URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX. 7. maj 1964 Št. 27 VSEBINA Skupščina občine Celje 240. Stalni občine Celje 240. Uspehi, doseženi na gospodarskem in družbenem področju v celjski občini in na tem zasnovani razvoj socialističnih družbenih odnosov, temelječ na pridobitvah ljudske revolucije, predvsem pa razvoj neposrednega družbenega in delavskega samoupravljanja, — interes, da se zagotovi nadalnji napredek na vseh področjih, zlasti v uveljavljanju občana kot čim neposredne j šega činitelja samoupravnega mehanizma v občini; — namen, da se v okviru občine kot temeljne družbeno-ekonomske enote naše ureditve vskladijo interesi delovnih in drugih organizacij ter občanov — interesi proizvajalcev in potrošnikov ter — želja, da se zagotovi na območju občine enotnost delovanja vseh delovnih ljudi in organizacij, da postane občina resnična skupnost občanov in združenje svobodnih proizvajalcev, s tem doseže hitrejši družbeni in gospodarski napredek, večja stabilnost v perspektivnem razvoju ter večja zakonitost in pravna varnost občanov; — namen, da se določijo obveznosti občine glede zadovoljevanja skupnih potreb občanov, predpiše organizacija in delo Skupščine občine Celje in njenih organov; — želja, da se uredijo raznfierja do delovnih in drugih organizacij, do drugih občin in do okraja Celje in z vsem tem učvrstijo pogoji za napredek občine in občanov na socialistični družbeni osnovi, so vzpodbudili Skupščino občine Celje, da je po 98. členu ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in 94. členu ustave Socialistične republike Slovenije, ob sodelovanju občinskega odbora SZDL Celje na srn občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. maja 1964 sprejela STATUT OBČINE CELJE UVOD Statut predvsem konkretizira družbena načela, na katerih temelji jugoslovanska socialistična skupnost. Konkretizacija teh splošnih načel je privedla do nekaterih specifičnih rešitev, ki opredeljujejo občino Celje, kakor tudi njen nadaljnji razvoj. Ena bistvenih značilnosti novega ustavnega sistema in potemtakem tudi tega statuta je, določiti in vskladiti odnose med samoupravnimi organi in organizacijami v občini, izhajajoč iz načela, da občina ni omejena le na funkcijo oblasti, temveč le-to vedno bolj izgublja. Občina vse bolj pridobiva vlogo koordinatorja sil vseh samoupravnih organov v občini, postaja koordinator vseh akcij in naporov vseh svobodnih proizvajalcev upravljalcev, občanov in organizacij na področju eko-nomsko-družbenega življenja v okviru naše družbenopolitične skupnosti. Zato se pod pojmom občina ne opredeljujejo lile pravice in dolžnosti skupščine občine in njenih organov, marveč vseh samoupravnih organov in organizacij ter slehernega občana. Samostojni statuti delovnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnosti bodo morali še določneje izraziti pomen, obseg in razvoj posameznih organizacij in služb, kakor tudi načela njihove samostojnosti in samoupravnosti ob istočasni medsebojni odvisnosti in pogojenosti znotraj komune. Konkretna določila o družbeno ekonomskih odnosih v tem statutu so izraz današnje stopnje razvitosti delovnih sredstev, delovanja zavestnih in socialističnih sil in stopnje strokovne ter delovne usposobljenosti občanov. Zato označujemo samo etapo v našem družbenem ekonomskem razvoju in se bodo 'spreminjala skladno z rastjo in materialno krepitvijo ožje in širše družbene skupnosti. Hkrati pa vsa ta določila odpirajo občanu na vseh področjih možnost, da se aktivno vključi v dielo za nadaljnji napredek. Občanu daje tudi vse pravice in dolžnosti, da sodeluje pri razvijanju, usmerjanju in vsklajevanju gospodarstva ter družbenega razvoja, pri izpopoHnjievanjU delitve dohodka, pri odločanju o namenski delitvi, sredstev, ki se ustvarjajo v občini in da odloča o drugih vprašanjih družbenega življenja. Gospodarski in družbeni razvoj in s tem v zvezi zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb občanov sta v prvi vrsti odvisna od dejavnosti slehernega občana. Napredek občine je torej odvisen od pravilnega in odgovornega opravljanja samoupravnih pravic in dolžnosti. katerih nosilci so izključno občani. Pri nadalnjem razvijanju produkcijskih sil bo potrebno z ozirom na sedanjo ekonomsko strukturo občine paziti zlasti na razvoj industrije, ker le-ta že doslej ustvarja pretežni del celokupnega družbenega proizvoda. Pri programiranju razvoja industrije bo potrebno aktivno delati, da se zagotovijo vsi pogoji za nadaljnji razvoj osnovne industrije: kovinske, železarske, tekstilne. kemične, lesne in druge, na osnovi najnovejših znansrtveno-tehničnih dognanj: hkrati pa bo treba posvečati ustrezno skrb vsej ostali spremljajoči industriji, ki ima pogoje za razvoj tako zaradi obstoječega strokovnega kadra, kakor tudi zaradi potreb tržišča, dostopnosti surovin itd. Uvajati je treba tudi drugo industrijo, ki ima prirodne in druge pogoje za nastanitev v občini. Pospeševati je treba sodobno kmetijstvo in gozdarstvo zaradi oskrbe občanov in drugih predelov pospeševati razvoj trgovske, obrtniške in uslužnostne dejavnosti. Vzporedno s tem je treba pospeševati turizem. zlasti zdraviliški turizem v Dobrni in na območju Svetine in Frankolovega ter ustvarjati pogoje za njegov napredek. Za dosego tega cilja je nujno potrebno izdelati urbanistične načrte za območje vse občine in si prizadevati modernizacijo prometnih zvez. zlasti avtomobilskih cest. Občinska skupščina bo zagotavljala svojo pomoč delovnim organizacijam pri programiranju razvoja in v razvoju samem, ob upoštevanju samoupravnosti vsake delovne skupnosti. Zato bo Odnos med občino in delovno organizacijo vzajemen, temelječ na skupnih interesih proizvajalcev in potrošnikov, pri čemer bo občina usmerjala ralzVOj proizvajalnih isredsitev s kreditno politiko in strokovno pomočjo; delovne organizacije pa bodo morale zagotavljati vse pogoje za optimalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet in doseganje čim boljših rezultatov družbenega deflla. Proces gospodarskega razvoja bo nujno privedel do novih rešitev glede odnosov med občino in posameznimi delovnimi organizacijami, ki v tem statutu niso predvideni. Te rešitve bo v interesu hitrega nadaljnjega razvoja gospodarstva — in s tem vseh družbenih dejavnosti — treba upoštevati in z njimi popodnjevati statutarno, kakor tudi celotno ustavno materijo. Spričo ugodnih naravnih pogojev bo potrebno še bolj razvijati turizem, in sicer prehodni in sltacionirani. Zaradi naraščajotoh potreb prebivalstva, industrije in turizma, se bodo morale mnogo hitreje kot doslej razvijati tudi storitvene dejavnosti. Poisebno bo treba paziti na razvoj družbenega sektorja, vendar ob predpostavki, da je tudi vsaka osebna iniciativa oziroma konkretna dtejavnost. če je po vsebini in obsegu v skladu z našim družbenim sistemom, koristna in zaželjena in ji bo občinska skupnost zagotovila pogoje za obstoi in v okviru možnosti tudi pogoje za nadalinji razvoj zlasti na področju (turizma, gostinstva, obrti, kmetijstva in drugih dejavnosti. Napredna , družbena kmetijska proizvodnja mora dobiti ustrezno mesto v gospodarstvu občine in v prizadevanjih za uveli avl lan j e socialističnih družbenih odnosov na vasi in pri odpravljanju razlik med mestom in vasjo, 'skladno z razvojnimi možnostmi v okviru celotne jugoslovanske skupnosti. V okviru tega načela je dolžnost občine, da s posebno pozornostjo prouči dosedanjo davčno politiko v kmetijski proizvodnji in da pristopi izvaianiiu take politike, ki bo vzpodbudila vsakega individualnega proizvajalca k čim večji proiz-vodnj. Za hitrejši napredek vseh panog gospodarstva bo potrebno še intenzivneje razviti znanstveno raziskovalno dalo oziroma ustrezne institute pri delovnih in drugih organizacijah. S temi institucijami bo potrebno zlasti zagotoviti nenehno rast storilnosti v delovnih organizacijah z uvajanjem novih tehndlioških