TRST, četrtek 30. avgusta 1956
Leto XII. . Št. 193 (3431)
0RSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
lt.R3?vilSTVO:	MONTECCH1	it.	*, II. nad. — TF.LEFON 83-81	.	94-*38	—	poštni	predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 Ur beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 JR. - FLRJ. Iz\od lO. mesečno aiO di^
viSine« ■~._^>05lruž- GOKICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Posilil tekoči račun Založništv
v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 80 din.
seda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrttetna tjou, pouetna z..w,	-	'ložba	Slovenije,
žniStvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega Uska, Drza™* z D ZOZ-Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - ?. - 315 • Izdala Založništvo trz .	_
GLOBOKE POSLEDICE ZDRUŽITVE PSI S PSPI
Med PSI in KPI ne bo razdora Poudarjata Nenni In Pertini
Izjava tajnika SFIO P. Commina - Pajettove kritike Martinovega nastopa na londonski konferenci
3» septembra bo „splošni kmečki sprehod“
(Od našega dopisnika) mpn?4' 29, — Tretji dan kotli iranja konkretne možno-ei»u!?r-Uzitve llled obema soje ■ cnima etrankama Itali-o if vV, zna'cu razpravljanja žitu	h	posledicah	zdru-
tirn* Z-a Yse italijansko poli-- 0 življenje. Najbolj zani-m Politične opazovalce ud-Ve ,v bsjvečji stranki c rža-„ ■ “*tere prvaki se vedno Pral omentirajo sestanka v gl, °enanu' pač pa stikajo po eni strani Faniam-
Vičarr	’ po druš‘ Pa lc-
iesn« ain po. treti‘ Pristaši Glao . emo^ristjanike struje.
«e v'! U *em Pr*vira 11J14 s0 NatJ-n9 v okviru ugibanj, »i, azneiše vprašanje za
m»rebitnVli“ln0 stranko Pa itstn	kriza vlade zaradi
tij,.„Pa socialdemokratskih mi
•o ioV' Toda ta možnost, ki ra; socialdemokrati ge vče-
nik, an'kali. se ponovno za-*a tudi danes-.
lo	temu pa se je zače-
brpnkUvoriti 0 zgodovinskem '.."»oratu v italijanski notra-demT? ZUaanji politiki in vsi kr‘st.iansk:	prvaki posa-
‘svoie „ ,stru) se zavedajo Pred ve'*ke odgovornosti negotovo bodočnostjo«. jaie s'- da &o se najbolj orna-Se . tallianijeve pozicije, ki nterik-na svoiem obisku v A-hvalii v za<lnjih dneh zelo ste- s stabilnostjo italijan-Poodkrj^'^83 P°lozaJa Prtje J ■, kako mu Po z,,ra , evo» sijajno uspelo Vso tJ upravnih volitvah. sedaj *epo zgradbo mu bo socj-i- ?.ru-šila združitev med Goneif. Nie8ov nasprotnik zdriis-.a pa ie s predvidevano
Pravu i° kar zadovoljen, beg, • da Poč® imeti nobe-jevci °Pravka niti s fanfani-< »*l s koncentracionisti. dett c da hoče ostali dosle-itaVn-pVoi*111 zamislim pred-Sicer leve struje.
in
«za-
jektivr Pa se pravzaprav ob-kej n° nikomur ne mudi, dev,s' ztlruzitev ne pred vila v '®z noč, Vlada bo osta-
Ntlm?S °ji sestavi vsaj do s 'ka dčmokrist jamskega Sa v Trentu, čeprav bo
lledic nie imelo svoje po-Va^^. Pri razpravah o naj-tarsuiČ Političnih in gospo-
ParitVpl'a-:“‘jb-
bbjjvij 1 casoPls »France Soir« katere a r?zSovor z Nennijem, -. »a je francoski novinar
piskal
,0ciai”‘. Y Chamonixu. kjer je »» oddihi Prvak še vedno j„ u- Nenni je izjavil,
?°voriti<lnaravnost fantastično ‘U o
^°r Z* KSi
iu,i - in komunisti, beni n, - 0 nekakšni drama-r*ti*	lr>tvi s socialdemo-
S»čn» *^!sn,ica. je povsem Pa»n da**’? i** citial Nenni. «CJ-®°.	nega	Pl’e,l>ma ne
• in ,a^ upam, da bo JJj* med *la-'t*“N,iejsega zbliža-. 5 strani..0 en)a socialistični-air'*» Italiie in upam
tudi^nka
fiV6babSaT 'd,"jMev d”se'
k UsPeheTu,,'las' »upori ime-F°r°ča i.‘ ^ranccak' novinar Ir' laže- a, Nenni predvideva Utb z, '.'jPhžanje s Saragar ,'u*aeiio , ’tšnjo borbo, for-°*itve i skuPne platforme za li^užiU Ig® 'n končno 0 teisv	a	1)1 razprav-
m	Postopku,	sem	pro-
?bed Počitniš naJ me obišče
takr am^ v Pralogna-j. *!. staljis- SVa si obrazložila
*ot ' Sle 1 U. mn“K.h vpra-. tovii. , 'le katerih sva u-
stanek z Nennijem v Pralo-gr.anu ni bil rezultat njegove alt pa Nennijeve osebne pobude, ker sta bili o tem obveščeni vodstvi obeh strank. Jutri bo Saragat odpotoval iz Rapalla v I.ueco, kjer se bo sestal s prosvetnim ministrom Rossijem, ki je danes izjavil, da predstavlja socialistična e-notnost največjo željo socialdemokratov, ker bo ta enotnost kronala dolgo politično akcijo. Vendar pa bo ta «e-notnost morala biti v okviru socialdemokratske internacionale, zaradi česar je treba vedeti, ali so vsi italijanski socialisti pripravljeni slediti socialdemokratski politiki Zahoda, kajti sleherni dvom o tem bi le škodoval«.
Oglasil se je tudi znani l-talijanski pisatelj Ignazio Si-lone, ki je bil nekoč član komunistične partije, sedaj pa je vpisan v PSDI. Dejal je; «E-notnost ustvarja predpostavko za reorganizacijo celotnega .-talijanskega delavskega gibanja in okrog njega tudi najboljših intelektualnih sil v državi ter odpira novo zgodovinsko perspektivo. Najboljši čokaz važnosti tega dogodka je zmedeno in sovražno zadržanje desnice in dela centra. Ni dolgo tega, ko so ti politiki z besedami °bžalo-vali politično podrejenost PM Komunistični partiji in so Nennija spodbujali na neodvisnost. Toda komaj se je ta možnost konkretno pojavila, so opazili, da gre za veliko nevarnost. Sedaj govorijo o antikomunizmu, toča ti politiki so bolj kot antikomunisti, antiproletarci in antisociali-s-ti. Ne more se zamisliti socialistična enotnost v funkciji protikomunizma. temveč samo v funkciji antikapitali-zma,» je dejal Silone.
Medtem poročajo, da bo v nedeljo 2- septembra restanek vodstva PSIH. ki se ga bo u-deležil tudi Saragat. Hkrati pa j* prišlo do zbližanja mcu posameznimi socialdemokratskimi in socialističnimi prvaki na povsem praktičnem področju. Tako je imel socialdemokratski minister za delo Vigorelli sestanek čanes s socialističnim poslancem Santijem, ki je tajnik CGIL.
haz.govarjala sta se o mezdnem gibanju stavbenih delavcev, tekstilnih delavcev, o kmetijskih vprašanjih, o 'nesreči 'v Belgiji itd. Nennijev poslanec Vecehietti piše danes v «Avantii«. da morajo združeni socialisti imeti pred seboj tri cilje; mednarodno pomiritev, borbo proti mone polom in borbo proti agrarnem. Socialdemokratska «Giu-stizia« pa poudarja nujnost enotne delavske borbe, toda «pod pogojem, da ima spodi-kalna in politična borba za cilj zmago koristi delavcev, ne pa ozke kaste birokratskih funkcionarjev«. «Bodočo taz-tiko KPI, piše dalje list v
zvezi z včerajšnjim člankom v «Unita», je jasno orisal Pa-jetta Komunisti so bili poraženi na političnem terenu in iščejo sedaj maščevanje na sindikalnem področju. Samo zaradi tega želi sedaj Pajeita enotnost delavstva v tovarnah, zlasti v onih, kjer delodajalci nočejo pogajanj s CGIL«. Takšno in podobno pisanje je seveda uokaz, da je Nenni imel prav, ko je govoril o velikih težavah, na katere bo borba za socialistično enotnost naletela.
Piedsednik repunitke se je danes vrnil v Rim. Martino P-a je poročal o svojem delu komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice. Nenni in Togliatti nista bile navzoča, ker sta še vedno na dopustu, pač pa je govoril Pajetta. Martino je med drugim dejal, da je branil glavna načela carigrajske konvencije, t. j. svobodno plovbo ob vsakem času, nujnost izboljšanja naprav itd. Delegacija se je borila za ublažitev sporov in za dosego razumnega sodelovanja. Njemu in njegovi delegaciji je pripisati elastičnost ameriškega predloga. Dejal pa je, da je položaj še vedno teža-
ven, priznal dobro voljo E-gipta, kateremu nnamerava Italija nuditi sodelovanje za zaščito njegovih interesov sredozemske države«. Pajetta je med drugim vprašal nato zunanjega ministra, ali je delegacija zavzela Stališče glede števila povabljenih na londonsko konferenco. Martino mu je odgovoril, da je bilo po njegovem mnenju zastopstvo koristnikov prekopa zadostno. Govorili so tudi predstavniki vseh ostalih strank.
Iz Astija poročajo, da je okrog 20 županov pokrajin Asti, Alessandria in Cuneo imelo sestanek ob navzočnosti poslanca Scottija od kmečke stranke, Angelinija od PSI, ter Lozze od KPI, na katerem so zahtevali, naj vlada čimprej sprejme potrebne ^ ukrepe v korist kmetov, ki so | bili prizadeti od toče. Na se-' stanku so sklenili, da bodo 9. septembra t. 1. priredili »splošni sprehod kmetov« iz vseh pokrajin, na katerega bodo prišli kmetje s kmečkimi vozovi in traktorji, da bi tako opozorili vlado na slabe življenjske pogoje kmetov v Italiji.
A. P.
Sukamo prihodnji mesec v Jugoslaviji
BEOGRAD, 29. — Dobro obveščeni krogi javljajo, da bo predsednik indonezijske republike dr. Ahmed Sukarno na povabilo predsednika republike maršala Tita 12. septembra prispet na uradni obisk v Beograd. Med sedemdnevnim obiskom v Jugoslaviji bo dr. Sukarno poleg Beograda obiskal tudi nekatera druga republiška in industrijska središča Jugoslavije.
MOSKVA. 29. — Predsednik indonezijske republike Su. karno, ki je včeraj prispel v Moskvo, je bil daneš dopoldne v Kremlju, kjer ga je sprejel predsednik p.rezi-dija vrhovnega sovjeta Voro-šilov. nato pa ministrski predsednik maršal Bulganin v družbi zunanjega ministra Se-pilova. Sukarna je spremljal sovjetski veleposlanik v Indoneziji Kurov, indonezijski veleposlanik v Moskvi Lainber-tus Palar ter številni člani njegove delegacije. Pred začetkom razgovorov šta obe delegaciji nekaj minut pozirali fotografom. Ze prej pa je Sukarno obiskal Leninov mavzolej.
Ciare Luce v Veroni
VERONA, 29. — Veleposlanica ZDA Clare.Boothe Luce je danes 7. letalom prispela v Villalranco ter se z avtomobilom odpeljala na obisk ameriških čet SETAF. Popoldne ob It pa je z letalom odpotovala v Rim.
KOLONIALNI REŽIM NA CIPRU IZ DNEVA V DAN NASILNEJŠI
Tudi Antliiinos liunflniran na ukaz ž»‘ii vcriierja Hardlnga
EOKA zatrjuje, da je po britanskem ministrstvu za kolonije objavljeni <Digenisov dnevnik> popolnoma potvorjen - Neki britanski častnik ranjen
Kaj delajo francoske čete na Cipru ?
NIKOZIJA. 29. — Guverner Cipra Harding je ukazal, da se škof Anthimos iz Kitiuma, ki je po izgnanstvu nadškofa Makariosa poglavar pravoslavne cerkve na Cipra, konfiniru v svoji uradni rezidenci v Lunarki, ki je ne sme zapustiti brez posebnega dovoljenja.
Uradno sporočilo pravi, da je bil ta ukrep sprejet na podlagi zakona o izrednem nanju, ki je v koloniji v veljavi in na podlagi dokazov v «Digenisovem dnevniku« o stikih škofa z voditelji EOKA. »Skof iz Kitiuma, dostavlja poročilo, ne bo smel vzpostavit, stikov s teroristično organizacijo in niti podpirati politične propagande za njo«.
Skof Anthimos je bil danes popoldne na nadškofijskem sedežu v Nikoziji, pa so ga z oboroženim spremstvom odpeljali v Larnako.
Danes popoldne se je sestal na nujni seji odsek sveta etnarb je vodilnega oiga-nizma prav >slavne cerkve na Cipru, ter izdal poročilo, v katerem energično protestira proti ukrepu o konfinaciji škofa Anthimosa. Foročiio pravi, da bo ta ukrep gotovo napravil še manj ugodno ozračje za rešitev ciprskega vprašanja.
Danes zvečer so bili raztreseni letaki, v katerih EOKA
?v>la n
'!h i» », SVa si blizu«. Na-
Priii° J„a Ne»n'i dejal.
da je
si >uejrr,u ceiuraine’
itit„ °vt‘i:a 1	do	neke-
>UuJv*ncfj‘0 “:J',va: ^e za sL»'i Iranc°sRe socia-
'Menac6 in , ..'r».icionale, o če-
ie?e p(l!!nos‘ ze obveščena.
'hea bjennJ	Ob
la to^odna iKa Kle<la»Ja na
V°riMT°. pa lravnjil' /las,i zaril da ie 1- Nenni odgo-
dveh 7e,n,Sk0. I>riSl° v
Pst . zbližam	d(>	določe-
X ^bdnimf8lisf mt‘(l stranki| b»
Pa
socialistič-nti. «Kljub temu
itUi-nih ,r,'.Kc. slevilmh
■dalisč
Prohi'1"*'' Tut*
k‘‘ in ? 9m
b> ei1) dolikat',
i,s‘ičn
aien
r?h
socia-i zame je ln de7il,.n; pa tut,i teža-
.‘‘Kalen v SaV-*'"'! - V
?aiPrej',“tle?', v lem' <la
^Peli8'1 b°"'0 ^ate:, e socialiste.
Snslanck IMasnr-Menziiis lin 1/ pnnndnljult Hisi!iihuwnrji:i/a izjaua n sunšlti Imzi
Nadaljnje aretacije v Egiptu zaradi vohunstva - Krišna Mcnon v Kairu Mac Millan o nevarnosti sueške krize za britansko gospodarstvo
KAIRO, 29. — Naser je brzojavno odgovoril na Menzie-sovo pismo, v katerem ga je vprašal glede datuma in kraja sestanka s «petimi«. Besedilo Naserjevega odgovora je izročil Menziesu v I .Ondonu egiptovski veleposlanik v hotelu »Savov« ob 19. uri. Brzojavka je c’olga tri vrste. Menziev je d odgovoru takoj obvestil člane svojega odbora, ki so bili ravno pri večerji, ki je bila prirejena v njihovo čast. Avstralski predstavnik odbora petih je izjavil, da bo Menzies z letalom odpotoval v nedeljo v Kairo, kjer se bo v ponedeljek sestal s predsednikom Naserjem. Hkra ti te povedal, da je Naser o-značil Kairo kot kraj, prihodnji ponedeljek Pa 7a datum sestauka, na kar je Menzies pristal. Menzies je namreč v svojem pismu prosil, naj Naser sam določi datum in kraj sestanka-
Naser je danes podpisal dekret, s katerim se prepoveduje objavljanje vesti o egiptovskih oboroženih silah. Dekret je v najtesnejši zvezi z odkritjem angleške vohunske
mreže v Egiptu in zadeva vesti o formacijah, premikih, o-premi in sestavi egiptovskih ot oroženih sil. Dovoljena je objava samo onih vesti, za katere izda dovoljenje vojaško poveljstvo. Dekret določa kazen od pot leta do šestili let ali pa giobo od 100 do 500 egiptovskih šterlingov.
Tudi danes so se nadaljevale aretacije odkritih angleških vohunov. Tako so aretirali nekega pomorskega oficirja in se tri druge egiptovske državljane, med katerimi je eden novinar. Britansko veleposlaništvo v Kairu je sporočilo, da je aretiran tudi britanski državljan James Zarb te v da. se zdi, da gre zgolj »za vprašanje petnega lista« in «dovoljenja za bivanje«. Egiptovske oblasti so odbile prošnjo, da bi predstavnik britanskega veleposlaništva obiskal včeraj aretirane Angleže, če prav so uradniki trikrat obiskali notranje ministrstvo. O-ba tajnika veleposlaništva pa bosta morala zapustiti egiptovske ozemlje v roku treh dni, ker sta bila vmešana v vohunsko afero. Napovedana pro-
Ulbricht navedel pogoje za zedinjenje Nemčije
Sovjetska nota o repatriaciji Rusov iz 'Zahodne Nemčije zatrjuje, da nemške oblasti preprečujejo povratek Rusov v domovino
združiti
r ‘AJnilt fr ov,tlahsle.»
SF1° pier-Javtl i,; danes v Pari-ru- z*Ozi| ifuJ*Vo' v kateri je kako j.
*tov'
bo
Po
klistW
'•kHjanskih
!?Jav> je
S,
za
socia li-rečeno, da
Pcia
Ul pet 5 Predstavniki k 'st>čh(» i P°ročal vodstvu ^ui^rnkcionale, ki ll3avi	s^ptembra.
c*alje i l)0l,darja v
£ z h -se mu 'ili i tpr da lu/!.lev zelo u-Poslo5. v»Evr^? imela v lta-Or e z« P1, sPloh, dobre bii*,*anizaciiv«.el,IVski
4ri*>ame J-Skl tab'ip
razred. ajnik in Nen-
V4*t) n an»estn;i	1
nerti»l k kiv PSI
Si7\Kra"'u	'en
Jbtniltu Il«Iiio ‘
7* «lleipi^vd'" . m,vi»arske
ii' v
enutno v
snu ' italiir, -e»iu in se bo ,?lku ai!,!Q v petek, je d„-
(Unkcih med ‘Jps!>akl °.KkuP-v veitr, .1 in KPI f,-v p*lasil	Pon
- l..n•	ovno	se
al)aUu j	ki	je
,0ciaie. 1)0 r>iion,U,at Pnlfdil, V	Uo	ostavke
■>uh.. ^krat^i.:»
hrt Jev; -	1
„i v." ministrov - di, venda
N t,;icl° .vpraša
,JP»> kongresu 1'SDI
,	.	  pa
, ,nje diskutiralo
dali* deja]mljdl' Saragat da njegov se-
BERLIN, 29. — Walter Ulbricht, podpredsednik vlade Vzhodne Nemčije in sekretar stranke socialistične enotnosti, ki sedaj nadomešča tudi odsotnega predsednika vlade Gro!ewnl;’a, je v parlamentu Vzhodne Nemčije predložil pogoje svoje vlade za zopetno zedinjenje Nemčije. Ulbricht je dal svojo izjavo v odgovor na vprašanje poslanca Heinricha Homanna, člana demokrat.čno stranke. Homann je vprašal, kakšno je stališče Vzhodna Nemčije do NATO. do prepovedi KP Zahodne Nemčije in do parlamentarne odobritve novačenja v Zahodni Nemčiji.
