Po?!nTna pla?ari« v aotovfn!
Cena 1 Uin
Leto II. (IX.), štev. 30
gača«
Maribor, torek 7. februarja 1928
»
mi*??'!
JUTRA
«
izhaja razun nadaije to praznikov vsak dan o»b 16. uri Raim pri	Mt.	Mv.	v	Ljubljani	M.	M,409
Vetja meaoino.	v	up	rmri	«M	p«	poM	tO	Din,	d»»t«»4j»a	m	dota	p«	M!	CHn
iUBM
Telefon:
Oredn. 440 Uprav« 456
U radaretv« m »prava; Maribor, Al*ltm4ma	it.	13
Ogtaai pm tarifa
Kombinacije o novi vladi
JUTRI DEMISIJA VUKICEVICEVEGA KABINETA. — NOVA VLADA SE PREDSTAVI NAJBRŽE ŽE V SOBOTO
BEOGRAD, 7. februarja. Kakor se zatrjuje v radikalnih krogih, bo ministrski predsednik Vukičevič že jutri predložil kralju demisijo celokupnega kabineta, nakar se bo vršila plenarna seja radikalnega poslanskega kluba, na kateri bo podal Vukičevič svoj ekspoze o notranjepolitičnem položaju. Zastopniki skrajne desnice (pašičevci) zatrjujejo, da bo doživel Vukičevič .pri tej priliki nezaupnico in da ga bodo tudi prisilili, da odloži pred sedništvo kluba. Tako pašičevci kakor tudi centrumaši žele moža, ki bo užival ne samo zaupanje radikalnega kluba, temveč tudi zaupanje ostalih strank par-
lamenta. V zvezi s tem se imenujeta i-meni dr. Ninčiča in Marka Trifkoviča.
Kar pa se tiče sestave nove vlade, se razširjajo o tem najrazličnejše verzije. Dočim postane po radikalni verziji bodoči mož dr. Ninčič, pa se govori na drugi strani tudi o dr. Marinkoviču kot šefu kabineta, seveda le v slučaju, ako bi se v Združeni demokraciji ne pojavil kak odpor proti njemu. Vsekakor je postal Vukičevič kot vladni šef nemogoč.
Rešitev krize je pričakovati v četrtek, ker se bodo vršile ta dan konzultacije pri kralju. Nova vlada se bo predstavila narodni skupščini najbrže že v soboto.
Razočarani Prekmurci
ZAPUŠČENI PO VOLITVAH.—LEP NAPREDEK SDS VSEPOVSOD V SLOVENSKI KRAJINI.
Narodna skupščina
BEOGRAD, 7. februarja. Skupščina je včeraj popoldne nadaljevala razpravo o davčnem zakonu. Posl. Voja Lazič je ostro nastopal proti prevelikemu obdavčevanju kmetov, nakar je posl. dr. Ž e r-jav v več kot dveurnem govoru našteval vse napake nove predloge. Posl. Pavle Radič je predlagal nato, da naj se predloga vrne odseku, kar pa je večina odklonila. Nato je bilo drugo poglavje sprejeto. Razprava se bo končala danes popoldne.
Na današnji dopoldanski seji je skupščina nadaljevala proračunsko razpravo. Po izvršenih formalnostih je posl. Lazič odločno protestiral proti temu, da ministri ne odgovarjajo na interpelacije poslancev. Med njim in predsednikom dr. P e r i č e m se je razvila srdita polemika, nakar je zbornica brez debate soglasno sprejela predlog, da se priznajo predsedniku Stola sedmorice v Zagrebu, dr. Aleksandru Badaju, polna leta.
V proračunski razpravi je govoril prvi posl. dr. K r a j a č, da nadaljuje svoj včeraj popoldne pričeti govor. Opozarjal je ua nepravično razdelitev bremen, kakor tudi dovoljevanja kreditov. Seja se ob
12.30	še nadaljuje.
Dunaj - sedež Drustua naradau
PARIZ, 7. februarja. »Excelslor« poroča, da pogajanja za premestitev sedeža Društva narodov iz Ženeve na Dunaj u-godno napredujejo. Avstrijska vlada je pripravljena, dati v to svrho na razpolago bivši cesarski dvor, s čemur bi si prihranila stroške za gradnjo nove palače. Razen tega bi zgradila Avstrija za Društvo narodov posebno radio-postajo in direktne telefonske in brzojavne linije z vsemi kraji, kjer se mude stalni člani Društva narodov. Za premestitev na Dunaj je baje zasiguranlh že tri četrtine glasov. Proti so sanio še Švica, Nemčija, Anglija, Japonska in južno - ameriške države. Najbolj se seveda upira Švica, ker je sedanji sedež Društva narodov v njeni zemlji.
5krbi angleških poslanceu
LONDON, 7. februarja. Danes se bo vršila slovesna otvoritev angleške spodnje zbornice. Ker je kraljica zbolela, so vladni krogi v veliki zadregi, kajti po starodavnem običaju bi morala prisostvovati otvoritvi tudi kraljica. Vprašanje obstoja v sledečem: Ali naj ostane prestol kraljice med slavnostno sejo nezaseden, ali pa se naj pred sejo odstrani iz dvora-
ne? Baje je to prvi podoben slučaj v parlamentarni zgodovini Anglije. (Ubogi ministri, ki imajo takšne skrbi!)
Heočrešena madžarska
BUDIMPEŠTA, 7. februarja. Naci-jonalistični krogi nameravajo postaviti na Trgu svobode velik spomenik »neodrešenemu madžarskemu ozemlju«, Petnajst metrov visoki spomenik s črno zastavo na vrhu naj bi spominjal Madžare na »podjarmljene brate zunaj sedanjih madžarskih mej«.
Čiščenje četeljnih semen
Na prošnjo ravnateljstva kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru se razglaša: da obstoja trijerska postaja za čiščenje deteljnega semena ua Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v (Mariboru, Vrbanova ul. 33. Na postaji se čistijo dcteljna semena po pravilniku /.a osnovanje in vzdrževanje postaj za čiščenje deteljnega semena in semena lucerne od predenice.
Ker ravnateljstvo vidi, da se zglašajo posestniki še po prejšnjem začasnem pravilniku, ki ni več pravomočen, se važnejše določbe novega pravilnika še enkrat tu citirajo s pripombo, da se naj posestniki po njih ravnajo:
1. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru pobira od čistega semena 1% kot merico. Drugih izdatkov pri čiščenju malih množin ni.
2. Pri večjih množinah od 100 kg naprej se morajo poravnati zavodu tudi stroški za najetje dninarja, ki goni stroj v slučaju, da posestnik ne da delovne moči na razpolago.
3. Eventuelne pismene priglasitve, ki so dobrodošle, da se razporedi čiščenje, v katerih se označi dan, kdaj se namerava priti čistit, ni treba kolekovati, ker se ne smatrajo kot vloge.
4. Delovni čas na zavodu za čiščenje semena je od 8.—12. in 13 —17.
5. Stroške pri pošiljatvah po železnici nosi posestnik sam, namreč stroške za odvoz in dovoz iz kolodvora in na kolodvor. ter ostale stroške na železnici.
Vsem posestnikom se toplo priporoča, da so naj poslužujejo naprave za čiščenje deteljnega semena, ker so dolžni po zakonitih predpisih sejati samo brezpreda-nično seme dete.lje in zatirati tega rastlin skega škodljivca povsod, kjer se pojavlja. —
Cetvorčkl.