postopkov, kakor tudi standardno kvaliteto proizvodov. Okrepiti bo potrebno tudi strokovno šolstvo, predvsem višje_ in visoko. I !! Za uresničitev pogojev za hitrejši napredek nia gospodarskem področju so potrebni visoko strokovni in razgledani kadri in iim bo zategadelj treba posvetiti stalno pozornost. Preko ustreznih institucij bo potrebno postaviti in utrditi sistem šolanja kadrov iz prakse, tako da se zagotovi kontinuirana rast strokovnih kadrov. Skladno z razvojiem znanosti in tehnike. Vsi elaborati za nadalinii razvoj produkcijskih sil morajo milno Vsebovati tudi plan usposabljanja strokovnih kadrov. To pa je povezano z razvojem kaidrovskih služb v delovnih in drugih organizacijah ter v občini. K hitrejšemu gospodarskemu napredku lahko bistveno .pripomore smotrno združevanje sil in sredstev. Zato bo občinska skupnost podpirala vsa integracijska gibanja, ki imajo namen s smotrno delitvijo dela. pro-proizvodnim sodelovanjem in specilizaciio omogočiti e-nakopravno vključitev v mednarodno delitev dela, odločno pa bo zavračala vsake nepremišljene integracijske postopke, ki utegnejo prej poslabšati kot izboljšati gospodarski napredek v občini. Pri tem je treba gflledati predvsem na vsebinsko plat problema, na to, da nova kvantiteta dejansko pomeni tudi novo kvaliteto s tem. da so v vsakem primeru zagotovljene samoupravne pravice sleherne delovne enote, vključno s pravico odločanja o delitvi rezultatov njihovega dela. Eden izmed odločujočih činiteljev za hitrejšo rast proizvodnje jie rešitev problema namizjih osebnih dohodkov proizvajalcev. Vendar pa na ta problem ne smemo gledati le s socialnega aspekta; to je predvsem ekonomsko-družbeni problem. V reševanju tega problema moramo zato zastaviti vse sile na razvijanje sistema delitve dohodka. Sistem delitve dohodka gre razvijati, v to smer, da v njem proizvajalec vidi materi alho vzpodbudo za dosegapje boljših delovnih rezultatov, za dejansko delitev po dedki. Osnove in merila za delitev dohodka je treba postaviti tako, da bo proizvajalcu zagotovljeno, da se z večjo prizadevnostjo pri delu temu ustrezno zvišuje tudi osebni dohodek, hkrati pa zagotavlja pogoje za nadaljnji obstoj in rast delovne organizacije, v kateri dela. Ta načela pa je potrebno še zlasti intenzivneje uresničevati v družbenih službah, ki jih naj družbena skupnost financira odvisno od uresničitve 'zastavljenega programa dela in prizadevnosti delovne skupnosti. V skrbi za opravljanje svojih temeljnih nalog na področju družbenih služb, bo občina razvijala in utrjevala samoupravnost v organizacijah teh služb in krepila njihov nadalnji razvoj' v okviru materialnih možnosti občine. Pri vsklajevanju njihovega dela je za utrjevanje samoupravnosti' organov družbenih služb in za njihovo smotrno delovanje izredno pomembno dogovarjanje z občinsko skupščino oziroma njenimi ustreznimi samoupravnimi' organi. To dogovarjanje o medsebojnih pravicah in dolžnostih se izvaja z načrtom razvoja družbenih služb. Na področju šolstva mora občina zagotoviti pogoje za enotno osemletno osnovno šolanje otrok. To obveznost mora skupščina občine izvršiti do vseh občanov tudi v primeru, če nima dovolj materialnih sredstev za kritie drugih, čeprav tudi potrebnih izdatkov. Kolikor več pa je na razpolago teh sredlstev, toliko po-Dolhejši sistem osnovnega šolanja' mora občina zagotavljati, intenzivneje zagotoviti izvajanje šolske reforme s tendenco, da se vzoostavi neprekinien pouk in da se predšolski otroci vključijo v redni sistem šolanja pod enakimi pogoji in dla Se zagotovi za občana brezplačna oskrba šoloobveznih otrok s šolskimi potrebščinami. Samoupravni or^gani šol in vsi člani šolskih kolektivov so spričo materialne Skrbi, ki 'jim jo nudi občinska skupnost, dolžni skrbeti za Izvajanje čim boljšega učnega programa, tako da bodo doseženi optimalni učni in vzgojni uspehi. Samauroravni organi šol in vsi čOiani šolskih kolektivov so dolžni da ustvarjajo pogoje iti zagotovijo uresničitev tega načela, to' pa pomeni, da skrbiio za strokovne kadre, ki so na šolah potrebni in zagotavljajo druge pogoje, zlasti stanovanjske. Šolanje na šolah H. m IH. stopnje in delovanie drugih organizacii. ki se foaviio z vzgojo in izobraževanjem. zagotavlia Občina v okviru potreb in možnosti ob soudeležbi občanov, skupnosti z delovnimi in drugimi organizacijami in oh udeležbi ostalih zainteresiranih družbeno-Ddlitičnih skupnosti. Pri tem bo občina upoštevala, da nadalinii ratzvoi tehnike in znanosti nujno teria na vseh področjih visoko strokovne kadre. Zaradi gospodarske razvitosti občine zagotavlja materialna sredstva za financirani e zdravstvenega varstva občanov predvsem komunalna skupnost zavarovancev. To še nosebei veže samoupravne organe, ki upravliaio s temi sredstvi, da v s volem statutu zagotovijo itak sistem uporabe teh sredstev, ki bo še bolj vzpodbujal zdravstvene ustanove, da razviieiio čim nooolneiišo zdravstveno zaščito občanov. V svojih medsebojnih odnosih morajo samounravni organi zdravstveno službe In 'komunalnih skupnosti 'zavarovancev vsklalditi medšebnine interese in iih razvil ati preko sistema financiran ja na ta način, da se zaščitilo interesi tako razvoja zdravstvene službe kot nat racionalnejšega koriščenja sredstev socialnega zavarovanja. Pri t»m na morata ta dva samoupravna organa hitreie razvijati in poisikplti Primernejše oblike za financiranje zdravstvenega varstva občanov Skupščina občine na mora Skupno z delovnimi in drugimi' organizacijami zagotoviti sredstva za izvajanje zdravstvene preventive v boli kor se ta že ne finjanrira iz sredstev skladov zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi -preko ustreznih institucij skrbeti za skladni razvoj zdravstvene službe v komurii. Skupščina občine je dolžna skrbeti tudi za socialno varstvo svojih občanov s tem, da se ta dolžnost veča vzporedno s krepitvijo materialne osnove. Hkrati pa se odgovornost in skrb za preprečevanje socialnih problemov in za odstranjevanje vzrokov, ki jih porajajo, prenaša na delovne in krajevne skupnosti, tako da postaja socialno varstvo skrb vseh samoupravnih organov v občini in preko njih vseh občanov. V teh prizadevanjih imajo 'poseben pomen humanitarne organizacije in društva ter jim je zato treba zagotoviti potrebno družbeno skrb in priznanje. Občinska skupnost bo ZLasti skrbela za udeležence in invalide narodnoosvobodilnega gibanja, za uveljavljanje njihovih pravic, zaposlovanje, izobraževanje in strokovno usposabljanje, urejanje stanovanjskih razmer in materialnega položaja. Pod enakimi pogoji mora občinska skupnost Skrbeti tudi za družine članov udeležencev NOV in invalidov narodnoosvobodilnega gibanja kakor tudi žrtev fašističnega nasilja. Na področju kultumo-prosvetne in telesno-vzgojne dejavnosti ter rekreacije mora občinska skupnost težiti predvsem za tem, da se v okviru možnosti nepretrgoma zagotavljajo sredstva ne le za dejavnost, marveč tudi za postopno izgradnjo kultumo-prosvetnih središč in telesno-vzgojnih naprav v mestu in v posameznih naseljih, skladno z normativi, ki jih je treba določiti z ozirom na strukturo prebivalstva, njeno koncentracijo ter ekonomske možnosti občine. Pri tem je treba upoštevati, da vse te dejavnosti, zlasti kulturno-prosvetna, predstavljajo osnovni pogoj samoupravljanja. Kar zadeva dejavnost kulturno-prosveltnih organizacij, je potrebno v prvi vrsti zagotoviti sredstva tistim institucijam, ki ustvarjajo in aktivno pomagajo pri obhkovanju človeka in s tem prispevajo svoj delež k splošni družbeni razgibanosti v občini. Pomembno vlogo pri mobilizaciji delovnih ljudi za nadalnji napredek gospodarstva in razvoj družbenih služb in za vsklajevanje interesov posameznih delovnih organizacij in družbenih služb, ima lahko organizirana akcija subjektivnih sil. zlasti Zveze komunistov, kot idejnega vodja našega družbenega razvoja in Socialistične zveze delovnega ljudstva ter Zveze