Ulbricht je izjavil, da »o pogoji Vzhodne Nemčije za zopetno zedinjenje Nemčije sledeči;
1. Zmanjšanje oborožene sile, sestavljene samo iz prostovoljcev v obeli delih Nemčije. Zedinjena Nemčija bi morala pripadati »ponročju o-mejene oborožitve« ter imeti vojsko približno 200.000 mož.
2. V' Zahodni Nemčiji 'e treba odstraniti militaristične in fašistične elemente v državnem aparatu in v vojski in podržaviti monopolistično oboroževalno industrijo.
3. Postopni umik tujih čet z nemškega ozemlja.
4. Preklic prepovedi KP v Zahodni Nemčiji ter prepoved vseh militarističnih in fa-> šističnih organizacij, ki so bile tamkaj ustanovljene.
5. Spdelovanje med vlada-
njegov se-ma Zahodne in Vzhodne Nem-
čije, ki naj zbliža obe nemški
državi.
Zunanji minister Lothar Bolz pa je izjavil; »Dokler obstajata na nemškem ozemlju dve nemški državi, ju je treba smatrati za naslednici nemškega Reicha. Zaradi tega je na vseh konferencah, na katerih se razpravlja o vprašanj ih. ki zadevajo Nemčijo, neizogibna udeležba obeli nemških držav na enakopravni podlagi. Nobeno vprašanje, ki se tiče Nemčije, se ne more rešiti bi ez udeležbe Nemške demokratične republike. Ta ne bo priznala nobenemu mednarodnemu dogovoru o Nem čiji, do katerega bi prišlo brez njenega sodelovanja, veljavnosti za vso Nemčijo ali 'za zedinjeno Nemčijo.
Na koncu seje je ljudska skupščina soglasno odobrila resolucijo, ki so jo predložile vse skupine v skupščini in ki daje podporo vladni izjavi, ki jo je dal Bolz. Resolucija obsoja obvezno vojaško službo in oborožitev ter odobrava politiko pomirjenjs Odobrava tudi vladno izjavo o Suezu in končno poziva vlado. naj nadaljuje svoje napore za razširitev mednarodnih odnosov demokratične repu blike in da bi bila ta splosno prizna na.
Neki predstavnik bonnske vlade je sporočil, da bo vlada razposlala trem zahodnim velesilam in Sovjetski zvez1 novo no’o o zedinjenju Nemčije. Ne izključujejo možnosti da bi Zahodna Nemčija pred-
lagala š‘ it im velesilam sklicanje nove konference, na kateri naj bi se poskušalo rešiti nemško vprašanje.
Zahodnonemski demokrist-Janski poslanec Richard Jae-ger, eden izmed štirih podpredsednikov Bundestaga ter predsednik parlamentarne komisije za obrambo, je predlagal na neki tiskovni konferenci, da bi trajala vojaška služba za tehnične čete 18 mesecev, za nelehnične pa 12 mesecev. Jaeger je dejal, da izraza osebno mnenje.
Agencija Tass javlja, da je sovjetsko zunanje ministrstvo izročilo včeraj predstavniku Zahodne Nemčije v Moskvi noto, s katero se energično odbija nemška nota od 9. julija o repatriaciji ruskih beguncev, ki živijo v Zahodni Nemčiji. Ruska nota zavrača nemško stališče, da so ti Rusi izgubili status »razseljenih oseb« in da jih je treba imeti za begunce. Nota tudi trdi, da je bilo mnogo primerov, ko so nemške oblasti preganjale in izvajale nasilje nad tistimi ruskimi begunci, ki »o se hoteli vrniti v domovino. O tem so se lahko prepričali člani sovjetskega veleposlaništva v razgovorih, ki sp jih imeli 12. junija z Rusi, ki so zaprti v Hamburgu in Straubingu. Nadalje zahteva sovjetska nota. naj se lobi Rusom ne preprečuje povratek v domovino. Nota izraža na koncu upanje, da ho iz Zahodne Nemčije čimprej prišlo sporočilo, o pozitivni rešitvi vprašanja repatriacije.
MENZIES
testna nota z britanske strani še ni bila izročena.
V Kairo je prispel danes indijski delegat na londonski konferenci Krišna Menon. Ob prihodu je izjavil, da ni prišel v-.Egipt, da bi «podprl indijski predlog ali kakršen koli drugi predlog o sueškem vprašanju«. Navzoči Egipčani so ga sprejeli s klici »Živela Indija!«, «Dol z imperializmom!« Menon je dejal, da je položaj boljši in da v Londonu sploh niso govorili o vojni indijska vlada želi mirno rešitev vprašanja in je pripravljena podpreti vse napore za mirno rešitev in za utrditev miru. Menon je imel nato dveurni sestanek z Naserjem in izjavi1, da sta govorila «o položaju sploh«. Menon bo odpotoval v Indijo v petek in se bo pred tem še enkrat sestal z egiptovskim predsednikom-
Iz Washingtona poročajo, da je Dulles prebral danes novinarjem po razgovoru a F.isenho\verjem važno predsednikovo izjavo o sueškem vprašanju. Eisenhotvčr odločno podpira zahodni načrt in vabi vse čržave. naj ga podprejo. če verujejo «v mednarodno pravico in pomiritev«. Eisenhovver je izrazil zadovoljstvo, da je Narer pristal na sestanek z odborom petih, ki mu bo predložil načrt o mednarodnem nadzorstvu nad prekopom. Prav tako je predsednik 7.DA prepričan, da ima velik pomen dejstvo, da je 18 držav od 22 pristalo na Dullesov načrt, ker te države predstavljajo 95 odstotkov tonaže brodovja, ki pluje skozi prekop. 7.e!o neprepričljiv pa je Eisenho-wer v onem delu izjave, v katprem trdi. da Dulleeov načrt «v celoti spoštuje suverenost Egipta ter s tem jamči mirno rešitev tega važnega vprašanja«. Ni dvoma, da gre s to osebno izjavo za pritisk na Naserja, da bi enostavno pristal na ampriški predlog; po drugi strani pa je to odgovor na včerajšnjo izjavo Kiseljeva.
Ta pritisk izvaja tudi bivša družba za Sueški prekop. Dobro obveščeni krogi namreč sporočajo, da bo družba poslala Naserju nekakšno noto. v kateri mu bo zagrozila, da mora v dveh tednih t. j. najpozneje do 13. septembra »doreci sporazum na podlagi a-meriškega načrta' z odborom petih«, kajti v nasprotnem primeru bo družba ukazala glavnim funkcionarjem in pilotom. naj takoj zapustijo področje prekopa. Isti krogi trdijo, da je stara druz.ua datum
13. septembra določila sporazumno z odborom petih. Ravnatelj nove egiptovske družbe Malimud Juuis pa je izjavil, da stara družba nima nobenih pravic in je prenehala obstajati 26. julija t. 1., ko je bila' nacionalizirana in so zaradi tega «tfse izjave stare ‘družbe nezakonite«.
Tudi vojaške demonstracije niso prenehale. Iz Malte poročajo, da je britanska admiralska vojna ladja «Surpri-se» odplula danes v neznano smer. Obveščeni krogi pa trdijo, da ladja ni usmerjena v Veliko Britanijo.
V okvir pritiska spada tudi današnja izjava predstavnika Foreign Officea v Londonu, ki je izjavil, da upa, da bodo «neegiptovski uradniki ostali v vlužbi, dokler ne bo znan končni odgovor Naserja«. Dodal je, da »če bi se razgovo. ri z Naserjem spremenili v verigo konferenc brez konca, bi položaj pilotov ponovno proučili«. Izjavil je tuči, da bi Naserjevo odbijanje ameriškega načrta «prineslo nov položaj«.
Tudi francoski državni ta j nik v zunanjem ministrstvu Maunce Faure je zagrozil Na. serju za primer, če ne bo pristal na «načela londonske konference« in dejal, da bi s tem dokazal svoje »imperialistične namene«, na kar se bo Francija temu primerno ravnala.
Bo drugi strani pa poročajo iz Moskve, da bodo tudi tam proučili možnost zaposlitve določenega števila sovjetskih pilotov, ki so ne že ponudili Egiptu. Tudi iz Amerike se javljajo glasovi o prostovoljcih. toda ameriško veleposlaništvo je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da neki a-meriški zakon predvideva izgubo državljanstva za vse o-ne, ki se borijo v tujih vojskah brez dovoljenja ameriških oblasti.
V Londonu pa je medtem sprožil minister MacMillan novo polemiko v nekem svojem govoru, v katerem je opozoril, da »sueška kriza grozi z nevarnostjo zahodnemu go-snodarstvu kakor tudi bodočnosti vzhodnega sveta«. Ro-uderil je naslednje tri točk«; 1. «zlate in dolarske rezerve 1, zlate in dolarske rezerve na področju sterlinga so se v avgustu «bistveno» zmanjšale; 2. po letu 1953 se je proizvodnja v Angliji zvišala za 10 odstotkov. medtem ko se je realna mezda zvišala za 20 odstotkov m 3. od leta 1951 do 1. septembra 1956 so se cene na drobno dvjgnile za 24 odstotkov, osnovne mezde za 34 odstotkov, realne mezde pa za 40 odstotkov.
MacMillan je opozoril na nevarnost inflacije v Angliji in obžaloval, da sindikati niso zadržali delavske zahteve po zvišanju mezd. Gre za poglobitev polemike med laburisti in vlado, kar je razvidno iz današnjega pisanja ’a-burističnt ga «Daily Heralda« glede zelje enega dela konservativcev. da bi se nastopilo proti Naserju s silo v primeru, da bi odklonil Menzieso-ve predloge. Zaradi tega je način Menziesove misije — »sprejmi ali pusti« — zelo nevaren. »Times« pa s tem v zvezi takole grozi: »Naserju iti Arabcem sploh moramo dati vtis, ua smo spo obni braniti naše interese. V tem je Vzrok ' neših vojaških premikov. ki so popolnoma upravičeni.«
trdi, da je «Digemsov dnevnik«. ki ga je objavilo britansko ministrstvo za kolonije, popolnoma izmišljen in potvorjen. Obenem EOKA poziva britanske oblasti, naj pokažejo pismo, ki naj bi ga bil pisal nadškof Makarios voditelju EOKA Digenisu in mu v njem čestital k »teroristični dejavnosti«. Letaki zatrjujejo, da 'ako pismo ni bilo nikoli napisano.
V tej zvezi so zelo zanimive izjave atenskega odvetnika Konstantina Evstatliopou-losa, bivšega člana »Povezave Grivas« med nemško okupacijo Grčije. Odvetnik trdi. da mu je pred štirimi mesec neki agent Intelligence Servi-cea ponudil 50,000 sterlihgftv, če bi mu dobavil vzorce pisave Grivasa - Dige_nica m pa podr-onosti iz življenja voditelja EOKA.
Omenjeni očvetnik je dal te izjave v intervjuju, ki ga danes objavlja vladni list «A-poyevmatini». Ponudili so nju tudi, da bi prevzel službo ju-ridienega svetovalca britanskega veleposlaništva v Atenah. kar bi mu prineslo ((zelo lep honorar«, «Vsi ti predlogi, je dostavil odvetnik, so znani delegaciji ciprske et-narhije v Atenah, ki sem jo obvestil o V:eh svojih stikih angleškimi agenti.« Na koncu je Evstathopoulos dejal, da fotografije rokopisov ki jih britansko ministrstvo za kolor.ije pripisu ie Grivasu, sploh ne spominjajo na njegovo pisavo.
Cipr-ki guverner Harding je govoril po radiu ter med drugim dejal, da ne bo nikoli popustil v svojih naporih, dokler ne bo napravljen konec uporabe umorov , kot političnega orodja. Nadaljevanje terorizma bo lahko samo
zakasnile rešitev vprašanja in jo napravilo še bolj težko.
Dejal je še, da bo prihodnji važen korak objava ustavnih predlogov, ki jili sestavlja lord Radcliffe. «Ne bo ni-kakih nepotrebnih	zakasni-
tev«, je dostavil. Pojasnil je tudi. da je zato objavil ukaz o predaji takoj, ko je EOKA ponudila premirje.	ker je
imel informacije, da so hoteli »teroristi« pridobiti	čas za
pripravo novih bomb, za nabavo orožja in za rekrut aci-po novih moči.
Danes popoldne je bil neki britanski častnik ranjen v roko, ko so vanj streljali neznanci, ki jim je uspelo pobegpiji.
trančosko zunanje ministrstvo je danes izdalo poročilo, v katerem pravi, da je francoska vlada sporočila britanski vladi; da si zaradi dogodkov,v Egiptu in področju Sueškega prekopa želi. (la bi mogla v primeru potrebe zavarovati francoske državljane in njihove koristi na vzhodnem iSre-d. zemfcu. V ta namen je frjncoska vlada zaprosila britansko vlado, da se del francoskih čet začasno pošlje na Ciper. Britanska vlada je na to pristala- iz Alžira pa sporočajo, da so nekatere francoske čete iz Alžira bile premeščene na Ciper, vendar niso znane nikake podrobnosti.
lamentarci vladne stranke ter opozicije so se spoprijeli in zdi se. da je bilo tudi kaj ranjenih. Razprava se bo danes nadaljevala, vendar se zdi že sedaj, da bo zahteva, naj se Paz izroči sodišču, odbita.
Polagoma jasnost v aferi Riesel
WASHINGTON, 29. — Pravosodno ministrstvo sporoča, da so včeraj aretirali štiri o=ehe, ki so zapletene v afero Riesel. Domnevajo, da bodo lahke odkrili vse odgovorne za zločinski napad na časnikarja Viktoria Riesla. ki je preteklo spomlad oslepel, ko so mu zagnali v oči raztopino galice.
Panamski minister odgovarja Dullesu
BALBOA (Panama), 29. — V zvezi z včerajšnjim zatrjevanjem Duliesa, da je Panamski prekop povsem nekaj drugega kot Sueški, je zunanji minister Paname Alberto Boyd med drugim izjavil: »Panamski prekop ne more biti ameriški nacionalni prekop, ker je zgrajen na ozemlju Paname. Pogodba iz leta 1903 ne priznava Združenim državam Amerike suverenosti nad področjem prekopa. Republika Panama je namreč ZDA samo dovolila določeno oblast izključno gleče izkoriščanja prekopa. Pogodba določa. da imata obe državi na prekopu skupne interese.«
Letos več stanovanj kot lansko leto
RIM, 29. — Centralni inštitut za statistiko objavlja nekatere podatke o stanovanjih, ki so bila zgrajena v času od januarja do maja leta 1956. v občinah, ki so glavna mesta pokrajin, ter v drugih občinah z nad 20.009 prebivalci. Na podlagi dovoljenj za uporabo stanovanj se je v tem času zgradilo 53.645 stanovanj, kar je za 9,(1 odstotka več V primeri z. isto dobo lanskega leta. Prostorov pa je bilo v prvih petili mesecih letosnie-ga leta zgrajenih 361.473. kar je za 8,4 odstotka več kot lani v istem času.
Na podlagi dovoljenj za gradnjo je bilo v prvih petih mesecih letos v načrtu 90.044 stanovanj (9.5 odstotka več kot 1955), prostorov pa 615.295 (9.3 odstotka vee).
Pretep v parlamentu
LA PAZ. 29. — V bolivijskem parlamentu so včeraj razpravljali o zahtevi opozicijske stranke »socialistične falange«, naj pride pred proces bivši predsednik Paz E-stensoro, in sicer pod obtožbo slabega upravljanja. Seja je bila zelo hrupna, tako da jo je bilo treba prekiniti. Par-
Mac Lean v Kairu?
LONDON, 29. — Dopisnik londonskega lista «Daily Mail» i7. Zuerioha javlja, da se nahaja Donald Mac Lean. bivši butanski diplomat, ki ie zbe/il v SZ. v Kairu. Tjakaj naj bi ga bilo po<lalo sovjetsko zunanje ministrstvo, da bi pomagal pri proučevanju vprašanj, ki se bodo pojavila meri pogajanji med Naserjem ter avstralskim ministrskim predsednikom Men-ziesom. Omenjeni dopisnik pravi, rta mu je neki pilot švicarske letaLke družbe povedal. da ie videl včeraj Mar Leana v Pragi, ko je stopil v neko sovietsko letalo, namenjeno v Kairo.
PRVI SESTANEK 0 NESREČI	V
Zs omiMn snttvanie med FLRJ in Romuni
BEOGRAD, 29. — Jugoslc-vaif-ki krogi javljajo, da se bosta v prvi polovici septembra v Severinu sestali jugoslovanska in romunska delegacija. ki bosta proučili možnosti sporazuma o petletnem gospodarskem sodelovanju, ki naj postavi osnove za širše sodelovanje med ohema državama. Proučili bodo na tem sestanku tudi vprašanje v zvezi s pripravami za gradnio hidrocentrale v Pierdapu in vprašdnje sodelovanja v hi-drotchnmnih melioracijskih delih v obmejnem področju.
Razstava sodobne jugoslovanske umetnosti v Rimu, Milanu in Bariju
IJVBUANA, 29. — V Ljub. liani so danes ofrnrili reprezentativno razststvo jugoslovanske sodobne umetnosti, ki bo v okrirn itatijansko-jugo-slovanskega kulturnega sodelovanja kasneje prenesena v Rim, Milan m Bari. Novem-I hrži bo verjetno v Ljubljani ! otvorjena razstava sodobne i-,talijansl;e umetnosti, ki ho pozneje prenesena V glavna mesta ostalih jugoslovanskih republik.
Evropska premoqovna in jeklarska skupnost pripravlja konferenco o varnosti dela v rudnikih • Opo'«oči so začeli v Marcinellu spravljali na povišje trupla u globine 1035 m
BRUSELJ, 29. — Danes se I ukrepe, ki jih je treba spre-je v Bruslju sestala posebna j jeti za zagotovitev varnosti preiskovalna komisija o ne-
sreči v rudniku v Marcinelle.
Komisiji, ki je bila ustanovljena s kraljevskim odlokom pretekli teden,. predseduje Van Laethem, predsednik a-pelacijskega sodišča v pokoju. Sestavljajo jo predstavniki belgijske države, organizacij delodajalcev in inženirjev ter sindikatov rudarjev. V komisiji pa so tudi trije Italijani kot predstavniki 50.000 italijanskih rudarjev, zaposlenih v belgijskih rudnikih, en predstavnik Mednarodnega u-rada za delo ter trije delegati visoke oblasti Evropske premogovne in jeklarske skupnosti.
V Luksemburgu pa se je včeraj zaključil sestanek koordinacijskega odbora pri svetu ministrov Evropske premogovne in jeklarske skupnosti, katerega naloga je bila, da pripravi konferenco šestih držav članic skupnosti, na kateri bodo govorili o varnosti na delu v rudnikih. Sestanku je predsedoval italijanski delegat dr. Bolacco. Pripravili <o načrt resolucije, ki bo predložen svetil ministrov na sestanku 6. septembra. V tej resoluciji se svetu ministrov predlaga, da najkasneje do 21. septembra skliče konferenco šestih držav članic*, katere naj se u-deleže tudi predstavniki ceio-dajalcev, da se tako skupno prouči vprašanje varnosti delavcev v rudnikih. Ta konferenca bi morala zaključiti svoje delo najpozneje do 31. januarja 1957 ter periodično obveščati svet ministrov, zlasti kolikor zadeva nujnoetne
cela v rudnikih, tako da lahko svet te ukrepe sproti prouči in o' njih sklepa, preden bi konferenca končala svoje delo. Konferenci bo predsedovala visoka 'oblast in udeležiti bi se je morah poleg delodajalcev in delavcev tudi izvedenci Mednarodnega urada za čelo ter britanske vlade. Namen konference je pripraviti vrsto predlogov, na podlagi katerih naj svet ministrov sprejme enotne ukrepe za varnost dela v vseh rudnikih Evropske premogovne in jeklarske skupnosti.