V vas! Dumale, nedaleč Petrinja, Je povila Juga Cvetkovič četvorčke in sicer vse deklice. Tri so bile žive, četrti otrok pa je prišel mrtev na svet. Med kopanjem je kasneje umrlo še eno dete, dve deklici pa sta popolnoma zdravL —
Slovenska Krajina, to je naše Prekmurje, je politično tudi še danes velika zagonetka. Mi vemo, da sloni psihologija mas v tem ozemlju naše mariborske oblasti na znatno drugačnih predpostavkah nego v ostalem delu Slovenije. Mnogostoletno podložni-štvo našega tamošnjega slovenskega ljudstva pod madžarskim terorjem je vtisnilo temu ljudstvu poseben pečat: prirojenega slovenskega ponosa tudi vsa ta stoletja niso mogla docela izbrisati, vzgoja v madžarskih šolah in pa hlapčevanje madžarskim grofom je pa vendarle zapustilo globoke sledove v mentaliteti tega naroda. Neštete prevare s strani političnih strank, ki jih je to ljudstvo doživelo, so pa na drugi strani zasadile v ljudsko dušo veliko nezaupanje do političnih strank.
Tako opazujemo od takrat naprej, ko je naša država definitivno prevzela Prekmurje v svojo last, v velikem delu ljudskih mas neprestano lavira-nje med strankami: enkrat socijali-1 sti, drugič radičevci, tretjič radikali, i Danes stoji oni del prekmurskega na-1 roda, ki je pri septemberskih volitvah 1927 nasedel sladkim obljubam radikalov glede agrarne zemlje in glede mnogih drugih stvari, skrušen pred žalostnim dejstvom, da se je dal speljati na led od političnih prevarantov. Oni ljudje, ki so pred septemberskimi volitvami narodu obečavali agrarno zemljo, sedaj prodajajo isto zemljo raznim svojim bogatim partijskim prijateljem. narod pa ostaja praznih rok.
V tem razpoloženju je našel Prekmurce g. narodni poslanec dr. Pivko, ko se je mudil v Gornjem Prekmurju, v srezu Murska Sobota, pred dobrim mesecem dni. Te dni pa se je vršila v Dol. Prekmurju, v slovenskih občinah sreza Dol. Lendava, cela vrsta občnih zborov in sestankov SDS. od Dol. Lendave pa gori do Beltincev. Na vseh sestankih je strankin tajnik poročal o današnjem položaju in sprejemal želje in pritožbe organizacij. Videl je predvsem, kako v mnogih občinah stoji prebivalstvo pod političnim in gospodarskim terorjem klerikalcev, ki se smatrajo zlasti v čren-šovskem okolišu, kjer je bivališče poslanca Klekla, za neomejene gospodarje, katerim se rr.ora vsakdo pokoriti. Zvedel ie za konkretne slučaje, kako so klerikalni denarni zavodi pritiskali na volilee, ki so slučajno tam dolžniki, in kal'0 so onim, ki so ostali značajni, odpovedali kredite.
Naravno je. da pod takšnim in podobnim pritiskom marsikdo klone, v splošnem pa so postojanke SDS tudi v tem delu Slovenske Krajine neomaj-ne in ljudstvo z zaupanjem pričakuje! novih razmer v državi. Saj dobro vidi, da od klerikalnih zastopnikov bo-! disi v narodni bodisi v oblastni skupščini nima ničesar pričakovati. Ljudstvo dobro ve, da je g. Klekl odprl v narodni skupščini usta samo takrat, ko je izjavil, da je samo od škofa odvisen, da pa se še ni zavzel z resnostjo za velike gospodarske potrebe naroda. Občina Dol. Bistrica, velika In lepa naselbina, stoji pred katastrofo: samo še en silnejši naval Mure in vsa lepa naselbina izginar v njenih valovih. Neštete deputacije so žc bile
pri Kleklu in pri raznih oblastih, pre3 septemberskimi volitvami je celo sam veliki župan obljubil takojšnjo odpo-moč, danes pa je prebivalstvo še vedno na milost in nemilost izročeno strašni usodi.
Od minulega petka pa do pondelj-ka so se vršili v tem okolišu sledeči sestanki: 3. t. m. zvečer v Dol. Lendavi lep občni zbor tamošnje krajevne organizacije SDS. katero vodi ugledni posestnik g. Marko Raj. Dne 4. t. m. dopoldne občni zbor K. O. v Petišovcih, ki stoji pod predsedstvom vrlega kmetovalca Simona Žgra-biča. Isti dan popoldne je bil v prostorih kmetovalca Matija Zižeka velik ustanovni zbor nove K. O. v Hotizi, h kateri je takoj pristopilo nad 40 članov, ki so si izvolili za predsednika g. Zižeka. Zbora se je udeležil tudi 84-letni starček in odločno odobraval izvajanja strankinega tajnika. Dne 5. t m. dopoldne sta se vršila občna zbora v Srednji in Gor. Bistrici, prvi pri predsedniku Ivanu Špiclinu, uglednemu posestniku in kovaču, drugi pri Ivanu Vučko pod predsedstvom kmetovalca Jožefa Kelenca. Istega dne popoldne je bil občni zbor organizacije v Trnju pod predsedstvom Martina Sobočana, zvečer pa lepo zborovanje in obenem občni zbor pri Škafarju v Odrancih. Zborovanja so se udeležili celo vodilni krogi tamošnje SLS. Organizacija si je izvolila za predsednika ponovno uglednega posestnika in kovača Antona Hajdinjaka. Dne 6. t m. zjutraj se je vršilo veliko zborovanje, obenem občni zbor v Ižakovclh. Ta organizacija lepo napreduje in je dosegla pri občinskih volitvah večino v občini ter župana Iz naših vrst. Organizaciji predseduje ugledni posestnik Franc Krapec. Tekom dopoldneva se je vršil tudi občni zbor organizacije v sosednem Dokleževju. Tudi ta organizacija pod predsedstvom vrlega kmetovalca Matija Gregorja je na potu najboljšega razvoja in napredka. Popoldne se je vršil v Beltincih skupni občni zbor vseh treh organizacij za Beltince, Bratonce in Gančane.
Tako vidimo, da ideja SDS prodir* vedno globlje tudi med mase v Slivenski Krajini. Naše delo je mimo, stvarno in brez hrupa, ter zato ne dvomimo, da bo rodilo najlepše uspehe.
Samomor Slovenke pred lastnim grobom.
V nedeljo se Je pripetil na pokopallšSo v Koševu pri Sarajevu nenavaden dogodek, čegar žrtev je postala neka Slovenka. Pred par dnev ije naročila neka ženska na tamkajšnjem pokopališču grob in ga lepo ogradila z ograjo. V nedeljo zvečer pa so našli ob tem grobu neznanko, ki se je zvijala v strašnih krčih In ležala v mlaki krvi. Izpila je steklenico lizola lo si potem še z nožem prerezala žile na rokah. Iz listin, ki so jih našli pri njej, so ugotovili, da je nesrečnica 501etna Evelina Lešnik, roj. Kronauer in rodom iz Slovenije. Poleg nje je ležal listič, #8 katerem Je bilo napisano, da gre prostovoljno v smrt radi nesrečne ljubezni. — Med prevozom v bolnico je nesrečnica v resnici izdihnila. —
Prisega mariborskega župana in podžupana
NOVI ŽUPAN ZA NAJSTROŽJO ŠTEDNJO V OBČINI. DVOMLJIVO BREZOBRESTNO POSOJILO.
Mariborski in dnevni drobiž
Maribor, 7. februarja.