sindikatov. Zveze mladine. Združenja zveze borcev NOV kot množičnih političnih organizacij, pa tudi drugih političnih in družbenih organizacij. Zato bo občinska skupnost zagotavljala sredstva za nemoteno delovanje družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa za izgradnjo družbenih prostorov za delo ter organizacijo po posameznih naseljih in delih mesta. Skladno s temi načeli bo občinska skupnost zagotavlijalla ustrezna sredstva za izgradnjo družbenih prostorov za delo Zveze mladine Slovenije, zlasti v Celju. Vse pomembnejše akte skupščine občine, kakor npr. letne družbene nalčrte in perspektivne programe, gradivo za referendum in pod., bo skupščina občine proučila skupno z občinskim odborom SZDL oziroma občinskim sindikalnim svetom, kakor tudi s sveti krajevnih skupnosti, bodlilsi da bo v ta namen sklicevala skupne seje, bodisi da bo te organe prej komsultirala ali na drug način aktivno pritegnila v razpravo o teh problemih. V krajevni skupnosti občan najbolj neposredno uveljavlja svoje pravice in dolžnosti v zivezi z vprašanji, ki so Vsakodnevnega pomena za njegovo življenje. Krajevna skupnost, kot samoupravna skupnost občanov določenega območja ima samostojne pravice pri sprejemanju svojega načrta razvoja in samostojno opravlja naloge samoupravnega značaja. Obseg nalog, ki jih bo skupščina občine, hkrati z zagotavljanjem materialnih* sredstev za njihovo izvrševanje, prenašala na krajevne skupnosti, je v prvi vrsti odvisen od delovanja samoupravnih organov krajevne skupnosti in naprednih socialističnih subjektivnih sil ter od njihove sposobnosti^ da te posle Izvedejo z družbeno akcijo, ne pa z akcijo oblasti. Glede na tak koncept razvoja krajevnih skupnosti smatra skupščina občine, da je za nadaljnjo rast in razvoj krajevnih skupnosti nujno po- trebno še nadalje programsko prenašati pravice na organe krajevnih skupnosti in s tem najneposredneje vključiti občane v soodločanje in samoupravljanje v občini. Sistem čim neposrednejšega samoupravljanja v občini se lahko utrdi samo tako, da se zagotovi javnost deta in obveščanje občanov o delu vseh organizacij in služb. Javnosti dela in obveščanju bo zato občina posvečala posebno pozornost in ustrezno materialno skrb. Prav tako bo podpirala vse oblike zbiranja in analiziranja mnenj in predlogov občanov ter skrbela, da bodo upoštevani. Mnoge akcije gospodarskega in družbenega značaja občina ne more in ne bo mogla izvajati izolirano. V vsakodnevni praksi se bo torej vedno povezala z drugimi, predvsem sosednjimi občinami ter občinami, ,na katere naravno ah družbeno-ekonomsko gravitira. Pri sodelovanju z ostalimi občinami oziroma njihovimi delovnimi in drugimi organizacijami bo izhajala iz stališča. da občina ni zaprta ekonomska in družbena enota, marveč samo oblika organizirane samouprave vseh delovnih ljudi jugoslovanske socialistične skupnosti. Zato bo ob izvajanju skupnih akcij gospodarskega in družbenega pomena preko delovnih in drugih organizacij težila za tem, da se zagotovi materialna osnova samoupravljanja za tiste enote, ki so v občini, po načelu delitve dohodka, tako v delovni organizaciji sami kot med družbeno-političnimi skupnostmi. Take težnje bo upoštevala tudi v odnosu do drugih občin. Razen tega se bo zavzemala za to, da bodo v vseh pravnih aktih posebnega pomena, kot so združitev ali raizdružitev, imenovanje direktorja in podobno v odnosu med delovno ali drugo organizacijo, ki ima svoje obrate v več občinah, in občinami — odločale vse prizadete skupščine občin. Preko raznih oblik sodelovanja z jugoslovanskimi mesti in občinami bo občina izmenjavala izkušnje v izgradnji komunalnega sistema in utrjevala bratstvo in enotnost jugosilbvanskih narodov. Še nadalje bo razvijala razne oblike sodelovanja z občinami Čuprija. Sisalk, Doboj in dlmgimi občinami bratskih republik. Skladno z ustavo SFRJ bo občina Celje v odnosih z bratskimi mesti v inozemstvu skušala čimveč prispevati k medsebojnemu spoznavanju ljudi, izmenjavi kulturnih in drugih dlolbrin in s tem dati svoj delež k sožitju med ljudstvi in krepitvi miru. I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Celje je temeljna družbeno-pcbitična skupnost občanov na svojem območju (v nadaljnjem besedilu »občina«), 2. člen V občini se zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil. Občina umerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb. V občini se: — določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine; — ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov; — vsklajujejo posamezni in Skupni interesi s splošnimi interesi; — uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje; — organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja; — organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena; — zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov; — urejajo odnosi,, ki imajo neposreden pomen za občane v občini; — določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij; — varujeta zakonitost in varnost ljudi in premoženja; — zagotavljata javni red in mir; — izvršuje družbeno nadzorstvo; —• uresničuje tudi druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno-političnih skupnosti. V prejšnjih odstavkih naštete pravice in dolžnosti občine se podrobneje določajo s tem statutom. 3. člen Pravice in dolžnosti občine, naštete v 2. členu statuta, opravljajo neposredno občani na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja, krajevne skupnosti, občinska skupščina in njeni organi. 4. člen Delo občinske skupščine in njenih organov je javno. Občani, defliovne in druge organizacije imajo pravico, da so obveščeni o delu občinske skupščine in njenih organov, kakor tudi organizacij, ki opravljajo službo zadovoljevanja skupnih potreb občanov. Pravica obveščanja je določena tudi v predpisih o zborih volivcev in v statutih krajevnih skupnosti. Občanu je zagotovljena iniciativa glede splošnih predpisov; na sprožen pismeni postopek mu je občina dolžna odgovoriti. Občina je dolžna proučiti mnenje občanov o aktualni problematiki na način, določen s tem statutom. 5. člen Občina ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno gospodari. 6. člen Območje občine Celje je določeno z zakonom o območjih okrajev in'občin. 7. člen Občina je pravna oseba. Sedež občine je v mestu Celje. Občina je v sestavu okraja Celje. 8. člen Občina praznuje 20. julija občinski praznik v spomin na ustanovitev Prve celjske čete v borbi zoper okupatorja. Občinska skupščina uredi s posebnim odlokom način praznovanja občinskega praznika. Statuti delovnih organizacij v občini določajo ali je za njihove delovne kolektive občinske praznik dan, ko se ne dela. Krajevni prazniki so določeni v statutih krajevnih skupnosti. 9. člen Občina ima svoj emblem in zastavo, občinski organi pa imajo pečat po določbah zakona. Emblem občine je ščit v modri barvi, na katerem so zgoraj v vodoravnem razporedu tri zvezde v zlati (rumeni) barvi. Zastava obine je .modro-rumena v vodoravni legi kroti navpičnemu drogu. Modra barva je zgoraj, rumena barva pa spodaj. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. 10. člen Občina skrbi s posebno pozornostjo preko svojih organov in ustreznih zavodov za zadovodijitev življenjskih potreb borcev in invalidov NOV ter žrtev fašističnega nasilja, zlasti za njihovo šolanje, rehabilitacijo, zaposlovanje, zdravljenje, rekreacijo in preskrbo stanovanj ter za šolanje njihovih otrok. 11. člen Občinska skupščina lahko zaradi izrednih zaslug za socialističen razvoj države, razvoj znanosti, in kulture, utrjevanje miru in blaginje v državi in po svetu oziroma zaradi posebnih zaslllug za razvoj občine, določene osebe v znak priznanja imenuje za častne občane. Občinska skupščina lahko s posebnim odlokom častnim občanom zagotovi primerne dohodke iz svojih sredstev. V primeru, da se častni občani pokopljejo v občini, nosi občina stroške za pokop in za postavitev primernega spomenika. 