Medtem ko je bil danes ob navzočnosti italijanskega konzula pogreb še dveli italijanskih rudarjev, ki so ju prinesli na površje, pa se v rudniku v Marcinellu nadaljuje delo pri spravljanju preostalih trupel na površje. Tako se je danes računalo, da hnčn lahko spravili na površje še druga trupla, ki hi jih prinesli do dvigala v gumijastih čolnih; neka galerija je namreč v dolžini okrog 300 m poplavljena. Člani reševalnih skupin so oblečeni kot potapljači, samo brez čelade, Računajo, da bi lahko spravili na površje 4 do 6 trupel na uro.
Ze pozno ponoči se je zvedelo, da so začeli spravljati trupla, ki se nahajajo v globini 1035 m. na površje o-polnoči. Delo se nadaljuje brez prestanka.
Belgijska kraljica Elizabeta je danes obiskala nekatere družine žrtev rudniške nesreče, med njimi tudi 5 italijanskih družin.
BEOGRAD, 29. — Po vesteh Jugopressa se bodo v drugi polovici oktobra pričela v Beogradu jugoslovansko- egiptovska gospodarska pogajanja.
NEW YORK, 29. — Sodišče okrožja Nassau je danes obtožilo Angela Johna Lamarco ugrabitve in usmrtitve malega Petra VVeinbergerja. Odvetnik Lamarce je izjavil, da se bo njegov klient skliceval na blaznost, ki jo ie povzročilo cbupanje, da ne bo mogel plačati velikih dolgov.
Vreme, neurja..,
RIM, 29 —- Medtem ko se je v severnih in srednjih predelih Italije temperatura ifkoliho znizala, je pa ponekod na jugu temperatura celo narasla. To velja zlasti za Bari, l"jer so danes zabeležili naj-VI? ja temperaturo 40 stopinj 1 najnižja 2.1.k). Toda medtem kr je malone v vseh krajih s precej visoko najvišjo dnevno temperaturo precejšnja razlika z najnižjo dnevno temperaturo, je pa ta razlika v nekaterih predelih severne in srednje Italije neznatna. To velja zlasti za Ancono trazh'\ 2.5 stopinje), Genovo (2.5), Henei. ke 12,4) in Trst (4,ti). Največ-ja razlika med najviše in notnižjo dnevno temperaturo je bila danes v L’Aquili (.15,5 in 17,5). Navajamo še nekatera mesta z vročino nad 30 stopinj. Potenza 35,6. Campo-lesso .16,5, Cagliari 32,6. Rim 32 3. Neapelj 32.1, Pescara 31,6, ('atama 31,7, Messina 31,6, Bologna 31.5, R eggio Calabria 36,6, Palermo 30. V Trstu je znašala najvišja temperatura 29.4
ŽENEVA, 29 — Hudi nalivi so povzročili v kantonu Ticinu številne poplave. Reka Ticino, ki navadno ni globlja od 1,20 m, je narasla tako močno, da je dosegla 5 metrov. Na mnogih mestih je železniški promet prekinjen zaradi plazov. Tudi v kantonu Grigioni j® mnogo voda prestopilo bregove ter povzročilo mnogo škode.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 29. najniž-ia 23.9, ob 17. uri 25.8, zračni tlak 1010,4 pada, veter vzhodnik severozahodnik 16 km. vlaga 65 odst., rteibo oblačno, dež: kaplje, morje rahlo razgibano,
Danes, ČETRTEK, 30. avgusta
Roža L im. dev., Bronislava Sonce vzide ob 5.22 in zatone od 18.47. Doilžina dneva 13.25, Luna vzide ob 23.59 in zatone ob 14.44. Jutri, PETEK, 31. avgusta Rajmund spoz., Milodrag _
PROTI ODDAJI TRGOVINSKEGA ODDELKA V1DEMCAN0M
Uspela triurna stavka uslužbencev v «Istituto farmacoterapico Triestino»
Sindikalni organizaciji sta poslali vladnemu generalnemu komisarju spomenico, v kateri ga prosita, naj posreduje v sporu
Uslužbenci podjetja »Far-
macoterapico Triestino# so včeraj od 1Q. do 13. ure stavkali. Sklep o stavki so sprejeli precvčerajšnjim na neki skupščini, potem ko so zvedeli, da hoče upravni svet na vsak način prodati trgovinski oddelek Zvezi videmskih lekarnarjev. Včerajšnja stav; ka je popolnoma uspela, saj ee je je udeležilo osebje stoodstotno.
Na predvčerajšnji skupščini so uslužbenci sprejeli tudi resolucijo. v kateri ugotavljajo, da pomeni odločitev podjetja. ča proda trgovinski oddelek, odpustitev 60 uslužbencev ter premestitev v Videm vsega dela, ki se tiče sotav-Ijanja računov in korespondence. Spričo odklonilnega stališča ravnateljstva podjetja — pravi nadalje resolucija — je urad za delo predlagal ravnateljstvu notranjo reorganizacijo, s čimer t-i se preprečila popolna ukinitev trgovinskega oddelka, ki bi sicer kvarno vplivala tudi na druga podobna podjetja. Sindikalne organizacije so ta predlog ."prejele, ravnateljstvo podjetja pa ga je odklonilo.
Na skupščini so tudi poverili obema sindikalnima organizacijama nalogo, naj sestavita in pošljeta vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari spomenico o položaju v podjetju »Farmacoterapico Triestinoi).
Na podlagi tega sta sindikalni organizaciji poslali generalnemu vladnemu komisarju spomenico. V njej ugotavljata, da ni bil kljub pogajanjem med sindikalnima organizacijama in ravnateljstvom podjetja, s katerimi naj bi se preprečila odstopi-tev trgovinskega oddelka, dosežen noben napredek. Kot sta sindikalni organizaciji obrazložili predstavnikom u-rača za delo. je vprašanje zelo resno, ker ne gre le za uslužbence trgovinskega oddelka tega podjetja, marveč tudi za uslužbence trgovinskih oddelkov podobnih podjetij. Ta podjetja so namreč sporočila sindikatoma, da bi morala v primeru odstopitve trgovinskega oddelka podjetja «Farmacoterapico Triestino. sprejeti enak sklep, da bi lahko konkurirala z Vi-demčani, ki bi s premestitvijo uprave v Videm mnogo
Ancona, Benetke, Trst.
Pomorski družbi #Svenska Orient Line» in »Greek South American Line# sta sklenili vključiti Trst kot redno pristanišče na njih progi med Južno	Ameriko	in Sredozemskim	morjem.	Do sedaj so
ladje	omenjenih družb pri-
stajale v Trstu samo od časa do časa. medtem ko bo Trst postal redno pristanišče od 1. jeptembra.
Na tej progi bo odplula iz Trsta	motorna	lacja «Myki-
nai» 15. decembra. Vse omenjene ladje so moderne, i-majo okrog 7000 ton in lahko razvijajo brzino 14 do 16 milj na uro.
Dospela nam je nova
..Slovenska stenica"
Uredili: dr. Bajec - dr. Kolarič in dr. Rupel.
Dobite jo v TRŽAŠKI KNJIGARNI in ostalih slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Stane samo 320 lir.
prihranila, kajti plače v Vidmu jo mnogo nižje kot v Trstu.
Ne glede na dejstvo, da bi vse posle, ki jih opravljajo uradniki, odslej opravljali v Vidmu, kar bi povečalo brezposelnost, prizadeva sklep podjetja ves lekarniški sektor, zlasti pa rečno dobavo zdravil, kar zbuja precejšnjo zaskrbljenost. Sindikalni organizaciji ;e obračata na generalnega vladnega komisarja. ker je bivša ZVU svoj čas posodila podjetju »Karmaco terapico Triestino« 40 milijonov lir, od katerih jih podjetje še vedno dolguje 32. To posojilo	je takrat dala	bivša
ZVU s	pogojem,	da	mora
podjetje	okrepiti	svoj	indu-
strijski sektor, hkrati pa povečati število osebja. Oc sto-pitev trgovinskega oddelka pa pomeni skrčenje osebja za 40 do 45 odstotkov, oziroma 10 odst. vsega osebja, zaposlenega na lekarniškem sektorju. Sindikalni organizaciji menita, da bi lahko vladni komisariat, sklicujoč se na o-menjeno posojilo, prepričal vodstvo podjetja, da bi se odreklo prodaji trgovinskega očdelka. Sindikalni organizaciji pa bi bili s svoje strani pripravljeni proučiti reorganizacijo dela v podjetju, tako da bi postal trgovinski oddelek aktiven, pri čemer postavljata samo pogoj, da sp ta oddelek ne odda, Zato zahtevala sklicanje sestanka pri vladnem komisariatu, da bi se preprečila kriza	v le-
karniški panogi.
Izboljšana zveza z Dalmaciio in Grčijo
Pomorska družba »Adriatica« je izboljšala svojo 15-dnevno progo Italija. Dalmacija, Grčija s tem, da je zamenjala na tej progi ladjo »Valf iorita« z večjo lat jo »Barletta«. ki bo odplula na tej progi iz Trsta 29. avgusta.
«Barletta» je bila po vojni popolnoma prenovljena in lahko sprejme na krov 104 potnike (32 v prostore prvega, 52 drugega in 2Q tretjega razreda), medtem ko je ladja «Valfiorita» lahko sprejela le 89 potnikov (73 v enotnem razredu in 16 v tretjem razredu) «Barletta» lahko doseže 14 milj na uro.
Tudi proga je nekoliko spremenjena na osnovi potreb in zahtev turistov in bo takale; Trst, Benetke. Ancona, Zader, Split, Dubrovnik, Bari. Brindisi, Pirej, Candia, Cal-mata, Patras, Itea. Brindisi, Bari, Dubrovnik, Split, Zacer,
Izleli Delavske zbornice
FIOM priredi v nedeljo 2. septembra ob ^zgodovinski regati» izlet v Benetke. Vpisovanje in informacije v Ul-Zonta 2.
Za izlet, ki ga priredi komisija za razvedrilo in Šport nove DZ sredi septembra na Dunaj, je na razpolago se nekaj mest. Prijave se sprejemajo v Ul. Zonta 2.
O Danes ob 18.30 bo na županstvu v Zgoniku redna seja občinskega sveta zgoniške občine, jutri ob 19. ur. pa bo seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta: Seji sta javni in se ju občani lahko udeležijo.
Obvestilo županstva občinskim revežem
Županstvo sporoča, da je treba vložiti prošnje za vpis v seznam občinskih revežev do 30. septembra pri zadevnih občinskih izpostavah, kjer dobe prizadeti tudi potrebna pojasnila in obrazce za prošnje.
«Vulcania» v Trstu
Včeraj ob 17. uri je priplula v Trst motorna ladja «Vul-cania«. s katero se je pripeljalo 200 'prekooceanskih potnikov. Med njimi je bilo 115 potnikov Američanov italijanske narodnosti, ki so prišli na skupinski ogled Italije. Izkrcala sta se tudi dva Tržačana. mornarja s potopljene ladje »Andrea Dona«. Oba sta bila pri nesreči ranjena: Giuseppe Fantini , si je zlomil obe nogi in so ga morali iz ladje prenesti na nosilih, medtem ko si je Alberto Gen-tili zlomil več reber.
Clare Luce odpotovala
Včeraj dopoldne je iz Trsta odpotovala ga. Clara Luce, veleposlanik ZDA v Italiji, ki je prišla v naže mesto na krajši zasebni obisk. Potem ko je ga. Luce obiskala tukajšnji ameriški konzulat, se je z avtomobilom odpeljala na mirensko letališče, od koder se je s posebnim letalom odpeljala v Verono. -----------
Solidarnostno zborovanje
Jutri ob 20- uri bo na dvorišču Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 zborovanje v znak solidarnosti s komunisti Zahodne Nemčije, ki jih ;e Aaenauerjeva vlada postavila izven zakona.
KAJ SE DOGAJA V »PAST1F1CI0 TRIESTINO«?
Dan es poteče rok
odložitve stečaja podjetja
Oblasti ne bi smeie dopustiti, da propade to važno tržaško podjetje, ki lahko proda svojo proizvodnjo na našem tržišču
Danes poteče rok, ki ga je I dobila več milijonov lir po-postavilo tržaško sodišče za 1 sojTl zato, da bi okrepila svo-
odložitev stečaja podjetja «Pa-stificio Triestino«. Kot je znano, se je namreč predstavnik sodišča razgovarjal s Kmetijskim konzorcijem, ki je nameraval prevzeti podjetje, s čimer bi se preprečil stečaj. Toda vesti o teh pogajanjih so postale pesimistične. Molk o-krog pogajanj, ki se je zdel doslej upravičen, je torej služil le namenu, da se javnosti pr:krije položaj podjetja.
Vsekakor mora še vedno biti glavni smoter ohranitev podjetja oziroma ponoven pričetek njegovega obratovanja. Treba bi bilo le nekaj dobre volje, pa bi se zaščitili interesi tržaškega gospodarstva, hkrati z interesi delavcev tovarne. Na vsak način pa ne bi smeli smatrati te tovarne za nekakšno «suho vejo«, kakor nekateri imenujejo razna podjetja, ki so konec koncev
PRKI) ZAKLJUČKOM KA»PltAVE ZIMATORE-PAPPUUIA
Tožilec zahteva za obtoženca obramba pa izpodbija steber
8 let ječe obtožnice
Odv. Sbiaa *ku*a dokazati, da ni šlo /,a poneverbo javnega denarja - Dane* zaključni govori obrambe, nakar bo izrečena razsodba
Zdelo se je, da se bo včeraj končal proces Zimatore-Pap-pucia in da bo sodišče izreklo že snoči razsodbo. Toda zagovor obrambe se je včeraj pu-poldne zelo zavlekel, ker so govorili trije tržaški odvetniki ter odvetnik Sbisa iz Milana ki pa ni utegnil zaključiti svojega zagovora zaradi pozne ure. Razprava se bo nadaljevala danes popoldne ob 16 3U, ko bo odvetnik Sbisa zaključil svoj govor, nakar I o spregovoril se javni tožilec. Prav gotovo bo sodišče že danes izreklo razsodbo v lej zapleteni zadavi.
Na dopoldanski razpravi je najprej odv. Sbisa, branilec obtoženega Zimatorejo poudaril, da je obramba med procesom zahtevala preložitev, če.s da je neveljaven sklep preiskovalnega sodnika, ker niso seznanili obtožencev o vseh spisih zasebne stranke. Dejal je tudi, da bi bilo potrebno zaslišati bančnega strokovnjaka. ki bi v korist o-brambe pregledal tehnično plat vse zadeve. Poleg tega je očv. Sbisa vprašal še zastopnike zasebne stranke in sodišče, kaj je bančna Ustanova napravila, da bi izterjala dolgove tia podlagi seznama. ki ga je predložil obtoženi Zimatore, To bi bilo po mnenju obrambe velike važnosti, kot dokaz, da Zimatore ni imel od vseli finančnih operacij nobene osebne koristi.
Odgovoril mu je zastopnik zasebne stranke, ki je dejal, da glede pomanjkljivosti v obvestilu obtožencev o spisih zasebne stranke ni kaj u-govarjati. Glede c rugega strokovnjaka je poudaril odv. Ja-cobelli, bi morala obramba med razpravo, če ne že prej, obrazložiti, katera stvar je nejasna, da bi bil potreben nov pregled. Glede izterjatev pa je odv. dacobelli pripomnil, da vsaka banka najprej in z vsemi razpoložljivimi sredstvi poskrbi za izterjatev dolgov, toda v tem primeru e bilo nemogoče izterjati dol-ker so morebitni dolž-finančno propadli, ne
J
gove
niki
posedujejo ničesar, ali pa zanikajo in ne priznavajo, da bi bili kaj dolžni. Kakor im o že poročali, je banki uspelo izterjati do sedaj le 25 milijonov lir, to je pičla desetina primanjkljaja, ki sta ga povzročila Zimatore in Pap-pucia.
Javni tožilec je zavrnil o-pazke obrambe, kar je sodišče po kratkem posvetovanju spet potrdilo. Zasliševanje obtožencev in prič je bilo s tem končano in predsednik sodišča je dal besedo odv. Sardosu, ki zastopa bančno ustanovo.
Odv. Sardos je v svojem govoru spravil vso zadevo v njen pravi okvir. Predvsem je dejal, da bi vse nečednosti ‘prišle na dan prej ali' slej, ko bi klienti banke, ki so imeli tam svoje denarne vloge, zahtevali obračune. Priznal je, da sta prav obtoženca. zlavti Pappucia, dala potrebna pojasnila. Povedala sta, kakšen je primanjkljaj, kako sta delala razne operacije. nato tudi komu sta dajala posojila. To pa je postranskega pomena. Dejstvo je, je poudaril govornik, da sta Zimatore in Pappucia izmaknila ogromno vsoto denarja iz. banke in ga trošila ali na svoj račun dajala svojim klientom kot zasebna banka, poleg banke, kjer eta bila uslužbena. To sta priznala med preiskavo in potrdila med razpravo. Odv. Sardos je pripomnil, Ta ,ie tak način goljufije še bolj nevaren, kajti če bi obtoženca zapravljala denar, ne bi mogla zapraviti take vsote, ne da bi ju prej odkrili. Nato je odv. Sardos orisal odgovornost posameznih obtožencev. Zimatore je bil direktor in vse operacije imajo njegov podpis. Njegova krivda, je poudaril govornik, je neizpodbitna Priznal je. da je izmaknil denar, v svojo obrambo pa je našteval, koliko je Tal enemu ali drugemu klientu, kar pa ne zmanjša krivde in ne izpodbije obtožbe o poneverbi javnega denarja.
Pappucia, je za odv. Sardo-
Zanimiva	razsodb
v zvezi z oporekanjem opcij
Pred kratkim je tržaško sodišče izreklo zanimivo razsodbo v dveh tožbah, ki sta ju vložila odvetnika dr. Skrk in dr. Tončič v imenu dveh optantov, ki jima tržaška prefektura izpodbija opcijo. Razsodba pravi na koncu po zelo izčrpni utemeljitvi, da je gospod X. Y. na podlagi opcije italijanski državljan ter da o-stane italijanski državljan vse dotlej, dokler ne bi se postopek izpodbijanja morebiti ne končal z drugačnim rezultatom.
Ta razsodba je velike važnosti za več sto optantov, katerim so matični uradi tržaške in drugih občin v drugi polovici lanskega leta in v prvih mesecih letos sporočili, da jim tržaška prelektura oziroma notranje ministrstvo na podlagi točke C pisma, priloženega. '-talijansko-jugosiovanskim spo-razumom z dne 23. 12. 1950, ki so bili odobreni z zakonom št. 122 z dne 10. 3. 1955, oporeka veljavnost opcije za n-hranitev italijanskega držav-.janstva, izvršene na podlag, člena 19 mirovne pogodbe. Hkrati so jim občine sporočile, da jih smatrajo za jugo-sltvanske državljane. S tem so tem optantom odvzeli tud: osebno izkaznico, v kateri je bilo navedeno italijansko državljanstvo, delavske knjižice, potne liste, volilno pravico itd Ker so jih proglasili za jugoslovanske državljane, so si morali ti optanti preskrbeti tildi policijsko dovoljenje za bivanje. S tem so bili seveda optanti hudo prizadeti, saj so zgubili vse državljanske pra-
vice in tudi možnost zaposlitve in obstoja.