Včeraj se je vršila prva seja mariborskega občinskega sveta po izvolitvi župana in podžupana. Odsotni so bili vsi socijalisti in komunisti. Edina točka dnevnega reda je bila slovesna prisega župana in podžupana. Politično oblast je zastopal veliki župan g. dr. S c h a u b a c h, kateremu je po otvoritvi seje podelil besedo dosedanji župan g. dr. Lesk o-v a r. Veliki župan je čestital občinskemu svetu na izvolitvi in mu stavil za vzor prejšnji svet, kateremu je izrekel kot šef politične uprave priznanje in zahvalo za njegovo smotreno delovanje in uradovanje. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je omogočilo konstituiranje občinskega starešinstva, kar mu je obenem dokaz, da bo občinski svet tudi delazmožen. Caveatis consules! Bodimo čuvarji samouprave ne le v teoriji temveč tudi v praksi!
Občinski svetniki so stoje poslušali u-kaz, ki ga je prečital veliki župan in s katerim potrjuje kralj izvolitev g. dr. Juvana za mariborskega župana. Nato je novi župan prisegel. V svojem govoru pa je podal poglavitne smernice za Jeio občinskega predstavništva. Po zahvali vlikemu županu in dosedanjemu mestnemu županu je pozval g. dr. Juvan občinski svet, naj tudi na zunaj pokaže verno udanost vladarju, nakar so vsi stoje zaklicali trikrat »živijo!« kralju Aleksandru.
Ker je finančno stanje občine ob nastopu novega sveta mnogo manj ugodno, kakor je bilo pred tremi leti, je napovedal župan, da bo treba uvesti tudi v občinskem gospodarstvu najstrožjo stednjo. 30 miljonski dolg na investicijskih posoji-
Ta članek velja za naslov obrtne oblasti v Mariboru. Zadnji čas so dobili le nekateri, ne vsi mali točilci na stoječe goste ustmen nalog, da morajo zapreti svoje obrate med 1. in 'A3. uro popoldne in ker spadajo ti obrati pod trgovski gre-mij v Mariboru — pride od gremija določena ura zapiranja v nasprotje i nazira-njem obrtne oblasti. — Zapiranje teh o-bratov med 1.—X3. popoldne pa je neprimerno, kakor tudi določba, da se rak obrat sme še—le ob 8. zjutraj jdpreti, a ob 8. zvečer že definitivno zapreti, medtem, ko gostilne (bodisi male ali velike) smejo nepretrgoma obratovati Jo — polnoči. Protirazlogi so jasni in socijal-no pravični:
Male delikatesne trgovine s točilnicami obiskuje navadno mali človek, t. j. delavec in uradnik. Delavec pa mora biti ob 7. zjutraj že na delu, takisto uradnik ob 8. že v uradu. Za predpoldanski '-as • si kupujejo južine in to so skoroda edi.ii 1 odjemalci malih točilcev in trgocvcv z deliaktesami.
2. Takisto je z opoldansko uro, ki ie nepraktična za zapiranje; kajti takrat je vprav največji naval, medtem ko so gostilne, od katerih marsikatera niti ne o-bratuje, vedno odprte.
3. V poletnem času pa vzhaja solncc prej, se torej tudi delo prej začne, — a ob 8. zvečer je še velik dan. Zopet škoda in grozeča kriza.
4. Točilci plačujejo polletno Din 750 točilne takse, manjše gostilne pa le Din 500, a smejo permanentno poslovati »n ooieg tega še nemoteno prodajati delikatese vsak čas in vsako uro.
5. Nedelja popoldan se tudi ne odšteje pri taksah in davkih, kar ni socijal ao pravično. Ta dvojna mera je silno *ie-zdravo razmerje.
Glede na te okolščine in dejanski stan prosimo davkoplačevalci-točilci, da o-hrtna oblast:
Odpravi vse nepotrebne gostilne, ki ne Izkažejo gotovega prometa;
regulira razmerje med gostilnami in malimi točilci na stoječe goste s tem. da podeli slednjim iste pravice kakor malim aostilnicam:
lih zavzame z amortiziranjem letnih 4 in pol miljona dinarjev okoli 17%, uprava občine pa 30% proračuna. To je tako velika številka, da bomo morali biti v bodoče silno previdni. Uprava je mnogo predraga. Od uradništva, ki je dobro plačano, bo treba zahtevati, da dela kolikor mogoče veliko. Na noben način pa se ne bodo dala odlagati dela za socijal-no skrbstvo. Nekaj novega v tem pogie-du bo, da bo moral obč. svet napraviti na desnem bregu Drave Ljudsko kuhinjo. Povečati pa bo treba tudi čimprej sirotišnico; nadaljevala se bo stanovanjska akcija občine, ki je bila radi volitev ovirana. Dvomiljonsko brezobrestno posojilo vlade bo omogočilo, da se postavi 80 delavskih hišic s trisobnimi stanovanji. Ker se s 1. majem neha zaščita 'tano-vanjskih najemnikov, bo morala občina poskrbeti pravočasno za zasilna stanovanja, da ne bodo občani prisiljeni ložirali po ulicah. Čim prej se prične z gradnjo novega kopališča ob Dravi, ker je dosedanje radi novih kanalov iz koroškega predmestja ostalo neuporabno. Tudi mestno kopališče se bo moderniziralo. S pomočjo mariborske oblasti bomo postavili novo meščansko šolo in regulirali ceste.
Po govoru župana je položil v njegovo roko prisego še podžupan gosp. dr. L i-p o 1 d. Nato je prevzel predsedstvo g. dr. Juvan, dosedanji župan g. dr. L e s k o-var pa je sedel med občinske svetnike. Novi župan se je še enkrat zahvalil g. dr. Leskovarju za njegovo delo v korist mesta, nakar je zaključil sejo. Prihodnja občinska seja bo že v petek 10. t. m. ob 17. Na njej bodo izvoljeni vsi odseki, nakar prične občinski svet takoj z rednim delovanjem.
odredi, da se točilnice z delikatesami odpro oz. smejo odpreti že ob 'A7. zjutraj brez prekinitve. Eventuelni nastavljenci pa dobe opoldanske proste ure;
zapiranje določi pozimi ob 9., poleti ob 10. zvečer.
S tem bi gostilnam ostale itak še svoboščine in prednosti pred nami.
Vsaj trgovine na periferiji mesta m v bližini industrij naj dobe ta privilegij.
Končno prosimo obrtno oblast da svojo odločitev v tej zadevi sporoči vsem prizadetim s pismenim aktom.
Točl!ci, — trgovci z delikatesami v Mariboru in okolici.
Pogreb čr. Karrmikerja
V Radgoni so pokopali dne 5. t. m. tamkajšnjega znanega mestnega župana in zdravnika, dr. Kamnikerja. Slučaj ie hotel, da je dr. Kamniker ležal na mrtvaškem odru ravno 3. in 4. februarja, to je ob obletnici, ko so leta 1919 organizirali Radgončani pod njegovim vodstvom napad na naše vojaštvo v Radgoni, ki pa ga je tedanji kapetan g. Zeilhofer srečno odbil. Radgono smo sicer pozneje izgubili, kar pa Radgončani danes sami bridko obžalujejo. Tudi pokojni dr. Kamnikor od tedaj ni imel več posebnega miru in ni prinesel Radgončanom sreče, kakor so pričakovali. To je končno uvidel tudi sam. Sicer pa je bil pokojnik izvrsten zdravnik, ki je tudi marsikteremu našemu človeku rešil življenje, za kar mu o-hranjamo časten spomin. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo naših državljanov.
Mesto, imenovano po kraljeviču Tomislavu.