112. člen Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij pravice, ki jih določa ustava, zakoni in statut občine. 13. člen Občani občine so dolžni sodelovati po svojih sposobnostih in možnostih v organih družbenega samoupravljanja v občini. Občani so dolžni, če so za delo sposobni, da se vključijo v ustrezno delovno razmerje ali opravljajo kakršnokoli drugo družbeno koristno delo in s tem vzdržujejo sebe in svojo družino oziroma prispevajo k splošnemu razvoju in napredku občine. Občani občine so dolžni do občine izpolnjevati obveznosti, ki so jim naložene s predpisi in s tem statutom. II. poglavje GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE IN USMERJANJE RAZVOJA 14. člen Gospodarski in družbeni razvoj usmerja občina z dolgoročnim programom razvoja ter s srednjeročnimi in kratkoročnimi plani, s predpisi in drugimi ukrepi. 15. člen Z družbenim planom občina: — usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda', in sicer skladno s specifičnimi pogoji občine ter v skladu z osnovnimi proporci družbenih planov širših družbeno-političnih skupnosti; —■ določa osnovne odnose za predvideni razvoj grk-spodarstva in drugih področij v občini; —razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občini, in določa v okviru svoje pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda; — daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čim večja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti. Občinski družbeni plan temelji na osnovnih proporcih družbenih pnanov širših družbeno-političnih skupnosti in upošteva v teh planih postavtHiieno razvojno politiko. Družbeni plan občine ni vsota družbenih planov delovnih organizacij, pač pa temelji na proizvodnih planih in razvojnih programih delovnih organizacij in jih s svoje strani usmerja. Družbeni plan občine izhaja pri tem iz načela, da je osnova za naraščanje družbenega proizvoda in osebne potrošnje nenehna rast produktivnosti dela. 16. člen Program in plan pripravi pristojni upravni organ občinske skupščine na podlagi smomic občinske skup- ščine, najmanj dva meseca pred pričetkom izvajanja; pri sestavi pa Obvezno zahteva mnenje gospodarske zbornice. Program in plan se da v obravnavo vsem zborom vdlivcev v občini in vsem delovnim organizacijam ter družbenim organizacijam, ki lahko podlajo nanj svoje pripombe. Predlog programa in plana s pripombami se predloži pristojnemu svetu občinske Skupščine, nato pa o programu in planu ter pripombah, ki jih svet ni mogel upoštevati, razpravlja občinska skupščina in program oziroma plan sprejme z odlokom. 17. člen Za ureditev in razvoj naselij, gradbenih okolišev in zgraditev komunikacijskih zvez in objektov sprejme občinska skupščina urbanistični načrt. 18. Člen Za izvrševanje programov, planov in načrtov :krbe pristojni občinski upravni organi, samoupravni organi ddlovnih organizacij in kraijlevne skupnosti. 19. člen Ob koncu obdobja, za katerega je sprejet program oziroma plan, se napravi analiza o njegovi realizaciji. O izvršitvi programa in plana razpravlja občinska skupščina. O izvrševanju programa in plana je treba obvestiti občane na zborih volivcev ali na druge primerne načine (javne tribune in podobno). III. poglavje OBVEZNOSTI OBČINE GLEDE ZADOVOLJEVANJA SKUPNIH POTREB OBČANOV 1. Splošno 20. člen Občina zagotavlja svojim občanom dobrine, ki tvorijo družbeni standard in druge dobrine zaradi zadovoljevanja skupnih potreb občanov, upoštevajoč velikost in razvoj naselij tler materialne možnosti občine. 2. Zagotavljanje stanovanj 21. člen Občina organizira dodeljevanje stanovanj občanom, ki.nimajo stanovanja. Stanovanje preskrbi občina občanom, ki iz upravičenih razlogov niso zaposleni (upokojenci itd.); občanom, katerih delo v občini je pomembno in koristno za družbo. Občina pospešuje ustanavljanje stanovanjskih zadrug za zidanje s-anovanjskih hiš in nakup stan;vanj; pospešuje in materialno vzpodbuja s krediti stanovanj ko izgradnjo posameznikov in zagotavlja sredstva za stanovanjsko izgradnjo v svojih programih in planih. Podrobnosti glede preskrbe stanovanj se uredijo s posebnim odlokom. 3. Komunalna dejavnost 22. člen Občina skrbi za komunalno dejavnost zaradi zadovoljevanja skupnih potreb občanov. V ta namen občina ustanavlja delovne organizacije in servise, jim daje na razpolago sredstva in skrbi za njihovo delovanje in pospešuje razvoj. Občina ustvarja pogoje tudi za zasebno obrtniško dejavnost zlasti zaradi zadovoljevanja uslug občan~m Ustanavljanje, linanciranje in delovanje komunalnih organizacij in servisov je urejeno s splošnimi predpisi ter z njihovim statutom. Naloga komunalnih organizacij in servisov je izključno samo zadovoljevanje skupnih potreb občanov in mora biti vse poslovanje teh organizacij podrejeno tej nalogi. 23. člen Neposredno nadzorstvo nad dielom komunalne organizacije opravlja v okviru sklenjenih pogodb svet občinske Skupščine, ki je pristojen za komunalhe zadeve. 24. člen Komunalna orgamizacija mora poročati svetu občinske skupščine, pristojnemu za komunalne zadeve, vsako leto do konca aprila o svojem delu in finančnem stanju za preteklo leta. na utemeljeno zahtevo sveta pa tudi v krajših obdobjih za preteklo poslovanje. 25. člen Če ugotovi svet Občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, da komunailha organizacija ne posluje skladno z interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb in da se z ddnimi smernicami ne more odpraviti nedostatkov. poroča o tem občinski skupščini in predlaga ustrezne ukrepe prdti komunalni organizaciji. 26. člen Cene in tarife uslug komunalnih organizacij in servisov določa občinska skupščina. Pri določanju cen in tarif uslug mora občinska skupščina upoštevati pomen posameznih uslug za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, vpliv cen in tarif na življenjski standard občanov in na kupno moč občanov ter mora upoštevati program razvoja posameznih komunalnih panog na območju občine in stroške poslovanja komunalne organizacije in servisa. Če občinska skupščina določi cene uslug pod ekonomskimi cenami, mora istočasno zagotoaviti manjkajoča sredstva komunalni organizaciji in servisu. 27. člen Komunalno organizacijo in servis je dopustno ukiniti samo v primeru, če ni več potreb zaradi katerih je bila ustanovljena oz. če je na drug primeren način zagotovljeno zadovoljevanje tistih skupnih potreb občanov, ki je predmet poslovanja dotične komunalne organizacije oziroma servisa. 28. člen Za komunalno dejavnoslt po tem statutu se šteje: a) oskrba z električno energijo; b) oskrba z vodo in plinom c) vzdrževanje javne snage č) dimnikarska služba d) požarno-vamostna služba e) kanalizacija in urejevanje voda f) lokalni promet g) gradnja in vzdrževanje občinskih cest in javnih poti h) pogrebne usluge in pokopališča i) organiziranje tržnice, sejmišč in javnih tehtnic j) javna razsvetljava k) kopališča Občinska skupščina lahko sporazumno s krajevno skupnostjo prepusti s pogodbo svoje pristojnosti glede določenih komunalnih dejavnosti krajevni skupnosti, če se da pričakovati, da bo na ta način zagotovljeno uspešnejše zadovoljevanje sikupnih potreb občanov na območju dotične krajevne skupnosti. V takem primem zagotovi občinska skupščina krajevni skupnosti določena finančna sredstva. 29. člen Občina skrbi, da se vsem naseljem na njenem območju zagotovi električna energija. Oskrbo z električno energijo izvršuje posebna organizacija. 30. člen Občina skrbi, da se mestu Celje in naj bližnji okolici zagotovi oskrba s plinom. Občina skrbi, da se v mestu Celje in večjih strnjenih naseljih zagotovi zdrava pitna voda iz javnega vodovodnega omrežja. V ostalih naseljih zagotovi preskrbo z zdravo piitno vodo iz vodno-oslkrbnih objektov pristojna krajevna skupnost. Oskrbo s plinom in vodo po javnem vodovodnem omrežju izvršuje posebna komunalna organizacija. 