Italijansko notranje ministrstvo se je namreč postavilo na stališče, da lahko na podlagi sporazuma Sforza-Iveko-vič izpodbija veljavnost opcij, čeprav pridržuje mirovna pogodba to pravico samo Jugoslaviji. Opcije pa je začelo izpodbijati šele lani, letos pa je bil izdan v Italiji zakon glede opcij, ki je absolutno v nasprotju z mirovno pogodbo in tudi z dogovorom Sforza-Ive-kovič. Do tega je prišlo, ker zagovarjata italijansko notranje in zunanje ministrstvo načelo, da so italijanski državljani, ki so bivali 10. junija 1946 na področju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, 15, septembra 1947 avtomatično zgubili italijansko državljanstvo in postali jugoslovanski državljani. Odvetnika Skrk in Tončič pa sta v svoji tožbi v imenu svojih dveh varovancev pravilno poudarjala, da niso optanti nikoli zgubili italijan-.-Ktga' državljanstva ter da niso z opcijo ponovno pridobili ital. državljanstva, marveč so ga le še nadalje ohranili. Dokler ni torej vprašanje izpodbijanja opcije rešeno, so optanti italijanski državljani. Sodišče je dejansko to tezo sprejelo in dalo s svojo razsodbo prav odvetnikoma. To pa bo vsekakor važen prece-dens za vse tiste stotine optantov, ki so jim odvzeli državljanske pravice. Pri tem pa je tudi zanimivo, da so oblasti že po vložitvi omenjenih dveh tožb v aprilu prenehale oporekati opcije.
sem dejal odv- Poni." je prav tako kriy, saj se je aktivno udejstvoval pri teh poslih in je bil steber, zlasti glede na strokovno nesposobnost Zima-toreja. Ne samo. da ie pomagal Z ima tor e ju in bil njegova desna roifa. je pripomnil govornik, Pappucia. je tudu na lastno pest in na svoj račun Tajal posojila v denarju, ki ga fe' izmaknil iz banke, poleg tega pa je vložil tekoči račun na ime*' svoje žene za 40 milijonov lir, na svoje i-rne pa 20 milijonov lir. Mimogrede je govornik omenil, da je Pappucia razkošno živel in igral precejšnje vsote na Totocalcio itd. Nato je odv. Sardos ori.šel na bistvo zadeve, namreč na vprašanje, če je bančna ustanova »Isti-tuto di Credito della Previ-denza e delle Comunicazio-ni« javna ustanova ali ne. Ce bi bila ta ustanova zasebnega značaja, bi bila Zimatore in Pappucia obtožena le goljufije, toda zadeva je bolj resna, ker je bila omenjena banka ustanovljena z zakonskim cekretom in vse njeno delovanje ima značaj javne ustanove. To svojo trditev je govornik potrdil s čitanjem pravilriika banke itd. Torej obtoženca sta kriva poneverbe javnega denarja in zato zaslužita ostro kazen, ki naj bo tudi v opomin vsem, ki bi si hoteli na tak način kopičiti milijone v upanju na razne pomilostitve itd.
Javni tožilec pa je predvsem poudaril, da sta obtoženca sama priznala, da sta izmaknila denar. Zaprepašča nas, način, je dejal javni tožilec, kako sta tako visoke vsote Tenarja razdeljevala a-li trošila. Ni dvoma, je poudaril tožilec da gre za poneverbo javnega denarja, ker je omenjena banka javna u-stanova, kriva pa sta v enaki meri Zimatore in Pappucia. Zato je javni tožilec zahteval, naj ju sodišče obsodi vsakega na 8 let zapora, od katerih se jima pomilosti 3 leta, teina plačilo 50 tisoč Hr globe.
Na popoldanski razpravi, ki se je začela ob 16.30 in se zavlekla do 21., so se razvrstili zagovori obrambe. V obrambo obtoženega Pappucie je najprej spregovoril odvetnik Ke-zich, ki e predvsem poudaril, ds ga je zelo presenetila zahteva civilne stranke, naj sodišče ostro obsodi obtožence. Dejal je, da je 283 milijonov visoka vsota, da pa je treba pr določanju kazni upoštevati več činiteljev. Odvetnik Ke-zich je podčrtal, da izjava, ki sta jo Zimatore in Pappucia podpisala v Rimu, ne predstavlja nikakega dokaza njune krivde o poneverbi javnega denarja, pač pa le priznanje nepravilnosti, ki sta jih nameravala urediti. Nato je zagovornik opisal značaj Zimr-toreja, katerega neizkušenost so izrabili razni podleži in katerega družina sedaj živi v žalostnih gmotnih razmerah, ker Zimatore m imel poseb-nin koristi. (Med govorom odv. Kezieha se je Zimatore ol rnii stran in pritajeno jokal.)
Glede Pappucie pa je odv. Kezich dejal, da je bii le u-radnik, ki je moral izvršiti kar mu je njegov direktor naročil. Da v nitgovem primeru ne gre za poneverbo javnega denarja, je poudaril odv. Ke-/. ch, je dokaz tudi v tem, da je preiskovalni sodnik svoje-časno odredil izpustitev Pappucie iz zapora, ker je dognal, da ga ni mogoče obtožiti poneverbe javnega denarja, pač pa kvečjemu le, da je pomagal Zimatoreju pri izvrševanju nedovoljenih operacij. Ob zaključku svojega govora je o'Jv. Kezich poudaril, da sodišče nima tehtnih dokazov proti Pappucii o poneverbi javnega denarja, zaradi tega je predlaga), naj ga sodišče o-prosti, naj upošteva tudi njegove zdravstvene razmere in ž,-post no ekonomsko stanje njegove družine.
Odv. Petracco je v zagovo-
ru Zimatoreja dejal, da je kot. direktor tržaške podružnice o-mciijene bančne ustanove v kratkem času poživil njeno delovanje in pridobil nove kjjepte, ki se je še poslužujejo. za kar pa je z veliko lahkoto dajal posojila raznim kkeutoui, od katerih pa so ga mnogi osleparili.
Govornik je ponovil, kar je dejal že prej odv. Kezich, da bo pobil obtožbo o poneverbi javnega denarja in je predlagal sodišču, naj pri razsodbi upošteva vse te činitelje.
Odv. Jacuzzi je predvsem poudaril, da ni nobenega dejstva, ki bi podprlo obtožbo’ o poneverbi javnega denarja. O-menjena bančna ustanova, 'e izdavil odv. Jacuzzi, je bila res ustanovljena z zakonskim dekretom, ki pa ne določa, da je ta banka javna ustanova, pač pa le pod državnim nadzorstvom. Potem ko je opisal značaj delovanja Pappucie in njegovo vlogo, je predlagal, naj sodišče spremeni obtožnico in naj ga oprosti, ker ni zagrešil kaznivega dejanja.
V vsej razpravi pa je bil najbolj zanimiv, točen in podprt s tehtnimi razlogi ter naštevanjem raznih zakonskin predpisov zagovor, ki ga je imel odv. Sbisž iz Milana. Govornik je najprej izvajal zaključke in predložil zahteve obrambe. Predvsem je zahteval oprostitev obtožencev, ker njuno dejanje ni kaznivo. Odvetnik Sbisa je podiral zgradbo obtožnice in dokazoval, da v danem primeru ne gre za poneverbo javnega denarja. Predvsem je s procesa razvidno, da Zimatore ni i-mel nobenih osebnih koristi in je napravil razne operacije v dobri veri, da koristi bančni ustanovi; kvečjemu bi ga lahko obtožili malomarnosti pri izvrševanju svoje službe, za kav pa bi moral biti civilni postopek. Za obtožbo poneverbe javnega denarja so dokazi pomanjkljivi. Poleg tega ni mogoče govoriti o poneverbi javnega denarja, ker n-merijena bančna ustanova je res javna ustanova, ker je bila ustanovljena z zakonskim dekretom, toda njene funkcije, nameni in ustroj, kakor dtkazujejo njena pravila, so omejene na določene sloje državljanov. Poleg tega Zimatore in Pappucia nista bila javna funkcionarja in sta izvrševala le zasebne bančne po-slt.
Svoje trditve je odv. Sbisa utemeljil s tehtnimi dokazi, z zakonskimi predpisi itd. Najbolj zanimiva pa je bila njegova obrazložitev, kako je prišlo do ustanovitve omenjene banke z zakonskim dekretom za časa fašizma, ko je država hotela nadzorovati sploh vse življenje in delovanje državljanov in ustanov. Njegova izvajanja so z veliko pozornostjo ' poslušali predsednik sodišča, javni tožilec, zastopniki civilne stranke, odvetniški zbor ter številno občinstvo. Med vsemi vlada veliko zanimanje, če bo izkušenemu :n dobro podkovanemu odvetniku uspelo zrušiti zgradbo obtožbe o poneverbi javnega denarja, kar je velike važnosti za določitev kazni.
Z motorjem v pešca
V zelo resnem stanju so včeraj pripeljali v bolnišnico okrog 11. ure dopoldne 57-let-nega delavca Maria Donda iz Ul. Cancellieri 8, katerega so sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Zdravniki se niso hoteli izreči o času zdravljenja, ker so ugotovili, da ima pretres možganov in da Je P°“ tolčen po glavi in po telesu. V delavcu se je zaletel na križišču med Ul. Ponziano in Istrsko cesto s svojim motorjem 30-letni Antonio Valenta s Padrie st. 80. Oba sta parila, pri čemer je Donda dobil /e omenjene resne poškodbe, medtem ko >e bo Valenta zdravil le teden dni.
jo dejavnost, ne pa {zato, da bi metala delavce in nameščence na cesto. Podjetje je res naletelo na razne težkoče, toda vse kaže, da bi se lahko premostile. Zato »ne more nihče razumeti, čemu naj bi posegli glede tega podjetja - po skrajnem sredstvu, to je po stečaju. Iz tega bi lahko tudi sklepali, da se za tem skrivajo določeni interesi.
Podjetje ima vso možnost, da proda svojo proizvodnjo na tizaškem tržišču. Ne glede na to da niso jasni razlogi, zakaj je prenehalo podjetje o-bratovati, je tudi znano, da bi se podjetje lahko zopet postavilo na noge. če bi mu izplačal' vojno škodo, na katero čaka že več let. Spričo resnega položaja bi se lahko končno oblasti zganile in to odškodnino izplačale, s čimer bi se kril ves primanjkljaj in bi podjetju ostalo celo nekaj denarja na razpolago za ponoven pričetek proizvodnje.
Vsekakor pa ne bi smeli dopustiti, da propade še eno tržaško podjetje, s čimer bi le še bolj narasla brezposelnost. Zato bodo prevzeli nase težko odgovornost vsi tisti, ki bi dopustili, da pride v podjetju do stečaja. Nova Delavska zbornica CGIL je sklenila, da bo ponovno posredovala v vseh pristojnih uradih in pri odgovornih oblasteh, da se prepreči dokončna zapora podjetja. *----------
O Danes ob 10. uri bodo v ladjedelnici CRDA v Tržiču postavili v morje 300-tonski minolovec «Aragosta». Mino-lovca ne bodo splovili, temveč ga bosta z gradbišča prestavila dva žerjava.
Motorist v pešca
Neznani motorist se je zaletel sinoči ob 19. uri v 71-let-nega ' krojača Marija Zanar-do iz Ul. Rismondo 14 v bližini bifeja «Fossi» v Ul. Gin-nastica. Zanardo je padel po tleh in si resno odrgnil levo nogo tako, da se bo moral zdraviti 10 dni.
Z okna ie padel
Cez okno je padel 5-letni otrok Asvaldo Zuliani iz Ul. E. De Amicis 29. Pri padcu,
si je poškodoval levo nogo, ranil po obrazu in dobil lažji pretres možgan. Zdravil se bo 20 dni.
Obvestilo učiteljem
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šoli v Ul. ■Scuole Nuove 12-1 prednostna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1956-57. Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9. do 12. u-re od 31. avgusta do vključno 9. septembra t. 1.
Šolska obvestila
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da ho vpisovanje v I., fl. in III. razred za šolsko leto 1956-1957 od 1. do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure, in opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek dne 3. septembra t. 1. ob 8.30.
Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole,
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi izpiti — sprejemni, nižji tečajni, popravni in razredni izpiti — v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 uri.
Ravnateljstvo državne nižje trnovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča da se prične vpisovanje za šolsko leto 1956-57 1. septembra in traja do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 3, septembra 1956 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 začela 1. septembra in bodo trajala do vključno 25. septembra. Popravni in sprejemni izpiti se začnejo 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine, Razpo-red izpitov je,- objavljen na o-gUsni deski zavoda. Prošnje sn.ejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k'er dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila.
Padec z motorja
Z motorjem je padel ob 18.30 26-letni delavec Giovan-ni Simone iz Barija. Pri padcu si j® popraskal obraz, desno roko in nogo in se bo zdravil 4 dni. Do nesreče je prišlo na avtocesti pri Gabrovki, ko je Simone vozil proti Trstu in zašel izven ceste.
Kača ga je pičila
V torek zvečer je 22-letne-ga delavca Giovanmja Fabianija iz Ul. del Veltro 6 pičila kača. Sprejeli so ga na IV. kirurškem oddelku in se zdravniki o njegovem stanju niso izrekli.
Delavec je izjavil, da ga je kača pičila, ko je premikal kamenje na delu pri bolniši nici. Spočetka ni piku posvetil nobene pažnje in je odšel mirno domov. Ponoči pa je pričel čutiti posledice pika ter je poklical reševalce RK.
Nesreče na delu
Ob 15.05 so sprejeli v splošno Ublnico 34-letnega delavca Nerea Brunattija iz Ul. D’A1-viano 80, na katerega je po nesreči padel zavoj bombaža, ko je delal v starem pristanišču za podjetje «Huetter». V bolnici so ugotovili, da ima verjetno zlomljenih več kosti in da se bo zdravil najmanj 8 dni.
* * #'
Ob 20.30 so sprejeli v bolnico 22-letnega delavca Egi-dija Stock iz Milj Ul. Aquili-na 913, ki je po nesreči potisnil roko v prenosni jermen motorja v podjetju «Trafile-ria Triestina«, kjer je zaposlen. Jermen mu je naredil globoko rano na desni roki in posnel meso kazalca in prstanca do kosti. Zdravil se bo 20 dni.
* * «
Po ladijskih stopnicah se je spodrsnilo 30-letnemu mornariškemu natakarju Giovanniju de Rosa iz Neaplja, ko je izvrševal svojo službo na krovu ladje «Michele Bottiglie-ri». Pri padcu si je po vsej verjetnosti zlomil zapestje desne roke.
# * #
Ob 14.10 so sprejeli na prvem kirurškem oddelku 48-letnega mizarja Umberta Bel-lati iz Ul, Raffineria 3. Mizar se je vračal domov in našel vrtna vrata zaprta, zaradi česar je hotel splezati čez zid, pri čemer mu je spodrsnilo in 1 je nesrečno padel. Pri padcu se je potolkel po levem laktu in se bo zdravil 8 dni.
Izstrelek eksplodiral in ranil otroka
Skriti izstrelek je eksplodiral, ko sta zakurila ogenj na domačem vrtu 11-letni Carlo in njegov brat 9-letni Antonio D'Andolfolo z Opčin, Konko-nelska ulica 9 Oče je oba ponesrečenca takoj odpeljal v bolnico, kjer so ugotovili, da je eksplozija ranila Carla v kazalec in m edinec desne roke, in da se bo moral zdraviti 7 dni. medtem ko so drobci zadeli Antonia po obrazu in telesu ter se bo moral zdraviti 3 dni.
PRIMORSKI ONEVNIK
je v prodaji tudi v naslednjih krajih:
TR/.IC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 HONKI - Sev.: časopisna agenc GREGORIN VIDEM:	S.A.F. železni-
ška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja HIM:	S.A.F. zeuzniška
OuStaja RIM. Časopisna agencija ‘■'UČILE, Ul. Margut-ta 11(1
MFSSINA: La Diffusio-le delili Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-
NI, Ul. Umberto I
Citatelji, obvestite sorodnike in znance!
OD VČERAJ DO DANES
UOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. avgusta 1956 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 osetx oorok Pa ie bilo 10.
POROČILI SO SE: zidar Romano Gardossi in gospodinja Ma ria Sain. podčastnik am. voj. Arthur J. Hoenig in Ro-spodinja Anna Corazza, tramvajski uslužbenec Americo Andreutti in prodajalka Ave Maria Pastorc. delavec Andrea Medos in služkinja Maria Panker, varilec Giuseppe Mezzina in frizerka Anna Maria Desenibus, trgovec Mario Modolu in profesorica klavirja Novella Masutti, radiote-letjra^ist Emilio Simeoni in gospodinja Liliana Janiello, industrijski izvedenec Fulvio Pečen-co in uradnica Loredana Maua-fcna, inScalater Giuseppe Stan-nch in prodajalka Maria Su-sel. učitelj Guido Ales.^andrin in učiteljica Maria Rismondo.
UMRLI SO:	63-letni Umberto
Gala-ssi 67-1 etna Paoli na Jed-lovvski por. Marco. 60-letni Alberto Rosano 80-1 etna Teresa Crnetič vd. Polet:. 77-letrii Emilio Gnoli, 8l-letni Giuseppe Bo-schini, 55-letni Krmanno Lauri, 78-1 etn a Ida Sutter vd. Palutan, Marfcherita Corazza. stara 14 ur.
OBVESTILO
Kmečke zveze
Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na jugoslovanskem ozemlju in nameravajo sekati drva na svojih gozdnih parcelah, da se zglasijo v uradu Kmečke zveze v Trstu, Ul. F. Filzi 10-1. do 15. septembra tega leta za vse potrebne informacije. Po zapadlem roku bodo prošnje zavrnjene.
VOZNI RED AVTOBUSOV
M-SV. NIKOLAJ
(veljaven do 30.9.) v primeru lepega vremena
Iz Trsta	Iz Sv. Nikolaja
7.00	8.30
8.30	10.00
10.00	11.30
13.00	14.30
16.00	17.30
19.00	20.30
v primeru slabega vremena	
8.00	9.30
11.00	14.30
19.00	20.30
Ljudska prosveta
Izvršni odbor SPZ v Trstu bo intcl sejo v iietek dne 31. lega meseca ob IB. uri oa se-de/.u v Ul. Homa 15.
Excel»ior, 16.00: «Gun Poim», F.
Mac Murra.v, D. Malone.
Feuice, 16.00:	«Lovec	na Indi-
jance«, K. Doiiiglas, E. Mar-ti-nelli.
Nazioualc, 16.30: <<Suidemo se na galerij*«, S. Loren. A. Sordi. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Filodranimatico, 16.30: «Brez postave«. A. Murph.v. L. Nelson. Superciuema, 16.00. «Med lovci na glave«, dokumentarni film. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Arcobaleno, 16.30:	«V vrtincu«,
C. Gable. V. Leigh.
Astra Rojan, 16.00: «Mala beračica«. H. Feiler. P. Klinger. Capitol, 16.00; «l>ruga ljubezen«, R. Hud-son. J. Wyman.