Kralj je sprejel v avdijenci posebno de-putacijo mesta Duvno v Bosni, ki ga je naprosila, da bi se smelo mesto prekrstiti v Tomislav-grad. Kralj je dal z veseljem svoje dovoljenje in je potem povabil vso deputacijo na kosilo, med katerim se jc prav živahno razgovarjal s posameznimi člani deputaftije in se zlasti zanimal za razmere v Duvnu. Poklonil je vrh fega 1 vsem srebrne tobačne doze in po eno ' svnin in kraljičino sl&n —
Težki milijoni bočo uandrali
Naša sodišča so dobila nalog, da spravijo tekom februarja ves svoj depozitni denar v Beograd. Tam se je zasnoval pod sedanjim režimom skupni depozitorij za vso državo. Čudno, da sicer preglasni listi sedanjih režimovcev molčijo o tem novem atentatu na naše že itak do mozga izčrpano narodno gospodarstvo. Možnosti tega dejstva sta po našem skromnem mnenju dve. Ti demagogi se ali bojijo svojih volilcev, ali pa radi svoje na-sprotnosti ne morejo uvideti grozovitih posledic tega svojega čina. K naši sreči pa jim ne odvzameta oba izgovora hero-stratskega venca in moralne odgovornosti pred svetom. Sodnije so pri njih deponirani denar naložile pri zanesljivih domačih denarnih zavodih. Ti zavodi pa so ga zopet izposodili kot vknjižene dolgove našim malim posestnikom. Gre torej, gospodje, v prvi vrsti za male posestnike in obrtnike.
Po sedanjem stanju tega perečega vprašanja bodo torej sodišča tirjala denar od denarnih zavodov, denarni zavodi pa izposojeni denar od do vratu zadolženih posestnikov in obrtnikov. Ker pa ti nesrečniki ne bodo dobili drugod posojil, pričele se bodo v doglednem času nove eksekucije in prodaje naših malih posestev. Ali je ta nevarni eksperiment v soglasju z ideio%grarne reforme in z § 69. glede prodaje posestev v obmejni coni v razsežnosti 50 km, to vprašanje orepuščamo sedanjim režimovcem samim.
Tako torej! Krave so že šle za ogromne davke, v kratkem pa pojdejo <orej tudi še naše hiše za nesrečno idejo skupnega depozitorija v Beogradu. Resnično srečni časi se nam bližajo!
Gospodje režimovci, ali vam je sedaj zadeva jasna?! Povejte nam svoje temne motive, ki so vas tirali do tega dejanja. Pričakujemo vašo izpoved. —
ČHateflem našega romana »Oblast treh*
sporočamo, da smo morali za par dni prekiniti z nadaljevanjem, kar naj nam oproste. —
Porotniki za pomladansko zasedanje.
V soboto je bilo izmdd 348 glavnih in 83 nadomestnih porotnikov letnega imenika za okoliš mariborskega okrožnega sodišča izžrebanih za pomladansko poroto naslednjih 36 glavnih in 9 nadomestnih norotnikov (med prvimi so sami posestniki in mnogi župani): Vekoslav Žnidarič iz Grabe, Josip Muršec iz Kaniže, A.loiz Zver iz Sredniega Gasteraja, Mirko Bauman iz St. lija. Josip Dogovnik iz Gačnika. Ivan Pock iz Trate, Stefan Ba-kan iz Nsdeliice. Alojz Kren iz Pla^a,
' urVvit Fluher iz Meta ve. Ivan Geršak ; iz Črne, Josip Kolman ml. iz Pivnice, • Anton Janžekovič iz Gabernika. ’van Tonlak iz Dol Lendave. Franc Kranar iz 7amarVove, Ivan Visočnik iz Gor. Dupleka Martm Štebih iz Gerlincev. Janez Hcrca iz Gabornlka, Jožef Balek iz Ne-radnovcev. Franc Vaupotič od Vseli svetn!kov, Jn’-ob F’or;ančič od Sv. Mi-' klnvža, Ivan Feuž iz Cezanjevcev, Franc ;T0?gel iz (*'a<rone. Frn-ic Paulin iz Spod. j Dupleka. Dr. Franc Glančnik iz Krčevi-he, Janko Zabavnik iz Ribnice na nolJ-i Tožef Černko iz Police. Jurij Tomažič iz j Veličan, Bolfenk Puklavec iz Hermanov, Stefan Greiner iz Rošpoha, Franc Mlinarič iz Kristancev Konrad Neudauer iz Gor. Ročice, Josip Lenarčič iz Doliča, Alojz Primc s Pobrežja, Jože Kranjc iz Sovič, Alojzij Bračič iz Vrliloge, France Germuth str. iz Rdečega Brega. Nadomestni porotniki (vsi iz Maribora): Albin Novak, trgovec; Ivan Zivic, stavbenik; Anton Golež, trgovec; Miho Valitar, u-metni knjigovez; Ivan Rapoc, zasebnik; Filip Čerič, kolar; Alojz Zemljič, trgovec; Franc Ambrožič, slikar in Miro Si-janec, profesor. —
Nekaj za naše najmlajše!
V nedeljo ob treh popoldne priredi ISSK Maribor v unionski dvorani (Golz) otroško reduto, ki je doslej še vsako leto sijajno uspela. Sodeč po pripravah Uidi letošnja ne bo zaostajala za prvima dvema. Vstopnina za maskirane in nemaski-rane otroke 5 Din, za odrasle 10 Din. — Morebitne skupine ali plesni nastopi za reduto naj se prijavijo v predprodaji vstopnic'* v trafiki Svetek (Slovenska ul. 12) in pri Hoferju (Ulica 10. okt.). Maske nst' .«• zb^rein v nedelio že ob DOl treh.
Promenadna pot ob desnem bregu
Drave.
Kakor sem zvedel, namerava agilno ma-gdalensko Olepševalno društvo napraviti ob desnem bregu Drave lepo in široko promenadno pot in sicer od državnega mosta k železniškemu in na Pobrežje. Ta pot, ki jo bo skoro vsak prebivalec prehodil enkrat na leto, bo v kras mesta in v vsakem pogledu zelo prijetna. Upamo, da bodo to mestni prebivalci, kakor tudi občinski svet znali pravilno ceniti in nudili temu koristnemu projektu čim večjo podporo. — Nimra.
Avtobusni promet Maribor—Pesnica. Časopise je objavilo svoječasno vest, da je dobila mariborska mestna občina dovoljenje za avtobusni promet na progi Maribor—Pesnica. Obratovanje bi se imelo menda pričeti že pred meseci, vendar se avtobus še dosedaj ni pojavil v* naših krajih in drugi reflektanti še vedno čakajo na rešitev svojih prošenj. Ker se s tem zanemarjajo naši kraji in trpi naš« ljudstvo materijalno škodo, prosimo prizadeti, da naj začne mariborska mestna občina čimprej obratovati na imenovani progi, ali pa naj se podeli tozadevna koncesija kakemu drugemu podjetniku, ki bo naše želje tudi dejanski izpolnil.
Oblastni odbor »Jadranske Straže«
v Mariboru ima svoj letni občni zbor, dne 12. februarja v Gambrinovi dvorani, ob 15. uri. Običajni dnevni red. Vabljeni so vsi člani, članice, prejšnji in na novo pristopiv-ši. Ob 16. uri bo v istih prostorih ustanovitev »Pomladka Jadranske Straže« v Mariboru, volitev odbora, določitev delovnega programa. Člani (članice) društva so ali bodo dijaki, dijakinje srednjih šol, učiteljišč, trgovske akademije, in vi-norejske šole. Potem sledi v počaščenje tega spominskega dneva slavnostna prireditev: predavanje g. dr. Ribariča s 69 skioptičnimi slikami, iz naše domovine in zgodovine, nastop pevskih in godbenih zborov dijakov in dijakinj. Prireditev pri pogrnjenih mizah. K prireditvi se vabijo tudi vsi nečlani (-ce) interesenti in prijatelji »Jadranske Straže«. —
Nevaren beg tihotapca.
