskega oddelka so znašale koncem 1. 1909. skupaj 122,190,407 K in po odbitju deleža po-zavarovancev 112,556.567 K prirastkom od 6,964,348 K za lastni račun napram pre-tečenega leta.
V	požarnem zavarovanju so znašali premijski prejemki 26,255.223 K; za prevozno zavarovanje 2.576.392 K in zava-varovanje proti tatinskemu vlomu 548.140 K. Za pozavarovanje se je potrebovalo v elementarnih oddelkih 13,333.450 K; plačila za škode so zahtevale skupaj 20,121.980 K. Premijske rezerve znašajo v elementarnih oddelkih skupaj 18,974.532 K odštevši po-zavarovanja 10,334.097 K. Premijske rezerve v požarnem zavarovanju in zavarovanju proti tatinskemu ulomu so se zopet percentualno zvišale.
Od po dotaciji različnih premijskih re-zervili ostalega dobička so bile nakazane 300.000 K disponibli rezervi bilance B, in se izplača dividenda po 280 K proti 250 K pretečenega leta.
Družbene rezerve znašajo koncem 1.1909., ne glede na rezerve za viseče škode skupaj čistih 4,089.477 K, nad 134 milijonov kron in sicer: Premijske rezerve (odštevši pozavarovanje) 121,590.664 K, pomožne premijske rezerve 1,300.000 K; rezerve za kurzne menjave 2,233.625 K; dobične rezerve 9,200.000 K. Premoženje pokojninske blagajne, hranilnice in preskrbninske blagajne družbenih uslužbencev znaša skupaj 2,904.064 K.
Družba je v pretečenem letu dovršila prezidavanja novega družbenega poslopja v Milanu, in začetku 1.1. kupila zelo ugodno ležeča poslopja v Budimpešti in v Pragi, ki jih namerava prihodnje leto ravno tako prezidati, da premesti pisarne dotičnih podružnic v nova lastna poslopja. 1386 l—l
Najcenejša 31-
•	■	m •<
Kakor: ziale in sr&brne ure, verižice, (Mi, prstani, uhani, zapestnice itd.
Kupuje se staro zlato in srebro ter juveli ali se jemlje tudi v zameno.
Lastna delavnica za vsa popravila in nova dela.
L ud. Černe
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnljski cenilec
Liimiiaia, Uollova ulica šl. 3.
Zakai kupiti vino v gostilni po 50—SO vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Ifialjavac, pošta in postaja Koč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
'radajalna
z meSanim blagom, na Glavnem trgu v Novem mestu, se zaradi odpotovanja odda. Več pri Simnu Bergantu, istotam. 1588
Tri dobre
se vzamejo na rejo. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod „Dobre molznice". 1389
Zeleznato vino

lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvomi založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
Največja in najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. - Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkom za obilni obisk.
Z velespožtovanjem
ur ar in trgovec v Ljubljani.
izgotovljemh oblek za gospode, dečke in otroke ter najmoderneiše konfekcije za dame in deklice. Velika izbera slamnikov za gospode in dečke.
Angleško skladišče oblek" 1364 O. JBernatovič e-i
£jubljana, Jfiestni trg 5.
20 do 30°|o ceneje kot doslej.
Ugoden nakup!
v kateri je dobro obiskana rsstauracifa s sobami za tujce, poletni in zimski obrat, kjer je pred kratkim pogorelo podstrešje, se jako CCHO prissSs. Več se poizve s? pioBoarni	Kranj 182.	isso 3-1
Velikansko izber
priporoča tvrdka
. ..unc, lili, Dvorni tri štev. 3.
Najnižje stalne cene!
Izdajatelj: Dr. ItruacU Zltaiiu.
/i 11 111 ii
Tisk; »Katol ško Tiskarne«,
.Odgoyorni urednik; Ivan Stefev