21.15- ((Odnehaš ali nadaljuješ« Cristalk), 16.00:	«Bolj	živ kot
mrtev«, U. Martin. J. Levvis. 21.15: «Odnehuš ali nadaljuješ«. Grattacielu, 16.30: «23 korakov od zločina«, V. Johnson. V. Miles. 21.15: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Alabarda, 16.30:	((Kontinenti v
plamenih«, dokumentarni film o zadnji svetovni vojni.
21.15: «Odmehaš ali nadaljuješ«. Anuonia, 18.00;	«Amer i kanec v
Rimu«, A, Sordi. M. P. Cusilio. Aurora, 17.00:	((Vohun	uporni-
kov«. V. Heflin, A. Bancroft. 21.15: ((Odnehaš ali nadnliuieš». Garibaldi, 17.00:	«Tihotapci v
Keniji«, L. Hayward, V. Hurst. 21.15' ((Odnehaš ali r an • e Ideale, 16.30: «Rešite kralja«. A.
Dexter. J. Lavvrence.
Im pero, 17.00: «Moj l jubimec je razbojnik«, B. Stanwyck. B. Sulliv^n.
21.15: '-''rlrlehaš ali nadaljuješ« Italia, 16.30: ((Ljubezen je čudovita stvar,«. VV. Holden, J. Jones.
21 15: «Odnehaš ali nadrdiuipš«. S. Marco, 17.00: «Na rnootu vzdihljajev«, F. Latimore. M. Frau. 21.15: «Odne! aš ali nadalnneš« Kino ob morju, 16.30; ((Poslednji most«, M. Schell. Iz narodnoosvobodilne borbe.
21.15: ((Odnehaš a'
Moderno, 16.00:	((Pustolovščine
Marca Pola«, L. Turner. Gary Cooper.
21.15. '(Odnehaš ali nadaljuješ« Savona, 16.00: «Beli angel«, A. Nazzari, Y. Šanson. Mladoletnim prepovedano.
Viale, 16.00:	«Taščina ogrlica«,
Ridolini.
21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Vittorio Veneto, 16.00: «Tatica», F. Tozzi. L. Bourdin.
21.15: ((Odnehaš ai- pada* '•> Belvedere, 16.30: ((Kalifornija«.
21.15: «Odnehaš ali nadaiiu'eš»>. Massimo, 16.30: «Pariška tatica«, I). Robin. G. Marshal.
21.15: «OJ:nehaš ali nadaljuieš«. Novo cine, 16.00: «Na planinah bom tvoja«. B. Grable. John Pa v n e.
21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ«. Odeon, 16.00: «SiouxOva prisega«, C. Heston. S. Morrovv.
Radio, 16.00: »Operacija mitra«, S. Barclav. M. Berti.
Venezia, 15.30:	((Zenska, ki je
odkrila ljubezen«. Silvana Pam-panirii.
21.15: ((Odnenaš ali nadaliuieš«. Skedenj, 18.00: «Ubil sem tvojega brata«.
POLETNI KINO
Arena del fiorl, 19.30; »Dvoboj na Sierri Madre». L. Darnell. R. Mitchum.
21.15: »OdnehaS ali nadaliu.ieS«. Ariston, 19.15; «Dvoboj v gozdu», K. VVidinark. C. Smith.
21.15: iiOdnehaS ali nadal|u.ieS». Armonia, 19.30: «Amerikanec v Rimu», A. Sordi. M. P. Casilio. 21.15: »Odnehaj ali nadaliu.ieSs. Garibaldi, 20.00:	«Tihotapci v
Keni|i». L. Hayward. V. Hnrst. 21.15: »Odnehaš ali nadaliuieš'). Marconi, 16.30 in 20.15 na Dro-stem: »Šeherezada«, Y. De Carlo. J. P. Aurnont.
Paradlso, 30.00: «Ko si pri meni#, M. Schell.
21.15: »Odnehaš ali nadaliuieš*. Parco delle rose, 20.00: «4 v medicini«.
21.15: «Odnehaš ali nadaliuieš#. Ponziaiia, 20.15: «Obnie>ni lovci#, R, Scott.
Rojan, 19.45:	«Nemirno življe-
nje#, E. Taylor, F. Lamas. 21.15: «Odnehaš ali nadaljuješ#. Skedenj, 20.30: »Ubil sem tvojega brala#.
Stadio, 20.00:	»Napad Apašov#,
Robert Young.
21.15’ «Odnehaš ali nadaliuieš#, Valmaura, 20.00 »Dekleta iz San-frediana#. R. Podesta, Corio-ne Calvet.
21.15: iiOdnehaš ali nadaliuieš#
nekai; 12.45 V svetu kult««; 12.55 Kmečki kvariet iz D°lm“
13.30 Odlomki iz Smetanove “r pere «Prodana nevesta#: Orkester Hoger Roger; 17.30 Pitna čajanka:	18.00	LopatmKO';,
Koncert za violino in orkeste. 18.22 Melodije iz operet m p* vij; 19.00 Liszt: Španska rapsodija; 19.15 Predavanje: 19.30 Pr-Ijubljene melodije; 20.00 SP« 20.05 Veseli ritmi: 20.30 8*®r fonist Srečko Dražil: 20.51 tovac:	Simfonično	kolo:	21.
Dramatizirana zgodba nato V*-čeme melodiie; 22.00
nje:	22.15 Chopinove sklado*
22.41 Ritmične popevke: 23.00 Mozart: Divertimento v D-dunJ.
TRST l.
11.45	Operna	glasba:	12.10	0**
kester	Franco	Russo:
pianist	Gianni	Zafred:	21.00	v	-
riete: 21.45 Koncertino.
KOPER
Poročila	v	slovenščini:	5,4
13.30 in 19.00
Poročila	v	Italijanščini:	*•*•
12.30. 17.45	in	23.00.
5.00 - 5.45 in 6 00 - 6.10 nos iz Ljubljane; 6.10 Jutr,,L gladba; 7.00 . 8.00 in 11.00 -Prenos iz Ljubljane; 13.40 * bavna	glasba;	14.00 Glasba
željah; 14.30 -	17.00 Prenos*'
Ljubljane; 17.00 Ritmi in b°oe ke: 17.25 Lirične cvetke: 18-J® j
19.00 Prenos iz Ljubljane: **• . Melodiie iz filma «Poženi 30*"
19.30 - 22.15 Prenos iz Ljub*!*: ne:	22.15	Aleksandar M a rod	•
»Operacija Allmark#. slušna i*r'
SLOVENIJA 327,1 m, 292,1 m. 212,4 m
Poročila ob	5.00.	6.00.
13.00. 15,00, 17.00, 19.00. 22.00-
11.00 Radijski koledar:	«•,; Opoldanski koncertni sp« 11.45 Peter Likar: Botra (negi '
12.00 Popularne melodije 11 Ju kestralne glasbe; 12.40 Lae g-lasba:	13.15	Zabavna
13.35 Od arije do arije: H Želeli ste - poslušajte!; 15.35 r liorski fantje	pojo	in igra1"
16.00 Utrinki iz literature - ' nez Menart: Čudovite sanje spoda Mačka: 16.20 40 niire' jugoslovanskimi solisti: 17.25 r-bavna in plesna glasba: 18.15 (T poldanski koncert: 19.00 ReP^, taža z evropskega Prvenstva veslanju na Bledu: 20.00
kov večer domačih pesmi in pevov: 21.00 Pesmi o noči < terarna oddajal:	21.30 Nloof _
Musorgski: Slike z razstave rij Bukov - klavir).
TELEVIZIJA	|
18.00 Andirea Puget <(^T5S. dnevi#: 21.00 Vesti; 21.15 On", haš ali nadaljuješ: 22.05 C* je za vsakogar: 22.20 Zgodb*1 jazza.
O G E A S £
naročite pri nas lahko kar
t e I e I o n i f n 0
na št. 37338 ali 93808
Oglasil se bo nato Pr| vas naš zastopnik, k* vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo.
Uprava »Primorskega dnevnika.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V AVGUSTU
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11: Al Ga-ieno, Ul S. Cilino 36 (Sv. Ivani: Mia Minerva. Trg Sv. Frančiška l: Ravasinl, Trg Libertž 6: Ha-abaglia v Barkovliah in Nicoli v Skedniu.
LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC
(Od 26. 8. do 8. 9.)
Prasmarer, Trg Unitž 4:	Al
Cedro, Trg Oberd-an 2: Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Giustl, Strada del Friuli 7; Alla Salute. Ul Giulia 1; Signori, Trg Ospeda-le 8; Vernari, Trg Valmaura 10; Pizzul . Cigttola, Korzo 14.
GLASBENA MATICA TBST
Vpisovanje v solo Glasbene Matice bo od do 8. septembra 1956 J* šolskih prostorih v Kuggero Manna 29J-tel. 29779, dnevno od s-do 12. ure in od 16. n° 18. ure. Istotam dobi'e tudi vse potrebne infbr' macije.
Pričetek pouka v P°' nedeljek 10. septembra 195(1.
Poučuje se klavir, harmonika, vsi orkestralb^ instrumenti ter nauk glasbi (teorija, solfe» gio. harmonija itd.). ,
Sprejemamo tudi P1 * jave za sodelovanje pevskem zboru in kestru.
Ravnateljstvo
NOVOSTI;
Ivan Cankar. Hija Marije Pomožni- ..
T
CC	L
Kirst. 08-15 Nevarna končna zmaga vojaka j, Ascha	D
TRŽAŠKA KNJIGAH^
Trst - KI. Sv. Eranfl**411 I Telefon »7-8»*
TRST POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba:	12.00
Predavanje. 12.10 Za vsakogar
Ul. sv
čiška
sprejema im serate mali ’ oglase, osmrtnic« i» “j dr od 8. do 12.30 In od 19'
18. ure.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so ob bridk' izgubi 0 sega moza in očeta
FRANCA MILIČA
z nami sočustvovali. Posebna zahvala daroval6*®! cvetja, gospodu župniku ter vsem, ki so ga »Pr mili na njegovi zadnji poti.
žalujoča žena Marija, 5‘n(’g* Alojz in Kazimir ter sorod"
Slivno, 30.8.1956
itev se izogi-dokazano, da
d> omen 'stence 1
konferenca združenja za MEDNARODNO pravo
Načelo miroljubne koeksistence u pravni odnosi med državami
Čefrfbv kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda
D
PRVA MEDNARODNA RAZSTAVA MODE V BENETKAH
40 MANEKENK S TREH KONTINENTOV
Drobne stvari iz starih krp
Pred dnevi se itubrovniiku Sveta
pravo. Na
je začela v 47. konferenca ^svetovnega združenja
4a tej pred-
- anav, t. j. okrog
8,0 Pravnikov.
„.Vn Lo"donu je bil lani se-izvršnega odbora orne-rnH«6 organizacije za rnedna-um 0 Pravo, na katerem je 4« počeno, da bo glavna
Bi. * k°nference v Dubrov-»bravnavanje vprašanja jubne koeksistenze med »rzavami. Za referenta Je bil
,.j ,aR#n Milan Bartoš. pred-
j, n'k Iuž°slovanskega zdru-is az mednarodno pravo, i PMrebno poudarjati da « konferenca, ki se te dni
■ V Dubrovniku, bistvene-Voi P°mena za nadaljnji raz-
■ °riroma smer tega razvo-
* na področju mednarodnih
bim°SOa torei med posamez-1 državami in skupinami
Sani2*	*' ^
Bj m drugi svetovni voj-’ st je instrument, medna-
ri«nega Prava vefkrat k°-v 0 ln '■ uspehom uporabil nu.,ars‘katerem kritičnem tre-(,veU z'v*ienja te ali one dr-,a v novih izboljšanih 2°llsc*nah bi se ^°rabi‘i še bolj T-va
j t Predvsem je treba i„, 0 !7-Popolniti tudi sam Vimment- ga Prik rojiti no-
Vr, P°8°jem ii
mente ?nj "°V>
tel n P°.ime.
mogel tako
i zahtevam, pravne moda bi mo-Postati zares učinkovito orodjp
človes* V r atl naprednega obst • ■ v n3e2ovi borbi za •"o«.! 'j1 b,aS°stanje. Kdo bi t danes še upati, da bi bj pj?p.moi’*0 doseči, ne da b'*' urejeni zaostreni *»»ea državami in na-
ter
!"varnost
Pri lla5osta:
s tem
odpravljena vojne? Absurdno bi kaj takega!
«dvi.~I*nJ? in srefa ’iudi s,a
B],ar’..Prifakova<i
8e ^a.od njihove ustvarjal-
. '"iciative in
•Prem"1 .Spo')ad" cremeni,a v
bf"-3' kf|t
dbJŠeB-	.
^	m	pomanjkanja.
možnosti, v pa se obe element uniče-povzročiteli naj-
sreeo in blagostanje prvenstveno nevarnost.
'iud'	le .	,
rvri	treba
^Praviti
opusti,:	Vo-'"'
tn vsako misel nanjo kol
njj	m°žnih	oblik	za	ureja-
»?ir„ Plednarodnih odnosov, sa c^I1a' v 'v'511	daljšega	ča-
ksitT*° s'(,,1prt'i spomin nanjo. ti)0	Preveč	krvi in	žrlev	je
v tvezi	z nio,
'idjoč ** danes	svet.	zahva-
Posebnemu
razvoju
e države, oziroma tega
k<Mn Podrožja
ftotr na^in ureditve svojega
Sr1*-»>■
tir . heenakost družbenih Političnih oblik večkrat
ali
glede na obli-itve sv ja še v bila doslej
'Prpad,
razlog za	trenje m
lav 1,6 met^ Posameznimi dr-!t°pPl.'’ ie postala na sodobni „as 11	družbenega	razvoja
sov j	mednarodnih	odno-
b0 ; e Posebej uveljavitev ta-li\n^*'eJ'ov*n* miroljubne ak-
r°dn v,	v medna*
Hi Qdnosih nujnost, ki je
c8oitj^ ne Preskoeiti, ne se ji
ie p’	^ednarodna	skupnost
tiv0 ^,avi3ena pred alterna-
ak-pa ži-
d' sprejeti načelo
v Koeksistence
s**lni nevarnosti pred biti nanj s čimer
n* mn* neslutene količi-"obr>ra>Pih
V
°J»im , . v*'ltio Pničenjem, 8ted0 . PnPravljen.
in materialnih
dihi Vp^a' s tem izredno važ-**djep, a'Sanjem, namreč vpru-c*. k0j rn'roljubne koeksisten-'nstrum.enta za doseg ) *lvdih n'*l' dobrih
°dnoso\
konstruk-- “V"0' na področju r''di ipCn5^‘b stikov med na*
! r°vniški rfavami' lla du' i *°«lov- onferenci Ui:	*nski
*'tt0v
H*rod
na
poročal
Predstavnik Mije bil tudi iz-Predsednika Sveta
np8a združe
Pravo
nja za med. Najprej se' je obširnem referatu nistoriata koeksi-
tnii'1 po*'Tično-zgbdovin-‘,kt &	»'ve	o-
asistence med posa-
meznimi ter z isto ideologijo m politično strukturo povezanimi evropskimi državam*, ki pa so dosledno stale, na stališču, da se v širšem obsegu ta pojav ne more in ne sme uveljaviti, najmanj pa v odnosu do kolonialnih dežel, piedvsem, ker sam pojem koeksistence že sam po sebi predpostavlja enakopravnost v pogledu nacionalne svobode in državne suverenosti.
Med obema svetovnima vojnama, je rekel v svojem referatu Milan Bartoš, se je koeksistenca skušala uveljaviti v okviru bivšega Društva narodov. Toda za to ni obstajalo nikakršno jamstvo, ker vojna sploh ni bila postavljena izven zakona.
Zatem je dr, Bartoš poudaril, da današnja Organizacija združenih narodov nudi v pogledu pozitivnega razvoja
mednarodnih odnosov boljša jamstva, da pa njena obstoječa načela: načelo o enako-pravnosti držav, načelo varnosti za lastni obstoj, načeli* suverene enakosti držav itd. sama po sebi ne bi mogla zagotoviti miroljubne koeksistence, če bi novi mednarodni pravni red narodom ne zagotovil tudi pravico do samoodločbe ter do izbire svoje politične in družbene ureditve.
Na koncu je dr. Bartoš še dejal, da pravo in pravniki ne morejo svetu zagotoviti miru brez sodelovanja javnega mnenja in odgovornih političnih činiteljev.
Konferenci je poslal svoj pozdrav tudi jugoslovanski predsednik Tito, ki je obenem poudaril velik pomen njenega dela za razvoj in blaginjo narodov.
V lovu za senzacijo so si v ZDA izmislili tudi tako »nočno srajco» za igranje golfa ponoči
O MIKROELEMENTIH V KMETIJSTVU
V
le pocinjena žica je zadoščala
da je sadno drevje
(Nadaljevanje in konec)
Dolgočasni znanstveniki so se pa malo zanimali za to romantično zgodbo in so Iskali vzroke slabe vzreje tiiugod. In so dognali čez čas, da 'boleha ondotna goved za boieznijo, ki ji v Evropi pravijo «danska sušica goveda«, in .so izvedeli, da prav taka bolezen napada v Avstraliji ovčje črede. Učeni možje, tisti ki proučujejo zemeljsko pist in njeno rodovitnost tt.oslovci ali pedologi), so kmalu odkrili, da v Drsti ta-k.h krajev manjka nekaj o-snovnega, da manjka nekak vitamin, ki je nujno potreben rastlinam in morda še bolj tistim živalim, ki te rastline uživajo. Toda, kaj je tisto, kar manjka, niso mogli kar tako na lepem dognati. Ba 'e prišla vest, da je nekdo v Avstraliji primešal ovčji krmi nekaj sprašene zelene) galice in da' so potem ovce kar čez noč ozdravele od tiste sušic? Kazalo je, da je uganka rešena — živali so pač trpele za pomanjkanjem železa. Toda ko so drugod poskušali z Zeleno galico, ni bilo takega u-speha. Novo spoznanje je bilo da v Avstraliji ni poma gala zelena galica, pač pa neka še neznana primes, ki' ji je bila nehote dpdanti. /.elo natančna poznejša preiskava je dognala, da je ta primes prvina kobalt, ki se je držal avstralske zelene galice kot «nečistoča». Od takrat naprej dajejo tako oboleli živini neznatne količine kobaltove soli in uspeh je vselej stoodstoten.
V telesu človeka in vsake živali najdemo komaj opazne t( ličine kobalta, bakra, cinka, bora, železa, mangana in io da Vse te in še druge snovi telo porablja in jih zato mori (ker so nujno potrebna) redno dobivati od zunaj s hrano Zakaj pa so te tako majčkene količine teh prvin telesu potrebne ne znam pojasniti. Pač zato menda, ker so sestavni deli telesa, kot je cement sestavni del betonske zgradbe.
Kalifornijski pridelovalci breskev in floridski gojitelji citronastih nasadov so se nekoč čudili, zakaj jim drevesa delajo majhne in ozke liste namesto širokih in velikih kot bi morala Niso jih bili ver-eli, kajti taka ozkolista drevesa so rodila le drobne plodove. Prva domneva je bila da manjka drevju železo, pa so ga zato poškropili z raztopino zelene galice. Nobene koristi ni bilo od tega. Kaj vendar drevju še manj-
**ka francoska družina opremila za Hudobiioa potovanje p o tuji deželi
ka, ko pa ima navadne hrane v zemlji v obilici? Niso znali odgovoriti na to vprašanje. Pa je takrat priskočil na pomoč slučaj. Nekje v Teksasu, kjerso hude suše do ma, je marljiv sadjar zalival na svojem vrtu drevesca z vodo, da jih reši pogina. Kot orodje je pri tem uporablja! vedrice iz porinjene (galvanizirane) železne pločevine, m ker je imel bistre oči, ie opazil, da so drevesca, ki jih je zalival iz porinjenih vernic, veliko lepše rasla, kot l-a tista, ki jih je zalival iz cevi. Zaslugo za to razliko so piipisali tisti neskončno majh. n. količini cinka, ki ga ie voda izlužila iz vedric. Ko ie ta domneva postala znana, ie dr W. H. Chandler, profeso-na kalifornijskem vseučilišču, napravil vrsto praktičnih poizkusov in neovrgljivo dokazal da je cink tisti, ki pri drevju ozdravi ozkolistnost.