Ko je včeraj zjutraj vlak že drvel pt» ravnini proti Pragerskem, je neki možak, ki je iskal prostor v kupeju, zag'edal v kotu, finančnega uslužbenca. Kar streslo ga je in v veliki naglici je izginil skozi vrata. Možu postave je bila ta naglica takoj sumljiva, na prvi pogled je tudi videl, da je obleka moža pri žepih zelo napeta, — in stopil je za njim. Videl je, kako hoče v drugi vagon, ki je bil pa slučajno zaprt. Na mostičku sta se še enkrat presunljivo pogledala in ko še ni bil prav izrečen klic: Stojte v imenu postave! — se je tujec pognal preko ograje ter skočil iz drvečega vlaka kar na slepo srečo. Čudež, da ga ni vrglo pod vlak. Priletel je v jarek poln vfde in finančni uslužbenec je še videl, kako se je pobral, otre-j sel ter odbežal preko njiv. Mnogo je mo-1 ral imeti na vesti, da je riskiral tako nevaren skok.
Tragična smrt dekleta.
V vasi Jasiki v Hercegovini se je pripetil te dni zanimiv, toda tragičen slučaj. 151etna Ruža Macanovič se je vračala že v mraku domov. Pot je vodila preko zapuščenega starega pokopališča, o katerem jc često slišala fantastične bajke. Ker je bila bojazljiva, je hitela z največjo naglico skozi pokopališče. Pri tem pa se je zataknila s plaščem ob neki grm in padla na tla. Kmalu jo je oljjela taka groza, da je obležala na mestu mrtva. —
Veseli pustni prizori.
V sredo, dne 15. t. m. ob 13.30 priredimo naši deci v veliki Unionski dvorani zabavo posebne vrste. Vrstili se bodo ve seli pustni prizori: Nastopile bodo mačice, ponosni petelinček s svojimi kokoškami, stroga guvernanta, mične kuharice in končno bo še učeni medvedek izvajal svoje plese. Stara ura bo oživela pred prepolno dvorano, naši mladi umetniki nam bodo pa zaigrali veselo pustno godbo. Starišl, opozarjamo Vas na to izredno priliko, ki jo nudimo Vaši deci. —-Cene rlzk<*	<■*.	i»n^r*	~red-
prodaji pri gej. Brišnikov!, čisti dobiček je namenjen za otroško bolnico v Mariboru. -	304
Planinski Izleti zahtevajo pravilno opremo, a najvažnejši izmed vse opreme so Karo-Gojzerj^ katere dobite na Koroški cesti 19. —
Zaščita malih foillcev in prodaiaicev delikates
BESEDA OBRTNI OBLASn. -NEPRIMEREN ČAS ZAPIRANJA. — SORODNA OBRT. — RAZMERJE DAVKOV IN TAKS.
Razstava iz
KRALJEV DNEVNIK. — SPOMINI NA
V Parizu je otvorjena velika razstava iz dobe francoske revolucije. Slike, dokumenti in raznovrstni predmeti podajajo živo sliko te velike epohe. Tako je razstavljena miza iz kabineta kralja Ludvika XVI. To mizo so uporabljali tudi republikanci ter so iz njenih okraskov odstranjeni vsi kraljevski grbi in nadomeščeni z emblemi revolucije. Na tej mizi je ležal Robespierre težko ranjen v noči od 9. do 10. Termidora — to je v svoji zadnji noči, predno so ga odpeljali na morišče.
Razstavljeno je nad tisoč tiskovin in rokopisov v kronološkem redu. Tu so najprej dela filozofov in pisateljev, ki so pripravljali revolucijo. Med temi deli je rokopis Rousseau-jevega dela »Confes-sions« in izvirni manuskript »Figarove svatbe«. Na zadnjega kralja Ludvika XVI. spominja odpustnica finančnega ministra Neckerja in mnogi listi iz dnevnika, ki ga je kralj redno pisal tudi v kritični dobi. Po duhu in vsebini je ta dnevnik brez vrednosti. Evo nekaj primerov: 20. junija 1789, ko je že vsepovsod bučalo največje ogorčenje, je kralj pisal o lovu na jelene. 9. julija je zapisal besedo »Nič«, 10. julija pa »Nič posebnega, odgovor na stanovske deputacije«, 11. julija v soboto pa zopet »Nič«, v nedeljo 12. julija pa »Prisostvoval maši in blagoslovu«, 13. in 14. julija je bilo zopet »Nič«, a je bil 14. julij vendar dan, ko so Parižani naskočili in osvojili Bastilo.
Deložacija maršala loffra
Listi objavljajo vsemogoče senzacije in se mora priznati, da ni več dosti stvari, ki bi mogle začuditi onega, ki čita poročila o dnevnih dogodkih. In vendar je še čudnih dogodkov na svetu, kakršen je n. pr. ta, da je bil te dni sredi Pariza, sijajne prestolice Francije, deložiran iz svojega sicer skromnega stanovanja, francoski narodni junak maršal Joffre, zmagovalec na Marni in rešitelj francoskega naroda. Treba je priznati, da je bil uradnik, ki je imel izvršiti deložacijo, v veliki nepriliki. Izročil je maršalovi služkinji odlok o deložaciji z drhtečo roko, v naprti kuverti, se spoštljivo odkril in se skril potem za vrata. Kajti tudi ta uradnik je bil Francoz in mu zato seveda ni bilo lahko, da pove zmagovalcu ob Marni v obraz, da bo deložiran, ako sc sam ne uijiakne. No, maršal Joffre je sprejel to neprijetno vest z ono hladnokrvnostjo in mirnostjo, s katero je dobil bitko ob Marni, človek, ki je prebil dneve in noči sredi bojnega ognja, se pač ne bo vznemirjal in izgubil glave, ako izgubi stanovanje. Nekemu novinarju je rekel: »Kaj Hočem? Jaz in moja soproga sva že davno vedela, kaj nas čaka . . .« Da bi se to zgodilo komu drugemu, bi bil gotovo užaljen. Toda Joffre se je dvignil in si poiskal drugo stanovanje. Njegov slučaj je pač najboljši pouk mladim ljudem, ki se vse življenje pritožujejo, da se jim krši pravica, da niso dovolj spoštovani in upoštevani. Stari maršal je zapustil stanovanje, v katerem je živel nad 35 let.
Znanstveni poiskus ljubezni
Ameriška znanost sc stalno bavi z vprašanjem, ali so bolj pristopne ljubezni dekleta kostanjevih las ali pa plavolaske. Zanimanje je nastalo tem večje, odkar je izšla knjiga Anite Los. ki dokazuje, da imajo gospodje najrajši plavolaske. Vseučiliščni profesor v Columbiji, M. Marston, se je odločil zato, da preišče to stvar z natančnimi metodami. Poklical je štiri plavolaske in štiri dekleta kostanjevih las, članice prvih ameriških gledališč in jih naprosil, da prisostvu-jejo izvajanju filma, v katerem je glavni junak John Gilbert. Gilbert je znan kot mojster v ljubezni in ima v tem filmu posebno krasen nastop. Vsako plavolasko in kostanjclasko bodo pri tej priliki merili s posebnimi aparati za registrovanje. Ko bo dal Gilbert prvi poljub, bodo merili udarce srca in pritisk krvi. Po svojih dosedanjih izkušnjah je Marston mnenja, da brinetke ob takih prilikah mnogo ostrejše reagirajo kakor plavolaske, vendar pa bo izrekel svojo končno sodbo šele potem, ko dovrši še ta zagonetni poizkus
>be revolucije
ZAČETEK NAPOLEONOVE SLAVE.