31. člen Občina skrbi, da se vzdržuje javna snaga. Javno snago vzdržuje v mestu Celje posebna komunalna organizacija, v vseh ostalih naseljih skrbi za javno snago pristojna krajevna skupnost. Podrobnosti se uredijo s posebnim odlokom. 32. člen Občina skrbi, da se v vseh naseljih opravlja dimnikarska služba. Dimnikarsko službo izvršuje posebna komunalna organizacija. Tarifo dimnikarskih storitev predpiše skupščina občine s posebnim odlokom. 33. člen Občina skrbi, da se na celotnem območju opravlja požamo-vamostna služba. Požarno-vamostno službo opravljajo poseben zavod za požarno varnost, občinska gasilska zveza, prostovoljna gasilska društva in industrijske gasilske enote. 34. člen Občina skrbi da se uredi in razširja kanalizacijsko omrežje v Celju,'Štorah. Vojniku in Dobrni. V ostalih naseljih lahko poskrbi za zgraditev kanalizacije krajevna skupnost. Kanalizacijsko omrežje oskrbuje posebna komunalna organizacija. 35. člen Občina skrbi za urejevanje voda na svojem območju s tem, da se regullirajo reke in potoki, osušujejo močvirja in izvršujejo drenaže, izvršujejo melioracije in bonifikacije zemljišč in draga dela, ki so s tem v zvezi. Naloge, naštete v prvem odstavku tega člena, izvršuje Vodna skupnost porečja Savinje v Celju. 36. člen Občina skrbi, da so večja naselja na območju občine povezana med seboj in z mestom Celje z javnimi prometnimi sredstvi. Poleg tega skrbi, da skozi večja naselja potekajo medobčinske prometne zveze. V mestu Celje se zagotovi krajevni avtobusni promet z najbližjo okoličo. Pri organiziranju javnega prometa je treba upoštevati zlasti potrebe občanov glede na povezavo z delovnim mestom, šolami, zdravstvenimi in drugimi zavodi in potrebe turizma. Službo javnega prometa opravljajo posebne komunalne organizacije. 37. člen Občana skrbi, da se grade in vzdržujejo ceste IV. reda (občinske ceste). Za gradnjo in vzdrževanje krajevnih poti skrbe krajevne skupnosti. Gradtijo in vzdrževanje občinskih cest opravlja posebna komunalna organizacija. 38. člen Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanaje pokopališč in za opravljanje pogrebnih uslug. Pogrebne usluge in vzdrževanje pokopališč opravlja v Celju Pogrebni zavod, v ostalih naseljih pa za to skrbe krajevne skupnosti. Podrobnosti glede tega se uredijo s pokopališkim redom. 39. 'člen Občina skrbi za organizacijo tržnic, sejmišč in javnih tehtnic. Z organiziranjem tržnic in sejmišč se bavi posebna komunalna organizacija. Organizacija tržnic in sejmišč se uredi s posebnim odlokom. Služba javnih tehtnic se uredi s posebnim odlokom. Organiziranje tržnic in sejmišč ter poslovanje javnih tehtne se lahko sporazumno s krajevno skupnostjo prepusti tej skupnosti. 40. člen Občina zagotavlja javno razsvetljavo v mestu Celju, Štorah. Dobrni in Vojniku. V drugih naseljih skrbi za javno razsvetljavo krajevna škupnost. Za javno razsvetljavo skrbi posebna organzacija. 4)1, člen Občina srbi za zgraditev in poslovanje j avbi h kopališč na prostem v večjih strnjenih naseljih skladno z materialnimi možnostmi, upoštevaje zdravje občanov in interese turizma. V ostalih naseljih skrbe za javna kopališča krajevne skupnosti. Javna kopališčča upravlja posebna komunalna organizacija. Javna kopališča na prostem se lahko iz utemeljenih razlogov prepuste v upravljanje s pogodbo športnim, telesno-vzgojnim in drugim organizacijam. 42. člen Občina zagotavlja pogoje za razvoj obrtniških u-slug, ki so pomembne za dovoljevanje osebnih potreb občanov in njihovih gospodinjstev. Občina posebej skrbi za napredek obrtnih obratov, ki so posebnega pomena za družbeni standard. 43. člen Občina skrbi, da se organizira kinematografska dejavnost v Celju in večjih strnjenih naseljih. V ostalih naseljih Se po potrebi organizirajo potujoče kino-predstave. Kinematografsko dejavnost opravlja posebna komunalna organizacija. 44. člen Občina skrb' za ustvaritev in vzdrževanje parkov, zelenic in nasadov ter za splošno meošanne z zasajeva-niem Okrasnega drevi a in grmičevia, za nastavitev [klopi v nasadih, ureditev obrežja Savinje ter dnurth rek in rOtokov, reden odvoz smeti in odnadkov. čič'""-nie lavnih prostorov in sploh odpravo nomanilkliivosti. ki kvarilo estetski in urejen izeled teh našelH in r>n_ speto i e hortikulturno delavnost tudi nri občanih isamiih Naloge iz prvega odštavka tega člena opravlja posebna komunalna organizacija. Občina materialno podpira delavnost olepševalnih hortikulturnih in turističnih društev, upoštevale pri tem programe dela teh društev, njihovo prizadevnost in vnemo ter uspehe. V ostalih naseljih skrbe za dejavnost po tem členu krajevne skupnosti. 45. člen Občina skrbi, da se uredijo primerni prostori za parkiranje motornih in drugih vozil glede na krajevne potrebe in v interesu turizma in varnosti javnega prometa. Vzdrževanje parkirnih prostorov in organizacijo čuvanja vozil opravlja posebna komunalna organizacija Parkiranje, tarifa za parkiranje in 'čuvanje vozil se urede s posebnim odlokom. Za parkirne prostore v ostalih naseljih skrbe krajevne skupnosti, . 4. Preskrba in družbena prehrana 46. člen Občina skrbi, da se zaradi preskrbe z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje ustvarijo potrebni pogoji za ustrezno ureditev .trgovske mreže. Občinska skupščina s posebnim odlokom določi namembnost posilbvnih prostorov. 47. člen Občina skrbi, da se v občini in po potrebi v drugih krajih ustanove obrati družbene prehrane (samopostrežne restavracije, mlekarne, zajtrkovalnice, mlečne restavracije itd.). Občina skrbi, da se organizira ustrezna oskrba z mesnimi proizvodi v Celju. 48. člen Občina pospešuje, da se -zgrade gostinski in turistični obrati, kjer je to potrebno, zlasti pa v Celju, Štorah, Dobrni in Vojniku (hoteli, prenočišča, moteli, cam-pihg prostori, in drugo). Krajevne’skupnosti skrbe, da se ustvarijo pogoji za ustanovitev gostinskih in turističnih obratov na njihovem območju glede na -potrebe občanov in v interesu turizma. 5. Šolstvo in izobraževanje 49. člen Občanom je zajamčeno obvezno osnovno šolanje. Občina ustanavlja šole in druge izobraževalne zavode in skrbi za njihov razvoj in napredek. Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob enakih po-pogojih omogoči, da si pridobi znanje in izobrazbo po svojih zmožnostih in nagnjenih. Občina zagotavlja pogoje za delo tistih šol, ki jih je ustanovila. 50. člen Občina skrbi, da je vsem šoloobveznim otrokom omogočen osnovnošolski pouk. V ta namen se ustanove osnovne šole po krajevnih potrebah, pri čemer se upošteva število otrok in mladine, oddaljenost od šole in druge prilike. V naseljih, kjer zaradi premajhnega števila otrok ali iz drugih razlogov ni mogoče ustanoviti popolnih osnovnih šol, se ustanove nepopolne oziroma nižje organizirane osnovne šole kot podružnice osrednjih šol. Za vsako šolo se mora v statutu šole določiti šolski okoliš, za katerega je šola ustanovljena. Organizacija osnovnošolske mreže in podrobnejša razmerja med osrednjimi osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami se uredijo s posebnim aktom občinske skupščine in v statutih posameznih šol. 51. člen Občina skrbi, da je na vseh šolah potrebno število učnega in vzgojnega ter drugega osebja za nemoteno in uspešno poslovanje šol. Občina skrbi za dotok učnega in vzgojnega kadra s kreditiranjem in štipendiranjem šolanja. 52. člen Sredstva za vzdrževanje in delo šol. ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotovijo v skladu za šolstvo. 53. člen Šoloobveznim otrokom, ki so zelo oddaljeni od šole in se vozijo vsak dan v šolo in domov, zagotovi občina prevoz z avtobusom ali vlakom po krajevnih prilikah oziroma jim daje vozne olajšave ali po vrača stroške za prevoz. Vozne olajšave zagotavlja občina tudi učencem šol II. stopnje, upoštevajoč njih materialni položaj. Ugodnosti po tem členu se uredijo s posebnim o-dlokom. 