Nekako v istem času je neki drug sadjar opazil, da mu radna drevesa hirajo, pa je krivdo zato naprtil bližnji ra-dio-oddajni postaji. Menil je, 'a valovi, ki jih postaja dan za dnem spušča v svet, kvarno vplivajo na drevje v bližini. In ker ie bil ta sadjar prebrisan mož. je sklenil za poskušajo zajeziti te valove vsaj pri nekaterih drevesih. Pa jih je obdal z mrežo iz pccinjene žice Pomislite, kako	je bil	mož	ponosen,	ko je,
videl, da	mu	tako zavarova-
na drevesa odlično uspevajo, druga, nezavarovana, ki so rasla v bližini, pa ne!
Strokovni ljudje, ki so prišli	gledat	ta	čudež, so	kmalu	odkrili,	da	so valovi	radia
Ivi ( Z krivde, da pa je cink na žičnih mrežah okrepil prizadela drevesa. Nadaljnji številni poizkusi so potrdili velo da rastline potrebujejo neke mikroskopično majhne odmerke cinka, sicer hirajo ab sploh odpovedo. Toda tako zelo malo potrebujejo te prvine (elementa), da so v nekaterih primerih ozdravili Ivrajoče drevo že s tem, da so mu v deblo zabili pocinj<-n žebelj!
Ko se je končala zadnja seetovna vojna, so se velike ameriške družbe, lastnice bakrenih rudnikov in topilnic, hudo bale, da bo v mirni dobi uporaba bakra občut no padla. Zaradi tega so .številni kemiki v njihovih laboratorijih iskali nove uporabe 7i< to kovino Strah je bil prazen, kajti uporaba bakra je tudi v miru ostala velika, toda kemiki so med raziskovanjem le odkrili marsikatero rovost. Tako so opozorili, da ima bordoška brozka, ki jo rabimo za škropljenje vinske trte proti peronospori, za škropljenje krompirjevih nasadov proti plesnobi in še za marsikaj drugega, še nekatere druge dobre lastnosti. Pri škropljenju paradižnika na primer ne obrani grmičev samo pred napadom hudih gli-vičastih bolezni, pač pa jim daie na skrivnosten način še pobudo k bohotnejši rasti in večji rodovitnosti.
Dr. Prank A. Gilbert, strokovnjak za mikroelemente, je o tem nekaj slišal in je takoj začel s poizkusi. Nič manj kot na sto kmetijah v razmh predelih ameriškega juga <n zahoda je naredil te poizkuse. Uspeh je bil presenetljiv. Nasadi tobaka bombaža, krompirja, soje itd. so baje dal: do 30 odst. večje pridelke. če so bili gnojeni z nitro-foskalom, ki mu je bila primešana majhna količina bali enega sulfata, to je modre galice. Brez. modre galice, (ki je seveda bakiena sol), ni bilo takega uspeha. To pa še zmeraj ne pomeni, da bomo z dodatkom modre galice po v^od povečali pridelek, Povi-
šek bo le tam, kjer v prsti sploh ni bakra niti bakrene spojine, oziroma, če je le kaka sled tega, je je le premalo. S poizkusi je ^mogoče kmalu dognati pravo resnico.
K temu nuj dodam nekaj iz srioje ižkušnje. ImAm" njive, na katerih rastejo po dclgem brajde vinske trte. Na te njive sadimo največkrat krompir, - ki je brajdam tš.* najmanj škodljiv.' ■ Te trte škropim proti peronospori petkrat ali šestkrat v poletju in vsakokrat dobi tudi krompir med brajdami obilno porcijo škropiva. Posledica je, da je ta krompir bolj zdrav in se lepše razvija, kot pa tisti, ki rase na njivah, kjer ni brajd in ki je bil do posled-r j ih let le redkokdaj poškropljen in še takrat samo enkrat v začetku poletja, In sem -.-pazil, da ni b.la slabše rasti poslednjega vselej kriva plesen, Včasih je do jeseni ostal zc.rav, pa vendar in bil take bohotne rasti, kot oni med brajdami.
Pred tremi leti, ko še nismo proti koloradarju prašili krompirjevih nasadov z linda-nevim prahom (ki mu je primešan prah modre galice zo-
per plesen), sem neko njivo krompirja, kjer	ni brajd,
škropil z navadno bordoška brozgo, ki ji je bila primešana neka slabo učinkovita snov zoper koloradarja. Dogodilo se je, da sem napravil. škropiva premalo, pa je ostal konec njive nepoškrop-litn. Nič hudega, sem si rekel, bom vsa; videl, če. bo kaj razlike. Cez osem dni bom itak spet škropil. Razlika se je pokezala že po nekaj dneh.. Poškropljeni krompir je dobil temnozeleno listje, začel je lepše rasti m se je od neškropljenega vidno razlikoval. Pa je bil oh pregledu tudi ta še vedno zdigv. ni ga še zagrauila plesen. Vprašanje je	zdaj: ali m
morda trpel za	pomanjka-
njem bakra, k: ga je poškropljeni dovolj dobil iz modre galice, (ločim je	nepoškrop-
Ijeni stradpl naprej? (Rastline vsrkavajo koristne (pa tudi škodljive) snovi tudi skozi
Znanstveniki so tud1 dognali, da je pomanjkanje bora
(Konec na 4. strani) FRANCE MAGAJNA
PRIKAZALO DOMAČO MODO
Mednarodni center umetnosti in kostumov v. Benetkah je pretekli teden organiziral v Benetkah prvo mednarodno razstavo mode. ki se je je udeležilo 8 držav s treh kontinentov. Manjkala je Francija, ki bi se bila morala zavedati, da je minil čas. ko je imela edina prvo besedo na modnem področju, in razumeti, da je bil cilj te prve mednarodne razstave predvsem praktičnega pomena. Na treh večernih zaporednih del,; 'jih “tu najlepših manekenk z vsega sveta, so obiskovalci videli najrazličnejše modele, najrazličnejša blaga, okuse običaje in navade posameznih dežel, ki so se razstave udeležile.
Presenetila je Japonska, ki je pokazala, da so njeni mo-de.listi znali najosnovnejše m najznačilnejše poteze japonske narodne noše uporabiti, odnosno izkoristiti v modelih zapadnega tipa. Pri teh oblekah. ki so bile, predvsem večerne, iz zelo dragocenega blaga, kakor lep kimono, se je opazil različen rez ramen, na japonski način zavezan pas, in še druge malenkosti, ki so dale tem modelom poseben čar in ki jih bodo evropski modelisti znali prav gotovo pametno izkoristiti.
Tudi Indija je presenetila občinstvo v palači Grassi v Benetkah, svojih modelov sicer ni predstavila, toda pokazala je svoja dragocena in še vedno premalo izkoriščana biaga, iz katerih sta Maru-celli in Mingolinj napravila krasne večerne obleke. Nepozaben je o,stal v spominu obiskovalcev razstave prelepi asari«, ki ga je predstavila nenavadno mična indijska manekenka Sevda Ah Khan.
Nemčija je vse presenetila, opaziti je bilo, da se je tudi na tem področju po vojni precej hitro znašla in da hoče nadoknaditi čimprej ono, kar je izgubila v letih povojne graditve. Sicer je nilo opaziti precej izposojenih modelov italijanskih in francoskih modnih hiš, vendar skušajo Nemci vsem modeiom dati tisti pečat praktičnosti, ki je sploh značilen za nemški način življenja.
Za Anglijo lahko rečemo, da jo označuje športna moda, Krasno izdelani kostimi za igro golfa, jahanje in lov nimajo tekmecev, večerne obleke pa so se mnogim zdele precej čudne zaradi barv in preveč zahtevne za povpreč-
nega meščana, ter bi prej sodile v kraljevsko palačo, kot pa na navadne cocktaile ali plesne zabave.
Najlepši model je razstavila Iraka. Bila je to bela večerna obleka iz čipk, ki jo je vse od vratu pa čez pas spremljal ozek črn trak iz raza, na koncu katerega je bila pritrjena rdeča vrtnica.
Italijanske modne hiše so razstavile skoraj vse svoje kolekcije, kakor je bilo vsekakor odveč in je občinstvo kritiziralo. Razstava krznenih plaščev vsekakor ni sodila v to manifestacijo mode in izpadla je neokusno. Drugače pa so se vse modne hiše lepo uveljavile. Vsaka izmed treh modnih hiš je razstavila vrsto oblačila v svoji barvi. Tako je bilo opaziti raznovrstne obleke v beli barvi, zatem v rdeči in črni barvi.
Navdušila je Amerika, katero označujejo'športni in pa mestni modeli, kakršne pač potrebuje ameriška žena. Največ razstavljavcev je pred-
stavilo modele, po katerih se ravna večina Američank. Kot je znano, se v Ameriki oblačijo po «ready madeii:	v
trgovinah kupujejo že izdelane obleke, ki jih stanejo manj. Vsekakor pa niso to uniformirane ženske, saj so bili modeli, ki so jih pokazale omenjene modne hiše, zelo prijetni in lahko bi jih zavidala vsaka ženska v Italiji. Opaziti je bilo mnogo hlač in športnih jopičev, ki se jih praktična Američanka ne sramuje obleči nikier in v nobenem letnem čas"., kot je to primer v Evropi. Več modelov je bilo pripravljenih tudi za televizijske oddaje, kj zelo izpopolnjujejo ameriško življenje in pa za ((week-ende». Za večer so ameriške modne hiše predstavile krasno večerno obleko iz chiffona, ki je imela visok pas in dve dolgi pentlji,' viseči navzdol. Krasne torbice, čevlji in klobučki so še izpopolnili atneriške modele, ki jim francoski in italijanski modni mojstri nimajo kaj ugovarjati.
Ob deževju in sploh ob mokrem vremenu se jezimo, ker nam posebno otroci pri-neso v stanovanje kar precej mokrote in če prednjo sobo loščite, se kar precej jezite. Iz starih kosov blag*, iz nerabnega kosa sukna, žakljevine ali podobnega blaga naredite copate za čevlje. Za natikače izrežite iz raznega debelejšega blaga podplate. malo večje kakor čevlje. Copate pritrdite 7,goraj z gumijastim trakom, ki ste ga izrezale iz starega gumijastega predpasnika. Vse se-šijte na stroj. Ko pridete domov z mokrimi čevlji, nataknite na čevlje copate-na-tikače in pod ostane čist.
Večkrat se jezimo, če se na luščenem podu poznajo risi stolov. Tem se izognemo, če na noge stolov, miz itd. nalepimo kos klobučevine.
Kljuke za perilo spravljate najbrž v škatlo ali košarico. Koliko pripogibov bi si prihranili, če bi si naredili predpasnik za kljuke. Naredimo podolgovato vrečico 40 cm visoko in 30 cm široko. Na straneh zašijemo, gornji del pa zarobimo. Približno 10 cm od roba zašijemo trakova, ki ju zavežemo okrog pasu. 1
IZKORISTIMO POLETNI CAS ZA PRIPRAVO OZIMNICE
KAKO BOMO K0NSERVIRALE SADJE IN ZELENJAVO
Kako so 1.1882 v Trstu blagoslovili zastavo
Delavskega podpornega društva
Kakor smo že omenili v članku, v katerem smo jjriob-čili nekaj zanimivosti iz »Edinosti« od leta 1882, se je dne 24. septembra istega leta vi šila slavnost blagoslovi je-nja zastave Delavskega podpornega društva v Trstu, na katero so se pripeljali ljubljanski gostje s posebnim vlakom, ter so za vožnjo v Trst in nazaj plačali 5,38 forintov. (V današnji valuti približno (>.000 lir). V programu, ki je bi! objavljen 30, avgusta, je bil napovedan v Dreherjevem salonu, za katerega je moral plsčati vsak udeleženec dva fminta (približno 2.400 lir). V istem Dreherjevem salonu je bila ob 8 uri zvečer napo-\edana <(Bespila» s sodelovanjem vojaške godbe v Trstu nastanjenega hrvaškega pešpolka «Grof Jelačič«, zagrebškega pevskega društva »Kolo«, ljubljanskega »Sokola«, združenih tržaških in okoli-
čgnskih pevskih zborov, pevski zbori iz raznih slovenskih in hrvaških krajev in mešani zbor tržaški. Svojo udeležbo so prijavile tržaška, sežanska, goriška in postojnska čitalnica tržaški,', ljubljanski, zagrebški in praški Sokol ,n razna druga slovenska iti hrvaška pevska in delavska društva- Drehc-rjev salon (za 5.000 gostov), ki so ga pozneje podrli, je bil tam, kjer je seda’ glavni vhod v Dreherje-vo pivovarno.
»Edinost« od 23. septembra prinaša vso prvo stran zajemajoči sliki prestolonaslednika Rudolfa in njegove žena Štefanije: prvi je bil pokrovitelj Delavskega podpornega društva, druga na Kotnica njegove zastave. Pod slikami je poezija Cegnarja, na drugi strani pa Cimpermana. Ali nobena ni taka, da bi jo bilo Vredno vsaj delno ponatisniti. Pri tej priliki ^je treba za mlajše čitatelje pojasniti, da ie bilo Delavsko podporno društvo, kakor sploh vsa tedanja podobna društva to, ka- so danes bolniške blagajne.
((Edinosti) od 30. septembra 1882 piše v uvodnem članku, da «ie prav' danes 500 let od kat je prišel Trst z okolic > pcu Avstrijo... Trst biez Av-
strije, je riba brez vode; tega mesta, st pač ne moremo mi-j sl it i zunaj Avstrije in ako ne b' bilo več Avstrije, bi murvi Trst propadati od stopnje do stopnje,, dokler ne bi postal neznatno mesto; ker to kupčijsko mesto se ne more razvijati, ako ni za njim mogočna država, ki mu pošilja svojih pridelkov za izvoz in ako ne uvaža skozi to mesto pridelke in izdelke tujih držav«.
Banket ni bil v Dreherjevem salonu, kakor je bilo v programu, ampak v veliki re-dutni dvorani gledališča Poli-teama Rosset', ob stenah katere so bile razvite vse zastave domačih in došlih društev. Nabralo se je okoli 2.50 gostov. Prvo napitnico !e spiegovoril državni poslanec Nabergoj, drugo predsednik podpornega društva, Dolenc, za njim podpredsednik Polič itn. V svoji drugi napitnici, ko je v imenu tržaške okolice pi zdravil preljube goste, je poslanec Nabergoj poudarjal, «da je danes v prav takem položaju, v kakršnem je bil leta 18(18 dr. Lavrič na šem-packem taboru ko je vzkliknil- Danes je mojega življenja najlepši dan. Tržaški Slo-vani Hidi še niso imeli tako levega dneva«. Pred sklepom banketa je odbornik dr. Mandič preč ital 35 brzojavk iz Slovenije, Hrvaške in Dunaja Zanimiva je brzojavka o-pernega pevca Josipa Nollija iz Forli (Romagna), ki se glasi; ((Pošiljam vam, čuvarjem naših slovanskih bregov jadranskih, gromovit	živ jo! k
Nplli je bil »Slovenec, ki je pa koncu svoje kariere v Its-lij« bil leta 1HU2 ali 1893 prvi tenorist in režiser slovenske Opere v Ljubljani.
Zanimivo je tudi to, da so za stroške te slavnosti darovali med drugimi tudi predsednik tržaške trgovske zbornice baron Reinelt 25 forintov in znani tržaški bo-giitaš, baron Ralli, lo forintov.
((Velika beseda« v okrašenem Dreherjevem salonu je začela dne 24. septembra 1882 točno oh 7. uri zvečer s pot-pourijem slovanskih napevov, ki ga je izvajal vojaški orkester. Nakar je nastopilo nad 150 domačih in hrvaških
jjevcev, ki so pori vodstvom zagrebškega pevovodje Kisen-huta zapeli «U boj«. Največje priznanje je zelo zagrebško »Kolo« s pesmijo »Živela Hrvaška«. Veliko navdušenje je vzbudila telovadba ljubljanskega Sokola. »Edinost« piše »Da bi bili oni gospodje s tako telovadbo želi slavo tudi v prvih cirkusih, kaj takega nismo nikoli pričakovali; zato pa je občinstvo ljubljanske Sokole kar na rokah nosilo...«. Potem so se vrstili razni pevski zbori, se enkrat telovadba in končno se enkrat pevski zbor t r/.asko-skeden jski s Hajdukovo skladbo »Jadransko morje«. »Sokol« in »Kolo«, pise »Edinost«, to sta bili najlepši zvezdi velikanske slavnosti... Navzočih je bilo iz radovednosti, posebno zaradi Sokola, tudi nekaj znanih iredenter jev. a tem je stvar tako imponirala. da so pozneje govorili, da take telovadbe v privatnih društvih ni bilo niti v Milanu«. Morda	je	ta pohvala nekoliko
pretirana, vsekakor je dejstvo, da	so	ljubljanski telovadci
z ene olunpiade odnesli prvo 'nagruiio.
Po slavnosti piše »Edinost« (4 oktobra); »Zabranila je |v la (la ljubljanskemu Sokolu, da	se	korporativno udeleži
slavnosti, ker se je bala demonstracij in nesreč... Slavnost se je vršila lepo, redno ker morajo priznati celo naši nasprotniki; 14 slovenskih zastav je šlo prvikrat skozi tržaške ulice, slovensko zastavo je prvikrat pred tisoči nrič priznal sam namestnik, priznal jo je sam župan tržaški (pred 4 leti so našo slovensko zastavo na Proseku sami žandarji trgali raz hiše in mlaje... a došli so (Slovenci in Hrvati) v lepem šte vilu (v Dreherjevem salonu je bilo zbranih nad 2.000 lju di) in niso želi nobene sramote, ker to še ni sramota, ako kak c. k. uradnik prepove, da se smejo zastave razviti precej na kolodvoru, ampak st > korakov dalje od kolodvora. Sramota bi bila pač kc hi se bili snovatelji slavnosti ustrašili zaradi težav, ■ katerimi so se imeli boriti«.
UREZAN
Ko se bomo odločile za konserviranje sadja in zelenjave si bomo preskrbele le prvovrstno sveže in užitno zrelo sadje in zelenjavo. Le tako bomo lahko dočakale, da bodo shranki okusni in polnovredni.
Predelujemo predvsem le sadje in zelenjavo, ki ju ne moremo obraniti za zimo v svežem stanju. Tako je n. pr. nepotrebno vlaganje rdeče pese, prav isto velja za jabolka. Shranki se tem bolj drže m so tem več vredni, čim krajši čas traja konserviranje. Dnevno si določimo le toliko sadja ali zelenjave, kolikor je lahko predelamo. Predolgo kuhanje marmelad ali paradižnikovih mezg da manj vreden shranek. Ob vročih dneh pa se pojavi že med konserv iranjem samim vrenje oziroma kisanje,
7-u uspešno delo je pogoj skrajna snaga. V času kon-serviranja mora hiti kuhinja krbno pospravljena, posebno Pa moramo paziti, da konser va ne pride v stik z roko.