Razstavljeni so vsi spisi razprave, ki jo je vodil konvent proti kralju in kraljici. Na kraljico Marijo Antoinetto pa spominja majhen molitvenik, v katerega je 1'6. oktobra 1793 nekaj ur pred svojo smrtjo na morišču s tresočo roko napisala par poslovilnih besed na svoje otroke.
Potem sledijo dokumenti iz strašne dobe razkolov med revolucijonarji, kakor zaporno povelje proti Robespierru, korekturni odtiski Maratovega časopisa »Ljudski prijatelj«. Papir je poln krvavih madežev, ker je Marat ravno popravljal članke, ko ga je Charlotta Corday umorila. Razstavljeno je tudi njeno pismo, ki ga je pred atentatom pisala svojemu očetu. Nadalje se vidi pismo Saint-Justa: »10.000 mož naše armade je bosih, vzemite vendar aristokratom čevlje!« Razkazujejo se nadalje prve kandidatne in volilne liste, nakaznice za kruh in meso, dekret za uvedbo meterske mere ter spominski drobiž, izdelan iz jetniških verig Bastile.
Končno je iz razstave razviden tudi začetek Napoleonove slave. Tu so spomini na Napoleona v Toulonu, v Italiji, v Egiptu, mnogoštevilna njegova pisma in njegovi izvirni osnutki ognjevitih pro-klamacij na vojaštvo in narod. Zadnji dokument: Napoleon se proglasi za prvega konzula ter zaključi s tem aktom veliko revolucijo.
Dohodki nemškega poslanika u flloskui
Najdražji v vseh državah je bil vedno in tudi bo vedno gotovo diplomatski aparat. Vsaka država se trudi, da je njeno zastopstvo v inozemstvu dobro plačano in dotirano z velikimi reprezentacijskimi fondi. Tako je bilo v preteklosti in tako je tudi še sedaj. Francoski inozemski veleposlaniki imajo plačo 80.000 frankov, njihovi pomočniki 54.000, konzuli 24.000, frankov. Vsi pa imajo vrh tega tudi še reprezentacijske doklade, ki so večje ali manjše, kakršno je pač mesto, v katerem žive. Še boljše se godi nemškim veleposlanikom. Tako ima nemški veleposlanik v Londonu 115.000 mark dohodkov, ali v naši valuti 1,500.000 Din. Poslanik v Madridu ima 110.000 mark, v Moskvi 321.000 mark ali okoli štiri milijone dinarjev, v Parizu 126.000, v Rimu 114.000, v Washingtonu 157.000, v Buenos Airesu 138.000, na Dunaju 88.0<X), v Varšavi 80.000 zlatih mark. Pomanjkanja torej ti gospodje gotovo ne trpe!
Bedakov je več kot ralsHtno.
V nekem ameriškem listu je izšel nedavno oglas s sledečo vsebino »Prinesite mi en dolar. Smith New Bond Street 21«. Tretji dan je izšel drugi poziv: »Dolar morete plačati še jutri, sicer bo prepozno.« Neki novinar je zasledoval vso stvar in šel k Smithu. Na stanovanju pa je našel samo sekretarja, ki je bil pač pripravljen, da sprejme dolar, sicer pa ie odklanjal vsako pojasnilo. Novinar je raziskoval dalje in je ugotovil, da jc Smith jako bogat človek, ki je stavil z nekim znancem, da bo z navedenim oglasom primamil več sto bedakov, fn res je Smith jako dobro poznal mišljenje svojih someščanov. V navedenih troh dneh se je namreč zglasilo pri njem nič manj kot 1.6C0 ljudi, ki so prinesli dolar ne da bi vedeli zakaj in kakšno korist bodo imeli od tega.
70.030	vencev la 19 strank.
Nemška država Mccklenburg-Strelit/. je menda edina na svetu, v kateri je več političnih strank kakor v Jugoslaviji. Te dni sc bodo vršile tamkaj volitve. Država ima približno 70.000 volilcev in zato z lastno močjo ne bi mogla izvoliti niti enega zastopnika za nemški državni zbor. Zanimivo ra je. da se za glasove 70.000 volilcev poteguje nič manj kot IS) strank.
2anska volilna pravica v Jus«! Afriki.
Južno-afriŠki parlament je sprejel predlog o ženski volilni pravici, po katerem imajo volilno pravico tudi ženske temne polti v Kaplandlji. Zanimivo pa jc, da je delavska stranka zahtevala, da dobe volilno pravico samo ženske bele polti
Prosveta
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 7. februarja ob 20. uri »Takrat v starih časih...« ab. C. Kuponi. Navadne operne cene.
Sreda, 8. februarja ob 20. uri »Glasba* ab. D. Kuponi. Zadnjikrat.
Četrtek, 9. februarja ob 20. uri »Orlov«, ab. B. Kup6ni.
Petek, 10. februarja ob 15. (3.) uri »Kar hočete« Dijaška predstava. Zadnjikrat. Pri najnižjih cenah.
Dijaška predstava. V petek, 10. febr. ob 15. (3.) uri popoldne se vprizori prva dijaška predstava v tej sezoni, Shakes-pearjeva klasična komedija »Kar hočete«. Veljajo dijaške cene (od 7—2 Din).
Komorni uečer
Pobudo k prireditvi komornega večera, ki se je vršil v petek v veliki kazinski dvorani pod okriljem Ljudske univerze, je dala naša domača violinska vir-tuozija ga. Brandlova. Zraven svojega obširno muzikalno pedagoškega delovanja se udejstvuje ta odlična umetnica še stalno na koncertnem polju in številni njeni nastopi v Mariboru, kakor tudi izven Maribora pričajo o njenem stremljenju po dosegi največje izpopolnitve. To zna tudi naša publika primerno oceniti, kar je dokazal prav častni obisk omenjene prireditve.
Na uvodnem mestu smo slišali R. Straussovo violinsko sonato op. 18. — Straussa štejejo med najznamenitejše in najizrazitejše sodobne komponiste; razvil se je iz klasiške smeri v zastopnike moderne, ki je veljala pred enim deceni-jem še kot izrazito revolucionarna in ekstremna. Omenjena sonata datira izza prve dobe njegovega ustvarjanja in spominja v oblikovnem oziru na klasi.ski form. Ga. Brandlova jo je igrala z neko nobleso in fineso. Ton, s katerim razpolaga, vsebuje nekaj čarobnega in mehkega. Kot druga točka na vzporedu je bit A. Dvorakov Dumky-trio (op. 90). V tej skladbi se izraža neka prekipevajoča muzikalna izraževalna sila, ki tako močno odlikuje delo tega velikega češkega mojstra. V slogu nagiba Dvorak k delom klasikov, a ostane pri tem v vsebinskem oziru vedno izraziti narodni komponist. Klavirski part je absolviral domači pianist, g. kapelnik F r i s c h. Njegovo izvajanje dokumentira neka velikopoteznost, temperamentnost in živa plastika. V čelistinji, gdč. F o 1 g e r j e v i smo imeli priliko, spoznati odlično zastopnico te instrumentalne stroke. Energija, izrazita občutnost in velika tehniška zmožnost dičijo to umetnico, kateri se Jahko prerokuje lepa bodočnost. Dokazala je svoje vrline osobito v čelo-točki, v oa-ssadovi sonati, ki jo je igrala z virtuoznim zagonom. K sklepu smo še slišali dva stavka (elegijo in scherzo) in trio op. 32 ruskega komponista Arenskega. ki spominja v marsičem na sodobnit<o Čajkovskega. Vsa proizvajanja so dosegla najprisrčnejše in najživahnejše priznanje. Umetnikom smo hvaležni za ure bogatega muzikalnega uživanja.