54. člen Občina pospešuje ustanavljanje šolskih kuhinj. Šolske kuhinje kot notranje organizacijske enote šol pravljajo toplo hrano za šolske otroke. Podrobnejše določbe o šolskih krhinjah so v statutu vsake šole. Občinska skupščina predpiše s posebnim odlokom, za katere kategorije otrok se zagotovi brezplačna malica ali malica po nižji ceni v breme sredstev občine. 55. člen Občina praviloma nosi stroške za nabavo šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov otrokom osnovnih šol. Na šolah se organizirajo posebne knjižnjice učnih knjig za pomoč učencem osnovnih šol. Podrobnosti o organizaciji zbiranja šolskih knjig so v statutih posameznih šol. S posebnim odlokmo se urede podrobnosti glede preskrbe šolskih knjig in drugih šolskih pripomočkov na stroške občine. 56. člen Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, zagotovi obvezno šolanje v posebnih šolah, skladno s splošnimi predpisi. Podrobnosti o šolah takih otrok so v statutih ustreznih šol. 57. člen Občina sodeluje skupaj z duugimi občinami pri ustanavljanju srednjih in višjih splošnih in strokovnih šol. Te šole se ustanavljajo skladno s potrebami po ustreznih strokovnih kadrih. Z ustreznimi dtedovnimi organizacijami v občini se glede na njihove potrebe po strokovnih kadrih, sklenejo pogodbe o sofinanciranju strokovnih šol. 58. člen Občina skrbi za splošno in tehnično izobraževanje občanov. Tehnično izobraževanje se opravlja na ustreznih šolah, v organizacijah ljudske tehnike in v drugih organizacijah. Občina skrbi za zgradbe in naprave, ki se uporabljajo za tehnično izobraževanje in daje materialno pomoč zadevnim organizacijam in društvom. 59. člen Za zagotovitev šolske in predšolske vzgoje otrok se ustanovijo posebni zavodi, primemo krajevnim razmeram in potrebam. Zavode za predšolsko vzgojo ustanovi občina ali krajevna skupnost. Zavod za predšolsko vzgojo se mora ustanoviti v vseh naseljih, kjer je ustrezno število predšolskih otrok. Krajevne skupnosti in šole skrbe za gradnjo šolskih igrišč. Občina nudi pomoč krajevnim skupnostim pri njihovi skrbi za predšolsko vzgojo otrok, in pri gradnji otroških igrišč po dejanskih potrebah. 60. člen Občina skrbi za napredek splošnega in strokovnega izobraževanja s tem, da ustanovi delavsko univerzo in prispeva k financiranju njene dejavnosti. 61. člen Občina organizira proučevanje vzgojne pedagoške problematike šol in posredovanje zadevnih izkušenj. 62. člen Občina omogoča izobraževanje svojih občanov tudi na visokih šolah (univerzah) in na drugih šolah, ki jih ni na področju občine, skladno s potrebami po strokovnih kadrih. 63. člen Občina daje štipendije svojim občanom, glede katerih se da utemeljeno pričakovati, da se bedo zaposlili pil organih občinske skupščine in pri zavodih, ki opravljajo javno službo v občini in da bodo ostali v tej službi primerno dobo, gfede na potrebe po strokovnih kadrih. Sistem štipendiranja, pospeševanja šolanja in izobraževanja ureja oboin^ tudi s kreditiranjem. Štipendije in krediti se dajejo na podlagi natečaja. Štipendiranje se opravlja po splošnih predpisih. Občinska skupščina uredi podrobnosti glede kreditiranja šolanja s posebnim odlokom. 6. Kultura in prosveta 64. člen Občina ustanovi oziroma se šteje kot ustanovitelj študijske knjižnice, ljudskih knjižnic, pionirskih knjižnic, splošnega muzeja, muzeja revolucije, umetniške galllerije (likovnega salona) in Slovenskega ljudskega gledališča v Oelju ter drugih ustreznih zavodov. Občina skrbi tudi zai zbiranje in vzdrževanje arhivskega gradiva preko lastnega arhiva v Celju. 65. člen Občina skrbi za organiziranje kulturnih prireditev, predavanj, filmskih predstav, festivalov, kulturnih razstav, skrbi za ustanavljanje amaterskih gledališč, pevskih zborov, orkestrov, za glasbeno vzgojo. (Lutkovnih in pionirskih gledhiišč, društvenih centrov, gostovanja umetniških skupin iz drugih krajev in skrbi za druge oblike kulturnega dela. 66. člen Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za kulturo skrbita, da kulturne organizacije izvajajo splošno politiko kulture občine in dajeta organizacijam priporočila za njihovo delo. Obseg materialne pomoči, ki jo daje Občina kulturnim organizacijam, je odvisen od programov in uspehov posamezne kulturne panoge in od prizadevanja ter vneme organizacije njenih organov. Obveznosti krajevne skupnosti v pogledu pro-svdtno-kultumega dela so določene v njihovih statutih. 67. člen Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov. V ta namen občina zlasti: — skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, galerij, gledališč, kinematografov in drugih kulturno prosvetnih organizacij; — skrbi za varstvo in vzdrževanje kulturnih spomenikov; — skrbi za spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe; — pospešuje amatersko odrsko in drugo kulturno dejavnost; — pospešuje dejavnost kulturno prosvetnih društev in organizacij; V skrbi za delovanje pomembnejiših in stalnejših kulturnih dejavnosti sodeluje občina tudi z drugimi občinami. 68. člen Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno in v skladu z zakonom Zavod za spomeniško varstvo v Celju. Druge kulturno-prosvetne dejavnosti se izvajajo neposredno v ustreznih zavodih, društvih in drugih samostojnih organizacijah. 69. člen Občina skrbi v mejah svojih materialnih možnosti in v sodelovanju z občani, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, za gradnjo novih objektov, ki bodo služili kultumo-prosvetnim dejavnostim. 7, Zdravstvo 70. člen Občina skrbi za zdravstevno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega' varstva, ki jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva: — osnovna zdravstevna pomoč v zdravstvenem zavodu in na bolnikovem domu in nega na domu; — specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja; — zobozdravstevna pomoč; — Zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otirok ter mladine in starih oseb v ustreznih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah; — zdiravstvmo Varstvo nad defavci v gospodarskih organizacijah, katerih zdravje je ogroženo pri delu; — prva pomoč in prevoz ponesrečencev, nenadno obolelih oseb in porodnic v zdravstvene zavode; — patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih telesnih lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja. Občina zagotavlja tudi medicinsko, socialno in poklicno rehabilitacijo. Občina skrbi, da se opravljajo sistematski pregledi mladine, vajencev in športnikov ter učnega, vzgojnega in tehničnega osebja v šolah in predšolskih zavodih. Občina skrbi za izvajanje ukrepov zaradi utrjevanja zdravja, pravočasnega odkrivanja in preprečevanja obolenj in nalezljivih bolezni, skrbi za zdravstevno nadzorstvo nad bacilonosci, skrbi za odkrivanje žarišč nalezljivih bolezni, skrbi za zdravstveno nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odplakami in odpodnimi snovmi ter zrakom, skrbi za splošno higiensko nadzorstvo na vseh javnih napravah in 'krajih ter za asanacijo zemljišč. Občina skrbi za organizacijo in izvedbo cepljenj in -podobnih preventivnih zidravstevnih ukrepov. Občina skrbi za zdravstveno-prosvetno vzgojo. Občina skrbi za mrliško-pregledno -službo in predpiše tarifo za delo mrliških preglednikov. Občina skrbi za zagotovitev preskrbe z zdravili na območju., vseh naselij. 71. člen Iz sredstev občine se zagotovi zdravstveno varstvo občanov, ki niso zavarovani po splošnih predpisih o zdravstvenem zavarovanju in nimajo ' sredstev za zdravljenje. Podrobnejše določbe o tem se predpišejo s posebnim odlokom. 72. člen Zdravstveno varstvo izvršujejo v občini zdravstveni zavodi skladno s splošnimi predpisi. Občina ustanavlja potrebne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu. V občini obstoji občinski zdravstveni center, ki opravlja strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo in druge upravne zadeve iz področja zdravstva; ki mu jih poveri občinska skupščina oziroma so mu naložene s splošnimi predpisi. Sanitarno nadzorstvo opravlja občinska sanitarna inšpekcija po splošnih predpisih. 