Posoda in orodje, ki nam je za konserviran ie potrebno. mora biti pomito v vroči vodi s sodo in nato še prekuhano. Kozic in lesenih žlic, katerimi kuhamo mastne jedi, ne uporabljajmo.
Steklenino, gumijaste obročke. vzmeti itd, moramo pred uporabo razkužiti. Najpreprosteje to naredimo, če jiomito posodo in ostalo prekuhamo ali segrejemo v vroči peči. Posoda, ki jo napolnimo z vročo konservo. mora biti vroča, da se tako doseže pasterizacija. Vroče polnjenje je eden izmed najbolj priporočljivih načinov predelave sadja, ker je čas pripravljanja kratek, uporabljamo pa lahko navadne kozarce.
Pri pasteriziranju (kuhanju sadja in zelenjave v posebnih kozarcih) se moramo držati posebnih navodil, ki jih najdemo v posebno pripravljenih knjižicah.
Kadar pasteriziramo v navadnih kozarcih, morajo biti dobro zaviti z dvojnim per-gameninim ali celofanskim papirjem. Manj priporočljivi pa so navadni kozarci za pasteriziranje zelenjave.
Kemičnih sreds bajmo. Tako je je salicil, ki smo ga dodaja konservam, zdravju škodljiv. Dovoljen naj bi bil po zdraviliških nasvetih le' benzonat, in sicer 1 kg na 1 kg mase.
Shranke moramo posebno prve tedne opazovati in izločiti vse posode, pri katerih opazimo kakšno spremembo. Ce se je odmaknil pokrovček, vsebino še enkrat pasteriziramo razen fižola in gra-ha, ki sta hitro pokvarljiva in nastaja v konservi zdravju škodljiv strup. Skaljen kis, n. pr. pri kumaricah, odlijemo in prilijemo svežega, pre-vretega in ohlajenega.
Shramba za konserve mora biti čista. Priporočljivo je, da io vsako jesen prebelimo in nato še zažveplamo, <
# * *
Četrt kg soli, četrt kg sladkorja, četrt litra olja, četrt litra močnega kisa in .4	1
vode ali 5 ! kisa za vlaganje brez vode in brez četrt litra kisa denemo v večji lonec in to zavremo. Medtem očistimo lepe, zrele paprike, jim porežemo peclje, jih operemo in na cedilu odcedimo, odcejene, denemo v vrelo tekočino in jih kuhamo tako dolgo, da spremene barvo m se kožica nagrbanči. Nato jih
poberemo s penovko iz tekočine in denemo v kozarec. Ko so kuhane vse paprike, preostalo tekočino dobro prevremo in ohladimo. S hladno tekočino zalijemo vložene paprike, kozarce zavežemo in shranimo. V 5 1 tekočine lahko skuhamo 150 do 200 paprik.
* * r
50 do 70 srednje velikih kumar, višnjevi in trtni listi, malo kopra, bazilika, hren, poper; slanica: na 1 liter vode 4 dkg soli.
Zdrave kumare operemo, če je treba še očistimo s krtačo. Cez noč jih pustimo v vodi, nato osušimo in vložimo v posodo, ki smo jo prej obložili z višnjevimi ali trtnimi listi. Vmes dodamo zgoraj naštete dišavnice. Cez kumare zlijemo slanico, obtežimo in pokrijemo * prtom. Slanica mora segati čez kumare. V T4 do 15 dneh so kumare skisane, če so v dovolj toplem prostoru. Po tem času spravimo kumare v hladnejšo shrambo,
'Poletje gre sicer h koncu, toda v trgovinah najdemo v tem času tekstilne ostanke po zelo znižanih cenah. Iz njih si v prostem času, potem ko nam je šivilja izrezala kroj, lahko same sešijemo eno izmed teh praktičnih obleke, ki ne bodo nikdar modno zastarele, vedno pa nam bodo prišle prav, bodisi za na trg, sprehod ali doma po opravljenem gospodinjskem delu.
Sestrici je mamica enako oblekla. Obema Je sešila rdeča predpasnika iz. popeltna, ki ju poleti lahko oblečeta brez bluzic, v Jeseni in pozimi pa celo povrh volnenih Jopic.
L
		
PRED UVEDBO NOVEGA DELOVNEGA SISTEMA "BEDEAU"		
RUDARJI RARELJSKEGA RUDNIKA zahtevajo pregled varnostnih naprav
Pred dnevi so se na pobudo notranje komisije sestali rudarji rabeljskega rudnika. Dolga seja, na kateri so razpravljali zelo važne stvari, ki se tičejo njih dela in zaslužka, je trajala tri ure. Predvsem so se delavci pogovorili o novem sistemu dela imenovanem »Bedeau*, ki ga hočejo uvesti tudi v rabeljskem rudniku na zahtevo novih delničarjev rudnika. V rudnik sta namreč piišla pred časom dva inženirja iz Sardinije, ki proučujeta, kako bi z novim sistemom ocenjevanja akordnega dela povečali proizvodnjo svinca- Prav tako pa bi moral’ po tem sistemu nekatere specializirane delavce dodeliti zunanjim delom, medtem ko bi od ostalih, ki bi ostali na delu v notranjosti rudnika, zahtevali še povečano storilnost dela. Da bi se prepričali o koristnosti novega sistema za delavce rabeljskega rudnika. so delavci poslali v Sardinijo svojega kolego, ki je poročal o povratku iz oddaljenega rudnika, da je novi sistem dela nerentabilen za delavce, ker uvaja zmanjšanje delovne sile in razumljivo povečanje storilnosti dela osta-
i uslužbencev.
Kot znano, pa se je število delavcev v rabeljskem rudniku zmanjšalo na polovico in pred tremi leti je bila velika stavka, ker je ravnateljstvo ponovno zahtevalo odpustitev 100 delavcev. Število delavcev torej ni veliko, prav tako pa so pogoji dela takšne vrste, da ne dovoljujejo uvedbe novega delovnega sistema. Delavci so na sestanku povedali, da vodstvo še vedno ne upošteva vseh pravil o varnosti rudarjev, ker primanjkuje orodje, poleg tega obstajajo v podjetju eksplozivni
materiali in manjkajo pečice. Eden izmed vodij rudarskih skupin Copetti je izjavil, da delavci nočejo, da bi se jih spominjali v #verigi bratstva#, ampak zahtevajo od oblasti, da pridejo v rudnik in se prepričajo o tamkajšnjih varnostnih napravah.
To naj oblasti store preden pride do rudniške nesreče.
Priprave na praznik qrozdja
Tako v Krminu kakor v Gradežu se pridno pripravljajo na praznik grozdja, ki bo prve dni septembra. V obeh krajih so ustanovili pripravljalne odbore, ki bodo skrbeli za organizacijo vsakoletne manifestacije. Kot običajno
bodo vinogradniki razstavili r.cjlep^e grozdje, lastniki prodajaln za zelenjavo pa primerno okrasili svoje izložbe.
Slabost na cesti
Rešilni avto Zelenega križa j; včeraj ob 1B.4;> nudil svojo pomoč 69-letnemu Odoricu Chiandelliju, ki je stanoval v hotelu »Stella* v Gorici. Chiandelli je takrat šel po til. N. Sauro kjer je v bližini orožniške vojašnice nenadoma začutil slabost. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
NADALJNJIH PET DELAVCEV
se je zastrupilo v podgorski predilnici
Oblasti naj zapro oddelek za izdelavo rayona, dokler se ne prepreči izhlapevanje kvarnih plinov
Izvedeli smo, da je lokalna •ekcija INAIL poskrbela /f p:evoz v bolnišnico pri Rdeči hiši 5 delavcev ravonskega oddelka podgorske predilnice. Gre za 25-letnega Otona Ma-russija, 26-letnega Gastona Buleca iz Može, 26-letnega Merca Žbogarja iz Gorice, Ul. Alviano 6, 27-letnega Amedea Marussija iz Gradišča in 40-tetnega Borisa Kocjančiča iz Podgore. Vsem tem delavcem je službujoči zdravnik v gori-ški bolnišnici ugotovil zastrupitev z žveplenim ogljikom
Ze pocinjena žica je zadoščal
da je sadno drevje od ično uspevalo
(Nadaljevanje s 3. strani)
v prsti glavni vzrok, da dobijo jabolka v notranjosti drobne otočke iz nekake rjavo-barvne gobaste plutovine, ki jim silno kvari vrednost; da napada peso neka posebna črna gniloba; da nekatera polja nočejo dati zadovoljivih pridelkov lucerne; da se na korenih hrena delajo črne pike in ni več za trg. Z majčkenimi količinami boraksa je mogoče vse te nevšečnosti o-zdraviti. Tudi slovenski strokovni ljudje poznajo koristi boraksa, (ki mu je prvina bor glavna sestavina! in ga priporočajo v rabo vsaj pri gcjenju raznih povrtnin, cvetic, gozdnih drevesnic itd. Toda dajati ga^ moramo v neznansko malih odmerkih, raztopljenega v zalivalni vodi; ne sme ga biti v prsti več kot eno milijoninko, sicer postane za rastline strup.
V kolikor je znanstvenikom do danes znano, je bor koristen rastlinam, ni pa koristen ljudem in živalim. Nasprotno pa je mangan prvina, ki )o mora tudi naše in živalsko tele nekaj imeti. Prihaja pa v nas z rastlinsko hrano, ker jo morajo tudi rastline imeti. Pomanjkanje mangana povzroča pri nekaterih živalih sterilnost (jalovost), pri drugih pa resne bolezni, ki vo-d’jo včasih v smrt, včasih pa z traino pohabljenost.
Pred nekaj leti je v Floridi vsaj polovica oranžnih in ci-tronovih nasadov bolehala zaradi pomanjkanja železa. Na preizkuševališču floridskega vseučilišča so strokovnjaki poskušali to pomanjkanje odpraviti tako, da so dodajali zeleno galico. Škropljenje po
listih ni zaleglo dovolj, še manj pa, če so trosili galico po tleh, da bi tako prišla z nežjem do korenin. Spoznan so da koreninice ne morejo sikati železa, če pride k njim v obliki železnega sulfata (zelene galice). Treba je bilo odkriti kako drugačno spojino železa, in so jo res našli. Baje ta nova snov, ki ji pisa-tepj Hartand Manchester menda ne ve pravega imena, v laki meri. zadostuje, da je ie drevesu dovolj en dekagram za celo leto. Ko so železalač-lum oranžnim in citronovim drevesom postregli s to snovjo so v nekaj tednih postala temnozelena in začela — prej skoro jalova — nastavljati cvetje v obilici in roditi.
Mnoge so še skrivnosti, ki jih bo znanost polagoma raz-vozljala. Do teh časov je tem neznatnim količinam mikro-e'cmentov bilo težko ali skoro nemogoče slediti, v današnji atomski dobi jim pa »vcepijo* radioaktivne lastnosti, nakar lahko zasledujejo vsak njihov delček v rastlini, pa naj bo le samo kot atom velik. Tudi ko zaide v telo živali. ne uide več «izpred oči#. Kobalt, ki ga mora govedo dobivati s krmo, ostane v njem le teden dni, nakar mo-la priti drug Več ali manj velja to tudi za druge prvine.
Pomanjkanje joda povzroča pri ljudeh gol.šavost. Tako neusmiljeno malo je joda v morski soli, pa vendar tudi to zadostuje, da tam, kjer to sol uporabljajo, ni golšavosti.
Pravijo, da je nezadostna količina mikroelementa fluora vzrok, da napada gniloba zobe celo mladih ljudi, celo o-trok. Zavoljo tega dodajajo denes v mnogih ameriških mestih pitni vodi fuor, da za bodoče čase preprečijo to pogubno bolezen
FRANCE MAGAJNA KONEC
ter bodo morali ostati, na zdravljenju najmanj U dni.
Novih pet ponesrečencev ravonskega oddelka se pridružuje še ostalim petim, ki so morali pred kratkim zaprositi za zdravniško pomoč. To stanje v podgorski predilnici u-pravičeno zaskrbljuje javno mnenje, predvsem pa sindikalne organizacije, ki so pred nekaj dnevi obvestili odgovorne oblasti o nastalem položaju in zahtevale odločne mere, da se prepreči še nadaljnje izhlapevanje kvarnih plinov v podjetju. Oblasti bodo morale storiti hitre korake, če nočejo, da bi se ponovili nesrečni primeri in da ne bodo ogrožana življenja številnih delavcev m delavk v novem oddelku podgorske predilnice-Po mnenju mnogih bi moralo podjetje začasno zapreti ta oddelek in v njem izvršiti po-Irebne naprave ki bi preprečile nadaljnje izhlapevanje kvarnih plinov.
Alma Sturma
izven nevarnosti
Sedola v videmskih zaporih. Se vedno zatrjuje, da ni hotel raniti svoje bivše dekle
Iz Vidma poročajo, da se je zdravstveno stanje 27-letne Alme Sturma, ki jo je preteklo nedeljo na plesu 5-krat zabodel z nožem Ivan Sedola, st je izboljšalo. Čeprav se je nož dotaknil tudi pljuč, se vendar zdi, da bo mlado dekle le ozdravelo.
Nesrečni Sedola je v videmskih zaporih že dva dni; predvčerajšnjim ga je zaslišal namestnik državnega pravdnika. Mladenič je bil zelo potrt in je dr. Biancardiju točno od govarjal na postavljena vprašanja. Izjavi! je, da sploh ni ,mel namena raniti, kaj šele ubiti svoje, nekdanje ljubice, s katero je upal, da bo po ne-siečnem zakonu zaživel novo življenje. Toda ko so se mu dekleta, med katerimi je bila tudi njegova Alma, na poti od cerkve do plesišča naravnost smejale v obraz, ga je to tako razburilo, da je vzel iz žepa nož, kakršnega nosijo vsi francoski delavci, da si režejo kruh, in napadel Almo, ki se je prav takrat začela vrteti ra improviziranem plesišču. Zasliševanje je trajalo dve u-ri. Preden bodo predložili zapisnike oblastem, ki bodo sodile Seduli, bo nesrečnega delavca iz Platišča pregledal še zdravnik.
h.
fe:.
L- -	-	ift	A
SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V HOPENHAGNU
24 IMAV \/ BORBI ZA N/UVIŠ.II NASLOV
Dv? nova svetovna prvaka: ““IVI®
Italiian Baldim - Francoz Rousseau	-----
Prvi je zmagal v zasledovalni, drugi pa v Hitrostni vožnji - Danes prva izločilna tekmovanja profesionalcev
KOPENHAGEN, 29	—	Na
dirkališču Ordrup se je danes zaključilo tekmovanje diletantov za svetovno prven stvo v hitrostni in zasledovalni vožnji. Na najvišji' častni drog se je enkrat dvignila francoska, drugič pa italijanska zastava, prva za zmago komaj 20-letnega Francoza Rousseauja v hitrostni vo/.ni nad Argentincem Batizom, druga pa za zmago Baldinija nad rojakom Fagginom v zasledovalni vožnji. Tako se je končno na letošnjem prvenstvu tudi Italijanom nasmehnila zmaga po tolikih razočaranjih prvih dni.
Ko se je ob 19,10 začelo tekmovanje, ki je dokončno odločilo o prvakih obeh disc;-plin za diletante, je bilo vreme še kar ugodno in tudi gledalcev je bilo precej. Tekmovanje se je začelo s polfinali hitrostne vožnje in sicer najprej med Batizom (Arg.) in Tressiderjem (Avstral.) Proti pričakovanju je zmagal Argentinec Batiz nad favoritom Tressiderjem. Zadnjih 200 m je Batiz prevozil v 12”.
V dru|čm polfinalu sta se pomerila Francoz Rousseau in Italijan Fesenti. Zmagal je za dolžino kolesa Francoz Rousseau, ki je zadnjih 200 'm prevozil v casu 12”3.
Pri drugem poskusu se je izid ponovil. Batiz je ponovno premagal Tressiderja, čeprav je morala to dokazati šele fotografija, medtem ko je Rousseau prehitel Pesentija za dve dolžini kolesa in do--segel v zadnjih 200 m odličen čas 11"1.
Argentinec Batiz in Francoz Rousseau sta se torej kvalificirala v finale za prvo in drugo mesto, Pesenti in Tressider pa sta se pomerila v borbi za 3. mesto;
Finale za 1. in 2. mesto:
I. poskus: Batiz (Arg.) tolče Rousseauja (Fr.), čas 11”2:
II. poskus:	Rousseau tolče Batiza, čas 11”4;
III. poskus: Rousseau tolče Batiza.
Prvak sveta v hitrostni vožnji je tako postal Rousseau, ki je takoj po zmagi oblekel zmagovalno majico. Borba za prvenstvo je bila zelo ostra, na kar kaže že to, da so bili potrebni trije poskusi.
Finale za 3. in 4. mesto:
I. poskus: Pesenti (It.) tolče Tressiderja (Avstral^.); čas 12”;
II. poskus: Pesenti (It.) tolče Tressiderja ‘ (Avšfral.); čas 12”1.
Drugi poskus so morali tik pred koncem ptekiniti, ker je
Pesentiju počila guma. Ko so poskus ponovili, je Pesenti takoj prešel v vodstvo in z odlično taktično vožnjo tudi drugič premagal svojega re-nomiranega nasprotnika in si zagotovil tretje mesto.
Polfinala in finale zasledovalne dirke diletantov so bili domena italijanskih vozačev Baldinija in Faggina, ki sta najprej v polfinalih premaga-
— KINO -
CORSO. 16.80: «Kontinenti v plamenih«.
VERDI. >7.00: »Moderni časi*. C. Chaplin in P. Goddard
CENTRALE. 17.00: «Despera-do», W. Mowis in J. Lvdon: ob 21.IS; »Odnehaš ali nadaljuješ?#.
VITTORIA. 17.00: »Dekle mojih sanj*, N. Wisdon in J. Rice; ob 21,15:	»Odnehaš
ali nadaljuješ?*.
MODERNO. 17.00: «Zverinski plen#.
la svoja nasprotnika Angleža Geddesa in Gambrilla, nato pa se med seboj pomerila v borbi za prvo mesto.
1. polfinale: 1. Baldini (It.) 5'0t!”2;5;
2. Geddes (V.B.) 5’09”.
Novi prvak: BALDINI
II. polfinale: 1. Faggin (It.) 5’06”3;
2. Geddes (V.B.) 5’09”.
Borba je bila posebno ostra med Fagginom in Gambrillom. Baldini 'je na 4000 m dolgi progi dosegel povprečno hitrost 46,997 km, Faggin pa 46,967 km.
Finale za 1. in 2. mesto:
1. Baldini, čas 5 04”4 5;
2. Faggin; čas 5 06’ 3 5.
Finale za 3. in 4. mesto:
1. Geddes 5'UV’ 4 5;
2. Grambill 5’0S’ 3 3.
Borba med Balčinijem in
Fagginom je bila negotova vse do poslednjih metrov. Pri 1200 m so jo morali prekiniti, ker je Baldiniju počila guma.