Pri četrtem letošnjem komornem večeru, ki se bo vršil 2. marca, bo nastopil Sancinov trio.	H.	D.
Ideal in že na pisatelja.
— Prijatelj, čemu označuješ vse junakinje svojih romanov kot dobrosrčne. svitlolase, visoke in rujavooke ženske?
— Moja žena jc črna, mala in pla-vooka!
Blazna ljubezen.
— Kakor blazen sem, tako te ljubim, Dragica!
— Poroči me!
— Hm, tako blazen pa spet nisem
Nesrečna ljubezen.
— Trikrat sem nesrečno ljubil.
— Kako se mi smilite.
— Pomislite, prva ljubica ml je ušla v samostan, druga jo je popihala z mojim prijateljem in tretjo sem... poročtf
Spori
Pruenstuene tekme rezeru Službene objave MOLNP.
Prvenstvene tekme rezervnih moštev se odigrajo po sledečem redu:
19. februarja Maribor:2elezničar;
26. februarja Svoboda :2elezničar;
11. marca Svoboda :Rapid;
18. marca Železničar :Rapid;
25. marca Maribor :Svoboda;
11. aprila Maribor:Rapid :n sicer: 1. se tekmuje po pravilniku prvenstvenih tekem. JNS po sistemu na točke; 2. tekmovanje je obvezno za vse mariborske klube; 3. igrati smejo le verificirani igralci; 4. igralec, ki je nastopil proti gotovemu klubu v I. moštvu, ne sme igrati proti istemu klubu v rezervnem moštvu.
K občnemu zboru MO, ki se bo vtSl ^ sredo dne 8. t. m., morajo delegati klubov prinesti s seboj od kluba overovljejio pooblastilo za glasovanja. — Tajnik
ISSK Maribor.
Jutri v sredo zvečer naj pride zan|g?ljl‘ vo kompletno prvo moštvo in rezerva v telovadnico v svrho važnih pogovorov. — Kapetana.
Smučarji - dijaki!
Nedeljske smuške tekme so pokazale, da je razumevanje med dijaki za smuški šport zelo veliko. Vseh 15 tekmovalcev-smučarjev je bilo včlanjenih v dijaškem smuškem odseku, ki je pod pokroviteljstvom Slovenskega plan. društva. _ Ju-niorska tekma na Pohorju je naš prvi nastop. Delovanje dijaškega-smuškega odseka pa preneha ko mine sneg, ko pride v deželo pomlad in toplo poletje. Zato pozivam vse mariborske srednješolce, ki se zanimajo za splošno turistiko, da pridejo v sredo dne 8. t. m. ob 16.. na se--stanek v gimnazijo, kjer se bo defovatije smuškega odseka razširilo v splošno ai-pinistiko. Vsi tekmovalci, ki so startaiiv nedeljo na Pohorju, se morajo sestanka udeležiti. Načelnik.
Jugoslavija—T určija.
Včeraj je prejel JNS pismo turškega nogometnega saveza, ki pristaja na odi-granje tekme v naši državi. Kraj igre še ni določen. Gotovo je le toliko, da se bo ena izmed tekem s Turčijo ali z Rumuni-jo vršila v Zagrebu.
Concordia pojde na Češko?
Zagrebška Concordia je prejela ponudbo za štiri tekme v ČSR. O veliki noči bi igrala dve tekmi s S. K. Batja v Zlinu, drugi dve pa na Moravskem. O teh ponudbah klub še ni sklepal, pač pa je že sklenila hazena Concordije dve igre s Slavijo v Pragi.
Župan in zdravnik zločinec.
Francosko primorsko mestece Irl-guy beleži te dni težko tragedijo. Pred dvema tednoma so bila obveščena oblastva javne varnosti, da ima zdravnik in mestni župan dr. Boutro-is opraviti nekaj pri manipulacijah z neko 171etno deklico, ki bi imela poroditi. Uvedli so preiskavo in zaslišali župana, ki je odločno zauikal obtoženo dejanje. Ker pa je preiskava dokazala nasprotno, so župana aretirali. Ko se je javil pri njem policijski komisar. da ga odvede v zapor, je dr. Bou-trois potegnil samokres in se ustrelil do smrti.
Samo vprašanje.
— Milijonkrat pardon, milostiva! Si li smem najponižneje dovoliti vprašanje, če lahko vzamem v svojo sobo spoštovano gospodično hčerko?
— Vi nesramna kreatura! Koga pa mislite, da imate pred seboj?
— Za božjo voljo, mamica! Vprašati se pa vendar še sme za to in ono!
Pravi norec!
— Vi ste pa res norec! Pred neka$ dnevi se prevržete na lovu — danes pa ste že v uradu! Se-li niste resno poškodovali ?
— Kaj še! Samo možgane sem si pretresel!
Prepričanje.
— Gospoda! Meni lahko vsi zatl« pate! Jaz ne bom menjal svojega prepričanja kakor srajco vsako leto enkrat!
TTratT?.r
mrTl
ES3BT!5BBBEK$S3HBS
v r. c r w n nr t«w
g^naii^.a:aa^;..-r~T:ga''i«ggi«5č
f Rt aTTTOTmffle 7. IT. 7938.
S3KST
Iz študijske knjižnice u mortboru
Priobčuje Janko Glas er.
XH.
Drechsler B.: Stanko Vraz. U Zagrebu 1909. (1197-4).
Flegerlč B.: Doktor Štefan Koče-var. rodoljub in pisatelj slovenski. Ljubljana 1890. (1020.)
 : Štefan Modrinjak. Celovec
1881. (343.)
Fliszar J. I Luthšr A.: Prekmurja znameniti evang. možje. M. Sobota [1926]. (1130.)
Grabowski T. St.: Anton Aškerc Krakow 1906. (15 840.)
Kidrič F.: Bibliografija Vrazovih spisov in korespondenc.	Maribor
1910. (488.)
Kosar F.: Anton Martin Slomšek. Fiirstbischof v. Lavant. Marburg 1863. (272.)
 : Anton Martin Slomšek, knez
in vladika lavantinski. Maribor 1863. (15.240.)
Kos! A.: Božidar Flegerič. ljudski pesnik in pisatelj slovenski. Maribor 1913. (364.)
' Kiovačičl F.: Lavrencij Herg, stolni prošt lavantinski. V Mariboru 1907. (1091.)
  : Stolni dekan dr. Ivan Križanič. V Mariboru 1903. (1031—2.)
Krek G.: Anton Aškerc. Laibach 1899. (373.)
Križanič I.: Monsignore Fran Kosar. Maribor 1894. (194.)
Medved A.: Knezoškof lav. Anton Martin Slomšek. Celovec 1900. (273.)
Meško J. in Simonič F.: Dr. Gregor Jožef Plohe!. V Beči 1888. (147.)
Mohorič F.: Dr? J. Fadoslav Razlag. Maribor 1918. (491.)
Mravljak J. in Burian V.: Žički rokopis:	češka	velikonočna pesem.