8. Področje socialne politike 73. člen Občina skrbi za socialno varstvo občanov, ki so takega varstva potrebni. Občina opravlja naloge s pod- ročja socialnega varstva neposredno preko svojih organov in preko centra za socialno delo ter krajevnih skupnosti. Pri izvrševanju teh nalog sodelujejo organi občine z delovnimi in drugimi samoupravnimi oraga-nizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za človeka. Občina ustanavlja v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki to potrebujejo. Naloge krajevne skupnosti na področju socialnega varstva so urejene z njenim statutom. Občinska skupščina lahko s sogDIasjem krajevne skupnosti prenese nanjo določene pravice in obveznosti do socialnih zavodov. 74. člen Center za socialno delo povezuje delo socialnih zavodov, usmerja njihovo delo, nudi neposredno pomoč pri upravljanju službe socialnega varstvai, proučuje vzroke posameznih socialnih problemov in predlaga primerne ukrepe za odstranjevanje teh vzrokov in izboljšanje socialnega dela. Socialni center sodeluje pri reševanju socialnih problemov s krajevnimi skupnostmi, družbenimi organizacijami, zlasti z organizacijami SZDL in občinskim odborom RK ter z delovnimi organizacijami. Podrobnosti o socialnem delu so v statutu Centra za socialno delo. 75. člen Občanom, ki nimajo najnujnejših sredstev za življenje in niso sposobni za delo ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in zmožen vzdrževati, zagotavlja občina iz svojih sredstev dopolnilna sredstva za preživljanje. Podrobnosti o tem se urede s posebnim odlokom. V odloku se natančneje določijo pogoji in druge okoliščine glede dajanja socialne pomoči. V odloku se lahko1 tudi določi, da se socialna pomoč daje samo na podlagi ustreznih predlogov pristojnih organov krajevnih skupnosti, (lahko pa se ta pristojnost (sporazumno prenese na krajevne skupnosti, skladno s statuti teh skupnosti. V odloku se določi minimalen obseg socialne pomoči, ki mora biti tolikšen, da so zagotovljena z njim sredstva za hrano in najnujnejše obleke. 76. člen Občina zagotavlja kmetom, ki s kupoprodajno ali drugo pogodbo, sklenjeno z gospodarslko organizacijo prenesejo v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča^ preživninsko varstvo. Pogoji in druge podrobnosti glede pravice do preživninskega varstva so urejene s posebnim odllbkom. 9. Telesna kultura, šport in oddih (rekreacija) občanov z območja krajevne skupnosti. 175. člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Statut krajevne skupnosti prične veljati, ko ga sprejme zbor občanov in potrdi občinska skupščina. 176. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. Krajevna skupnost nima funkcije oblasti in njeni organi nimajo upravnih pooblastil. Premoženje krajevne skupnosti je družbeno pre-ženje, ki ga upravlja svet krajevne skupnosti. 177. len Zbor občanov je naj višji organ krajevne skupnosti. Krajevna skupnost ima kot svoj izvršilni organ svet krajevne skupnosti. Sestav in naloge sveta krajevne skupnosti določi statut krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti se voli na zborih občanov. Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja dve leti tako, da se vsako leto zamenja polovica članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi poravnalni svet v okviru splošnih predpisov. Statut krajevne skupnosti določi, da ima krajevna skupnost po potrebi še druge organe. 178. člen S statutom krajevne skupnosti se podrobneje določi organizacija in delo krajevne skupnosti, sveta krajevnih skupnosti, delo in organizacija poravnalnih svetov, način ustanavljanja servisov, komunalnih in drugih organizacij, razmerje do hišnih svetov in druga vprašanja v zvezi z delom krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih da občina, s sredstvi, ki' jih dajo delovne in druge organizacije in s sredstvi, ki jih dajejo občani krajevne skupnosti. Vire sredstev, ki jih da občina krajevnim skupnostim, določi občinska skupščina vsako leto posebej v svojem proračunu in z drugimi predpisi skladno z zakonom, programom in planom, upoštevaje potrebe krajevne skupnosti, prizadevnosti njihovih organov za razvoj in napredek, in druge okoliščine. 180. člen Krajevna skupnost upravlja družbeno premoženje, ki ji je dano v uporabo, pomaga občinski skupščini in njenim organom pri opravitianju njihovih družbenih nalog na območju krajevne skupnosti, skrbi za varstvo oseb, ki jim je taka pomoč potrebna in predlaga skrbnike za mladoletnike in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo, skrbi za varstvo in oddih ter zabavo otrok, organizira prostovoljno delo prebivalcev na svojem območju in organizira zbiranje prostovoljnih prispevkov, daje občinski skupščini in njenim organom predloge in mnenja o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki so določene s splošnimi predpisi, s statutom krajevne skupnosti in zadeve, za katere jo pooblasti občinska skupščina. 181. člen Podrobnosti o organizaciji in delu krajevne skupnosti ureja njen statut. 2. Zbori volivcev 1182. člen Občani občine neposredno sodelujejo pri upravljanju občine na zborih volivcev. Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja volivnih enot, kot so določene za valitve v občinski zbor občinske skupščine, lahko se po potrebi sklicujejo tudi za posamezna naselja ali za območje posamezne krajevne Skupnosti. Poleg splošnih zborov volivcev se lahko sklicujejo tudi zbori volivcev deHovnih organizacij. Ti zbori se sklicujejo po volivnih enotah, kot so določene za volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po ekonomskih in drugih enotah posameznih organizacij. Način sklicevanja zborov volivcev določi občinska skupščina s posebnim sklepom. 183. člen Zbori volivcev se sestajajo po potrebi. Zbor volivcev lahko skliče predsednik občinske skupščine, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ socialistične zveze delovnega ljudstva ali desetina volivcev z območja, za katero se zbor sklicuje, evndar najmanj 30 volivcev. Zbor volivcev delovnih organizacij lahko skliče tudi ena tretjina članov delovnih organizacij z območja tega zbora. Kadar zbor volivcev ni Sklical predsednik občinske skupščine, mora sklicatelj zbora obvestiti predsednika občinske skupščine o sklicanju zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj tri dni pred dnevom zbora. 184. člen Sklicatelj mora razglasiti sklic zbora najmanj 7 dni pred dnevom zbora. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo sklicuje zbor. Na zborih volivcev lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora volivcev. Kadar zbor volivcev upravlja v olivno funkcijo, odločajo samo tisti občani, ki imajo splošno volilno pravico. 185. člen Na zborih volivcev občani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v občini in v širših družbeno-političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali z zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali statutom občine. Na zborih volivcev poročajo odborniki občinske skupščine in predsedniki svetov o delu občinske skupščine. Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva. Zbori volivcev dajejo predloge, mnenja in pripombe pred sprejemom posameznih predpisov občinske skupščine. Zbori volivcev izvršujejo v mejah zakonitih predpisov naloge v zvezi z volitvami odbornikov občinske skupščine in poslancev republiške in zvezne skupščine. Zbori volivcev opravljajo druge naloge po splošnih predpisih, statutu občine in po sklepu občinske skupščine. 186. člen O sklepu zbora volivcev mora razpravljati občinska skupščina ali njen pristojni organ in obvestiti zbor o stališču, ki ga je v zadevi zavzela najpozneje v treh mesecih. 