Pred tekmovanjem v hitrostni in zasledovalni vožnji diletantov je bila na vrsti se tretja skupina stayers, Izid'je bil naslednji:
1. Verschueren (Bel.) 64,750 km;
2. Jacobi (Nem.) tri krogi in 350 m'
3. Le Strat (Fr.) 4 krogi in 280 m;
4. Bunker (V.B.) 10 krogov in 300 m.	-
..v!-..	>	..i,	.	. i M-
drugi: FAGGIN
KOPENHAGEN, 29. — Izid žrebanja za hitrostno in zasledovalno veržnjo profesionalcev. ki bo jutri:
Hitrostna vožnja:
I. skupina: Maspes (It.), Ge-rardin (Fr.). Hansen (Dan.):
II. skupina: Harris (V.B.), Gosselin (Fr.), Pfenninger (Sv.);
III. skupina: Plattner (Sv.), Bellenger (Fr.), Hijzelendoorn (Hol.);
IV. skupina:	Van Fliet (Hol.. Morettini (It.). Peacoek (V.B.):
V. skupina: Gaignard (Fr.), Derksen (Hol.), Stephensen (Dan.):
VI. skupina: Andresen (Danska), Sacchi (It.). ‘ Tiefentaler (Sv.). Potzernliein (Zahodna Nemčija).
Zmagovalci skupin se bode kvalificirali v četrtfinale. Pre-
maganci pa bodo tekmovali v repesažah, katerih zmagovalci se Dodo ponovno pomeril: v dveh končnih repesažah, ki bosta dali nadaljnja dva tekmovalca za četrtfinale.
Zasledovalna vožnja (5009 m):
I. skupina:	Messina	(It.)	-
Anquetil (Fr.);
II. skupina: Strehler (Sv.) -Nielsen (Dan.);
III. skupina:	De	Paepe
(Bel.) - De Groot (Hol.);
IV. skupina: Gillen (Luks.) . Piazza (It.);
V. skupina: De Beuckelaer (Bel.) - Brun (Fr.);
VI. skupina: Larsen (Dan.) . Post (Hol.);
VII. skupina: Andersen (Avstral.) - Mitchell (V.B.);
VII. skupina: Anderson (Av-- Wirth tSv.).
KOLESARSTVO
Dirka po Slovaški
PRAGA, 29. — V četrti etapi kolesarske dirke po Slovaški Smokovec-Zilina (158 km)
je zmagal Cehoslovak Ružuč-ka v času 3.59'25”. V splošni klasifikaciji še vedno vodi Italijan Cestari pred rojakom Emiliozzijem.
MOSKVA, 29. — Moskovski kolesar Genady Maksimov je potolkel svetovni rekord na 100 km s časom 2.28 31”. Prejšnji rekord je dosegel v Milanu Italijan Profeta s časom 2 28*35"4.
RIM, 29. — Magni se bo udeležil dirke po . pokrajini Lazio koi. kapetan ekipe Ni-vea-Fuchs, v kateri bodo še: Carlesi. Baroni,. Martini. Boni, Baffi, Zampini in Pedroni.
LAHKA ATLETIKA -f-
STOCKHOLM. 29. — V Up-sali se je nadaljevalo s plavanjem tekmovanje v Vojaškem peteroboju. Zmagal je Holandec Gravemaker pred Švedom Nilšsonom in Italijanom Crugnofo. V skupni oce-1 ni vodi Nilsson.
Romuni - prvi nasprotniki Italijanov
PARIZ, 29. — Danes se začne v Parizu svetovno prvenstvo v odbojki z udeležbo 24 držav. V zadnjem trenutku so odpovedale sodelovanje Španija, Grčija, Pakistan in Mehika. Nastopajoče ekipe so razdeljene v deset skupin in sicer takole:
I. skupina: Sovjetska zveza, Turčija, Koreja; II. skup.: Češkoslovaška. Vzhodna Nemčija: III. skup.: Bolgarija. Avstrija; IV. skup.:	Romunija,
Italija: V. skup.:	Madžarska,
Holandska: VI. skup.: Francija, Luksemburg. Izrael:	VII.
skup.:	ZDA. Belgija:	VIII.
skup.: Kitajska, Brazilija. Indija; IX. skup.:	Jugoslavija.
Zah. Nemčija. Portugalska; X. skup.: Poljska, Kuba.
Zmagovalci skupin bodo tekmovali v fin-alu za 1. do
10, mesto, premaganci pa za
11. do 20. mesto. Formula desetih skupin gotovo ni najbolj posrečena, saj sta v mnogih samo po dve moštvi. Pravilnik sicer določa, da se mora tekmovanje vršiti v petih skupinah če nastopa manj kot 24 moštev, vendar Francozi niso pristali na to možnost.
Pred začetkom tekmovanja so vsekakor favoriti sovjet-
ski odbojkarji, zelo močni P* so tudi Komuni, ki so 6 zadnjem prvenstvu drugi' lijani praktično skoraj B1® jo izgledov, da bi proti »Ji uspeli.
S AH	-
EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO NA BLEDU
Tekmovalec	v	s
največja	nada
Italija bo tekmovala s šestimi čolni ■ dov na dober uspeh ima četverec
Največ izgle-brez krmarja
BLED. 29. — Pojutrišnjem) se začne na Bledu evropsko veslaško prvenstvo za moške. Ta prireditev bo po obsegu še neprimerno večja, kot je bilo žensko prvenstvo, saj bo na drogovih vihralo kar 21 zastav udeleženk tega veličastnega dogodka za evropske veslače. Letošnje prvenstvo je še posebno zanimivo, ker ie to zadnja večja prireditev pred olimpijskimi igrami v Melbournu. Marsikomu bo pomenila dobra uvrstitev na Bledu že jamstvo za odhod v Avstralijo.
Jugoslavija bo nastopila v vseh sedmih disciplinah v vsaki z eno posadko, kot to dovoljujejo pravila FISA. Z.e državno prvenstvo, ki je bilo na Bledu je pokazalo, da so se vse posadke resno pripravljale. Zato na prvenstvu niso bili redki primeri, ko je bilo težko določiti tistega, ki naj bi zastopal državne barve.
Največja nada Jugoslovanov za letošnje prvenstvo je gotovo teamovalec v skiffu, 23-letni Perica Vlasič 'Z Korčule. Letos je že dosegel pomemben uspeh na regati v Luzernu, ko je privozil na cilj le pol metra za znanim poljskim tekmovalcem Kučerko. Na vprašanje kaj meni o vrstnem redu na Bledu, je Vlasič dejal: «Konkurenca je zelo huda. Zelo nevaren nasprotnik utegne biti Rus Ivanov. ki je letos že premagal ukalova in Berkutova.#
Od ostalih ekip je. po mnenju trenerja jugoslovanskih veslačev Lastavice. dobra posadka četverca brez krmarja, ki lahko računa na ugodno uvrstitev. Glavni favoriti v tej disciplini so lanski prvaki Romuni. Tudi osmerec ie zelo borbena ekipa, ki lahko upa na dobro uvrstitev. Favoriti so seveda Rusi. Ostala moštva imajo manj izgledov za dobro
uvrstitev, ker so zelo mlada in brez večjih mednarodnih izkušenj.
Italija bo nastopila na Bledu s šestimi čolni z naslednjimi posodkami:
Skifi:	Martinoli Stefano -
S.C. Varese;
Dvojka brez krmarja: S.C. Firenze (Clerici in Manchi);
Dvojka s krmarjem:	S.C.
Armida iz Torina (Ostini in Anselmi, krmar: Bruno Vin-cenzo).
Četverec brez krmarja: Moto Guzzi (Maioli, 'Cantoni, Zucchi. Marcelli).
Četverec s krmarjem: Moto Guzzi (TrincanelU, Vanzin, Sghez, Sincler, krmač: Stefa-nohi);
Osmerec:	Vojna mornarica
iz. Rima (Menicucci, Taglia-pietra. Casalini. Sasuar. Ce-sconi, Nuvolli, Campiotto, A-mato, krmar: Dellalatta).
Največje nade polagajo Italijani na četverec brez krmarja ter na osmerec.
Danes sta prispeli na Bled tudi moštvi Avstrije in Bolgarske in so tako zbrani sedaj tekmovalci vseh 21 držav, ki marljivo trenirajo.
jo mesečno kategorizacijo profesionalnih boksarjev v posameznih kategorijah:	Boksar
Joe Brown. ki je osvojil naslov prvaka lahke kategorije z zmago nad Wallacom Smithom, je označen kot — boksar meseca. Na zadnjem seznamu je bil še na 8. mestu. Pravico njegovega prvega iz-zivača daje revija evropskemu prvaku Tržačanu Loiju.
30 držav na šahovski olimpiadi
MOSKVA,.29. — Za XII. ^ bovško olimpiado, ki ! • začela 1. septembra v se je prijavilo 30 držav, katere šahovske federa med njimi tudi argen > in ZDA. so odpovedale lež.bo zaradi velikih P® stroškov. V Moskvi Prl
jejo tudi filipinsko in k®**fl
bijsko ekipo, s katerim* se število udeleženk povzz na 32.	jj
Jugoslovansko ekip°' *• g sestavljajo Gligorič. vič, Ivkov. Karaklajič. in Djumševič, imajo njaki za kandidata za - 8 | mesto.
že 26. t. m. pa se je v » kvi začel kongres medp8^ ne šahovske federacije - * (( Posamezne komisije so <* , delu. Komisija bo Pr kongresu reorganizacijo njih evropskih con. Xan> dosedanjih dveh. zahodne ^ vzhodne, naj bi bile tri, 'nT cer še centralna. Vsak naj bi imel po 18 uc*e'ejj.) cev. (Dosedanja dva P° t, Jugoslavija bi bila Sle c0#i, ta predlog v vzhodni skupaj s Poljsko, R0IIT#1 U** Albanijo. Madžarsko. rijo, CSR Grčijo, Egiptn^n Italijo, Sodelovala bi v . .jj conskih evropskih tura ^ s petimi mojstri (doslej
Odgovorni urednik STANISLAV HENK° Tiska Tiskarski zavod ZTT -
Letni kino v Križj
Danes četrtek, 30. t. ob 20.43
I Ul
Zachary Scott, Peter Lorre
J&nena
BOKS
Loi-Brownov izzivač
NEW VORK, 29. — Revija »Ring Magazine* objavlja svo-
letni kinu v Skednju
predvaja danes, četrtek 30. avgusta L začetkom ob II. in ob 20.30 uri napet film
Ubil sem tvojega brata
predvaja danes 30. avgusta ob 18. in 20.30 url Columbia film
Dinastija sovraštva
■vk; • ggopp?
1 I t
Igrata BARBARA HALE in RICHARD GREEN6
OOOOOCJOOOOOOOGOGOOOOGOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOGrJOOOOGOOGOOOCOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO'
r	  ‘	n
ROBERT POHAR
i opominov na maelno ') lov on!) koga gledaliSea v
5.
Intendanti, torej osebnosti, ki *o imele neposreden stik tako z igralci kakor tudi s sporedom, so bili v razdobju mojega sodelovanja: profesor dr. Ivan Merhar. Josip F. Knaflič in Rajner Hlača, o-ba slednja urednika c. kr. dopisnega urada. Ze po mojem izstopu iz gledališkega kolektiva je prevzel inten-dantske posle Ivan Zorec, železniški uradnik in pisatelj.
Kritjki predstav so bili v omenjeni dobi: dr. Merhar, Makso Cotič, glavni urednik »Edinosti#, Anton Ekar, u-redmk »Edinosti#, Josip F. Knaflič, Josip Prunk, Rajner Hlača, neki Petrnnius <?), za temi pa kasneje še Ivan Zorec. Nobeden od i-menoma navedenih intendan-
tov in kritikov danes ni več med živimi.
Za izvedbo glasbenih točk v raznih spevoigrah je skrbel v prvi dobi že omenjeni pevovodja in dirigent H. O. Vogrič, doma iz Tolmina, tu in tam pa tudi tedanji visokošolec in skladatelj Vasilij Mirk. Končno — že pod Dragutinovičem — pa je prevzel v neprimerno važnejši in odgovornejši obliki posl-dirigenta operete in opere takratni slušatelj glasbene a-kademije Mirko Polič. Vogrič kakor tudi Polič sta že umrla.
Godbo si je najemalo naše gledališče prvotno pa vse do vštete sezone 191)8-1969 pri tržaškem 97. pešpolku o-ziroma pri Šentjakobski čitalnici, v sezoni. /1909-1910 pa je glasbene točke izvajal
Fondov salonski orkester, Sele kasneje je uspela Poliču sestava ustreznega civilnega orkestra.
Naše tržaško gledališče se je tako lepo razvijalo, da se je njegov sloves po Primorskem bolj in bolj širil. Zato je povsem razumljivo, da je dobivalo iz raznih krajev vabila na gostovanje. Večinoma se je takim vabilom odzvalo in prirejalo v raznih kraiih predstave, po možnosti seveda z maloštevilno zasedbo. Tako smo gostovali dvakrat v Renčah, prvič 3 «Krivoprisežnikom», drugič pa s Stoka - Vogri-čevo spevoigro »Moč uniforme*. Nekaj podatkov o teli gostovanjih sem po naključju našel med svojimi zapisi iz tiste dobe. O predstavi »Krivopnsežnika# imam za-
beleženo: »Dne 8. maja 1908 smo igrali v Renčah 'Krivo-prisežnika’. Glede na prisrčen sprejem, ki so nam ga pripraviti, smo na odru razvili vse svoje zmožnosti in v svoje zadovoljstvo dosegli zaželeni uspeh. Dvorana je bila natlačepo polna in občinstvo je kljub veliki vročini potrpežljivo, mirno in z živim zanimanjem sledilo dogodkom na odru, po vsakem dejanju pa izražalo svoje zadovoljstvo in priznanje z burnim ploskanjem.# Teden nato (15. maja 1908) smo gostovali v Nabrežini, nimam pa o tem gostovanju nadrobnejših podatkov in tudi ne vem več, kaj smo uprizorili, Gostovanja so bila tudi v bližnji okolici mesta, tako na primer v Rojanu, fiarkovljah,
v Padričah, na Proseku in še drugod. Nadaljnja gostovanja (brez moje udeležbe) so bila 30. januarja 1910 v Gorici, dne 6. maja 1910, v Kanalu in eno celo v Pazinu. Skoraj gotovo j^ tržaško gledališče gostovalo še drugod, nimam pa za to ni-kakili podatkov in tudi ne spominjam se več kje, prav tako pa tudi ne, kaj je bilo ob teh prilikah uprizorjeno.
Slovensko gledališče je dajalo predstave sprva ob nedeljah in praznikih, kasneje, ko se je repertoar in z njim tudi ansambel razširil, pa tudi med tednom. Vendar avtorjev in njih del, ki so tvorili naš repertoar, ne bom skušal naštevati. Vse premalo bi vedel o tem povedati. Ti statistični podatki bodo brez dvoma razvidni iz drugih virov. Obsegal pa je drame, tragedije, komedije, šaloigre. sPevo'Ere’ pa tudi otroške igre. kar vse *a so bila v pretežni večini dela tujih avtorjev v prevodu. Sele kasneje sta *e tem ujirizoritvam pridružili tudi opereta in opera.
Tako se je tržaško-Slovensko gledališče *v rasti svojih zgodnjih let z vidnim zu-
nanjim bleskom razvijalo in povzpelo v pravo kulturno središče tržaških Slovencev. Ali vzporedno z njegovim razvojem so se polagoma začele v njegovem notranjem sestavu pojavljati majhna razpoke, ki so se bolj :n bolj širile. Nastale so zlasti zaradi plaže, ki je začela preraščati dramski repertoar, ga spreminjati in polniti z operetno in drugo plehko snovjo. To pa je naletelo na precejšen odpor dobršnega dela gledališkega občinstva, ki je čutilo v tem nekako žalitev dobrega o-kusa in se z. novo smerjo gledališkega delovanja nikakor ni moglo sprijazniti. Temu nezadovoljstvu so se pridružila še nekatera nesoglasja in politične netaktnosti v okviru odbora Dramatičnega društva, kar vse je povzročilo slabši obisk predstav, Vse take in podobne silnice so dovedle do vedno bolj napredujočega notranjega procesa, ki je pod sicer še vedno všečno zunanjo fasado začel resno o-gražati nadaljnji obstoj Slovenskega gledališča. Ta sicer počasni, a vendar nezadržni in vse prej ko raz”e-seljivi pojav je končno do-
zorel do stanja, ki ga prav nazorno osvetljuje dopis z dne 11. januarja 1914, katerega sem na svojem tedanjem službenem mestu v albanskem Draču prejel od svojega tržaškega (spomladi 1954 v Ljubljani umrlega) tovariša Posipa Prunka, že od nekdaj za rast slovenskega gledališča z vso vnemo zavzetega rodoljuba. Takole mi piše: «...Slovenski tea* ter je letos (mišljena je sezona 1913-1914) grozno zabredel, Opereta kakor tudi opera dajeta slabe predstave, le drama je nekoliko boljša. Zagazili pa so v dolgove, da je strah. Zaradi sm-bih predstav je seveda tudi obisk gledališča nepi-voljen. Ravno včeraj smo i-meli sestanek raznih odločilnih faktorjev, ki naj bi saniral položaj, oziroma sklepal o biti ali ne biti Slovenskega gledališča v Trstu. Odbor (Dramatičnega društva) je izkazal včeraj nič manj kakor okroglo 25 tisoč K dolga, vštevši kakih 12 tisoč K dolga, podedovanega iz prejšnjih let. Za sedaj je bilo sklenjeno, odpraviti" opero in opereto in nadaljevati le z dramo, da se reši vsaj renome na zunaj.
Ea saniranje pasiva pa se bo skušala najti rešitev s primernimi prispevki denarnih zavodov in s podporami, deloma pa s posojilom. Tako za zdaj, da se prepreči katastrofa. Daljša bodočnost gledališča pa je v temi.#...
Nastalo negotovost je na svpj način rešil izbruh prve svetovne vojne že na poletje 1914.
# * *
H koncu naj navedem v abecednem vrstnem redu še vse sotrudnike. ki so imeli večje ali manjše zasluge za prospeh tržaškega Slovenskega gledališča v dobi mojega štiriletnega sodelovanja, Morda seznam ne bo obsegal vsega osebja, ki je po svojih najboljših močeh prispevalo g plodnemu in uspešnemu razvoju in dvigu našega domačega odra, navedena pa so vsa imena, ki sem jih mogel ugotoviti bodisi kot stalne bodisi kot priložnostne člane naših kulturnih prizadevanj. Naj bo ta imenik tudi nekak spomin na vse tiste moje drage stare (žal velja ta izraz že dobesedno!) znance in znanke, tovariše in tovarišice daljnih, lepih mladih dni v Trstu! Saj mi danes,
.i*;
po razdobju skoraj P° letja, pričara spomin Ujir moje duševne oči n181’ (> ga izmed navedenih, je neizprosni zakon že presadil v poljane >' ,(»< ne. Precejšnje števil® ^ nov in članic takratne«8 ,jii, venskega odra, zlasti ' ^ ki nas je redno sooe nje tesneje povezalo. P*ep<»j
dim še danes
ed
pre“hili *
takšne, kakršni so ue>\ vsej svoji mladostni žlV ji ski sili (za ženske ®L8 j^t’1
še dodal: v lepe, sveže in
pol»« -J' F ■ e?8’s'
kosti), vse pa prekip« g i8 od prizadevnosti, vne ljubezni do ustvarjan.,a ^ mišljenega življenja >'8 e <* skih deskah in navd^« t? lepo, izbrano slovenS (tr8 sed o! Pri imenih, za .jeti)* veni, ja jih je žive že črtalo iz svojeg8 g0t®j n.a, sem to označil. , pa marsikoga ni ve<Lioi81! živimi, dasi v tem ^1** imeniku nima križe® pf< svojega imena. Le z8 majhno število vS« vj* denili namreč vem. ^ danes, usoda prenin®^, f gih mi ie pa popoln0 znana.
j Nadaljevan;«