[Maribor] (1927). (638.)
Murko M.: Miklosichs Jugend- und Lehrjahre. [V/eimar 1898]. (741.)
Orožen I.: Kačičev-Orožnov rod Maribor 1895. (100.)
Pirkmaler F.:	Monsignor Ignaz
Orožen. Marburg 1900. (1060.)
Skuhala I.: Jožef Rozman, kn. šk. konz. svetovalec... Maribor 1874. (949.)
Siekovec M.: Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške. [Maribor 1898]. (948.)
Suppantschitsch J. A.: Biogranhie des Mathias Loschnigg. Wien 1832. (987.)
Verstovšek K,: Dr. Matija Prelog. [Ljubljana 1907]. (II 302.)
[Voh J.]: Ivan Skuhala, kn. šk. duh. svetovalec«.. V Mariboru 1903. (1090.)_______________________________
Maurice Dekobra:
Harry Wet, v celem okraju Pine Streeta znani businesšman, ni bil samo pretkan finančnik nego tudi nezvest soprog. Dame pete avenije, katerih razkošna stanovanja so kakor tudi stanovanje gospoda Weta gledale v Central park, so pomenljivo šepetale med seboj o 'njegovih dogodivščinah.
— Sirota gospa Wet, — so govorile. — Njeno neomajno zvestobo "slabo plačuje gospod Bog!
Ne oziraje se na govoričenje in gluh napram vsem ukorom, je užival gospod Wet, kolikor je mogel. Zabaval se je, vendar je bil v eni reči praznoveren. V tem pa se je še bolj kazal njegov cinizem. Ali je bilo to posledica atavizma, ali pa tajen upliv anglosaških prednikov. Gotovo je samo to, da se je po vsakem slučaju zakonske nezvestobe globoko kesa! v duši in se rotil, da se to več ne bo zgodilo.
Ali obljube ni držal. Dan pozneje je zopet goljufal ženo. Zato se je zopet sam opominjal in skušal popraviti pogreško. Tako se je ta na kolo zvezani Samson vrtil v krogu greha in kesanja.
Nekoliko let že pa je imel navado, da je po vsakem slučaju nezvestobe
dal denar za eno bolniško posteljo v Rooseveltovi bolnici. Mislil je, da bo sodba lažja glede njegovih prestopkov. S tem pa je zaeno postavljal tudi spomenik svoji ljubezni, ker je bolniško posteljo posvečeval tisti . " katere ime je nosila njegova ljubica, in tako so bili na vzglavju različnih postelj napisi:	Sv. Letija,
sv. Cecilija, sv. Irena, sv. Julija, sv. Aliče itd., a to so bili zanj simboli najlepših užitkov.
Župni urad sedmega distrikta je neskončno spoštoval to ljubezen napram bližnjemu. Prečastiti bolniški kaplan ni mogel niti duška dati svojemu zadovoljstvu in je priporočal svojim vernikom za vzgled darežlji-vost gospoda Weta.
Nekega dne je odpotoval gospod Wet v Pariz. Svoji gospe je sporočil, da ga bodo seje mednarodnega bančnega trusta. ki mu je bil on predsednik, zadržale tam kakih 14 dni. Gospa Wet, potrpežljiva in zaupljiva kot navadno, se ni tega ne razveselila, ne razžalostila. Ta blondinka z velikimi sanjavimi očmi je vedela, kaj je na stvari in se je prepustila usodi s plemenitim fatalizmom.
Ko je gospod Wet prišel v Pariz, je pozabil popolnoma na trust in se je razgovarjal le o povišanju cen bakru, ali o razkošnem stanovanju lepotice, po imenu Madeleine.
Ko se je vrnil v NewyQrk, je hotel pozabiti prekleti užitek v naročju tiste zamorke in je sklenil, da se pokesa za svoje dejanje. Napotil se je torej k ravnatelju bolnice, recimo, da se je imenoval Topkins in mu je rekel:
Dragi gospod Topkins, včeraj sem svojemu bankirju ukazal, da vam izda ček za 10.000 Dolarjev, da postavite eno posteljo v sobo št. 14.
— Oh! — Vsklikne Topkins zmedeno.
— Bodite mirni! — Ga prekine Wet s prijateljsko gesto. — Rad bi samo, da bi bila ta nova postelja posvečena sv. Magdaleni.
Gospod Topkins se mu iskreno zahvali in odgovori:
— Gospod Wet, vaša želja se bo izpolnila. Dovolite mi samo, da vas nekoliko iznenadim... Ali vas smem prositi, da pogledate našo novo sobo, št, 17.
Gospod Wet gre za Topkinsom in obstoji na pragu popolnoma na novo urejene dvorane s 24 posteljami, popolnoma novimi. Gospod Topkins mu z največjim spoštovanjem stvar takole pojasni:
— Srečen sem, gospod Wet, da vam morem pokazati dvorano, katero je ustanovila vaša gospa soproga. Pooblastila me je, da vam jo pokažem takoj, ko pridete in da pridaste kako novo posteljo. Gotovo vam je hotela pokazati, da njena krepost ni manjša od vaše gorečnosti in da ne zaostaja za vami po velikodušnosti. Do zadnje podrobnosti si je vzela vas za primer. Poglejte le napise na vzglavju, posvečeni so sv. Ivanu, Sv. Petru, sv. Franju, sv. Nikolu, sv----
Gospod Wet ni slišal nič več. Obrnil se je, potlačil klobuk na glavo in zamrmral samo:
— Oh!... Norec!
NI ALI OGLASI
Sobo z dvema posteljama
se takoj odda. — Tattenbachova ul. 17. pritličje.	306
Singer šivalni stroji
šest komadov dobro ohranjenih od Din 600 do 1500, proda Hinko Kralj, Maribor, Tvorniška c. 30.	303
Izjava.
Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena Marjana. — Anton Mazi, ključavničar drž. železnice v Mariboru.	 301
Sokolski kroj
popolnoma nov. se za Din. 600.— proda. Vprašati Gregorčičeva ulica 4, vrata 1.	272
¥
Oglelte si veliko zalogo novih
MODNIH
LISTOV
za spomlad in za polčtje
V Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, A eksandrova 13
Cenj. občinstvu naznanjam, da priredim jutri V sredo 8. febr.
305
[
za obilno udeležbo se priporoča Hinko Kosit, restavracija ,Vetr!nisk! dvor*1
»Ji
Angleški in ostravski
1
prvovrstne kakovosti oddaja najceneje na drobno in na vagone
Mestna ollnarna
dal
Pisarniške noirebščiiie
najboljše kvalitete kupite le pri	1125
Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ul. 11
Vs« tiskovina po naročilu.
Dražba male Ušel
Dne 10. februarja ob 11. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru na sobi št. 27 dražba pritlične nove hiše v Mariboru, Koroška cesta št. 1O6, obstoječe iz 3 sob in kuhinje ter 1 manzardne sobe, z vrtom ter kletjo. Cenilna vrednost 80.000 Din. Dražbeni pogoji: Prevzetje vknjiž. terjatve 50.000 Din na prvem mestu, ostanek kupnine je plačljiv v gotovini naenkrat ali po dogovoru z vknjiženim upnikom v obrokih.
Prvovrstno
V
inlet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in dru >0 perilo, pristno češko nlalno, kakor sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
v
JUBIIEJN1 ZBORNIK
ZA PETDESETLETNICO
OTONA ŽUPANČIČA
je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Din, vezana 56 Din, poštnina 3 Din
Naroča se pri TfsKovnl zadrug! v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« n. Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
& A a n It a Dat e I« v Mariboru