3. Referendum 187. člen Občinski referendum je oblika neposrednega odločanja občanov. Na občinskem referendumu občani odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezen kraj ali občino kot celoto. Referendum se lahko razpiše za območje enega ali več naselij ali za območje cele občine. Referendum se lahko izvrši zato, da se občani izjavijo vnaprej o predlogu odloka ali sklepa, še preden ga je občinska Skupščina sprejela, ali pa zato. do potrdijo ali ovržejo odloik ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela. 188. člen Referendum razpiše občinska skupščina. Referendum je obvezen glede zadev, za katere je ž zakonom predpisano, da morajo o njih odločati občani z referendumom. 189. člen Občinska skupščina dblooi besedilo referenduma. V sklepu o razpisu referenduma mora biti vsebovan predmet in datum referenduma. Glasovanje je neposredno in tajno. Na referendumu glasujejo občani, ki imajo splošno volilno pravico. 190. člen Občinska skupščina je dolžna razpisati referendum o določeni zadevi, če to zahteva večina zborov volivcev z območja, za katerega naj se referendum opravi. 191. člen Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina v volilni imenik vpisanih volivcev naselja, za katero se opravi referendum, ali občine. Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovali. Izid referenduma je za občinsko skupščino obvezen. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega alk ta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. 4. Skupne določbe 192. člen Da bi se zagotovila javnost v delu občinske skupščine in njenih organov, in razvijale oblike neposred- nega upravljanja v občini, mora občinska skupščina in njeni organi: a) obveščati Občane o svojem delu po tisku, radiu, z objavljanjem splošnih in določenih drugih predpisov na občinskih razglasnih deskah; b) sklicevati tiskovne konference in na druge načine omogočiti predstavnikom ti sika in radia vpogled v delo organov skupščine; c) omogočiti delovnim organizacijam, da morejo dati pripombe, kadar občinska skupščina in njeni organi sprejemajo priporočila, ki imajo pomen za širše področje dejavnosti ali za večje število delovnih organizacij ; d) omogočiti občanom, da se seznanijo z zadevami, ki se obravnavajo na sejah občinske skupščine; v ta namen je upravni organ občane dolžan pošiljati gradivo za seje občinske skupščine organom družbeno-političnih organizacij v občini, tisku; radiu, krajevnim skupnostim in ljudskim knjižnicam ter študijski knjižnici. Občinski upravni organ je dolžan izdajati informativni bilten o delu organov občinske skupščine in ga pošiljati organom in organizacijam iz tč d) prejšnjega odstavka. 193. člen Kadar organi zveze sindikatov v občini, občinski odbor SZDL, Z MS,ZZB NOV pripravijo gradivo, za katerega sodijo, da je pomembno za obravnavo tudi na seji občinske skupščine ali njenih organih, je občinska skupščina dolžna zagotoviti, da se take zadeve obravnavajo pred občinsko skupščino' in njenimi organi. VIII. poglavje RAZZMERJA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV DO DELOVNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ 194. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami v občini'. Organizirajo zbiranje in združevanje sredstev delovnih or-agnizacij za izpoflhitev splošnih nalog občine in pri izvedbi drugih splošnih akcij. Občinska skupščina in njeni organi se zaradi uresničevanja teh nalog posvetujejo s predstavniki delovnih organizacij. Občinska skupščina in njeni organi imajo do delovnih organizacij samo tiste pravice, ki so določene v ustavi in zakonih. Občinska skupščina in njeni organi opravljajo nad delovnimi organizacijami družbeno nadzorstvo s tem. da nadzorujejo zakonitost dela organov teh organizacij in pdlitiko gospodarjenja s sredstvi, ki mora biti v skladu s splošnimi družbenimi interesi, zlasti s programom in planom razvoja občine. Organi občinske skupščine so dofflžni obravnavati predloge delovnih organizacij. Če delovna organizacija ni zadovoljna s stališčem organov skupšine lahko svoj predlog sproži neposredno pred občinsko skupščino. 195. člen Občinska skupščina in njeni organi lahko dajejo delavnim organizacij am priporočila. Delovne organizacije so dolžne, da o priporočilih razpravljajo in morajo seznaniti občinsko skupščino s svojimi stališči. 196. člen Če delovna organizacija ravna v nasprotju z zakonitimi predpisi, in če je delo delovnih organizacij v nasprotju z družbenimi koristmi, je občinska skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe zoper organe upravljanja po splošnih predpisih. , 197. člen Občinska skupščina lahko priporoči združevanje posameznih delovnih organizacij v večje delovne organizacije, če to narekujejo splošni gospodarski in drož- beni interesi in če se s tem doseže kakovostno boljša in količinsko večja proizvodnja oziroma storitve. 198. člen Občinska skupščina in njeni organi skrbe za smotrno upravljanje in uporabljanje premoženja v splošni družbeni lastnini na območju občine. Občinska Skupščina in njeni organi morajo ravnati s premoženjem v splošni družbeni lastnini s skrbjo dobrega gospodarja, v skladu z zakonitimi predpisi. Občinska skupščina da splošno družbeno premoženje v uporabo ali upravljanje delovnim in družbenim organizacijam in krajevnim skupnostim. Premoženje, ki ni dano v uporabo ali upravljanje po drugem odstavku tega člana, upravlja Občinska skupščina po svojih organih. IX. poglavje SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI 199. člen Zaradi urejanja zadev, ki imajo skupni pomen za več občin in zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov z območja posameznih občin, upoštevajoč ekonomičnost, racionalnost in kadrovske raizloge lahko Občina z drugimi občinami ustanovi skupne službe in sklade. Skupne službe in skladi se ustanovijo na področjih, za katere občinska skupščina smatra, da za njihovo delovanje ni pogojev na območju ene same občine. 2KX). člen Razmerje med občinami pri ustanavljanju skupnih služb in skladov, se uredi s posebno pogodbo. 201. člen Občina lahko zaradi uresničevanja svojih nalog z drugo občino ustanavlja tudi skupne delovne organizacije (zavode), združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge medsebojne pomoči in sodelovanja. Razmerje, ki nastane z drugo občino pri ustanovitvi skupnega zavoda, združevanju sredstev in organiziranju skupnih akcij, se določi s posebno pogodbo. X. poglavje RAZMERJA OBČINE DO OKRAJA 202. člen Občina lahko pooblasti okraj za opravljanje tistih nalog, 'ki se dajo boUjše in uspešnejše opravljati pri okraju zaradi enotne ureditve ali če to narekujejo kadrovski ali drugi razlogi, ne more pa prenašati zadev iz svoje pristojnosti v pristojnost okraja. Medsebojna razmerja, ki nastanejo s tako pooblastitvijo. se določijo s pogodbo z okrajem. 203. člen Občina lahko z okrajem ustanovi skupne sklade, če je to v interesu občine. Medsebojno razmerje do okraja glede financiranja sklada in druge naloge, se uredijo s pogodbo. XI. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 204. člen Vsi akti, ki jih morajo po določbah statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, da se zagotovi izvajanje statuta, morajo biti izdani do 31. decembra 1964. V istem roku morajo biti spravljena v sklad vsa obstoječa stanja z določbami tega statuta. 205. člen Za' spremembe in dopolnitve statuta velja enak postopek kot za njegovo sprejemanje. 206. člen Ta statut začne veljati 30 dni po dnevu objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati statut občine Celje (Uradni vestnik Okraja Celje, št. 11-61/59 in 2-14/60) in vsi drugi predpisi statutarnega značaja. St 011-3/64-1 Celje, dne 5. maja 1964. Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. ' - ■ > : . : -- : • ■. : f5l VM-' : - :: - ' ■ - ' . . Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje” v Celja — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk” Celje* Uredništvo In uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki^Celje št. 603-11-603-10.